Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.46.0-wmf.23 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk Seznam suverenih držav 0 506 6659692 6659314 2026-04-14T13:44:11Z ~2026-22734-04 258149 6659692 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[suverenost|suverenih]] [[država|držav]].''' Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih [[država|držav]]. Prvi stolpec vsebuje praktično (neuradno) kratko ime države, kot ga je za slovenski standard pripravila Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, drugi in tretji pa pripadajoče uradno kratko in uradno polno ime države iz standarda [[SIST]] [[ISO&nbsp;3166]]. Slovenski prevod tega standarda je prvič izšel leta 1996. Veljavni mednarodni standard ISO 3166-1:2006 je izšel novembra 2006. V standardu so navedena tista uradna kratka in uradna polna imena držav, kakršna posamezne države oziroma ozemlja prijavljajo Organizaciji združenih narodov v svojem, angleškem in francoskem jeziku, druge članice OZN pa so jih dolžne spoštovati. __NOTOC__ {{compactTOC}} {| class="wikitable" |- ! Kratko ime države !! Uradno polno ime države |- ! colspan=2| == A == |- | {{AFG}} || [[Islamski emirat Afganistan]] |- | {{ALB}} || [[Republika Albanija]] |- | {{ALG}} || [[Ljudska demokratična republika Alžirija]] |- | {{AND}} || [[Kneževina Andora]] |- | {{ANG}} || [[Republika Angola]] |- | {{ATG}} || [[Antigva in Barbuda]] |- | {{ARG}} || [[Argentinska republika]] |- | {{ARM}} || [[Republika Armenija]] |- | {{AUS}} || [[Avstralija|Avstralska zveza]] |- | {{AUT}} || [[Republika Avstrija]] |- | Julija | [[Azerbajdžanska republika]] |- ! colspan=2| == B == |- | {{BAH}} || [[Zveza Bahami]] |- | {{BHR}} || [[Država Bahrajn]] |- | {{BAN}} || [[Ljudska republika Bangladeš]] |- | {{BAR}} || [[Barbados]] |- | {{BEL}} || [[Kraljevina Belgija]] |- | {{BLZ}} || [[Belize]] |- | {{BLR}} || [[Republika Belorusija]] |- | {{BEN}} || [[Republika Benin]] |- | {{BOT}} || [[Republika Bocvana]] |- | {{BGR}} || [[Republika Bolgarija]] |- | {{BOL}} || [[Večnacionalna država Bolivija]] |- | {{BIH}} || [[Bosna in Hercegovina]] |- | {{BRA}} || [[Federativna republika Brazilija]] |- | {{BRU}} || [[Brunej|Država Brunej]] |- | {{BUR}} || [[Burkina Faso]] |- | {{BDI}} || [[Republika Burundi]] |- | {{BHU}} || [[Kraljevina Butan]] |- ! colspan=2| == C == |- | {{CYP}} || [[Republika Ciper]] |- ! colspan=2| == Č == |- | {{CHA}} || [[Republika Čad]] |- | {{CZE}} || [[Češka republika]] |- | {{CHI}} || [[Republika Čile]] |- | {{MNE}} || [[Črna gora|Republika Črna gora]] |- ! colspan=2| == D == |- | {{DEN}} || [[Kraljevina Danska]] |- | {{DMA}} || [[Zveza Dominika]] |- | {{DOM}} || [[Dominikanska republika]] |- | {{DJI}} || [[Republika Džibuti]] |- ! colspan=2| == E == |- | {{EGY}} || [[Arabska republika Egipt]] |- | {{ECU}} || [[Republika Ekvador]] |- | {{EQG}} || [[Republika Ekvatorialna Gvineja]] |- | {{ERI}} || [[Država Eritreja]] |- | {{EST}} || [[Republika Estonija]] |- | {{SWZ}} || [[Kraljevina Esvatini]] (do 2018 [[Kraljevina Svazi]]) |- | {{ETH}} || [[Etiopija]] |- ! colspan=2| == F == |- | {{FIJ}} || [[Republika Fidžijski otoki]] |- | {{PHI}} || [[Republika Filipini]] |- | {{FIN}} || [[Republika Finska]] |- | {{FRA}} || [[Francoska republika]] |- ! colspan=2| == G == |- | {{GAB}} || [[Gabonska republika]] |- | {{GAM}} || [[Republika Gambija]] |- | {{GHA}} || [[Republika Gana]] |- | {{GRE}} || [[Helenska republika]] |- | {{GRD}} || [[Grenada]] |- | {{GEO}} || [[Gruzija]] |- | {{GUY}} || [[Kooperativna republika Gvajana]] |- | {{GUA}} || [[Republika Gvatemala]] |- | {{GUI}} || [[Republika Gvineja]] |- | {{GBS}} || [[Republika Gvineja Bissau]] |- ! colspan=2| == H == |- | {{HAI}} || [[Republika Haiti]] |- | {{HON}} || [[Republika Honduras]] |- | {{CRO}} || [[Republika Hrvaška]] |- ! colspan=2| == I == |- | {{IND}} || [[Republika Indija]] |- | {{IDN}} || [[Republika Indonezija]] |- | {{IRQ}} || [[Republika Irak]] |- | {{IRN}} || [[Islamska republika Iran]] |- | {{IRL}} || [[Republika Irska]] |- | {{ISL}} || [[Republika Islandija]] |- | {{ITA}} || [[Italijanska republika]] |- | {{ISR}} || [[Država Izrael]] |- ! colspan=2| == J == |- | {{JAM}} || [[Jamajka]] |- | {{JPN}} || [[Japonska]] |- | {{YEM}} || [[Republika Jemen]] |- | {{JOR}} || [[Hašemitska kraljevina Jordanija]] |- | {{ZAF}} || [[Republika Južna Afrika]] |- | {{KOR}} || [[Republika Koreja]] |- | {{SSD}} || [[Republika Južni Sudan]] |- ! colspan=2| == K == |- | {{CAM}} || [[Kraljevina Kambodža]] |- | {{CMR}} || [[Republika Kamerun]] |- | {{CAN}} || [[Kanada]] |- | {{QAT}} || [[Država Katar]] |- | {{KAZ}} || [[Republika Kazahstan]] |- | {{KEN}} || [[Republika Kenija]] |- | {{KGZ}} || [[Kirgiška republika]] |- | {{KIR}} || [[Republika Kiribati]] |- | {{CHN}} || [[Ljudska republika Kitajska]] |- | {{COL}} || [[Republika Kolumbija]] |- | {{COM}} || [[Zveza Komori]] |- | {{COG}} || [[Republika Kongo]] |- | {{DRC}} || [[Demokratična republika Kongo]] |- | {{CRI}} || [[Republika Kostarika]] |- | {{CUB}} || [[Republika Kuba]] |- | {{KUW}} || [[Država Kuvajt]] |- ! colspan=2| == L == |- | {{LAO}} || [[Laoška ljudska demokratična republika]] |- | {{LAT}} || [[Republika Latvija]] |- | {{LES}} || [[Kraljevina Lesoto]] |- | {{LIB}} || [[Libanonska republika]] |- | {{LBR}} || [[Republika Liberija]] |- | {{LBY}} || [[Libija]] |- | {{LIE}} || [[Kneževina Lihtenštajn]] |- | {{LIT}} || [[Republika Litva]] |- | {{LUX}} || [[Veliko vojvodstvo Luksemburg]] |- ! colspan=2| == M == |- | {{MAD}} || [[Republika Madagaskar]] |- | {{HUN}} || [[Madžarska]] |- | {{MWI}} || [[Republika Malavi]] |- | {{MDV}} || [[Republika Maldivi]] |- | {{MYS}} || [[Malezija]] |- | {{MLI}} || [[Republika Mali]] |- | {{MLT}} || [[Republika Malta]] |- | {{MAR}} || [[Kraljevina Maroko]] |- | {{MHL}} || [[Republika Marshallovi otoki]] |- | {{MRT}} || [[Islamska republika Mavretanija]] |- | {{MUS}} || [[Mavricij|Republika Mavricij]] |- | {{MEX}} || [[Združene mehiške države]] |- | {{FSM}} || [[Federativne države Mikronezije]] |- | {{MYA}} || [[Mjanmar|Zvezna republika Mjanmar]] |- | {{MLD}} || [[Moldavija|Republika Moldavija]] |- | {{MON}} || [[Kneževina Monako]] |- | {{MNG}} || [[Mongolija]] |- | {{MOZ}} || [[Republika Mozambik]] |- ! colspan=2| == N == |- | {{NAM}} || [[Republika Namibija]] |- | {{NRU}} || [[Republika Nauru]] |- | {{GER}} || [[Zvezna republika Nemčija]] |- | {{NEP}} || [[Zvezna demokratična republika Nepal]] |- | {{NIG}} || [[Republika Niger]] |- | {{NGR}} || [[Zvezna republika Nigerija]] |- | {{NIC}} || [[Republika Nikaragva]] |- | {{NED}} || [[Kraljevina Nizozemska]] |- | {{NOR}} || [[Kraljevina Norveška]] |- | {{NZL}} || [[Nova Zelandija]] |- ! colspan=2| == O == |- | {{OMA}} || [[Sultanat Oman]] |- ! colspan=2| == P == |- | {{PAK}} || [[Islamska republika Pakistan]] |- | {{PLW}} || [[Palav|Republika Palav]] |- | {{PAN}} || [[Republika Panama]] |- | {{PNG}} || [[Neodvisna država Papua Nova Gvineja]] |- | {{PAR}} || [[Republika Paragvaj]] |- | {{PER}} || [[Republika Peru]] |- | {{POL}} || [[Republika Poljska]] |- | {{POR}} || [[Portugalska republika]] |- ! colspan="2" | == R == |- | {{ROM}} || [[Romunija]] |- | {{RWA}} || [[Ruanda|Republika Ruanda]] |- | {{RUS}} || [[Ruska federacija]] |- ! colspan="2" | == S == |- | {{SLB}} || [[Salomonovi otoki]] |- | {{SLV}} || [[Republika Salvador]] |- | {{SAM}} || [[Neodvisna država Samoa]] |- | {{SMR}} || [[Republika San Marino]] |- | {{SAU}} || [[Kraljevina Saudova Arabija]] |- | {{SEY}} || [[Republika Sejšeli]] |- | {{SEN}} || [[Republika Senegal]] |- | {{PRK}} || [[Severna Koreja|Demokratična ljudska republika Koreja]] |- | {{MKD}} || [[Severna Makedonija|Republika Severna Makedonija]] |- | {{SLE}} || [[Republika Sierra Leone]] |- | {{SIN}} || [[Republika Singapur]] |- | {{SYR}} || [[Sirska arabska republika]] |- | {{CIV}} || [[Republika Slonokoščena obala]] |- | {{SVK}} || [[Slovaška republika]] |- | {{SLO}} || [[Republika Slovenija]] |- | {{SOM}} || [[Zvezna republika Somalija]] |- | {{SRB}} || [[Republika Srbija]] |- | {{CAF}} || [[Srednjeafriška republika]] |- | {{SUD}} || [[Republika Sudan]] |- | {{SUR}} || [[Republika Surinam]] |- | {{LCA}} || [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] |- | {{KNA}} || [[Sveti Krištof in Nevis|Zveza Sveti Krištof in Nevis]] |- | {{STP}} || [[Sveti Tomaž in Princ|Demokratična republika Sveti Tomaž in Princ]] |- | {{VCT}} || [[Sveti Vincencij in Grenadine]] |- ! colspan="2" | == Š == |- | {{ESP}} || [[Kraljevina Španija]] |- | {{SRI}} || [[Demokratična socialistična republika Šrilanka]] |- | {{SWE}} || [[Kraljevina Švedska]] |- | {{CHE}} || [[Švicarska konfederacija]] |- ! colspan="2" | == T == |- | {{TJK}} || [[Republika Tadžikistan]] |- | {{THA}} || [[Kraljevina Tajska]] |- | {{TAN}} || [[Tanzanija|Združena republika Tanzanija]] |- | {{TOG}} || [[Togo|Togovska republika]] |- | {{TON}} || [[Kraljevina Tonga]] |- | {{TTO}} || [[Republika Trinidad in Tobago]] |- | {{TUN}} || [[Republika Tunizija]] |- | {{TUR}} || [[Republika Turčija]] |- | {{TKM}} || [[Turkmenistan|Republika Turkmenistan]] |- | {{TUV}} || [[Tuvalu]] |- ! colspan="2" | == U == |- | {{UGA}} || [[Republika Uganda]] |- | {{UKR}} || [[Ukrajina]] |- | {{URU}} || [[Vzhodna republika Urugvaj]] |- | {{UZB}} || [[Republika Uzbekistan]] |- ! colspan="2" | == V == |- | {{VAN}} || [[Republika Vanuatu]] |- | {{VAT}} || [[Vatikanska mestna država]] |- | {{VEN}} || [[Bolivarska republika Venezuela]] |- | {{VIE}} || [[Socialistična republika Vietnam]] |- | {{ETM}} || [[Demokratična republika Vzhodni Timor]] |- ! colspan="2" | == Z == |- | {{ZAM}} || [[Republika Zambija]] |- | {{USA}} || [[Združene države Amerike]] |- | {{ARE}} || [[Združeni arabski emirati]] |- | {{GBR}} || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] |- | {{CPV}} || [[Republika Zelenortski otoki]] |- | {{ZIM}} || [[Republika Zimbabve]] |- ! colspan="2" | == Druge države == |- | {{Zastava|Abhazija}} || [[Republika Abhazija]] |- | {{Zastava|Arcah}} || [[Republika Arcah]] |- | {{Zastava|Cookovi otoki}} || [[Cookovi otoki]] |- | {{Zastava|Južna Osetija}} ||[[Republika Južna Osetija - Država Alanija]] |- | {{KOS}} || [[Republika Kosovo]] |- | {{Zastava|Niue}} || [[Niue]] |- | {{PSE}} || [[Država Palestina]] |- | {{Zastava|Transnistrija|name=Pridnestrje}} || [[Pridnestrska moldavska republika]] |- | {{Zastava|Severni Ciper}} || [[Turška republika Severni Ciper]] |- | {{Zastava|Somaliland}} || [[Republika Somaliland]] |- | {{TWN}} || [[Republika Kitajska]] (trenutno jo priznava samo 15 držav) |- | {{Zastava|Zahodna Sahara}} || [[Demokratična arabska republika Sahara]] |} == Glej tudi == * [[Galerija državnih zastav]] == Zunanje povezave == * [https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/komisija-za-standardizacijo-zemljepisnih-imen/ Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen] pri Vladi Republike Slovenije. * ''[https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/955 Slovenska imena držav]'' (monografija, ZRC SAZU) {{Seznami drzav}} {{Zemlja}} [[Kategorija:Seznami držav|Suverene]] tjbvd2nxgfqjhjl6nr5t0lt66172vsg 6659697 6659692 2026-04-14T13:52:53Z Janezdrilc 3152 rv 6659697 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[suverenost|suverenih]] [[država|držav]].''' Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih [[država|držav]]. Prvi stolpec vsebuje praktično (neuradno) kratko ime države, kot ga je za slovenski standard pripravila Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, drugi in tretji pa pripadajoče uradno kratko in uradno polno ime države iz standarda [[SIST]] [[ISO&nbsp;3166]]. Slovenski prevod tega standarda je prvič izšel leta 1996. Veljavni mednarodni standard ISO 3166-1:2006 je izšel novembra 2006. V standardu so navedena tista uradna kratka in uradna polna imena držav, kakršna posamezne države oziroma ozemlja prijavljajo Organizaciji združenih narodov v svojem, angleškem in francoskem jeziku, druge članice OZN pa so jih dolžne spoštovati. __NOTOC__ {{compactTOC}} {| class="wikitable" ! Kratko ime države !! Uradno polno ime države |- ! colspan=2| == A == |- | {{AFG}} || [[Islamski emirat Afganistan]] |- | {{ALB}} || [[Republika Albanija]] |- | {{ALG}} || [[Ljudska demokratična republika Alžirija]] |- | {{AND}} || [[Kneževina Andora]] |- | {{ANG}} || [[Republika Angola]] |- | {{ATG}} || [[Antigva in Barbuda]] |- | {{ARG}} || [[Argentinska republika]] |- | {{ARM}} || [[Republika Armenija]] |- | {{AUS}} || [[Avstralija|Avstralska zveza]] |- | {{AUT}} || [[Republika Avstrija]] |- | {{AZE}} || [[Azerbajdžanska republika]] |- ! colspan=2| == B == |- | {{BAH}} || [[Zveza Bahami]] |- | {{BHR}} || [[Država Bahrajn]] |- | {{BAN}} || [[Ljudska republika Bangladeš]] |- | {{BAR}} || [[Barbados]] |- | {{BEL}} || [[Kraljevina Belgija]] |- | {{BLZ}} || [[Belize]] |- | {{BLR}} || [[Republika Belorusija]] |- | {{BEN}} || [[Republika Benin]] |- | {{BOT}} || [[Republika Bocvana]] |- | {{BGR}} || [[Republika Bolgarija]] |- | {{BOL}} || [[Večnacionalna država Bolivija]] |- | {{BIH}} || [[Bosna in Hercegovina]] |- | {{BRA}} || [[Federativna republika Brazilija]] |- | {{BRU}} || [[Brunej|Država Brunej]] |- | {{BUR}} || [[Burkina Faso]] |- | {{BDI}} || [[Republika Burundi]] |- | {{BHU}} || [[Kraljevina Butan]] |- ! colspan=2| == C == |- | {{CYP}} || [[Republika Ciper]] |- ! colspan=2| == Č == |- | {{CHA}} || [[Republika Čad]] |- | {{CZE}} || [[Češka republika]] |- | {{CHI}} || [[Republika Čile]] |- | {{MNE}} || [[Črna gora|Republika Črna gora]] |- ! colspan=2| == D == |- | {{DEN}} || [[Kraljevina Danska]] |- | {{DMA}} || [[Zveza Dominika]] |- | {{DOM}} || [[Dominikanska republika]] |- | {{DJI}} || [[Republika Džibuti]] |- ! colspan=2| == E == |- | {{EGY}} || [[Arabska republika Egipt]] |- | {{ECU}} || [[Republika Ekvador]] |- | {{EQG}} || [[Republika Ekvatorialna Gvineja]] |- | {{ERI}} || [[Država Eritreja]] |- | {{EST}} || [[Republika Estonija]] |- | {{SWZ}} || [[Kraljevina Esvatini]] (do 2018 [[Kraljevina Svazi]]) |- | {{ETH}} || [[Etiopija]] |- ! colspan=2| == F == |- | {{FIJ}} || [[Republika Fidžijski otoki]] |- | {{PHI}} || [[Republika Filipini]] |- | {{FIN}} || [[Republika Finska]] |- | {{FRA}} || [[Francoska republika]] |- ! colspan=2| == G == |- | {{GAB}} || [[Gabonska republika]] |- | {{GAM}} || [[Republika Gambija]] |- | {{GHA}} || [[Republika Gana]] |- | {{GRE}} || [[Helenska republika]] |- | {{GRD}} || [[Grenada]] |- | {{GEO}} || [[Gruzija]] |- | {{GUY}} || [[Kooperativna republika Gvajana]] |- | {{GUA}} || [[Republika Gvatemala]] |- | {{GUI}} || [[Republika Gvineja]] |- | {{GBS}} || [[Republika Gvineja Bissau]] |- ! colspan=2| == H == |- | {{HAI}} || [[Republika Haiti]] |- | {{HON}} || [[Republika Honduras]] |- | {{CRO}} || [[Republika Hrvaška]] |- ! colspan=2| == I == |- | {{IND}} || [[Republika Indija]] |- | {{IDN}} || [[Republika Indonezija]] |- | {{IRQ}} || [[Republika Irak]] |- | {{IRN}} || [[Islamska republika Iran]] |- | {{IRL}} || [[Republika Irska]] |- | {{ISL}} || [[Republika Islandija]] |- | {{ITA}} || [[Italijanska republika]] |- | {{ISR}} || [[Država Izrael]] |- ! colspan=2| == J == |- | {{JAM}} || [[Jamajka]] |- | {{JPN}} || [[Japonska]] |- | {{YEM}} || [[Republika Jemen]] |- | {{JOR}} || [[Hašemitska kraljevina Jordanija]] |- | {{ZAF}} || [[Republika Južna Afrika]] |- | {{KOR}} || [[Republika Koreja]] |- | {{SSD}} || [[Republika Južni Sudan]] |- ! colspan=2| == K == |- | {{CAM}} || [[Kraljevina Kambodža]] |- | {{CMR}} || [[Republika Kamerun]] |- | {{CAN}} || [[Kanada]] |- | {{QAT}} || [[Država Katar]] |- | {{KAZ}} || [[Republika Kazahstan]] |- | {{KEN}} || [[Republika Kenija]] |- | {{KGZ}} || [[Kirgiška republika]] |- | {{KIR}} || [[Republika Kiribati]] |- | {{CHN}} || [[Ljudska republika Kitajska]] |- | {{COL}} || [[Republika Kolumbija]] |- | {{COM}} || [[Zveza Komori]] |- | {{COG}} || [[Republika Kongo]] |- | {{DRC}} || [[Demokratična republika Kongo]] |- | {{CRI}} || [[Republika Kostarika]] |- | {{CUB}} || [[Republika Kuba]] |- | {{KUW}} || [[Država Kuvajt]] |- ! colspan=2| == L == |- | {{LAO}} || [[Laoška ljudska demokratična republika]] |- | {{LAT}} || [[Republika Latvija]] |- | {{LES}} || [[Kraljevina Lesoto]] |- | {{LIB}} || [[Libanonska republika]] |- | {{LBR}} || [[Republika Liberija]] |- | {{LBY}} || [[Libija]] |- | {{LIE}} || [[Kneževina Lihtenštajn]] |- | {{LIT}} || [[Republika Litva]] |- | {{LUX}} || [[Veliko vojvodstvo Luksemburg]] |- ! colspan=2| == M == |- | {{MAD}} || [[Republika Madagaskar]] |- | {{HUN}} || [[Madžarska]] |- | {{MWI}} || [[Republika Malavi]] |- | {{MDV}} || [[Republika Maldivi]] |- | {{MYS}} || [[Malezija]] |- | {{MLI}} || [[Republika Mali]] |- | {{MLT}} || [[Republika Malta]] |- | {{MAR}} || [[Kraljevina Maroko]] |- | {{MHL}} || [[Republika Marshallovi otoki]] |- | {{MRT}} || [[Islamska republika Mavretanija]] |- | {{MUS}} || [[Mavricij|Republika Mavricij]] |- | {{MEX}} || [[Združene mehiške države]] |- | {{FSM}} || [[Federativne države Mikronezije]] |- | {{MYA}} || [[Mjanmar|Zvezna republika Mjanmar]] |- | {{MLD}} || [[Moldavija|Republika Moldavija]] |- | {{MON}} || [[Kneževina Monako]] |- | {{MNG}} || [[Mongolija]] |- | {{MOZ}} || [[Republika Mozambik]] |- ! colspan=2| == N == |- | {{NAM}} || [[Republika Namibija]] |- | {{NRU}} || [[Republika Nauru]] |- | {{GER}} || [[Zvezna republika Nemčija]] |- | {{NEP}} || [[Zvezna demokratična republika Nepal]] |- | {{NIG}} || [[Republika Niger]] |- | {{NGR}} || [[Zvezna republika Nigerija]] |- | {{NIC}} || [[Republika Nikaragva]] |- | {{NED}} || [[Kraljevina Nizozemska]] |- | {{NOR}} || [[Kraljevina Norveška]] |- | {{NZL}} || [[Nova Zelandija]] |- ! colspan=2| == O == |- | {{OMA}} || [[Sultanat Oman]] |- ! colspan=2| == P == |- | {{PAK}} || [[Islamska republika Pakistan]] |- | {{PLW}} || [[Palav|Republika Palav]] |- | {{PAN}} || [[Republika Panama]] |- | {{PNG}} || [[Neodvisna država Papua Nova Gvineja]] |- | {{PAR}} || [[Republika Paragvaj]] |- | {{PER}} || [[Republika Peru]] |- | {{POL}} || [[Republika Poljska]] |- | {{POR}} || [[Portugalska republika]] |- ! colspan="2" | == R == |- | {{ROM}} || [[Romunija]] |- | {{RWA}} || [[Ruanda|Republika Ruanda]] |- | {{RUS}} || [[Ruska federacija]] |- ! colspan="2" | == S == |- | {{SLB}} || [[Salomonovi otoki]] |- | {{SLV}} || [[Republika Salvador]] |- | {{SAM}} || [[Neodvisna država Samoa]] |- | {{SMR}} || [[Republika San Marino]] |- | {{SAU}} || [[Kraljevina Saudova Arabija]] |- | {{SEY}} || [[Republika Sejšeli]] |- | {{SEN}} || [[Republika Senegal]] |- | {{PRK}} || [[Severna Koreja|Demokratična ljudska republika Koreja]] |- | {{MKD}} || [[Severna Makedonija|Republika Severna Makedonija]] |- | {{SLE}} || [[Republika Sierra Leone]] |- | {{SIN}} || [[Republika Singapur]] |- | {{SYR}} || [[Sirska arabska republika]] |- | {{CIV}} || [[Republika Slonokoščena obala]] |- | {{SVK}} || [[Slovaška republika]] |- | {{SLO}} || [[Republika Slovenija]] |- | {{SOM}} || [[Zvezna republika Somalija]] |- | {{SRB}} || [[Republika Srbija]] |- | {{CAF}} || [[Srednjeafriška republika]] |- | {{SUD}} || [[Republika Sudan]] |- | {{SUR}} || [[Republika Surinam]] |- | {{LCA}} || [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] |- | {{KNA}} || [[Sveti Krištof in Nevis|Zveza Sveti Krištof in Nevis]] |- | {{STP}} || [[Sveti Tomaž in Princ|Demokratična republika Sveti Tomaž in Princ]] |- | {{VCT}} || [[Sveti Vincencij in Grenadine]] |- ! colspan="2" | == Š == |- | {{ESP}} || [[Kraljevina Španija]] |- | {{SRI}} || [[Demokratična socialistična republika Šrilanka]] |- | {{SWE}} || [[Kraljevina Švedska]] |- | {{CHE}} || [[Švicarska konfederacija]] |- ! colspan="2" | == T == |- | {{TJK}} || [[Republika Tadžikistan]] |- | {{THA}} || [[Kraljevina Tajska]] |- | {{TAN}} || [[Tanzanija|Združena republika Tanzanija]] |- | {{TOG}} || [[Togo|Togovska republika]] |- | {{TON}} || [[Kraljevina Tonga]] |- | {{TTO}} || [[Republika Trinidad in Tobago]] |- | {{TUN}} || [[Republika Tunizija]] |- | {{TUR}} || [[Republika Turčija]] |- | {{TKM}} || [[Turkmenistan|Republika Turkmenistan]] |- | {{TUV}} || [[Tuvalu]] |- ! colspan="2" | == U == |- | {{UGA}} || [[Republika Uganda]] |- | {{UKR}} || [[Ukrajina]] |- | {{URU}} || [[Vzhodna republika Urugvaj]] |- | {{UZB}} || [[Republika Uzbekistan]] |- ! colspan="2" | == V == |- | {{VAN}} || [[Republika Vanuatu]] |- | {{VAT}} || [[Vatikanska mestna država]] |- | {{VEN}} || [[Bolivarska republika Venezuela]] |- | {{VIE}} || [[Socialistična republika Vietnam]] |- | {{ETM}} || [[Demokratična republika Vzhodni Timor]] |- ! colspan="2" | == Z == |- | {{ZAM}} || [[Republika Zambija]] |- | {{USA}} || [[Združene države Amerike]] |- | {{ARE}} || [[Združeni arabski emirati]] |- | {{GBR}} || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] |- | {{CPV}} || [[Republika Zelenortski otoki]] |- | {{ZIM}} || [[Republika Zimbabve]] |- ! colspan="2" | == Druge države == |- | {{Zastava|Abhazija}} || [[Republika Abhazija]] |- | {{Zastava|Arcah}} || [[Republika Arcah]] |- | {{Zastava|Cookovi otoki}} || [[Cookovi otoki]] |- | {{Zastava|Južna Osetija}} ||[[Republika Južna Osetija - Država Alanija]] |- | {{KOS}} || [[Republika Kosovo]] |- | {{Zastava|Niue}} || [[Niue]] |- | {{PSE}} || [[Država Palestina]] |- | {{Zastava|Transnistrija|name=Pridnestrje}} || [[Pridnestrska moldavska republika]] |- | {{Zastava|Severni Ciper}} || [[Turška republika Severni Ciper]] |- | {{Zastava|Somaliland}} || [[Republika Somaliland]] |- | {{TWN}} || [[Republika Kitajska]] (trenutno jo priznava samo 15 držav) |- | {{Zastava|Zahodna Sahara}} || [[Demokratična arabska republika Sahara]] |} == Glej tudi == * [[Galerija državnih zastav]] == Zunanje povezave == * [https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/komisija-za-standardizacijo-zemljepisnih-imen/ Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen] pri Vladi Republike Slovenije. * ''[https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/955 Slovenska imena držav]'' (monografija, ZRC SAZU) {{Seznami drzav}} {{Zemlja}} [[Kategorija:Seznami držav|Suverene]] jzhcpqr7bgj7wd3b2cbqkaui93gnpmu Zgodovina Slovenije 0 582 6659799 6656218 2026-04-14T19:06:23Z MaksiKavsek 244409 /* Druga svetovna vojna */ slog 6659799 wikitext text/x-wiki [[Slika:Zemljovid Slovenske dezele in pokrajin.jpg|thumb|right|280px|Zemljovid slovenske dežele in pokrajin, [[Peter Kozler]], 1853]]{{Več sklicev}} {{Lektura}} {{Zgodovina Slovenije}} '''Zgodovina Slovenije''' je [[zgodovina]] vseh prebivalcev na ozemlju današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes. Ime ''Slovenija'' (v današnjem pomenu) se do zdaj znano prvič pojavi v zapisu, ki je približno enak današnjemu, leta 1810 v pismu [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] Valentinu Vodniku.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/clanek/kako-je-rasla-se-rodila-slovenska-samostojnost-1-del|title=Kako je rasla in se rodila slovenska samostojnost (1. del)|date=2024-06-20|accessdate=2025-09-26|website=druzina.si|last=Janežič|first=Helena}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Granda|first=Stane|authorlink=|year=|title=Vloga glasbe, zlasti petja, v rasti slovenske narodne zavesti (do leta 1848)|publisher=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLYSY9O|id=|cobiss=}}</ref> Med leti 1814 in 1816 se ime pojavi v pesmi [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] ''Slovenia svelizhana''.<ref>NUK, rokopisni oddelek, Vodnikova zapuščina - Ms 519, 44 – 45, 46 – 47, 48 – 49, 50 - 51 in Ms 540, št. 3 – Illyria magnificata, Slovenia svelizhana</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}}</ref> Leta [[1834]] se najde v knjigi ruskega zgodovinopisca [[Jurij Ivanovič Venelin|Jurija Venelina]],<ref>{{Navedi knjigo|title=Starodavni in današnji Slovenci|last=Venelin|first=Jurij Ivanovič|publisher=Amalietti & Amalietti|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263865856}}</ref> ''Starodavni in današnji Slovenci'', deset let kasneje pa še v pesmi [[Jovan Vesel Koseski|Koseskega.]] Slovenija se kot političnoadministrativna enota prvič konstituira po letu [[1945]], kot samostojna država pa šele junija [[1991]]. == Prazgodovina == {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Divje Babe flute (Late Pleistocene flute).jpg | alt1 = [[Piščal (Divje babe)|Piščal iz jame Divje babe]] | caption1 = [[Piščal (Divje babe)|Piščal iz jame Divje babe]] | image2 = Ljubljana Marshes Wheel with axle (oldest wooden wheel yet discovered).jpg | alt2 = [[Kolo z Ljubljanskega barja]] | caption2 = [[Kolo z Ljubljanskega barja]] | footer = Na ozemlju Slovenije sta bili najdeni (verjetno) najstarejše glasbilo (piščal iz dobe [[Pleistocen|poznega Pleistocena]]) in najstarejše kolo iz dobe [[Neolitik]]a }} Najstarejši dokaz [[človek|človeškega]] bivanja na današnjem slovenskem ozemlju sta dve [[kamen|kamniti]] [[orodje|orodji]] iz Jame v Lozi pri Orehku, stari okoli 250.000 let. Iz obdobja würmske ledene dobe, ko so na ozemlju Slovenije živeli [[neandertalec|neandertalci]], je najpomembnejša najdba piščalke iz Divjih bab v bližini [[vas]]i [[Šebrelje]] na Idrijsko-Cerkljanskem. V [[mlajša kamena doba|mlajši kameni dobi]] in [[bakrena doba|bakreni dobi]] so se prebivalci že ukvarjali z [[živinoreja|živinorejo]] in [[poljedelstvo]]m. Na prehodu iz bronaste v [[železna doba|železno dobo]] je obstajala kultura žarnih grobišč. Za [[železna doba|halštatsko obdobje]] so značilne utrjene naselbine na vzpetinah, imenovane [[gradišče|gradišča]], in lepo izdelani železni predmeti (npr. [[situla|situle]]) in orodje ter orožje ([[Most na Soči]], [[Vače]], [[Rifnik]], [[Šentvid pri Stični]]). Njihovi prebivalci etnično niso določljivi, saj v arheologiji velja krilatica, da se etničnosti ne, da izkopati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8|title=Peter Štih: diskusija|date=2023-05-23|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Štih|first=Peter}}</ref> == Iliri, Kelti in Rimljani == [[Slika:Prefecture of Illyricum map(1).png|alt=Zemljevid.|sličica|Zemljevid Ilirika]] V današnji Republiki Sloveniji so živela [[Ilirija (država)|Ilirska]] plemena, ki so se preživljala s kmetijstvom, pozneje v 4. in 3. stoletju pr. n. št. so ozemlje današnje Slovenije zasedla tudi plemena [[Kelti|Keltov]], ki so tu ustanovili prvo državno tvorbo imenovano [[Noriško kraljestvo]]. Na [[Gorenjska|Gorenjskem]] in v delu [[Štajerska|Štajerske]] so živeli [[Tavriski]], [[Karni]] so se naselili na severozahodu, [[Noričani]] na severu, [[Japodi]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]] in delno na [[Notranjska|Notranjskem]], [[Latobiki]] na Dolenjskem in [[Posavje|Posavju]], ter [[Histri]] v [[Istra|Istri]]. Ta ljudstva so razvojno in gospodarsko zaostajala za Rimljani. Ukvarjala so se predvsem s poljedelstvom, živinorejo in pastirstvom. Iz tega časa izvirajo imena mnogih današnjih krajev ([[Bohinj]], [[Tuhinj]]) in rek ([[Sava]], [[Savinja]], [[Drava]]). [[Slika:Tabula Peutingeriana - Istra.JPG|thumb|Mesta Emona, Celeia, Poetovio, so navedena tudi na [[Tabula Peuntingeriana|Peutingerjevi Tabuli]], ki prikazuje cestno omrežje rimskega cesarstva v 1. stoletju pr.n.š.]] Današnje slovensko ozemlje je imelo za Rimljane velik strateški pomen. Rimski prodor na ozemlje današnje Slovenije se je začel po ustanovitvi [[Akvileja|Akvileje]] (v slovenščini Ogleja), (181 pr. n. št.). V drugi polovici 2. stoletja so [[Rimljani]] v istrskih vojnah podjarmili Histre, Tavriske (129 pr. n. št.) in Karne (115 pr. n. št.). Nato je [[Oktavijan]] v letih 35–33 pr. n. št. mejo premaknili vse do [[Donava|Donave]] in okoli 16 pr. n. št. mirno priključil zavezniško [[Noriško kraljestvo]]. Zasedena področja so Rimljani vključili v provincialno organizacijo: zahodna Slovenija do [[Atrans]]a z [[Istra|Istro]] je bila vključena v 10. regijo [[Italija (rimska provinca)|Italije]] (''Regio X''), vzhodni del in [[Dolenjska]] sta bila vključena v [[rimska provinca|provinco]] [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]], alpski prostor in [[Posavje]] sta bila sredi 1. stoletja vključena v provinco [[Norik (rimska provinca)|Norik]]. Nastajati so začela mesta [[Emona]] (''danes Ljubljana''), [[Claudia Celeia|Celeia]] (''danes Celje''), [[Petoviona|Poetovio]] (''danes Ptuj''), in [[Neviodunum]] (''danes Drnovo''), ki so jih naseljevali priseljenci iz Italije in romanizirani staroselci. Zgrajen je bil cestni sistem z glavno osjo Akvileja-Emona-Celeia-Poetovio-[[Carnuntum]] (Petronell ob Donavi). Današnji slovenski prostor je bil opustošen med markomanskimi vojnami. Vdor Markomanov, Jazigov in drugih germanskih plemen ter kuga sta prizadela prebivalstvo, tako da se je na ta prostor priselilo mnogo Germanov in pripadnikov nižjih slojev z vzhoda cesarstva. Na začetku vojne so Rimljani zgradili obrambni sistem (''praetentura Italiae et Alpium''), ki je ščitil vzhodno mejo province Italije. Med markomanskimi vojnami sta napravila kariero tudi dve najvidnejši osebi s tega ozemlja v rimski dobi: [[Mark Valerij Maksimijan]], general in senator, ki je zapustil napise od [[Numidija|Numidije]] do Leugaricia (danes [[Trenčin]] na Slovaškem – od Donave najsevernejši rimski napis) in [[Tit Varij Klemens]], vitez (morda tudi senator), ki je kasneje bil cesarski tajnik in član cesarjevega sveta [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]]. Prve organizirane [[krščanstvo|krščanske cerkve]] so nastale proti koncu 3. stoletja; v 4., 5. in 6. stoletju so se oblikovale [[škofija|škofije]], ki so sodile pod oblast [[metropolija|metropolije]] v [[Oglej|Ogleju]] (Aquileia). Zaradi obrambe meje Italije je v 3. stoletju na kraškem robu nastal utrdbeni sistem [[Claustra Alpium Iuliarum]]. V 5. in 6. stoletju je začela rimska oblast na ozemlju Slovenije slabeti zaradi vdorov [[Germani|germanskih plemen]], ki so se premikala proti Italiji; domače prebivalstvo se je iz mest začelo seliti v višinska zatočišča. Sredi 5. stoletja so prek Slovenije v Italijo vdrli [[Huni]] in opustošili vrsto mest na poti, ob koncu 5. stoletja pa so Vzhodni Goti (Ostrogoti) zasedli Italijo in do 536 so bili v njihovo [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko)|Italsko kraljestvo]] vključeni tudi Norik, [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacija]] in Panonija. == Naselitev Slovanov == {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} V 6. stoletju so se na širšem, že poseljenem ozemlju vzhodnih Alp naselili tisti Slovani ([[Sloveni|Slověni]]), ki jih štejemo za neposredne in večinske prednike današnjih Slovencev.<ref>[[Franc Kos (zgodovinar)|Kos, Franc]], ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku I-V'', Leonova družba, Ljubljana, 1902-1928.</ref> Prvi njihov naselitveni sunek je datiran okoli leta 550, potekal pa je iz smeri današnje [[Moravska|Moravske]]. Drugi val je določen ok. leta 568. Tretji val pa je prišel leta 590, ko pridejo iz jugovzhodne smeri ob tokovih Save, Drave itd. Leta 591 so prispeli v območje gornje [[Drava|Drave]], kjer so se kmalu spopadli z Bavarci. V prostor so se torej začeli naseljevati [[Avari]] in [[Slovani]]. Prostor, ki so ga poselili Slovani, so naseljevali tudi ostanki [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]], ki so deloma še ohranili [[krščanstvo]]. [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]] potrjujejo propadi [[škofija|škofij]] v [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskem]] prostoru v drugi polovici 6. stoletja, sprememba poselitve in materialne kulture, predvsem pa uveljavitev novega, slovanskega govora. Meja z [[Bavarci]] se je že takrat začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]], meja z [[Langobardi]] se je ustalila na robu Furlanske nižine v 7. stoletju,<ref>{{Navedi knjigo|title=Zgodovina Langobardov = (Historia Langobardorum)|publisher=Obzorja|date=1988|location=Maribor|isbn=86-377-0350-X|oclc=439852250|first=Fran|last=Bradač|first2=Bogo|last2=Grafenauer|first3=Kajetan|last3=Gantar|first4=Vesna|last4=Potokar}}</ref> njihova prisotnost v [[Istra|Istri]] pa je dokumentirana v začetku 9. stoletja, in sicer v zapisniku [[Rižanski zbor|rižanskega zbora]]. == Kneževini Karantanija in Karniola == {{glavni|Karantanija|Karniola|Samova plemenska zveza}} Slovani v Vzhodnih Alpah so bili, tako kot Slovani v [[Panonija|Panoniji]], podrejeni oblasti avarskih [[kagan]]ov. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> so nekje med leti 622<ref name="GB94" /> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen slovanski upor pod [[kralj Samo|Samovim]] vodstvom, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Samova vstaja in avarski poraz pred [[Konstantinopel|Konstantinoplom]] sta vsekakor tako hudo omajala avarsko vojaško moč,<ref name="SS30">Simoniti, V., Štih, P. (1996). Str. 30</ref> da so se jim v širokem loku od Sudetov do južne Rusije uprla številna slovanska plemena in se začasno otresla njihove oblasti.<ref>Hauptman, L. (1999). Str. 37.</ref> Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Samovi plemenski zvezi se je pridružil tudi velik del vzhodnoalpskih Slovanov pod vodstvom kneza [[Valuk, knez Karantanije|Valuka]].<ref name="KP">Korošec, P. (1990). Str. 17.</ref><ref name="WH177">Wolfram, H. (1991). Str. 177.</ref> Kdaj točno so se pridružili svojim severnim slovanskim sosedom, ni jasno.<ref name="WH177"/> Vsekakor so leta 630 v pohodih zoper Samovo kraljestvo sodelovali tudi Langobardi, ki pa so tedaj mejili le na vzhodnoalpske Slovane, in tem so že med leti 623–626 iztrgali iz rok področje v Kanalski dolini.<ref name="SS31">Simoniti, V., Štih, P. (1996). Str. 31.</ref> Po drugi strani pa so že leta 628 vzhodnoalpski Slovani proti Bavarcem dosegali tako odlične uspehe, da so dosegli ustalitev svoje zahodne meje, kar dokazuje, da so bile v igri širše povezave med Slovani in ne zgolj vojne lokalnih plemen na delu Vzhodnih Alp. To dokazuje vsaj povezovanje vzhodnoalpskih plemen in nastanek politične skupnosti, ki kasneje nosi ime Karantanija, če ne že Samove plemenske zveze na tem področju.<ref>Glej v: Grafenauer, B. (2000). Str. 115.</ref> Čeprav so Valukovi Slovani v vzhodnih Alpah nedvomno vsaj od leta 630 pripadali Samovi plemenski zvezi, pa ni nujno, da so ji pripadali tudi Slovani južno od Alp na področju današnje Slovenije, saj je bilo to področje prehodnih vplivov med Langobardi, Avari in Slovani.<ref name="KP"/><ref name="SP30">Štih, P. (2001). Str. 30.</ref> Samo je vladal do leta 658,<ref name="SP30"/> po njegovi smrti pa se je zveza plemen od Labe pa morda celo do Jadrana hitro razkrojila.<ref>Grafenauer, B. (2000). Str. 97.</ref> [[Slika:Carantania map.png|sličica|Najverjetnejši obseg Karantanije brez domnevnega ozemlja [[Karniola|Karniole]], okoli leta 811]] Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je "krajina Slovanov" s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati [[Karantanija]], ohranila neodvisnost. Ko so Karantanci okoli leta 743 Bavarce zaprosili za pomoč v obrambi pred Avari, so morali priznati njihovo nadoblast, ter jim za talca poslali sina kneza [[Borut, knez Karantanije|Boruta]], [[Gorazd, knez Karantanije|Gorazda]], in knezovega nečaka Hotimira, ki so ju Bavarci pokristjanili. Z vladanjem kneza [[Hotimir, knez Karantanije|Hotimira]] leta 751 se je začelo [[pokristjanjevanje]] Karantancev, kar je sprožilo tri neuspele upore. Po porazu bavarskega kneza [[Tasilo III.|Tasila III.]] leta 788, je bila v [[Frankovska država|frankovsko državo]] [[Karel Veliki|Karla Velikega]] skupaj z Bavarsko vključena tudi Karantanija. Ko je knez [[Slavonija|slavonskih]] Slovanov [[Ljudevit Posavski]] leta 819 zaradi nezadovoljstva s frankovskim [[Furlanija|furlanskim]] [[mejni grof|mejnim grofom]] začel upor, so se mu leta 820 priključili tudi Karantanci, a so bili še istega leta poraženi. Po zadušitvi tega upora so Franki leta 828 reorganizirali upravo in najkasneje tedaj so po večinskem mnenju zgodovinske stroke domače slovanske kneze zamenjali frankovski [[grof]]je. Iz časa Karantanije pa se je vse do leta 1414 ohranil poseben obred [[ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]], ki je potekal v [[slovenščina|slovenskem jeziku]]. Kljub postopni integraciji Karantanije v frankovski politični okvir in njenemu kasnejšemu razpadu na posamezne [[Slovenske dežele|dežele]], se je na vsem njenem ozemlju ohranilo tudi slovensko govoreče plemstvo, o čemer pričajo t. i. [[slovenske fevdne prisege]] iz 17. stoletja.<ref>http://physics.fe.uni-lj.si/members/iglic/history/uporaba_slovenscine.pdf, Dr. Aleš Iglič, O uporabi slovenščine med plemstvom</ref><ref>http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:bibl_097/VIEW/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131002085025/http://ezb.ijs.si/fedora/get/nrss:bibl_097/VIEW/ |date=2013-10-02 }}, Fran Kotnik, Dvoje slovenskih fevdnih priseg</ref> [[Langobardi|Langobardski]] kronist [[Pavel Diakon]] opisuje prihod Slovanov na rob [[Furlanija|Furlanske nižine]]. V svojem znamenitem delu [[Historia Langobardorum]] (''Zgodovina Langobardov''), kjer je opisana zgodovina Langobardov od začetkov leta 560 do konca leta 740, Pavel Diakon omenja med drugim tudi bitko med Langobardi in slovanskimi bojevniki leta 670, nedaleč od [[Čedad]]a ob reki [[Nadiža|Nadiži]]: {{Citatni blok|"non longe a Foroiuli....ad ponte Natisonis fluminis"}} [[Slika:Karniola around 800.png|thumb|Možni obseg Karniole, okoli leta 800]] Med zgodovinarji in arheologi prevladuje mnenje, da se je na območju osrednje Slovenije, v zgornjem delu kasnejše dežele Kranjske, na prehodu iz [[8. stoletje|8.]] v [[9. stoletje]] razvila slovanska [[pleme]]nska kneževina Karniola, katere središče je bilo v [[Carnium]]u (današnjem [[Kranj]]u). [[Karniola|Karniolo]] omenja že v 8. stoletju [[Langobardi|langobardski]] [[kronika|kronist]] [[Pavel Diakon]], ki za deželo uporabi oznako '''"'''''Carniola, patria Sclavorum'''''"'''. Leta 795 je izpričan edini domnevni knez [[Vojnomir Slovan|Vojnomir]]. Karniola je bila ob koncu 8. stoletja vključena v frankovsko Furlansko marko, vendar je svojo plemensko ureditev ohranila do leta 828, ko so jo [[Franki]] po neuspešnem uporu panonskega slovanskega kneza Ljudevita Posavskega spremenili v [[mejna grofija|mejno grofijo]]. Med najstarejšimi viri, ki omenjajo prisotnost Slovanov v [[Istra|Istri]] je listina [[rižanski zbor|rižanskega zbora]]. To je naziv zapisnika rižanskega zbora, ki se je odvijal najverjetneje leta 804, v kraju Rižana, blizu [[Koper|Kopra]]. Listina je problematična, saj je prepis iz 15. stol., tako da je vprašljiva zanesljivost inforamcij, ki nam ga daje listina.<ref>{{Navedi splet|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|title=Toponimi - Rižana|date=2025|accessdate=13. september 2025|website=topografija.zrc-sazu.si}}</ref> Rižanski zbor je sklical gradeški patriarh Fortunat. Udeležili so se ga predstavniki istrskih mest in kaštelov, predsedovali pa so mu trije cesarjevi odposlanci. V njej je, med drugim, zapisana obveza vojvode Janeza, ki je predstavljal tedanjo [[Franki|frankovsko]] oblast nad deželo, da bo [[Slovani|Slovane]], ki so se nastanili v okolico mest, pregnal v tiste kraje, v katerih mestom ne bodo povzročali škode na poljih in v gozdovih.<ref>Boris Gombač, Atlante storico dell'Adriatico orientale, Bandecchi & Vivaldi Editori, Pontedera 2007, ISBN 978-88-8641-327-8, Str. 43</ref><ref>Ramiro Udina, Il Placito del Risano: istituzioni giuridiche e sociali dell’Istria durante il dominio bizantino. Officine grafiche, 1932</ref> {{Citatni blok|"De sclavis autem unde dicitis, accedamus super ipsas terras ubi resideant, et videamus ubi sine vestra damnietate valeant residere, resideant: ubi vero vobis aliquam damniatatem faciunt sive de agris, sive de silvis, vel roncora, aut ubicumque, nos eos eiiciamus foras."}} == Frankovska država == [[Slika:Frankenreich 768-811.jpg|thumb|[[Karel Veliki|Frankovska]] država (768-814)]] Po neuspešnem [[Bolgari|bolgarskem]] prodoru v [[Panonija|Panonijo]] in njeni ponovni osvojitvi je kralj [[Ludvik Nemški]] okoli leta 840 Panonijo podelil v [[fevd]] beguncu z [[Moravska|Moravske]] [[Pribina|Pribini]]. Leta 847 je bil Pribina imenovan za [[grof]]a in ozemlje [[Spodnja Panonija (frankovska dežela)|Spodnje Panonije]] je postalo njegova last. Sedež oblasti je bil v [[Blatenski kostel|Blatenskem kostelu]] na današnjem [[Madžarska|Madžarskem]]. Leta 861 je Pribino nasledil sin [[Kocelj]] in se iztrgal frankovskemu vplivu. Kocelj je podpiral slovanski misijon [[sveti Ciril|svetega Cirila]] in [[sveti Metod|svetega Metoda]] in oviral delovanje [[Salzburg|salzburških]] [[misijonar]]jev. Vendar je bil okoli leta 876 odstranjen, kar je končalo kratko obdobje samostojnosti spodnjepanonske slovanske kneževine. Ozemlje je bilo ponovno vključeno v [[Vzhodna marka|Vzhodno marko]]. V času vlade [[Arnulf Koroški|Arnulfa Koroškega]] je [[Koroška (vojvodina)|Koroška]] postala središče Vzhodne marke in dobila precejšnjo samostojnost znotraj cesarstva. Na slovenskem ozemlju se je krepila [[fevdalizem|fevdalizacija]], a proces je zaustavil prodor Madžarov ob koncu 9. stoletja. Po porazu Bavarcev v bitki z [[Madžari]] pri današnji [[Bratislava|Bratislavi]] leta 907 je namreč ozemlje osrednje Slovenije za približno pol stoletja prišlo pod madžarsko oblast. Fevdalni sistem se je tako izoblikoval šele po porazu Madžarov pri [[Augsburg]]u leta 955 in po ponovni vključitvi tega ozemlja v cesarstvo, v 10. in 11. stoletju. == V Svetem rimskem cesarstvu == {{multiple image | align = right | total_width = 500 | image1 = Karte_Herzogtum_Bayern_im_10._Jahrhundert.png | caption1 = Nastanek Koroške vojvodine ob razdelitvi Bavarske vojvodine leta 976 | image2 = Karantanija 990.PNG | caption2 = Koroška vojvodina leta 990 }} Po novi osvojitvi je bila spremenjena tudi upravna organizacija, ki je temeljila na mejnih grofijah (markah oz. krajinah). Cesar [[Oton II.]] je Koroški, ki je leta 976 postala [[vojvodina]], podredil sosednje mejne grofije: [[Karantanija|Karantansko marko]], Podravsko, [[Savinjska marka|Savinjsko]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Istra|Istrsko marko]] in [[Furlanija|Furlansko]] ter [[Verona|Veronsko marko]]. Ta "polsamostojna" tvorba je obstajala do začetka 11. stoletja, ko so se začele oblikovati [[dežela|dežele]]. V tem obdobju se je utrdil fevdalni sistem, naselile so se pomembne plemiške rodbine, nastali so prvi [[grad]]ovi okrepila se je [[Kolonizacija na Slovenskem|kolonizacija]] in uveljavil se je [[huba|hubni]] sistem delitve obdelovalne zemlje. Iz tega časa izvirajo tudi [[Brižinski spomeniki]]. Iz mejnih krajin in iz nekaterih zaključenih ozemelj, ki so jih obvladovale velike plemiške družine, so se v visokem [[srednji vek|srednjem veku]] na področju Slovenije izoblikovale zgodovinske dežele [[Štajerska (vojvodina)|Štajerska]], [[Koroška (vojvodina)|Koroška]], [[Kranjska]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriška]], [[Trst]] in [[Istra]], vključene v [[Sveto rimsko cesarstvo]]. == Prihod in utrditev Habsburžanov == [[Slika: Growth of Habsburg territories.jpg|thumb|Širjenje vpliva Habsburžanov {{legenda|#CD5C5C|posesti do leta 1282}} {{legenda|#B0C4DE|pridobljeno med leti 1282 in 1521}} {{legenda|#FFC0CB|pridobljeno med leti 1521 in 1650}} {{legenda|#FFD700|pridobljeno med leti 1650 in 1700}} {{legenda| #FFFF00|pridobljeno med leti 1700 in 1800}} {{legenda| #98FB98|pridobljeno med leti 1800 in 1815}} {{legenda| #FFFACD|pridobljeno po letu 1815}}]] Leta 1246 so izumrli [[Štajerski vojvoda|štajerski]] in [[Avstrijski vojvoda|avstrijski vojvode]] [[Babenberžani]]. Za njihovo dediščino sta se spopadla [[ogrski kralj]] [[Bela IV.]] in [[češki kralj]] [[Otokar II. Přemysl]], ki je leta 1260 dokončno prevladal. Leta 1269 je brez potomcev umrl [[Ulrik III. Spanheim]], [[koroški vojvoda]] in [[Kranjska mejna grofija|kranjski]] [[deželni knez]]. Otokar II., njegov bratranec, je takoj zasedel spanheimske posesti. Leta 1272 je Otokar II. z izvolitvijo za [[Generalni poglavar|generalnega poglavarja]] prevzel oblast še v [[Furlanija|Furlaniji]] in s tem obvladal celotno ozemlje od Češke do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Otokar II. je naletel na odpor preostalega visokega plemstva. Rimsko-nemški kralj [[Rudolf I. Habsburški]] je zahteval vrnitev novopridobljenih Otokarjevih posesti. Spor se je razrešil leta 1278 z [[Bitka na Moravskem polju|bitko na Moravskem polju]], v kateri je Otokar II. izgubil življenje. Potolkli so ga sorodniki [[Siegfrieda Marenberškega]], štajerskega plemiča, ki ga je Otokar II. dal usmrtiti brez sodnega procesa. Po padcu Otokarja II. se je na tem prostoru vzpostavilo ravnotežje med [[Habsburžani]] in [[Goriški grofje#Majnhardinci (tirolska veja)|majnhardinsko vejo Goriških grofov]]. Rudolf I. je leta 1282 Avstrijo in Štajersko podelil v fevd sinovoma Albrehtu in Rudolfu II., Koroško v fevd Goriškim, Kranjsko pa Goriškim v zastavo. Ko so Goriški-Majnhardinci leta 1335 izumrli, so za njimi dedovali Habsburžani. Leta 1374 so dedovali dve manjši deželi, ki so si ju ustvarili pripadniki [[Goriški Grofje#Albertinci (goriška veja)|albertinske veje Goriških grofov]], [[Pazinska grofija|Pazinsko grofijo]] v [[Istra|Istri]] in [[Slovenska marka|Grofijo v Marki in Metliki]] v [[Bela krajina|Beli krajini]]. Njihove posesti so dosegle [[Jadransko morje]] leta 1366, ko so se jim podredili [[gospodje Devinski]], še pomembnejša pa je bila na tem območju pridobitev mesta [[Trst]] leta 1382. [[Slika:Celjski_grofje_ozemlje.PNG|thumb|Posesti Celjskih grofov sredi 15. stoletja]]Oblast [[Habsburžani|Habsburžanov]] je začasno ogrozil vzpon [[Celjski grofje|Celjskih grofov]]. Ta se je začel v drugi tretjini 14. stoletja: leta 1333 so dedovali po [[Vovbržani]]h, leta 1341 dobili [[grof]]ovski naslov, povezava s cesarjem [[Sigismund Luksemburški|Sigismundom Luksemburškim]] pa jim je omogočila, da so se njihove posesti razširile še na Ogrsko in [[Hrvaška|Hrvaško]]. Sigismund jih je leta 1436 povišal v [[državni knez|državne kneze]], kar je omogočilo razvoj posebne [[dežela|dežele]], [[Celjska kneževina|Celjske kneževine]]. Povišanje pa je sprožilo tudi vojno s Habsburžani, ki se je leta 1443 končala s poravnavo med [[Friderik II. Celjski|Friderikom II. Celjskim]] in [[Friderik III. Habsburški|Friderikom III. Habsburškim]]. S poravnavo sta družini sklenili pogodbo o dedovanju, ki pa so jo po smrti zadnjega Celjana [[Ulrik II. Celjski|Ulrika II.]] leta 1456 Habsburžani morali ubraniti v [[vojna za celjsko dediščino|vojni za celjsko dediščino]] (do leta 1460). {{multiple image | align = right | total_width = 500 | image1 = Boj s Turki-Valvasor.jpg | alt1 = | caption1 = Prvi [[Turški vpadi|turški vpad]] je prizadel Belo krajino (1408). Po padcu Bosne (1463) so si sledili bolj uničujoči vpadi, ki so zaobjeli tudi Kranjsko, Koroško in Štajersko (1473, 1476, 1478, 1480, 1483). Sledili so si turški vpadi v času vladanja sultana [[Sulejman I.|Sulejmana I.]], ko so Turki zavzeli Beograd (1521) in Budim (1526), ter leta 1529, ko so Turki prvič oblegali Dunaj. | image2 = Valvasor - Croatian–Slovene Peasant Revolt 1573.jpg | alt2 = [[Kolo z Ljubljanskega barja]] | caption2 = [[Kmečki upori na Slovenskem]]:<br />- [[Koroški kmečki upor]] (1478),<br />- [[Slovenski kmečki upor]] (1515),<br />- [[Hrvaško-slovenski kmečki upor]] (1572),<br />- [[Drugi slovenski kmečki upor]] (1635),<br />- [[Tolminski kmečki upor]] (1713). }} Leta 1461 se je Friderik III. zaradi dediščine ogrske krone zapletel v vojno z [[Ogrska|ogrskim]] kraljem [[Matija Korvin|Matijo Korvinom]] in s svojim bratom Albrehtom, ki je zahteval del avstrijske dediščine. Spopadi, ki so v glavnem potekali v [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]], so zajeli tudi [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], v njih pa so cesarju precej pomagale [[Notranja Avstrija|notranjeavstrijske]] čete. Končali so se z Albrehtovo smrtjo brez potomcev leta 1463. Toda leta 1469 je Štajersko, predvsem [[Štajerska (pokrajina)|Spodnjo]], močno prizadela [[fajda]] plemstva in najemniških čet z vladarjem. Tudi te spopade je spodbudil ogrski kralj. Končala se je z usmrtitvijo najemniškega poveljnika [[Andrej Baumkircher|Andreja Baumkircherja]] leta 1471. Po letu 1479 se je zaradi imenovanja [[Nadškofija Salzburg|salzburškega nadškofa]] Friderik III. znova zapletel v dolgotrajno vojno z Matijo Korvinom. Korvin je bil uspešen in njegove čete so zasedle večino Štajerske, [[Kranjska|Kranjske]], [[Reka, Hrvaška|Reko]] in vojvodino [[Avstrija (vojvodina)|Avstrijo]] ter leta 1485 vkorakale na [[Dunaj]]. Oblast nad temi deželami so Habsburžani znova dobili šele po njegovi smrti, ko je ozemlja zasedel [[Maksimilijan I. Habsburški]]. Konec srednjega veka, v 15. in 16. stoletju, so dogajanja na tem območju zaznamovali [[turški vpadi]]. Nezadovoljstvo s preslabo fevdalno obrambo zoper [[Turki|Turke]] in uvajanje novih, predvsem naturalnih davkov in tlake, so tudi na Slovenskem povzročili [[Kmečki upori na Slovenskem|kmečke upore]]. Največji je 1515 zajel skoraj vse slovensko ozemlje. Iz tega leta je ohranjena ''Nova'' ''pesem kranjskih kmetov'', v kateri so zapisane prve tiskane slovenske besede. Slovenski izsek nje:<blockquote>"Stara prauda" ... "Leukhup leukhup leukhup leukhup woga gmaina".</blockquote>Leta 1518 se je v [[Innsbruck|Innsbrucku]] zvrstilo zasedanje vseh deželnih stanov dednih habsburških dežel. Na enotnem deželnem zboru so si zadali nalogo, da obrambno povežejo dedne dežele v trajno, trdno in enotno zvezo in da sodelujejo Notranjeavstrijske in Zgornjeavstrijske dežele v obrambi zoper Turkov. Na zasedanju so določili dedno celovitost habsburških dednih dežel. Leta 1572/1573 so se v skupnem uporu povezali slovenski in hrvaški kmetje. Ozadje sega v [[Zagorje|Zagorju]], kjer je k uporu prispevalo kruto ravnanje s kmeti s strani fevdalcev, ki se je odražalo v dajatvah, pretirani [[Tlaka|tlaki]], brezpravnosti podložnikov, izvajanje [[Teror|terorja]] nad kmečkim prebivalstvom.{{sfn|Adamček|1968}} Ko so številne pritožbe cesarju ostale neuslišane, so se kmetje zarotili, da bi se uprli s svojimi vrstniki v sosednjih deželah Štajerski in Kranjski ter z nižjimi sloji meščanov. Upori so se s krvavimi porazi nadaljevali vse do prve polovice 18. stoletja. == Reformacija in protireformacija == {{Več slik | image1 = Primož Trubar - Abecednik.jpg | width1 = 130 | caption1 = Trubarjev Abecednik (1550) | image2 = Dalmatinova_biblija_barva.jpg | width2 = 145 | caption2 = Dalmatinova Biblija<br />(1583) }} {{glavni|Protestantizem na Slovenskem}} Sredi 16. stoletja se je na Slovenskem razmahnila [[reformacija]] pretežno [[Luteranstvo|luteranske smeri]] in postavila temelje slovenskega [[knjižni jezik|knjižnega jezika]] in s tem oblikovanja slovenske jezikovne skupnosti. [[Primož Trubar]] je leta 1550 izdal prvi knjigi v slovenskem jeziku, ''[[Abecedarium|Abecednik]]'' in ''[[Catechismus (1550)|Katekizem]]''. [[protestantizem|Protestanti]] so izdali še ok. 50 drugih knjig v slovenščini, med drugim je [[Adam Bohorič]] napisal prvo slovensko slovnico (''[[Zimske urice proste|Articae Horulae]]'' (1584), leta 1584 je [[Jurij Dalmatin]] izdal prevod celotnega ''[[Sveto pismo|Svetega pisma]]''. Kot slovenski protestanti so delovali tudi [[Jurij Juričič]], [[Matija Klombner]], [[Sebastijan Krelj]], [[Felicijan Trubar]], [[Andrej Savinec]] idr. Katoličani prav tako v tej epohi niso bili nedejavni. [[Lenart Pachernecker]] je leta 1575 izdal prvi (danes neohranjeni) slovenski katoliški katekizem, [[Anton Vramec|Antol Vramec]] pa je izdal prvo slovensko zgodovinsko knjigo ''Kronika''. Delovali so tudi [[Janez Čandek]], [[Andrej Recelj]] idr. V začetku 17. stoletja sta knežji absolutizem in [[katoliška cerkev]] v procesu [[Protireformacija|protireformacije]] in katoliške prenove zatrli protestantizem in hkrati za nekaj časa zavrli [[književnost]] v slovenskem jeziku. To je uresničeval predvsem ljubljanski škof [[Tomaž Hren]]. == Obdobje baroka == Po koncu protireformacije je [[Katoliška cerkev]] skupaj z habsburško oblastjo utrjevala vero in graščine, gradila cerkve in samostane, pri čemer so pomembno vlogo imeli [[jezuiti]]. Slovenske dežele so bile posredno prizadete tudi zaradi [[Tridesetletna vojna|tridesetletne vojne]] (1618–1648) in kasnih spopadov proti [[Osmansko cesarstvo|Turkom]]; prebivalstvo je bilo precej obremenjeno z davki, prispevki za vojsko in utrjevanjem graščin. Kulturno obdobje baroka je bilo zelo plodno. Najpomembnejši predstavnik (na Slovenskem) tega časa je bil [[Janez Vajkard Valvasor]] (1641–1693), ki je v svojem monumentalnem delu ''[[Slava vojvodine Kranjske]]'' zbral podrobne opise mest, gradov, običajev, narave, sakralnih objektov in zgodovinskih dogodkov. Njegovo delo je postalo referenca za razumevanje slovenskega prostora in kulture ter prispevalo k evropski prepoznavnosti slovenskih dežel. Prav tako pomembni predstavniki so bili: [[Janez Ludvik Schönleben]] (1618–1681), zgodovinopisec, [[Janez Krstnik Dolnitscher|Janez Krstnik Dolničar]] (1626–1692), pravnik in župan Ljubljane, [[Janez Svetokriški]] (1647–1714), avtor, pridig in pisec, [[Romuald Štandreški]] (1676–1748), kapucin in pridigar idr. == Terezijanska in jožefinska doba == [[Slika:AvI Provinz Innerösterreich.jpg|thumb|left|Dežele Notranje Avstrije leta 1794<br />(pred Napoleonovimi osvojitvami)]] {{glavni|Habsburška monarhija#Terezijanske in jožefinske reforme}} V času vladanja [[Marija Terezija|Marije Terezije]] in njenega sina, cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] (1765–1790), ko je bila med drugim uvedena tudi splošna šolska obveznost in vpeljano osnovno šolstvo v slovenskem jeziku (1774), se je s kulturno jezikovno akcijo slovenskih izobražencev začenjalo oblikovanje ideje o obstoju posebnega [[Slovenci|slovenskega naroda]]. Oba vladarja sta izvedla še številne druge reforme, vendar je moral Jožef II. nekatere najbolj radikalne razveljaviti še pred svojo smrtjo. Med pomembnejšimi ukrepi, ki so se obdržali, sta [[nevoljniški patent]], ki je podložnikom podelil osebno svobodo, in [[tolerančni patent]], ki je znova dovolil naselitev Judov in protestantov. Marija Terezija je tudi izpeljala prvi popis prebivalstva (1754), uvedla je obvezno sajenje krompirja (1767) in ukinila med-deželne carine (1775). Jožefa II. je kratko nasledil njegov brat, zmerni reformist [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopold II.]] (1790–92), tega pa konservativni sin [[Franc II. Habsburško-Lotarinški|Franc II.]] == Pod Francozi == [[Slika:Italija 1810 Slovenscina.png|thumb|Ilirske province]] Ob koncu 18. stoletja so slovenske dežele dosegli spopadi v [[francoske revolucionarne vojne|francoskih revolucionarnih vojnah]]. Leta 1797, ob koncu [[vojna prve koalicije|vojne prve koalicije]], so francoske čete za kratek čas zasedle tudi del današnjega slovenskega ozemlja. Ob podpisu [[campoformijski mir|campoformijskega miru]] je celotno slovensko etnično ozemlje prišlo v okvir [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], saj so Habsburžani v zameno za [[Lombardija|Lombardijo]] in [[Avstrijska Nizozemska|Avstrijsko Nizozemsko]] dobili nekdanjo [[Beneška Istra|beneško Istro]] in [[Benečija|Benečijo]]. Po [[vojna tretje koalicije|vojni tretje koalicije]] in podpisu [[bratislavski mir|bratislavskega miru]] (1805) je monarhija izgubila tudi obe pokrajini, ki sta pripadli francoskemu [[Italijansko kraljestvo|Italijanskemu kraljestvu]]. Po novem porazu [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] leta 1809 je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] s [[schönbrunnski mir|schönbrunnskim mirom]] habsburški monarhiji iztrgal jugozahodne slovenske dežele (do [[Sava|Save]]) in na ozemlju zahodne Koroške, Kranjske, Goriške, [[Trst]]a, [[Istra|Istre]], [[Dalmacija|Dalmacije]], [[Hrvaška|Hrvaške]] južno od Save, in Vzhodno Tirolsko ([[Okraj Lienz|Osttirol]]) ustanovil [[Ilirske province]] (1809–1813) z glavnim mestom Ljubljano. Province so bile popolnoma odvisne od [[Prvo francosko cesarstvo|Francije]], čeprav so bile njen sestavni del samo administrativno. Motivi za njihovo ustanovitev so bili predvsem strateški in gospodarski (kopenska povezava z [[Osmanski imperij|Osmanskim imperijem]], blokada [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskega]] dostopa do Sredozemlja). Kratkotrajna francoska vladavina je spremenila davke, uvedla reforme prava ([[Code Napoleon]]) in izboljšala položaj slovenščine v šolah, fevdalizma pa ni odpravila, čeprav je to načrtovala. Propad Napoleonove politične tvorbe (Ilirske province), je bila prva priložnost za južnoslovanske narode, da bi se združili v eno državo, saj so se ravno v tistem obdobju [[Srbi]] osvobajali izpod Osmanskega imperija. Za združitev "južnoslovanskih plemen" je bilo nato potrebnih nadaljnjih sto let, do konca 1. svetovne vojne. Skozi celotno 19. stoletje pa sta se kljub temu razvijala slovenski jezik in narodna zavest, kar je kasneje, v 20. stoletju vplivalo na kulturni in politični pristop Slovencev do jugoslovanske države. Izboljšan položaj slovenščine in nekateri drugi vplivi francoske zasedbe približno polovice današnje Slovenije, pa tudi vplivi idej [[francoska revolucija|francoske revolucije]] so pospešili oblikovanje zavesti o obstoju slovenskega naroda. Že pred francosko zasedbo so intelektualci, mdr. [[Anton Tomaž Linhart]] v zgodovinopisju in dramatiki, [[Jernej Kopitar]] v jezikoslovju, [[Valentin Vodnik]] v šolstvu, uredništvu pomembnega častnika [[Lublanske novice|Lublanske novize]] pripomogli k uveljavljanju predstave o etnični enotnosti slovanskih (slovenskih) prebivalcev Kranjske, južnega dela Štajerske, Koroške, Goriške in dela Istre ter tržaškega zaledja. Vendar je bilo takšno prepričanje značilno predvsem za del izobražencev, med širšim slojem pa je kratka francoska zasedba ostala v spominu predvsem po visokih davkih, spremembi tradicionalnih trgovskih tokov in slabi gospodarski situaciji, ki so bili posledica Napoleonovih vojn z evropsko koalicijo. == Predmarčna doba == {{glavni|Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi}} [[Slika:Kmetijske in rokodelske novice.jpg|thumb|left|Leta 1843 so začele izhajati [[Kmetijske in rokodelske novice]],<br /> ki so pomembno prispevale pri oblikovanju [[Slovenščina|enotnega slovenskega knjižnega jezika]] in prepričanja o pomenu [[narod|slovenskega naroda]]]] [[Slika:Austrian kingdom of illyria.png|thumb|Ilirsko kraljestvo (1822-1849)]] V 30. in 40. letih 19. stoletja so slovensko govoreče izobražene elite z redkimi izjemami zavrnile ideologijo [[ilirizem|ilirizma]], ki je predvidevala nastanek enega južnoslovanskega (''ilirskega'') naroda in skupnega [[knjižni jezik|knjižnega jezika]] ter za tisti čas še nekoliko utopično, tudi nastanek južnoslovanske države. Prepričanje o posebni slovenski identiteti je izviralo predvsem iz verovanja v obstoj slovenske jezikovne skupnosti, ki je bila utemeljena na književni tradiciji iz časa delovanja slovenskih protestantov v 16. stoletju, ter na tedanji živahni slovstveni dejavnosti. Vrednost slovenskega jezika je dvignilo zlasti delovanje [[pesnik]]a [[France Prešeren|Franceta Prešerna]], ki je dokazal, da je slovenščina primerna tudi za visoko kulturo. Poleg tega je individualnost slovenščine dokazovala tedanja [[slavistika]] (Jernej Kopitar, [[Pavel Jozef Šafárik]]). Ker je tedaj veljalo, da so jezikovne skupnosti enake narodom, se je med izobraženci vse bolj širilo prepričanje o obstoju slovenskega naroda. V predmarčni dobi se je nadaljevala modernizacija vasi in začela [[industrializacija]]. Velika pričakovanja je vzbudila zlasti gradnja [[Južna železnica|Južne železnice]], ki je povezovala Dunaj in Trst ter je potekala čez slovenske dežele. V evropski [[Revolucije leta 1848|pomladi narodov]], marca in aprila 1848 je nastal prvi slovenski politični program imenovan »[[Zedinjena Slovenija]]«, ki je zahteval združitev vseh dežel, naseljenih s Slovenci, v kraljestvo Slovenija, znotraj Avstrijskega cesarstva. Hoteli so, da bi bil slovenski jezik enakopraven v šolah, uradih in na javnih površinah. == V ustavnem obdobju == [[Slika:Austria-Hungary-sl.png|thumb|Dežele Avstro-Ogrske po 1867]] Leta [[1867]] so slovenski poslanci na deželnih volitvah na [[Kranjska|Kranjskem]] že dobili večino. Tega leta je z razdelitvijo države na ogrski in avstrijski del, nastala [[Avstro-Ogrska]]. Večji del današnjega slovenskega ozemlja je ostal v [[Cislajtanija|avstrijskem delu monarhije]], le [[Prekmurje]] je ostalo v [[Translajtanija|ogrskem]]. Že leta 1866, ko je Avstrija izgubila vojno z [[Italija|Italijo]] in [[Prusija|Prusijo]] si je Italija priključila [[Benečija|Benečijo]]. [[Beneški Slovenci]] so tako prišli pod Italijo, kar je potrdil formalni [[plebiscit]]. Slovenska politična gibanja v tem času je zaznamoval najprej skupni narodnostni boj vseh Slovencev (obdobje [[slogaštvo|slogaštva]]), kasneje pa so se poglabljala politična razhajanja, zlasti v 80. in 90. letih 19. stoletja, ki je bilo obdobje [[kulturni boj|kulturnega boja]] med [[politični katolicizem|katoliško]] in [[liberalizem|liberalno]] strujo [[meščanstvo|meščanskih]] politikov. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] se uveljavljajo tudi [[socialdemokracija|socialdemokratska]] politična združenja, ki so jih vodili razumniki, sodelavce pa iskali med vse številčnejšim delavstvom. Predvsem v začetku 20. stoletja so se precej okrepila prizadevanja za državnopravno in tudi kulturno povezovanje z Južnimi Slovani, predvsem s [[Hrvati]]. Zamisel o [[trializem|trialistični]] preureditvi Avstro-Ogrske, s katero bi Hrvati, Slovenci in Srbi v monarhiji dobili posebno državno enoto je imela pristaše v katoliškem in liberalnem taboru, med izobraženci so se mnogi zavzemali za tesno kulturno in jezikovno povezovanje z ostalimi slovanskimi narodi v monarhiji, ter celo za opustitev slovenskega jezika ([[neoilirizem]]). == Prva svetovna vojna == {{glavni|Prva svetovna vojna na Slovenskem}} [[Slika:Austrianinf.jpg|thumb|left|Avstrijska pehota v 1. svetovni vojni]] Prva svetovna vojna je Slovencem prinesla velike žrtve, zlasti dvanajst bitk na Soči. V avstro-ogrsko vojsko je bilo vpoklicanih več sto tisoč slovenskih rekrutov, več kot 30.000 pa jih je umrlo. Več sto tisoč Slovencev iz [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriške in Gradiške]] je bilo naseljenih v begunska taborišča v Italiji in Avstriji. Medtem ko so bili begunci v Avstriji deležni dostojnega ravnanja, so bili slovenski begunci v italijanskih taboriščih obravnavani kot državni sovražniki, med letoma 1915 in 1918 pa jih je več tisoč umrlo zaradi podhranjenosti in bolezni. Slovenci so že poskušali urediti svoj narodni položaj v skupni državni enoti s Hrvati in Srbi v okviru habsburške monarhije. Zahtevo, znano kot [[majniška deklaracija (1917)|Majniška deklaracija]], so podali slovenski, hrvaški in srbski poslanci v [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|dunajskem parlamentu]] spomladi [[1917]]. Vladajoči krogi habsburške monarhije so zahtevo sprva zavrnili, poznejše pobude vlade za federalizacijo monarhije (npr. oktobrski manifest cesarja [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karla I.]]) pa je zavrnila večina slovenskih politikov, ki se je že nagibala k neodvisnosti. Ohranitev reformirane države je najdlje zagovarjal nekdanji načelnik [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in zadnji [[Kranjska|kranjski]] [[deželni glavar]], [[Ivan Šusteršič]], ki pa je imel le malo pristašev in vpliva. == Obdobje med obema vojnama == {{glavni|Zgodovina Slovenije od leta 1918 do leta 1945}} [[Slika:Rudolf Maister 1910s (2).jpg|thumb|left|[[Rudolf Maister]]]] Po porazu Avstro-Ogrske in [[centralne sile|centralnih sil]] sta hrvaški [[Sabor]] v Zagrebu in Ljudski zbor v Ljubljani [[29. oktober|29. oktobra]] [[1918]] razglasila narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u. Major [[Rudolf Maister]] je 1. novembra 1918 v vojašnici 26. strelskega polka v Melju pred mestnim poveljnikom podpolkovnikom Antonom Holikom razglasil Maribor in Spodnjo Štajersko za posest Države SHS in s prevzemom vojaškega poveljstva nad Mariborom in vso Spodnjo Štajersko zagotovil pripadnost Spodnje Štajerske Sloveniji. Nevarnost napada Italije, ki je na podlagi [[londonski sporazum (1915)|londonskega sporazuma]] iz leta 1915 zasedla [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in dele [[Dalmacija|Dalmacije]], po vojni še ne definirane meje, odsotnost mednarodnega priznanja in pritisk [[Srbi|Srbov]] po združitvi v skupno državo, so povzročili da se je [[1. december|1. decembra]] [[1918]] Država SHS združila z [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], katera se je [[3. oktober|3. oktobra]] [[1929]] preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Leta [[1919]] so jugoslovanske čete zasedle [[Prekmurje]] in ga priključile Kraljevini Jugoslaviji. [[Slika:Abstimmungsgebietekaernten.jpg|sličica|Plebiscitni coni Koroške; A in B s pogoji za volilno pravico.]] Po [[koroški plebiscit|koroškem plebiscitu]] oktobra [[1920]] je večina dežele [[Vojvodina Koroška|Koroške]] pripadla [[Avstrija|Avstriji]]. S podpisom [[rapalska pogodba|rapalske pogodbe]] ([[1920]]) je bila urejena meja z Italijo, ki je dobila celotno zahodno Slovenijo, kot vojni plen zaradi sodelovanja na strani Antante. Ta pogodba je od skupno 1,3 milijona prebivalcev Slovencev, na italijanski strani pustila približno 327.000 slovenskih prebivalcev. Po prevzemu oblasti v Italiji so bili fašisti podvrženi politiki nasilne fašistične italijanizacije. To je povzročilo množično izseljevanje Slovencev, zlasti srednjega razreda, iz Slovenskega primorja in Trsta v Jugoslavijo in Južno ter Severno Ameriko. Tisti, ki so ostali, so organizirali več povezanih mrež pasivnega in oboroženega odpora. Najbolj znana je bila militantna antifašistična organizacija TIGR, ustanovljena leta 1927 za boj proti fašističnemu zatiranju slovenskega in hrvaškega prebivalstva v Julijski krajini. Večinski del slovenskega naroda v jugoslovanski državi, ki je bila popolnoma centralistično urejena, ni užival nobene ustavnopravne avtonomije, je pa zaradi kompaktne etnične naselitve in zaradi prevlade politične stranke SLS, ki se je zavzemala za avtonomijo, so tedaj Slovenci dejansko živeli dokaj avtonomno narodno življenje, ki ga tudi centralistična beograjska zakonodaja ni mogla spodnesti. Slovenija se je gospodarsko in kulturno dobro razvijala. V njenem političnem življenju pa je do uvedbe [[šestojanuarska diktatura|šestojanuarske diktature]] ([[1929]]) vladal hud boj med [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovensko ljudsko stranko]] in liberalno Jugoslovansko demokratsko stranko. == Druga svetovna vojna == {{glavni|Druga svetovna vojna na Slovenskem}} [[Slika:Plakat KPS Slovenci združimo in branimo se!.jpg|thumb|left|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije Tretjemu rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]]]] [[Slika:Adolf_Hitler_v_Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941.]] Ko so k trojnemu paktu leta 1940 pristopile tudi Madžarska, Bolgarija in Romunija, se je močno povečal pritisk na Jugoslavijo, da bi tudi pristopila k paktu, za kar si je prizadeval Hitler, ki si je pred napadom na SZ želel zaščiti južni bok. Tako je prišlo 25. marca 1941 do podpisa pogodbe Kraljevine Jugoslavije z Nemčijo, čemur je dva dni kasneje, 27. marca, sledil puč, ki ga je vodil letalski general [[Dušan Simović]]. Regent knez Pavel je bil odstavljen in oblast je bila dodeljena mlademu prestolonasledniku [[Peter II. Karađorđević|Petru II.]]. Začasno vodenje vlade pa je prevzel Simović. Hitlerju se Jugoslavija ni zdela več zanesljiva partnerica, zato so Nemci in njihovi zavezniki 6. aprila 1941 po načrtu Marita, brez vojne napovedi napadli Kraljevino Jugoslavijo. S tem se je začela druga svetovna vojna v Jugoslaviji in tudi na Slovenskem. Odpor jugoslovanske kraljeve vojske je bil zgolj simboličen, saj so zaradi počasne mobilizacije uspeli zbrati le polovico nabornikov pa tudi vojaška oprema in doktrina Srbije iz [[balkanski vojni|balkanskih vojn]] in [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] sta bili zastareli. Tako so nemške čete 10. aprila že dosegle [[Zagreb]] in 12. aprila [[Beograd]]. Italijanska vojska je svoj napad začela šele 11. aprila, ko se je vključila tudi Madžarska. Tedaj je bila nemška vojska že v [[Karlovec|Karlovcu]]. Italijanska vojska se je razcepila na dva dela: en del je prodiral proti Ljubljani in naprej preko Kočevja, drugi del pa je prodiral preko Dalmacije. Nemška vojska je vdrla tudi iz Bolgarije in z mobiliziranimi enotami zlahka preprečila umik Jugoslovanske vojske na solunsko fronto. Kmalu po napadu je nastal slovenski [[Narodni svet]] pod vodstvom [[Marko Natlačen|Marka Natlačena]], ki je pozival k mirni predaji orožja in vdaji okupatorju. Po kapitulaciji jugoslovanske vojske je Madžarska zasedla večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Pod oblastjo [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]] se je leta 1941 znašlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]], [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]], [[Jesenice na Dolenjskem]], [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za ozemlje veliko približno 20 kvadratnih kilometrov, na katerem je takrat živelo približno 800 prebivalcev. Okupatorji so na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|zavzetem ozemlju]] že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko, z namenom da izbrišejo slovenski narod. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. [[Holokavst]] nad [[Judje|Judi]] je bil izveden tudi na Slovenskem. Množično so pobijali civiliste, sploh v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Nemci so na okupiranih območjih vršili tudi prisilno [[Mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti in njene dele priključiti svojim državam. [[File:Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif|thumb|Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945. Mejne črte in zasedbena ozemlja.]] Italijani so na svojem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so vsa nepolitična, kulturna in športna društva. Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.<ref>Benito Mussolini: “To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje . . . Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev’’. Cit. v Marco Cuzzi, ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Roma, 1998, s. 225.</ref> Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.<ref>Božidar Jezernik, ''Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med drugo svetovno vojno'', Ljubljana, 1997, s. 557-558.</ref> Da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal 1. marca 1942 general [[Mario Roatta]].<ref>Angelo del Boca, ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, 2005, s. 234-243.</ref> {{Citatni blok|''"Pokončati je treba vse moške, tega prekletega plemena"'' |(Benito Mussolini, šef italijanske vlade, v Gorici 31. julija 1942)<ref>Alojz Zidar, ''Slovenski narod pomni in obtožuje'', Koper, 1999.</ref>}} [[File:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|thumb|left|Že 21. aprila 1941 je Richard Heidrich, poveljnik nemške tajne službe Sicherheitsdienst izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. — Na sliki: Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]]Nemška oblika zasedbe je bila najhujša. Nemci so prepovedali vse slovenske časopise, nemški jezik so v šole uvedli kot učni jezik, odrasle so nasilno vpisovali v [[Štajerska domovinska zveza|Štajersko domovinsko zvezo]] (na Štajerskem) in [[Koroška ljudska zveza|Koroško ljudsko zvezo]] (na Koroškem) oz. v njune oborožene oddelke. Uradovalni jezik je prav tako postala nemščina. Odvzeli so 600 otrok, ki so po videzu zadoščali kriterijem [[arijska rasa|arijske rase]] in jih dodelili organizaciji [[Lebensborn]], uvedli so nacistične zakone, kasneje so začeli z vojaško mobilizacijo prebivalstva, kar je bilo v nasprotju z [[mednarodno pravo|mednarodnim pravom]]. [[Slika:Gregorij_Rožman_and_Emilio_Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]] Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali (delno) zavezništvo z nacisti in fašisti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Od prvih dni okupacije so škof [[Gregorij Rožman]] in mnogi slovenski politiki izrazili zvestobo ter začeli sodelovati z novo fašistično oblastjo, v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki, zlasti z ovajalci, in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, predvojne stranke so OF nasprotovale. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Slovenska zaveza je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]]. Vendar je v kolaborantskem taboru dejansko vojaško iniciativo imela katoliška struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Da bi uničil partizanstvo, so vojaško [[Kolaboracija|kolaborirali z okupatorji]] in jim ovajali ter izročali privržence OF.[[File:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|100x100px|Prapor OF SN]] [[Slika:Seja_lO_OF_Slovenije_leta_1944_v_Dohliču.jpg|sličica|Seja IO OF Slovenije leta 1944 v [[Dohlič|Dohliču]] ([[Bela Krajina]])]] 26. aprila 1941, je bila v Ljubljani ustanovljena [[Protiimperialistična fronta]] (ob napadu Nemčije na [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] preimenovana v [[Osvobodilna fronta Slovenskega naroda|Osvobodilno fronto slovenskega naroda]]). Njen namen je bil organiziran oborožen odpor proti okupatorju in osvoboditev slovenskega ozemlja. Ustanovne skupine te fronte so bile: ilegalna Komunistična partija Slovenije, del [[krščanski socialisti|krščanskih socialistov]], demokratični del liberalnega [[Sokol (društvo)|telovadnega društva Sokol]] in del nepovezanih levo usmerjenih kulturnikov. V spomin na ta dogodek je bil določen 27. april kot praznik dneva upora proti okupatorju. 22. junija je bilo ustanovljeno glavno poveljstvo partizanskih sil in na isti dan so bile objavljena [[Osvobodilna fronta#Gesla OF|Gesla osvobodilnega gibanja OF]]. 1. novembra 1941 so bile objavljene tudi [[Osvobodilna fronta#Temeljne točke OF|Temeljne točke OF]], katerih 8. in 9. točka sta bili napisani pod vplivom [[atlantska listina|atlantske listine]]. Kot odgovor na trans, ki ga je ob Hitlerjevem obisku tri dni pred tem doživela večina mariborskih Nemcev, so 29. aprila 1941 protinacistično razpoloženi slovenski mladinci pod vodstvom Bojana Ilicha v Volkmerjevem prehodu v Mariboru zažgali dva osebna avtomobila nemške civilne uprave, kar je bila prva odporniška diverzantska akcija v nemško-okupirani Sloveniji. Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantsko-protikomunistični tabor zavračal sodelovanje z njo in se je vpliv [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] v OF še okrepil. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale. Od februarja 1942 se za razmere na Slovenskem že lahko uporabi izraz bratomorna vojna, saj sta obe strani izvajali nasilje druga nad drugo. Prva proti-partizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Ko je [[Mussolini]] odobril ponudbo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] za vojno kolaboracijo proti partizanom, so julija 1942 fašistične oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in v katero so slovenske stranke poslale služiti svoje strankarske enote (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]).{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Pri nastanku kolaborantskih enot je pomembno vlogo odigrala tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]], s [[Gregorij Rožman|škofom Rožmanom]] na čelu. Te enote so se borile z Italijani, proti partizanom. Udeleženi so bili tudi v spopadih med Roško ofenzivo,{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} ko so Italijani pobili mnoge partizane, streljali talce, tisoče civilistov poslali v taborišča, sežigali vasi.{{sfn|Kranjc|2013|p=82}} [[Slika:Lev_Rupnik,_Erwin_Rosener_and_Gregorij_Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman]] Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 je [[Zveza komunistov Jugoslavije|KP]] prevzela monopol nad OF, s čimer je ta dokument formalno priznal njeno vodilno vlogo v NOB.<ref>{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}</ref> 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedel [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikoval v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Kasneje so partizani uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM med zavzetjem [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Še v istem mesecu so nacisti ustanovili [[Slovensko domobranstvo]], paravojšako in novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS-a]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško oboroženo silo (pod poveljstvom nemških generalov in [[Adolf Hitler|Hitlerja]]) proti partizanom in zaveznikom. V nemško-domobranskih ofenzivah partizanske izgube so veliko narastle,<ref>{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=old.delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2025-01-14|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|publisher=Delo}}</ref> [[Črna roka]] je pa likvidirala pristaše OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi Prekmurja, marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Leta 1943 je na Kočevskem nastalo znatno osvobojeno ozemlje na katerem je OF organizirala [[Kočevski zbor]], na katerem je izvolila najvišji organ slovenske države, sprejela odločitev o priključitvi Primorske Sloveniji in izvolila delegacijo za [[Drugo zasedanje AVNOJ-a|II. zasedanje]] [[AVNOJ]]-a.{{bar box |width = 420px |float = right |title = <span style>"Priključitev" Slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji</span> |titlebar = #ddd |caption =<span style>[[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|right|200px|]]Vrhovni plenum [[Osvobodilna fronta|OF]] je takoj po kapitulaciji Italije, 16. septembra 1943, proglasil priključitev Slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.<ref>Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref></span>}} [[Slika:Osvoboditev_Ljubljane_1945.jpg|alt=|levo|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).]] Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske (in s tem slovenske) partizane priznali kot soborce. S [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam t. i. amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Po zlomu Velikonemškega rajha maja 1945, so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno z večino zgodovinske dežele [[Avstrijsko primorje|Primorje]], katero ozemlje je pred vojno pripadala Italiji. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.<ref>Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151</ref> Partizani so zasedli oz. osvobodili tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}} [[Slika:Alexandra_Löhra_peljejo_v_štab_14._divizije.jpg|sličica|Vrhovnega poveljnika nemške vojske v jugovzhodni Evropi, [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]] [[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in ena izmed zadnjih v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] (pri Prevaljah) med 14. in 15. maja 1945. S to bitko se je uradno končala 2. svetovna vojna na Slovenskem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}</ref> Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Po vojni je [[Komunistična partija Jugoslavije]] prevzela oblast. Ob koncu maja je britanska vojska – pod pretvezo, da pripadnike [[Slovenska narodna vojska|Slovenske narodne vojske]] pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško – vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti obračunali s svojimi nasprotniki, jih ustrelili in vrgli v jame in brezna.<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}</ref> [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih je bilo največ nekdanjih domobrancev ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd) (11.616). Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 žrtev nemške manjšine, ki naj bi bili člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}} oblasti pa so na Slovenskem obračunale s svojimi nasprotniki, tudi s [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|povojnimi (izvensodnimi) poboji]], ki so terjali 13.781 žrtev (od teh so bili 90 % pripadniki kolaborantskih vojaških enot).{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} Doslej je evidentiranih okoli 700 grobišč v današnji Republiki Sloveniji. == Nastanek federativne Jugoslavije == {{glavni|Zgodovina Slovenije od leta 1945 do leta 1991}} [[Zbor odposlancev slovenskega naroda]] v Kočevju (oktober 1943) se je odločil za vključitev Slovenije v novo Jugoslavijo, ki je bila ustanovljena na zasedanju [[AVNOJ]] v [[Jajce, Bosna|Jajcu]] novembra 1943. Na tretjem zasedanju [[AVNOJ|AVNOJ-a]] v Beogradu je 10. avgusta 1945 nova Jugoslavija dobila ime ''Demokratična federativna Jugoslavija'' (DFJ). Ime se je namerno izognilo omembi državne ureditve nove države, kar naj bi skladno s [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]], podpisanem na [[Vis|Visu]] 16. junija 1944. Na volitvah v ustavodajno skupščino 11. novembra 1945, kjer meščanske stranke dejansko niso sodelovale, je prepričljivo zmagala [[Ljudska fronta]], katere nosilec je bil Tito. 29. novembra 1945 je ustavodajna skupščina razglasila republiko in spremenila ime države v ''Federativna ljudska republika Jugoslavija''. Slovenija se je takrat imenovala ''Ljudska republika Slovenija''. 17. decembra 1945 je predsedstvo [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|SNOS-a]] sprejelo zakon o [[Agrarna reforma|agrarni reformi]] in kolonizaciji, s katero so podržavili zemljo tujcev, [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], bank in podjetij, okupatorjevih sodelavcev in veleposestnikov. Na ta način so podržavili 266.500 [[Hektar|ha]] zemlje, od katerih sta dve tretjini postali last države, preostalo tretjino pa so razdelili majhnim kmetom. Ustanavljati so se začele [[Zadruga|zadruge]], s čimer se je v Sloveniji začela kolektivizacija.<ref name="Slovenska zgodovina">{{navedi knjigo |title=Slovenska zgodovina v besedi in sliki|year=2003|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana}}</ref> Decembra 1946 je podržavljanju zemlje sledilo še podržavljanje podjetij. V letu 1946 so nacionalizirali okoli 500 podjetij, leta 1948 pa še dodatnih 700. V naslednjem letu se je v celotni Jugoslaviji začela izvajati prva [[petletka]], ki je imela za cilj elektrifikacijo in industrializacijo države.<ref name="Slovenska zgodovina" /> Hkrati s tem so začeli v nekaterih podjetjih v Sloveniji uvajati samoupravljanje, ki so ga nato junija 1950 tudi uzakonili. Slovenija je 17. januarja 1947 med prvimi sprejela republiško ustavo, ki je uzakonjala [[Republiška vlada|republiško vlado]], ministrstva in [[Skupščina|skupščino]]. Volivci pa so hkrati volili tudi zvezne predstavnike. Kljub vsemu je bila v Jugoslaviji težnja po prevladi centralizma očitna tudi na področju jezika. V armadi se je kot edini poveljevalni jezik uzakonila srbohrvaščina, saj naj bi bila armada nadnacionalna in eksteritorialna. Prav tako se je kot uradni in sporazumevalni jezik na zvezni ravni uporabljala samo srbohrvaščina, slovenščina pa je imela veljavo le na ozemlju Slovenije. 28. junija 1948 je Stalin v posebni [[Resolucija|resoluciji]] obtožil [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistično partijo Jugoslavije]] (KPJ) za oddaljevanje od [[Marksizem|marksistične]] in [[Leninizem|leninistične]] [[Ideologija|ideologije]], ter sovražen odnos do [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (ZSSR) in jo izključil iz te organizacije. Resničen razlog za spopad je bil spor med Stalinom in [[Josip Broz - Tito|Titom]], ker je slednji po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] želel večjo stopnjo samostojnega odločanja v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanski]] [[Politika|politiki]]. Tito je v spor s Stalinom prišel predvsem zaradi prizadevanj, da bi pod svojim vodstvom združil veliko [[Balkan|balkansko]] [[Federacija|federacijo]] vključno z [[Bolgarija|Bolgarijo]] in [[Albanija|Albanijo]], kar pa sta poleg Stalina zavračali tudi bolgarska in albanska komunistična partija. Ko Tito kljub zahtevam Stalina ni želel odreči vojaške podpore [[Partizani|partizanom]] na severu [[Grčija|Grčije]], ki so po koncu druge svetovne vojne skušali v državi prevzeti oblast je prišlo do odkritega spora med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Stalin se je zavzemal, da bi lahko imel le on nadzor nad grškimi komunisti. Ker so nekateri jugoslovanski komunisti podprli Stalina je jugoslovanska oblast začela izvajati [[Aretacija|aretacije]] in [[Likvidacija|likvidacije]] tako imenovanih Informbirojevcev. Leta 1949 je Tito ustanovil [[Goli otok]], [[koncentracijsko taborišče]] za tiste, ki so ali naj bi podpirali Stalina. V času informbiroja so v Jugoslaviji izključili iz KPJ okoli 60.000 članov, medtem ko so 16.312 ljudi poslali v razna taborišča ([[Goli otok]], [[Grgur]] ...).<ref>[[Božo Repe|Repe, B.]], ''Rdeča Slovenija: Tokovi in obrazi iz obdobja socializma'', str. 32</ref> Po razkolu s [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] leta 1948, je Jugoslavija začela uvajati milejšo obliko [[socializem|socializma]], katera je temeljila na [[družbena lastnina|družbeni lastnini]] in [[samoupravljanje|samoupravljanju]]. Leta [[1963]] se je FLRJ preimenovala v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ), Slovenija pa v [[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko Slovenijo]]. V tem času so se začeli v Sloveniji med kulturniki in tudi med ostalimi intelektualci pojavljati dvomi o pravilnosti represivne politike, ki se je izvajala v celotni državi. Eden glavnih nasprotnikov takih metod je bil [[Edvard Kocbek]], ki je leta 1951 na kongresu [[Osvobodilna fronta|OF]] javno skritiziral državno politiko, zaradi česar so ga izključili iz partije. Njegov govor pa je kljub temu pripomogel k temu, da se je sodna in ideološka represija v državi nekoliko umirila. Slovenija se je gospodarsko hitro razvijala, posebej še v petdesetih letih, ko se je dežela močno industrializirala. Po gospodarski reformi in nadaljnji gospodarski decentralizaciji Jugoslavije v letih 1965 in 1966, se je Slovenija med vsemi šestimi republikami najhitreje približevala [[tržno gospodarstvo|tržnemu gospodarstvu]]. Slovenija je ustvarjala kar 2,5-krat večji [[družbeni produkt]] od državnega povprečja, kar je krepilo gospodarski razvoj in narodno samozavest. Ta samozavest se je kazala tako na gospodarskem kot kulturnem področju.{{Navedi vir}} [[Slika:Coat of Arms of the Socialist Republic of Slovenia.svg|thumb|102x102px|Grb SR Slovenije]] == Demokratizacija in osamosvojitev Slovenije == V povojni Jugoslaviji so sprva potekala trenja med zagovorniki centralizma na eni in federalizma na drugi strani, Slovenija pa je bila eden glavnih udeležencev teh sporov. Vendar so se v teh sporih slovenski politiki omejevali predvsem na položaj Slovenije v Jugoslaviji in niso razmišljali o osamosvojitvi Slovenije ter s tem o spremembi obsega jugoslovanske države. Začetek 1980-ih je bil v Jugoslaviji zaznamovan s [[Smrt in pogreb maršala Tita|smrtjo predsednika Josipa Broza - Tita]], maja 1980.<ref name=":0">Urbanc, N., ur. (2006), str. 10.</ref> Kmalu potem so se začele kulturne, gospodarske in politične razmere zaostrovati, kar je v desetih letih privedlo do konca SFRJ. Okrepili so se nacionalizmi posameznih narodov. Vzplamtenju nacionalizmov je botrovala gospodarska kriza in njeno neuspešno reševanje (hiperinflacija: 31 % leta 1980, 135 % leta 1987, pomanjkanje osnovnih živil (olja, sladkorja, moke, pralnega praška ter goriv – uvoz nafte je pokril le 290 dni v letu in država je uvedla sistem "par" – "nepar" ter bencinske bone). Prvo jasno zahtevo po demokratizaciji in neodvisnosti Slovenije je leta 1987 postavila skupina izobražencev v [[Nova revija 57|57. številki ''Nove revije'']].<ref name=":0" /> Množičnejše zahteve po demokratizaciji in odpor proti centralistični Jugoslaviji je sprožila aretacija in [[proces proti četverici|sodni pregon]] treh sodelavcev političnega tednika ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' in podčastnika JLA ([[Janez Janša]], [[David Tasić]], [[Franci Zavrl]] in [[Ivan Borštner]]). Pripadniki močnega civilnega gibanja so ustvarili Odbor za obrambo četverice, ki se je kasneje preoblikoval v [[Odbor za varstvo človekovih pravic]], vodil ga je [[Igor Bavčar]]. Slovenska javnost je na iniciativo odbora z množičnimi demonstracijami protestirala proti procesu sojenja četverici, a vojaške oblasti niso popustile. Vsi štirje so bili obsojeni na zaporne kazni, ki so jih kasneje slovenske oblasti zmanjšale. Zahteve po demokratizaciji in temeljiti preureditvi Jugoslavije so izražale tudi prve opozicijske stranke. Te so se sprva imenovale zveze, kot npr. [[Slovenska kmečka zveza]], ki je nastala maja 1988,<ref>Urbanc, N., ur. (2006), str. 14.</ref> in [[Slovenska demokratična zveza]], ki je nastala februarja 1989.<ref name=":1">Urbanc, N., ur. (2006), str. 16.</ref> Tudi slovenska oblast (komunisti), je začela spoznavati, da so možnosti za sožitje v Jugoslaviji vse manjše, in je začela braniti slovenske pozicije. To je bila posledica reformnih procesov v [[Zveza komunistov Slovenije|Zvezi komunistov]], v kateri je pod vodstvom [[Milan Kučan|Milana Kučana]] začela prevladovati t. i. prenoviteljska struja. Ta se je postopoma začela odpovedovati oblastnemu monopolu, zlasti zaradi pritiskov opozicije in konflikta z Beogradom. To odpovedovanje se je najprej izrazilo v političnem geslu o nestrankarskem pluralizmu, nato pa v sestopu z oblasti.<ref name="Enotni v zmagi" /> === Majniška deklaracija === Na protestnem zborovanju zaradi druge aretacije [[Janez Janša|Janeza Janše]] je pesnik [[Tone Pavček]] 8. maja 1989 prebral [[majniška deklaracija (1989)|majniško deklaracijo]].<ref name=":1" /> Deklaracijo so podpisali [[Društvo slovenskih pisateljev]], Slovenska demokratska zveza, [[Slovenska kmečka zveza]], Slovensko krščansko socialno gibanje, [[Socialdemokratska zveza Slovenije]], Univerzitetna konferenca ZSMS in [[Društvo slovenskih skladateljev]]. Zahteve, izražene v majniški deklaraciji, so postale temeljni program nastajajočih strank demokratične opozicije. Osnovne točke deklaracije so bile zahteve po: * suvereni državi slovenskega naroda, * samostojnem odločanju o povezavah z južnoslovanskimi narodi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope, * spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, vključno s političnim pluralizmom, * taki družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo slovenskim državljanom. Oblasti so na razglasitev skušale odgovoriti z alternativnim programom, [[temeljna listina Slovenije 1989|temeljno listino Slovenije 1989]], ki jo je [[Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije]] objavila 22. junija. Listina je še zagovarjala jugoslovansko državo, vendar pod pogojem, da bo dejansko federativna in demokratična. Nastajajoče opozicijske stranke, zlasti Zbor za ustavo, pa so zagovarjale doslednejše določbe o političnem pluralizmu in gospodarski suverenosti. Podpisalo jo je 420.000 ljudi, medtem ko je majniško deklaracijo podprlo nekaj več kot 100.000 podpisnikov.<ref name="Enotni v zmagi">{{navedi knjigo |editor1-last=Urbanc |editor1-first=Nataša |title=ENOTNI V ZMAGI Osamosvojitev Slovenije |date=2006 |publisher=Nova revija, [[Muzej novejše zgodovine Slovenije]] |isbn=961-6580-08-6 |url=https://www.muzej-nz.si/wp-content/uploads/2024/06/Enotni-v-zmagi.pdf |access-date=25. februar 2025}}</ref> === Zaostritev razmer v Jugoslaviji === Slovenski komunisti so 20. januarja 1990, potem ko niso upoštevali nobene od njihovih pobud, zapustili [[14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije|14. kongres ZKJ]], ki je tako dokončno razpadla. V času ko je začela razpadati Sovjetska zveza, so se spori med Slovenijo in federacijo stopnjevali. Vrhunec so dosegli, ko so [[Socialistična republika Srbija|srbske oblasti]] napovedale Sloveniji gospodarsko blokado zaradi slovenske podpore kosovskim Albancem na zborovanju v Cankarjevem domu januarja 1989. Ob koncu leta se je konflkikt še zaostril. Pripadniki tedanjih slovenskih policijskih sil so s hrvaško pomočjo 1. decembra 1989 v akciji imenovani "Akcija Sever" preprečili prihod več sto Miloševićevim podpornikom z avtobusi iz Srbije v Ljubljano na "miting resnice", kjer naj bi z demonstracijami skušali očrniti tedanjo oblast, ker je nasprotovala srbski centralistični politiki. Prepoved in preprečitev mitinga sta dodatno zaostrili odnose med oblastmi v Sloveniji in Srbiji.<ref>Urbanc, N., ur. (2006), str. 22.</ref> Marca 1990 je Slovenija razglasila gospodarsko samostojnost, aprila je na volitvah za predsednika slovenskega predsedstva zmagal [[Milan Kučan]], na parlamentarnih volitvah pa je s 126 poslanskimi sedeži proti 240 zmagala organizirana opozicija-DEMOS, ki jo je sestavljala večina opozicijskih strank. Te stranke so bile: Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska stranka Slovenije, Krščanski demokrati, Zeleni, Slovenska kmečka zveza. Predsednik skupščine je postal [[France Bučar]], vlado je sestavil krščanski demokrat [[Lojze Peterle]], ker je njegova stranka znotraj Demosa dobila največ glasov. Najmočnejši opozicijski stranki sta bili prenovljena komunistična in liberalna, v parlament pa je od prejšnjih družbenopolitičnih organizacij prišla tudi socialistična stranka (nekdanja SZDL). Slovenska skupščina se je začela ukvarjati z osamosvojitveno zakonodajo že julija 1990. Tedaj je bila sprejeta Deklaracija o suverenosti Republike Slovenije, ki je določala enoletni rok za sprejetje ustave in postopke ugotavljanja, kateri zvezni zakoni v Sloveniji ne veljajo več; odpravila je tudi slovensko delegacijo v zveznem zboru skupščine SFRJ. Še pred prvimi večstrankarskimi volitvami (7. marca) so bila sprejeta dopolnila k slovenski ustavi; iz imena republike je bila črtana beseda »socialistična«, z deklaracijo o urejanju razmerij, ki imajo splošen pomen za Slovenijo, pa je bila načelno razglašena samostojnost na gospodarskem področju. Slovenska skupščina je 28. septembra in nato 4. oktobra (tedaj je bil sprejet ustavni zakon in razveljavljenih 27 jugoslovanskih zakonov) nadaljevala s sprejemanjem osamosvojitvene zakonodaje. Novi zakoni so dajali Sloveniji izključne pristojnosti pri določanju vojaškega roka in poveljevanja v teritorialni obrambi. Zvezni organi so terjali, naj Slovenija te zakone prekliče. Na podlagi zakona o SLO in družbeni samozaščiti ter z vednostjo vseh treh predsednikov (predsedstva, skupščine in vlade) sta [[Janez Janša]] in [[Igor Bavčar]] kot sekretarja za obrambo in notranje zadeve organizirala t. i. Manevrsko strukturo narodne zaščite. Oktobra 1990 so pripadniki JLA zasedli štab TO v Ljubljani. Njegov dotedanji poveljnik Ivan Hočevar je ostal lojalen JLA, zato ga je predsedstvo RS zamenjalo; njegov naslednik je postal [[Janez Slapar]].<ref name="Enotni v zmagi"/> === Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije === {{glavni|Plebiscit o samostojnosti Slovenije}} V Sloveniji je 23. decembra 1990 potekal plebiscit o osamosvojitvi Slovenije. Pred tem je Slovenija drugim republikam ponujala predlog konfederalne pogodbe, ki pa so jo vse razen Hrvaške zavrnile. Del političnih strank, zlasti v Demosu, je odnos do Jugoslavije zaostroval in zlasti tistim, ki so izšli iz bivših družbenopolitičnih organizacij, očital »jugoslovanarstvo«. V odnosu do Jugoslavije je bila kombinacija obeh drž produktivna: radikalnost novih strank je Jugoslavijo postavljala pred dejstvo, da se mora hitro spremeniti ali pa jo bo Slovenija zapustila. V strankarske spore je posegla [[Socialistična stranka Slovenije]] s predlogom za plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Pobudo je nato prevzel Demos in 6. decembra je skupščina sprejela zakon o plebiscitu.<ref>[https://archive.today/20120805163738/www.slovenija2001.gov.si/pot/kronologija/ Slovenija2001.gov.si - Od plebiscita do samostojnosti]</ref> Vprašanje na plebiscitnem lističu se je glasilo: »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«. Plebiscit je bil 23. decembra, rezultati pa so bili uradno razglašeni 26. decembra. Glasovanja se je udeležilo 93,2 % volilnih upravičencev; za samostojnost je glasovalo 88,2 % vseh volivcev. Po zakonu naj bi bila odločitev uresničena v šestih mesecih. Še pred plebiscitom je skupščina objavila tudi Deklaracijo o spoštovanju temeljnih konvencij Sveta Evrope, sprejela pa je tudi Izjavo o dobrih namerah (6. december 1990). Slovenska oblast je začela tudi diplomatsko akcijo, s katero je skušala drugim republikam in svetu pojasniti svoje motive pri osamosvajanju. Zagovarjala je tezo o razdružitvi in ne odcepitvi. Na zborovanju v Ljutomeru 16. decembra 1990 se je [[Jože Pučnik]] zavzel za rešitev, ki državljanstva ne bi priznala vsem, ki so na dan plebiscita imeli stalno prebivališče v Sloveniji, v izogib problemom "podobnim kninskim",<ref>"Slovenija ne more več čakati, nabralo se je preveč slabega" - zapis o razpravah na ljutomerskem taboru za samostojno Slovenijo, Ljutomer, 16.12.1990". [[Delo]], 17. decembra 1990.</ref> kar je pozneje vodilo do t. i. problematike [[Izbrisani]]h. === Zaostrovanje jugoslovanske krize === Med tem so se nadaljevala prizadevanja za rešitev vse hujše politične krize v Jugoslaviji. V začetku 1991 so se vrstila srečanja vodstev vseh republik. V začetku junija pa je zvezni premier [[Ante Marković]] slovenske poslance prepričeval, naj Slovenija ostane v Jugoslaviji. Navkljub temu je vrsta dogodkov položaj bistveno poslabšala. Srbske oblasti so januarja 1991 vdrle v jugoslovanski finančni sistem in si »sposodile« 1,4 milijarde dolarjev. [[Zvezno predsedstvo SFRJ|Zvezno predsedstvo]] je na predlog JLA sprejelo sklep o razorožitvi paravojaških oddelkov, kamor so šteli tudi Teritorialno obrambo, ki je bila sicer del jugoslovanskih oboroženih sil. Temu se je Slovenija uprla in prevzela poveljevanje nad svojo [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialno obrambo]].<ref name="Enotni v zmagi"/> === Razglasitev neodvisnosti in dogodki po njej === [[Slika:Deklaracija ob neodvisnosti 1991 str. 1.jpg|thumb|left|Deklaracija ob neodvisnosti - 25. junija 1991]] [[Slika:Tank01vojna za slo barikade.jpg|thumb|Tank JLA med prebijanjem barikade v [[Ljubljana|Ljubljani]].]] [[Slika:Bankovec 1000-2000-front.jpg|thumb|Ko je 8. oktobra 1991 prenehal veljati [[Brionski moratorij]], je Slovenija lahko uvedla lasten denar: Tolar]] 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel ustavni zakon za uresničitev [[Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije|Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije]], [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|Deklaracijo o neodvisnosti]] in več zakonov, s katerimi je Slovenija prevzela prejšnje pristojnosti federacije na svojem ozemlju. [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] je že dan po osamosvojitvi poskusila s silo zatreti slovensko samostojnost. S tem se je začela [[desetdnevna vojna]], v kateri sta slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO]] in takratna slovenska Milica porazili JLA. Generalštab JLA se je moral sprijazniti z kolapsom vojske in navkljub resnim grožnjam in ultimatom, so opustili kampanjo v Sloveniji in sedli za pogajalsko mizo. Pogajanja so bila na Brionih in so se končala z podpisom [[Brionska deklaracija|brionske deklaracije]]. 18. julija je predsedstvo SFRJ sprejelo odločitev, da se JLA z orožjem in opremo umakne iz Slovenije. Oktobra 1991 je odšel iz Slovenije zadnji vojak [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]].<ref name="Enotni v zmagi"/><br /> == Samostojna Republika Slovenija == [[Slika:Coat of Arms of Slovenia.svg|128x128px|Grb Republike Slovenije|alt=Grb Republike Slovenije|sličica]] Novembra 1991 je bil v [[Državni zbor Republike Slovenije|Skupščini]] sprejet zakon o denacionalizaciji, decembra pa nova ustava. [[Evropska unija]] je Republiko Slovenijo priznala sredi januarja 1992, [[Organizacija združenih narodov|OZN]] pa jo je sprejela med članice maja 1992. [[Demos]] je razpadel, aprila 1992 je bila izglasovana nezaupnica Lojzetu Peterletu, nasledil ga je [[Janez Drnovšek]],<ref name="Enotni v zmagi"/> ki je ostal na oblasti tudi po volitvah 1992 in 1997. Mandat predsednika republike pa so volivci dvakrat zaporedoma podelili Milanu Kučanu (1992–1997 in 1997–2002). Med tem je februarja 1999 je začel veljati pridružitveni sporazum z Evropsko unijo, Slovenija je 29. marca 2004 postala članica zveze [[NATO]], 1. maja 2004 pa tudi Evropske unije. 1. januarja 2007 je prevzela skupno evropsko valuto [[evro]]. V prvem poletju leta 2008 pa je predsedovala [[Evropski svet|evropskemu svetu]] v EU. Ponovno je predsedovala evropskemu svetu v EU leta 2021. V obeh obdobjih je vladal premier Janez Janša. == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == Dvajseto stoletje [http://www.muzej-nz.si/slo/razstave.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110925050954/http://www.muzej-nz.si/slo/razstave.html |date=2011-09-25 }} == Literatura == <div class="references-small"> * Curta, Florin (2001). ''The Making of Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region c. 500-700.'' USA, Cambridge University Press. * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=}} * Čepič, Zdenko, et al. (1979). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP Zgodovina Slovencev]''. Ljubljana, Cankarjeva založba. * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * Grafenauer, Bogo (2000). ''Karantanija: izbrane razprave in članki.'' Ljubljana, Slovenska matica. * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * [[Igor Grdina|Grdina, Igor]], ''Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860-1918''. Ljubljana, 2003. * {{cite book|last=Habjan|first=Vlado|title=Mejniki slovenske zgodovine|publisher=Društvo 2000|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=71736064}} * Korošec, Paola (1990). ''Alpski Slovani - Die Alpenslawen''. Ljubljana * [[Vasilij Melik|Melik, Vasilij]] in [[Ferdo Gestrin]] (1966). ''Slovenska zgodovina : od konca osemnajstega stoletja do 1918''. Ljubljana.. * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana. * Simoniti, Vasko in Peter Štih (1996). ''Slovenska zgodovina do razsvetljenstva''. Celovec * [[Peter Štih|Štih, Peter]] (2001). ''Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja.'' Ljubljana, Filozofska fakulteta. * {{Cite book|last=Štih|first=Peter|last2=Simoniti|first2=Vasko|last3=Vodopivec|first3=Peter|title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2008|cobiss=2573684|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Urbanc|editor1-first=Nataša|title=ENOTNI V ZMAGI, Osamosvojitev Slovenije|publisher=Nova revija|url=https://www.muzej-nz.si/wp-content/uploads/2024/06/Enotni-v-zmagi.pdf|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=227052288}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * [[Peter Vodopivec|Vodopivec, Peter]] (2006). ''Od Pohlinove slovnice do samostojne države : Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja''. Ljubljana: Modrijan. {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Slovenije|*]] blxkab988p9ltwlk5azq17rsw9q9ixr 1980 0 615 6659743 5908973 2026-04-14T15:25:29Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Dogodki */ 6659743 wikitext text/x-wiki {{leto|1980|20}} '''1980''' ('''[[Rimske številke|MCMLXXX]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == [[Slika:MSH80_eruption_mount_st_helens_05-18-80-dramatic-edit.jpg|thumb|Izbruh ognjenika Sveta Helena 18. maja 1980]] * [[26. januar]] – [[Izrael]] in [[Egipt]] vzpostavita [[diplomacija|diplomatske]] odnose. * [[13. februar]] – pričetek [[Zimske olimpijske igre 1980|13. zimskih olimpijskih iger]] v [[Lake Placid]]u ([[New York (zvezna država)|New York]]). * [[1. marec]] – sonda [[Voyager 1]] potrdi obstoj [[Saturn]]ove lune [[Janus (luna)|Janus]]. * [[27. marec]] – naftna ploščad [[Alexander L. Kielland (ploščad)|Alexander L. Kielland]] se prevrne v [[Severno morje|Severnem morju]], umre 123 od 212 članov posadke. * [[18. april]] – [[Zimbabve]] se osamosvoji od [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]], ministrski predsednik postane [[Robert Mugabe]]. * [[8. maj]] – več kot 140 državnih delegacij se udeleži [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|pogreba]] jugoslovanskega predsednika [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]] v [[Beograd]]u. * [[18. maj]] – izbruhne [[Sveta Helena (ognjenik)|Sveta Helena]] in povzroči smrt 57 ljudi ter 3 milijarde dolarjev škode. * [[22. maj]] – izide ''[[Pac-Man]]'', najbolj prodajana [[videoigra]] vseh časov. * [[1. junij]] – v [[Trbovlje|Trbovljah]] je ustanovljena [[Slovenija|slovenska]] skupina [[Laibach]]. * [[29. junij]] – [[Vigdís Finnbogadóttir]] je izvoljena za predsednico [[Islandija|Islandije]], s čimer postane prva demokratično izbrana [[vodja države]] ženskega spola na svetu. * [[9. julij]] – [[Papež Janez Pavel II.]] obišče [[Brazilija|Brazilijo]]. Množica, ki ga pride pozdravit, do smrti potepta 7 ljudi. * [[19. julij]] – pričetek [[Poletne olimpijske igre 1980|poletnih olimpijskih iger]] v [[Moskva|Moskvi]]. * [[30. julij]] – [[Vanuatu]] postane samostojna država. * [[31. avgust]] – po več tednih delavskih protestov v [[Gdansk]]u pod vodstvom [[Lech Wałęsa|Lecha Wałęse]] je podpisan socialni sporazum z oblastmi, ki predpostavlja tudi ustanovitev neodvisnega sindikata. * [[31. avgust]] – [[Vanuatu]] s pomočjo [[Papuanska Nova Gvineja|Papuanske Nove Gvineje]] in [[Salomonovi otoki|Salomonovih otokov]] odpravi separatistično [[Vemerana|Republiko Vemerano]]. * [[5. september]] – v [[Švica|Švici]] je odprt [[cestni predor Gotthard]], takrat najdaljši cestni predor na svetu. * [[17. september]] – na [[Poljska|Poljskem]] je ustanovljen sindikat [[Solidarność]], prva neodvisna organizacija te vrste v [[vzhodni blok|vzhodnem bloku]]. * [[22. september]] – pričetek [[iransko-iraška vojna|iransko-iraške vojne]]. * [[4. november]] – [[Ronald Reagan]] na ameriških predsedniških volitvah z veliko prednostjo premaga [[Jimmy Carter|Jimmyja Carterja]]. * [[23. november]] – [[Potres v Irpiniji (1980)|močan potres]] opustoši regijo [[Irpinia]] v južni [[Italija|Italiji]]. == Svetovna populacija == {|class="wikitable" !colspan="7"|[[Svetovna populacija]] |- ! !1980 !colspan="2"|[[1975]] !colspan="2"|[[1985]] |- ![[Slika:Globe.svg|50px|Svet]] &nbsp; [[Zemlja|Svet]] |align="right"|'''4.434.682.000''' |align="right"|4.068.109.000 |align="right"|{{rast}} 366.573.000 |align="right"|4.830.979.000 |align="right"|{{rast}} 396.297.000 |- ![[Slika:Africa satellite orthographic.jpg|50px|Afrika]] &nbsp; [[Afrika]] |align="right"|'''469.618.000''' |align="right"|408.160.000 |align="right"|{{rast}} 61.458.000 |align="right"|541.814.000 |align="right"|{{rast}} 72.196.000 |- ![[Slika:Two-point-equidistant-asia.jpg|50px|Azija]] &nbsp;&nbsp; [[Azija]] |align="right"|'''2.632.335.000''' |align="right"|2.397.512.000 |align="right"|{{rast}} 234.823.000 |align="right"|2.887.552.000 |align="right"|{{rast}} 255.217.000 |- ![[Slika:Europe satellite orthographic.jpg|50px|Evropa]] [[Evropa]] |align="right"|'''692.431.000''' |align="right"|675.542.000 |align="right"|{{rast}} 16.889.000 |align="right"|706.009.000 |align="right"|{{rast}} 13.578.000 |- | {| style="background: #EEEEEE;" |style="border: 0px;"|[[Slika:Latin America terrain.jpg|50px|Latinska Amerika]] !style="border: 0px;"|[[Južna Amerika]] & [[Karibsko otočje|Karibi]] |} |align="right"|'''361.401.000''' |align="right"|321.906.000 |align="right"|{{rast}} 39.495.000 |align="right"|401.469.000 |align="right"|{{rast}} 40.068.000 |- | {| style="background: #EEEEEE;" |style="border: 0px;"|[[Slika:LocationWHNorthernAmerica.png|50px|Severna Amerika]] !style="border: 0px;"|[[Severna Amerika]] |} |align="right"|'''256.068.000''' |align="right"|243.425.000 |align="right"|{{rast}} 12.643.000 |align="right"|269.456.000 |align="right"|{{rast}} 13.388.000 |- ![[Slika:Oceania.jpg|50px|Oceanija]] [[Oceanija]] |align="right"|'''22.828.000''' |align="right"|21.564.000 |align="right"|{{rast}} 1.264.000 |align="right"|24.678.000 |align="right"|{{rast}} 1.850.000 |} == Rojstva == [[Slika:Christina_Aguilera_(at_premiere_of_"To_John_With_Love",_September_2010).jpg|thumb|120px|Christina Aguilera]] [[Slika:Gisele Bundchen2.jpg|thumb|120px|Gisele Bundchen]] * [[9. januar]] – [[Uroš Zorman]], slovenski rokometaš * [[13. januar]] – [[Wolfgang Loitzl]], avstrijski smučarski skakalec * [[19. januar]] – [[Matic Osovnikar]], slovenski atlet * [[12. februar]] – [[Juan Carlos Ferrero]], španski tenisač * [[28. februar]] – [[Sigurd Pettersen]], norveški smučarski skakalec * [[21. marec]] – [[Ronaldinho]], brazilski nogometaš * [[12. april]] – [[Erik Mongrain]], kanadski kitarist in skladatelj * [[17. april]] – [[Matej Avbelj]], slovenski pravnik * [[6. maj]] – [[Brooke Bennett]], ameriška plavalka *[[18. junij]] – [[Peter Oset]], slovenski glasbenik, član Modrijanov *[[13. julij]] – [[Milan Golob (režiser)|Milan Golob]], slovenski gledališki režiser * [[18. julij]] – [[Kristen Bell]], ameriška igralka * [[19. julij]] – [[Urška Arlič Gololičič]], slovenska operna pevka – sopranistka * [[20. julij]] – [[Gisele Bundchen]] * [[26. julij]] – [[Jacinda Ardern]], novozelandska političarka *[[2. september]] – [[Boštjan Udovič]], slovenski politolog in ekonomist * [[8. oktober]] – [[Marko Samec]], slovenski pesnik * [[15. oktober]] – [[Tom Boonen]], belgijski kolesar *[[7. december]] – [[Dan Bilzerian]], ameriški igralec, poslovnež in ljubiteljski pokeraš *[[15. december]] – [[Annalena Baerbock]], nemška političarka * [[18. december]] – [[Christina Aguilera]], ameriška pevka == Smrti == [[Slika:Josip_Broz_Tito_1971.png|thumb|190x190px|Josip Broz Tito]] [[slika:JohnLennonpeace.jpg|thumb|150px|John Lennon]] * [[26. januar]] – [[Lavo Čermelj]], slovenski fizik in publicist (* [[1889]]) * [[28. januar]] – [[Ciril Kosmač]], slovenski pisatelj (* [[1910]]) * [[13. februar]] – [[Marian Rejewski]], poljski matematik, kriptolog (* [[1905]]) * [[18. marec]] – [[Erich Fromm]], nemško-ameriški psiholog in filozof (* [[1900]]) * [[23. marec]] – [[Jacob Miller]], jamajški pevec reggaeja, glasbenik (* [[1952]]) * [[25. marec]] – [[Roland Barthes]], francoski kritik, esejist, filozof in semiotik (* [[1915]]) * [[3. april]] – sir [[Edward Crisp Bullard]], angleški geofizik (* [[1907]]) * [[15. april]] – [[Jean-Paul Sartre]], francoski filozof, dramatik, scenarist, pisatelj in literarni kritik (* [[1905]]) * [[29. april]] – [[Alfred Hitchcock]], britanski filmski režiser (* [[1899]]) * [[4. maj]] – [[Josip Broz Tito]], predsednik SFRJ (* [[1892]]) * [[7. junij]] – [[Henry Miller]], ameriški pisatelj in slikar (* [[1891]]) * [[18. junij]] – [[Kazimierz Kuratowski]], poljski matematik (* [[1896]]) * [[25. julij]] – [[Vladimir Semjonovič Visocki]], ruski pevec, pesnik, igralec in pisatelj (* [[1938]]) * [[27. julij]] – [[Mohamed Reza Pahlavi]], iranski šah (* [[1919]]) * [[31. julij]] – [[Ernst Pascual Jordan]], nemški fizik in matematik (* [[1902]]) * [[4. avgust]] – [[Joseph Ashbrook]], ameriški astronom (* [[1918]]) * [[16. september]] – [[Jean Piaget]], švicarski psiholog (* [[1896]]) * [[17. september]] – [[Anastasio Somoza Debayle]], nikaragovski diktator (* [[1925]]) * [[25. september]] – [[John Bonham]], angleški bobnar (* [[1948]]) * [[7. november]] – [[Steve McQueen]], ameriški filmski igralec (* [[1930]]) * [[14. november]] – [[Maksim Gaspari]], slovenski slikar (* [[1883]]) * [[8. december]] – ** [[Ignac Koprivec]], slovenski pistelj, novinar in urednik (* [[1907]]) ** [[John Lennon]], angleški pevec, tekstopisec in kitarist (* [[1940]]) * [[31. december]] – [[Herbert Marshall McLuhan]], kanadski literarni kritik, medijski teoretik in filozof (* [[1911]]) == Nobelove nagrade == * [[Nobelova nagrada za fiziko|Fizika]] – [[James Watson Cronin]], [[Val Logsdon Fitch]] * [[Nobelova nagrada za kemijo|Kemija]] – [[Paul Berg]], [[Walter Gilbert]], [[Frederick Sanger]] * [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Fiziologija ali medicina]] – [[Baruj Benacerraf]], [[Jean Dausset]], [[George D. Snell]] * [[Nobelova nagrada za književnost|Književnost]] – [[Czesław Miłosz]] * [[Nobelova nagrada za mir|Mir]] – [[Adolfo Pérez Esquivel]] {{Zbirka}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1980|*]] 34wi2ys6kal0bietsebvve9o0lndr25 1979 0 616 6659742 6427163 2026-04-14T15:24:02Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Dogodki */ 6659742 wikitext text/x-wiki {{leto|1970|20}} '''1979''' ('''[[Rimske številke|MCMLXXIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 1979 razglasila za [[mednarodno leto otroka]]. == Dogodki == [[slika:OD Compact disc.svg|thumb|1979 je bilo rojstno leto zgoščenke]] * [[1. januar]] – [[Ljudska republika Kitajska]] in [[Združene države Amerike]] vzpostavijo polne [[diplomacija|diplomatske]] stike. * [[7. januar]] – uporniki s podporo [[Vietnam]]a oznanijo padec režima [[Rdeči Kmeri|Rdečih Kmerov]] v [[Kambodža|Kambodži]]. * [[16. januar]] – [[iran]]ski šah [[Mohamed Reza Pahlavi]] se po vse leto trajajočih protestih umakne iz države in poišče zatočišče v [[Egipt]]u. * [[7. februar]] – [[Pluton]] se premakne v notranjost [[Neptun]]ovega tira prvič po odkritju obeh. * [[11. februar]] – [[ajatola]] [[Ruholah Musavi Homeini|Homeini]] prevzame oblast v Iranu. * [[17. februar]]–[[16. marec]] – [[kitajsko-vietnamska vojna]]: [[Ljudska republika Kitajska]] vdre v Vietnam v poskusu odvrniti državo od vmešavanja v Kambodži. * [[22. februar]] – [[Saint Lucia]] postene neodvisna [[država]]. * [[4. marec]] – fotografije sonde ''[[Voyager 1]]'' razkrijejo obstoj [[Jupitrovi obroči|Jupitrovih obročev]]. * [[8. marec]] – podjetje [[Philips]] predstavi prvo [[zgoščenka|zgoščenko]]. * [[25. marec]] – končan je ''[[Raketoplan Columbia|Columbia]]'', prvi polno funkcionalen [[NASA|Nasin]] [[raketoplan]], in prepeljan v [[Kennedyjevo vesoljsko središče]] za priprave na izstrelitev. * [[26. marec]] – [[egipt]]ovski predsednik [[Anvar Sadat]] in [[izrael]]ski premier [[Menahem Begin]] slavnostno podpišeta [[Mirovni sporazum med Egiptom in Izraelom|mirovni sporazum med državama]] v [[Washington, D.C.|Washingtonu]]. * [[28. marec]] – v nesreči v [[Jedrska elektrarna Otok treh milj|jedrski elektrarni Otok treh milj]] v ZDA se delno stopi eden od [[jedrski reaktor|reaktorjev]]. * [[31. marec]] – zadnji [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanski]] vojak zapusti [[Malta|Malto]]. * [[1. april]] – Iran je v skladu z [[referendum]]sko odločitvijo uradno preoblikovan v [[islamska republika|islamsko republiko]]. * [[11. april]] – [[Uganda|ugandski]] diktator [[Idi Amin]] pobegne pred [[Tanzanija|tanzanijskimi]] silami, ki so vdrle v [[Kampala|Kampalo]]. * [[15. april]] – [[potres v Črni gori (1979)|hud potres]] z močjo 7,0 po [[Richterjeva potresna lestvica|Richterjevi lestvici]] strese obalne predele [[Črna gora|Črne gore]] in [[Albanija|Albanije]] in opustoši mesto [[Budva]]. * [[1. maj]] – [[Grenlandija]] pridobi delno [[suverenost]]. * [[4. maj]] – [[Margaret Thatcher]] postane [[Predsednik vlade Združenega kraljestva|predsednica vlade Združenega kraljestva]]. * [[2. junij]] – [[papež Janez Pavel II.]] prispe na devetdnevni obisk v rodno [[Poljska|Poljsko]] kot prvi [[papež]], ki je obiskal [[komunizem|komunistično]] državo. * [[18. junij]] – ameriški predsednik [[Jimmy Carter]] in generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze [[Leonid Brežnjev]] podpišeta kontroverzni sporazum [[SALT II]] za omejevanje [[jedrsko orožje|jedrskega oboroževanja]] držav. * [[25. junij]] – [[vrhovni poveljnik zavezniških sil za Evropo]] [[Alexander Meigs Haig mlajši|Alexander Heig]] se izogne poskusu [[atentat]]a, kasneje pripisanega [[Frakcija rdeče armade|Frakciji rdeče armade]]. * [[1. julij]] – na trg pride prvi [[Sony]]jev [[walkman]]. * [[12. julij]] – [[Kiribati]] postanejo neodvisna država. * [[16. julij]] – [[Sadam Husein]] nasledi [[Ahmed Hassan al-Bakr|Ahmeda al-Bakra]] na položaju predsednika [[Irak]]a. * [[19. julij]] – [[Sandinistična narodna osvobodilna fronta]] strmoglavi [[Nikaragva|nikaragovskega]] diktatorja [[Anastasio Somoza Debayle|Debaylea]] in prevzame oblast v državi. * [[1. september]] – ameriška sonda ''[[Pioneer 11]]'' kot prvi izdelek človeških rok doseže [[Saturn]]. * [[27. oktober]] – [[Saint Vincent in Grenadine]] postane samostojna država. * [[9. november]] – [[NORAD|Noradovi]] sistemi razglasijo lažni alarm o sovjetskem jedrskem napadu na ZDA. * [[14. november]] – razglasijo samostojno [[Vemerana|Republiko Vemerano]] od [[Novi Hebridi|Novih Hebridov]] (danes [[Vanuatu]]). * [[9. december]] – uradno je razglašeno, da je iztrebljena bolezen [[Črne koze|črnih koz]], prva [[nalezljiva bolezen]], ki jo je človek povsem iztrebil. * [[24. december]] – prva izstrelitev evropske rakete [[Ariane (družina raket)|Ariane]]. * [[27. december]] – sovjetske sile vkorakajo v [[Afganistan]]; začetek [[Sovjetsko-afganistanska vojna|sovjetsko-afganistanske vojne]]. == Rojstva == [[slika:Majdic Petra-Trondheim09-1.jpg|thumb|150px|Petra Majdič]] * [[18. januar]] – [[Roberta Metsola]], malteška političarka in pravnica * [[22. januar]] – [[Hajdi|Hajdi Korošec]], slovenska pevka in podjetnica * [[16. februar]] – [[Valentino Rossi]], italijanski motociklistični dirkač * [[21. februar]] – [[Jennifer Love Hewitt]], ameriška igralka in pevka * [[28. februar]] – [[Primož Peterka]], slovenski smučarski skakalec * [[4. april]] – [[Heath Ledger]], avstralski filmski igralec († [[2008]]) * [[21. april]] – [[James McAvoy]], škotski igralec * [[13. maj]] – [[Princ Karl Filip, vojvoda Värmlandski]] * [[5. junij]] – [[Amélie Mauresmo]], francoska tenisačica * [[12. junij]] – [[Diego Milito]], argentinski nogometaš * [[15. junij]] – [[Boštjan Koritnik]], slovenski pravnik in politik * [[26. junij]] – [[Rok Flander]], slovenski deskar na snegu * [[8. september]] – ** [[Peter Leko]], madžarski šahist ** [[Pink]], ameriška pevka * [[11. september]] – [[David Pizarro]], čilenski nogometaš * [[30. september]] – [[Primož Kozmus]], slovenski metalec kladiva * [[17. oktober]] – [[Kimi Räikkönen]], finski dirkač * [[30. oktober]] – ** [[Suzana Lep Šimenko]], slovenska ekonomistka in političarka ** [[Xavier Espot|Xavier Espot Zamora]], andorski politik * [[23. november]] – [[Ivica Kostelić]], hrvaški alpski smučar * [[14. december]] – [[Michael Owen]], angleški nogometaš * [[22. december]] – [[Petra Majdič]], slovenska smučarska tekačica == Smrti == [[Slika:John Wayne in Wake of the Red Witch trailer.jpg|thumb|160px|John Wayne]] [[Slika:Edvard Kardelj 1949.jpg|sličica|160px|Edvard Kardelj]] * [[26. januar]] – [[Nelson Rockefeller]], ameriški poslovnež in politik (* [[1908]]) * [[2. februar]] – [[Sid Vicious]], angleški punk rock glasbenik (* [[1957]]) * [[9. februar]] – [[Dennis Gabor]], madžarski fizik, nobelovec (* [[1900]]) * [[10. februar]] – [[Edvard Kardelj]], slovenski politik (* [[1910]]) * [[25. februar]] – [[Heinrich Focke]], nemški letalski pionir in konstruktor (* [[1890]]) * [[7. februar]] – [[Josef Mengele]], nemški nacistični zdravnik (* [[1911]]) * [[4. april]] – [[Zulfikar Ali Buto]], pakistanski politik (* [[1928]]) * [[2. maj]] – [[Giulio Natta]], italijanski kemik, nobelovec (* [[1903]]) * [[10. maj]] – [[Ida Kravanja]], slovenska filmska igralka (* [[1907]]) * [[1. junij]] – [[Werner Forßmann‎]], nemški zdravnik, nobelovec (* [[1904]]) * [[9. junij]] – [[Cyclone Taylor]], kanadski hokejist (* [[1884]]) * [[11. junij]] – [[John Wayne]], ameriški filmski igralec (* [[1907]]) * [[8. julij]] – ** [[Šiničiro Tomonaga]], japonski fizik, nobelovec (* [[1906]]) ** [[Robert Burns Woodward]], ameriški kemik, nobelovec (* [[1917]]) * [[29. julij]] – [[Herbert Marcuse]], nemško-ameriški sociolog in filozof (* [[1898]]) * [[11. avgust]] – [[Georgij Vasiljevič Florovski]], ruski teolog (* [[1893]]) * [[27. avgust]] – [[Louis Mountbatten]], britanski admiral, podkralj Indije (* [[1900]]) * [[20. september]] – [[Ludvík Svoboda]], češki politik (* [[1895]]) * [[26. oktober]] – [[Park Čung He]], južnokorejski politik (* [[1917]]) * [[12. november]] – [[Mihail Josifovič Gurevič]], ruski letalski konstruktor (* [[1893]]) * [[17. november]] – [[Imanuel Velikovski]], ruski psihiater (* [[1895]]) * [[23. december]] – [[Peggy Guggenheim]], ameriška zbiralka umetnin (* [[1898]]) == Nobelove nagrade == * [[Nobelova nagrada za fiziko|Fizika]]: [[Sheldon Lee Glashow]], [[Abdus Salam]], [[Steven Weinberg]] * [[Nobelova nagrada za kemijo|Kemija]]: [[Herbert C. Brown]], [[Georg Wittig]] * [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Fiziologija ali medicina]]: [[Allan M. Cormack]], [[Godfrey N. Hounsfield]] * [[Nobelova nagrada za književnost|Književnost]]: [[Odysseas Elytis]] * [[Nobelova nagrada za mir|Mir]]: [[Mati Tereza]] * [[Nagrada banke Švedske za ekonomske vede v spomin Alfreda Nobela|Ekonomija]]: [[Theodore Schultz]], [[Arthur Lewis]] {{Zbirka}} [[Kategorija:Leto 1979|*]] o2bg9ipbjsiixfxhrqgjjn11xmqpic9 567 0 2417 6659987 4641789 2026-04-15T11:47:03Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6659987 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 567''' ('''[[rimske številke|DLXVII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == *[[Frankovsko kraljestvo]] je razpadlo na štiri dele. *[[Obri]] so se naselili v srednjem [[Podonavje|Podonavju]]. == Rojstva == * == Smrti == * [[Haribert I.]], frankovski kralj (* okoli [[517]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 567|*]] j27irt1eyk54rujogvp8g33tvztr1mz 566 0 2418 6659986 4224649 2026-04-15T11:46:37Z TadejM 738 leto 6659986 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 566''' ('''[[rimske številke|DLXVI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 566|*]] f7lrq60auyec4jr392mdc4ai2u2gqps 565 0 2419 6659985 4224648 2026-04-15T11:46:23Z TadejM 738 leto 6659985 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 565''' ('''[[rimske številke|DLXV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[14. november]] - [[Justinijan I.]], [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinski]] [[cesar]] (ali tudi 13. november) (* [[483]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 565|*]] mtxtl4mz05v8r0ycrmgj4s034uymb2o 564 0 2420 6659984 6162203 2026-04-15T11:46:08Z TadejM 738 leto 6659984 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 564''' ('''[[rimske številke|DLXIV]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[torek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * [[Jao Silian]], kitajski zgodovinar in politik, glavni avtor ''[[Knjiga Ljanga|Knjige Ljanga]]'' in ''[[Knjiga Čena|Knjige Čena]]'' († [[637]]) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 564|*]] q1t3blipuxenn12epk2wpoa3ekywk52 563 0 2421 6659983 6401556 2026-04-15T11:45:53Z TadejM 738 leto 6659983 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 563''' ('''[[rimske številke|DLXIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * [[Hasan ibn Tabit]], arabski pesnik († okoli [[674]]) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 563|*]] mn4193c2ct29heerjhnu4dhex9c48xz 562 0 2422 6659981 4224645 2026-04-15T11:45:36Z TadejM 738 leto 6659981 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 562''' ('''[[rimske številke|DLXII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 562|*]] kkusfizv1rdv5q0jgm7mrbum8zvgzsl 561 0 2423 6659979 4224644 2026-04-15T11:45:22Z TadejM 738 leto 6659979 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 561''' ('''[[rimske številke|DLXI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 561|*]] jbgqkl63k9ist8cx5gpndg48f1mi2ps 560 0 2424 6659978 4224643 2026-04-15T11:45:09Z TadejM 738 leto 6659978 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 560''' ('''[[rimske številke|DLX]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 560|*]] agdjb852p9xrwmvk2qw2viyh4f46sd2 559 0 2425 6659977 5582283 2026-04-15T11:44:53Z TadejM 738 leto 6659977 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 559''' ('''[[rimske številke|DLIX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == == Rojstva == * [[Rekared I.]], kralj [[Vizigoti|Vizigotov]] († [[601]]) == Smrti == * == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 559|*]] 2sxbuvv47ucd4fiab5aq6urhy4fzyv4 15. april 0 2673 6659974 6426715 2026-04-15T11:43:10Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6659974 wikitext text/x-wiki '''15. april''' je 105. [[dan]] [[leto|leta]] (106. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 260 dni. {{koledarApril}} == Dogodki == * [[1241]] – V [[bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]] so [[Mongoli]] prvič v [[Evropa|Evropi]] uporabili [[raketa|rakete]]. * [[1811]] – / [[Organični dekret|Organičnim dekretom]] je bil vpeljan nov red v [[Ilirske province|Ilirskih provincah]]. * [[1874]] – S [[Pariz|pariško]] razstavo [[Oscar-Claude Monet|Moneta]], [[Pierre-Auguste Renoir|Renoirja]], [[Camille Pissarro|Pissarra]], [[Alfred Sisley|Sisleyja]] in [[Berthe Morisot|Morisotove]] se je začel [[impresionizem]]. * [[1896]] – V [[Atene|Atenah]] so se končale prve [[olimpijske igre]] moderne dobe. * [[1912]] – Pred obalo [[Nova Fundlandija|Nove Fundlandije]] se je na svoji prvi plovbi preko [[Atlantski ocean|Atlantik]]a zjutraj ob 2:20 potopil [[RMS Titanic|Titanic]]. * [[1915]]: ** [[Turki|Turški]] vojaki, ki so vdrli v [[Armenija|Armenijo]], so začeli pobijati tamkajšnje prebivalstvo. ** V [[Bitka za Gallipoli|bitki za Gallipoli]] se je začel kopenski del operacije. * [[1920]] – Splošna [[stavka]] [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanskih]] [[železničar]]jev. * [[1923]]: ** Prvi poskus prenosa [[slika|slike]] po [[televizija|televiziji]]. ** [[Inzulin]] je prvič postal dostopen vsem [[sladkorna bolezen|sladkornim bolnikom]]. * [[1940]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je poslalo [[vojaška enota|vojaške enote]] na [[Norveška|Norveško]]. * [[1945]] – [[Oborožene sile Združenega kraljestva|Britanske enote]] so osvobodile [[koncentracijsko taborišče]] [[Bergen-Belsen]]. * [[1964]] – [[George Best]] je prvič zaigral v dresu [[Severna Irska|Severne Irske]]. * [[1979]] – V [[potres]]u v [[Črna gora|Črni gori]], z močjo VII. stopnje po [[Richterjeva potresna lestvica|Richterju]], je umrl 101 človek. * [[1983]] – V [[Tokio|Tokiu]] so odprli [[Disneyland Tokio]]. * [[1986]] – Ameriška letala so bombardirala [[Tripoli]] in [[Bengazi]]. * [[1989]] – V Sheffieldu se je zgodila največja tragedija v zgodovini angleškega nogometa, v kateri je umrlo 96 navijačev. * [[2002]] – Kitajsko letalo [[Boeing 767|boeing 767-200]] je zaradi močnega naliva in megle strmoglavilo v hrib v bližini [[Južna Koreja|južnokorejskega]] mesta [[Pusan]]; umrlo je 128 ljudi. * [[2011]] – [[Haag|Haaško]] sodišče je zaradi vojnih zločinov na 24- in 18-letno zaporno kazen obsodilo upokojena [[hrvaška]] [[general]]a [[Ante Gotovina|Anteja Gotovino]] in [[Mladen Markač|Mladena Markača]], general [[Ivan Čermak]] pa je bil oproščen vseh obtožb. * [[2013]] – Na [[boston]]skem [[maraton]]u sta eksplodirali dve [[bomba|bombi]], zaradi katerih so umrli trije ljudje, več kot 130 pa je bilo ranjenih. * [[2019]] – [[Stolnica Notre-Dame v Parizu]] je bila močno poškodovana v [[požar]]u. == Rojstva == * [[1282]] – [[Friderik IV. Lotarinški|Friderik IV.]], vojvoda Zgornje Lorene († [[1329]]) * [[1367]] – [[Henrik IV. Angleški|Henrik IV.]], angleški kralj († [[1413]]) * [[1452]] – [[Leonardo da Vinci]], italijanski (toskanski) slikar, inženir († [[1519]]) * [[1469]] – [[Guru Nanak]], ustanovitelj sikhizma († [[1539]]) * [[1489]] – [[Mimar Sinan]], otomanski arhitekt grškega rodu († [[1588]]) * [[1548]] – [[Pietro Antonio Cataldi]], italijanski matematik († [[1626]]) * [[1642]] – [[Sulejman II.]], turški sultan († [[1691]]) * [[1646]] – [[Kristijan V.]], danski kralj († [[1699]]) * [[1684]] – [[Katarina I. Ruska|Katarina I.]], ruska carica († [[1727]]) * [[1707]] – [[Leonhard Euler]], švicarski matematik, fizik, astronom († [[1783]]) * [[1710]] – [[Marie-Anne de Cupis de Camargo]], francoska balerina († [[1770]]) * [[1786]] – [[John Franklin]], angleški raziskovalec Arktike († [[1847]]) * [[1793]] – [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve]], nemški astronom († [[1864]]) * [[1800]] – [[James Clark Ross]], angleški mornariški oficir, raziskovalec († [[1862]]) * [[1809]] – [[Hermann Günther Grassmann]], nemški fizik, polihistor († [[1877]]) * [[1832]] – [[Wilhelm Busch]], nemški slikar, pesnik († [[1908]]) * [[1843]] – [[Henry James]], ameriški pisatelj († [[1916]]) * [[1855]] – [[Jurij Šubic]], slovenski slikar († [[1890]]) * [[1858]] – [[Émile Durkheim]], francoski sociolog († [[1917]]) * [[1861]] – [[William Bliss Carman]], kanadski pesnik († [[1929]]) * [[1867]] – [[Etbin Kristan]], slovenski politik, pisatelj († [[1953]]) * [[1874]] – [[Johannes Stark]], nemški fizik, nobelovec 1919 († [[1957]]) * [[1888]] – [[Peter Joseph Dietzgen]], nemški materialistični filozof in socialist († [[1828]]) * [[1896]] – [[Nikolaj Nikolajevič Semjonov]], ruski fizik, kemik, nobelovec 1956 († [[1986]]) * [[1901]] – [[Joe Davis]], angleški igralec biljarda in snookerja († [[1978]]) * [[1904]] – [[Vostanik Adojan]] - [[Arshile Gorky]], armensko-ameriški slikar († [[1948]]) * [[1912]] – [[Kim Song Ču]] - [[Kim Il Sung]], severnokorejski diktator († [[1994]]) * [[1919]] – [[Franjo Kuharić]], hrvaški kardinal († [[2002]]) * [[1920]] – [[Richard von Weizsäcker]], nemški politik († [[2015]]) * [[1921]] – [[Georgij Timofejevič Beregovoj]], ruski kozmonavt († [[1995]]) * [[1930]] – [[Vigdís Finnbogadóttir]], islandska političarka * [[1933]] – [[Boris Natanovič Strugacki]], ruski pisatelj, scenarist († [[2012]]) * [[1948]] – [[Michael Kamen]], ameriški skladatelj († [[2003]]) * [[1952]] – [[Nejc Zaplotnik]], slovenski alpinist († [[1983]]) * [[1955]] – [[Dodi Al Fayed]], egiptovski poslovnež († [[1997]]) * [[1957]] – [[Evelyn Ashford]], ameriška atletinja * [[1958]] – [[Benjamin Zephaniah]], angleški pisatelj, glasbenik, pesnik [[Dub poezija|duba]] * [[1959]] – [[Emma Thompson]], angleška filmska igralka * [[1960]] – [[Filip Belgijski|Filip, belgijski kralj]] * [[1961]] – [[Carol W. Greider]], ameriška molekularna biologinja, nobelovka 2009 * [[1990]] – [[Emma Watson]], angleška filmska igralka == Smrti == * [[1053]] – [[Godwin Wesseški]], angleški grof, pretendent za prestol (* [[1001]]) * [[1077]] – [[Geza I. Ogrski|Geza I.]], madžarski kralj (* [[1044]]) * [[1136]] – [[Richard Fitz Gilbert de Clare]], angleški mejni grof v Walesu * [[1220]] – [[Adolf iz Altene]], kölnski nadškof (* [[1157]]) * [[1389]] – [[Vilijem I. Bavarski|Vilijem I.]], bavarski vojvoda, holandski (V.), hainauški (III.) in zeelandski grof (IV.) (* [[1330]]) * [[1393]] – [[Elizabeta Pomeranijska]], poljska princesa, češka kraljica, rimsko-nemška cesarica (* [[1345]]) * [[1415]] – [[Manuel Hrizoloras]], bizantinski humanist, filozof, filolog, prevajalec (* [[1355]]) * [[1446]] – [[Filippo Brunelleschi]], italijanski arhitekt (* [[1377]]) * [[1558]] – [[Hürrem Sultan]], glavna in zakonita žena [[Sulejman I.|Sulejmana Veličastnega]] (* ok. [[1504]]) * [[1611]] – [[Richard Mulcaster]], angleški pedagog (* okoli [[1530]]) * [[1641]] – [[Domenichino]], italijanski slikar (* [[1581]]) * [[1659]] – [[Simon Dach]], pruski pesnik (* [[1605]]) * [[1719]] – [[Françoise d'Aubigné, markiza de Maintenon]], druga žena francoskega kralja Ludvika XIV. * [[1764]] – [[Madame de Pompadour]], francoska kurtizana, mecenka (* [[1721]]) * [[1765]] – [[Mihail Vasiljevič Lomonosov]], ruski pesnik, jezikoslovec, učenjak (* [[1711]]) * [[1828]] – [[Francisco de Goya y Lucientes]], španski slikar, graver (* [[1746]]) * [[1853]] – [[Auguste Laurent]], francoski kemik (* [[1807]]) * [[1854]] – [[Arthur Aikin]], angleški kemik (* [[1773]]) * [[1865]] – [[Abraham Lincoln]], ameriški predsednik (* [[1809]]) * [[1894]] – [[Jean Charles Galinard de Marignac]], švicarski kemik (* [[1817]]) * [[1896]] – [[Vatroslav Oblak]], slovenski jezikoslovec (* [[1864]]) * [[1901]] – [[Václav Brožík]], češki slikar (* [[1851]]) * [[1912]] – [[John Jacob Astor IV.]], ameriški poslovnež (* [[1864]]) * [[1912]] – [[Edward J. Smith]], angleški pomorščak (* [[1850]]) * [[1912]] – [[Thomas Andrews]], britanski poslovnež (* [[1873]]) * [[1917]] – [[Janoš Murkovič]], slovenski učitelj, pisatelj in glasbenik na Madžarskem (* [[1839]]) * [[1942]] – [[Robert Musil]], avstrijski pisatelj (* [[1880]]) * [[1944]] – [[Giovanni Gentile]], italijanski fašist in filozof (* [[1875]]) * [[1947]] – [[Fernand de Brinon]], francoski novinar, politik (* [[1885]]) * [[1956]] – [[Emil Nolde]], nemški slikar (* [[1867]]) * [[1967]] – [[Antonio de Curtis]] - [[Totò]], italijanski komik (* [[1898]]) * [[1969]] – [[Victoria Eugenie Battenbergška]], španska kraljica (* [[1887]]) * [[1972]] – [[Frank Hyneman Knight]], ameriški ekonomist (* [[1885]]) * [[1980]] – [[Jean-Paul Sartre]], francoski filozof, dramatik, pisatelj, zavrnil Nobelovo nagrado 1964 (* [[1905]]) * [[1986]] – [[Jean Genet]], francoski pisatelj (* [[1910]]) * [[1989]] – [[Hu Yaobang]], kitajski politik in državnik (* [[1915]]) * [[1990]] – [[Greta Lovisa Gustafsson]], švedska filmska igralka (* [[1905]]) * [[1998]] – [[Pol Pot]], kamboški voditelj (* [[1925]]) * [[2001]] – [[Joey Ramone]], pevec legendarne skupine [[The Ramones]] ([[*1951]]) * [[2018]] – [[Ronald Lee Ermey]], ameriški igralec ([[*1944]]) == Prazniki in obredi == * mednarodni dan [[prostovoljstvo|prostovoljstva]] mladih [[Kategorija:Dnevi v letu|415]] [[Kategorija:April]] 66itd5a6gjto3s9xh9w88ka3x1kh4w0 Novo mesto 0 3563 6659968 6649694 2026-04-15T11:31:29Z ~2026-90770-6 254477 6659968 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10120438_b4 |najdisi=Novo+Mesto |osm={{openstreetmap|lat=45.80494|lon=15.16786|zoom=15}} |slika={{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 | image1 = Novo mesto - letalski posnetek.jpg | image2 = Novo mesto rotovž.jpg | image3 = Novo mesto, St. Leonard's parish church 01.jpg | image4 = Proštija, Novo mesto.jpg | image5 = Kandijski most čez reko Krko v Novem mestu 3.jpg | image6 = Kapiteljska cerkev (45798232335).jpg}} |napis={{nobreak|Od zgoraj navzdol:}}<br> Novo mesto s [[Krka|Krko]] iz zraka <br> [[Mestna hiša, Novo mesto|Mestna hiša]], Cerkev sv. Lenarta <br> Proštija, [[Kandijski most]] <br> [[Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto| Stolnica sv. Nikolaja]] |povrsina=33,29 |povrsina_ref=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja.asp |title=Največja naselja po površini |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325191214/http://stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja.asp |url-status=dead }}</ref> |prebivalstvo=24700 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2025-06-23}}</ref> |nadmorska=202 |grb=COA-Novo mesto.gif |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |ustanovitev=[[7. april]] [[1365]] |ustanovitelji=[[Rudolf IV. Habsburški]] |omemba= | nekdanje = Rudolfovo | sosednji = [[Dolenje Kamenje, Novo mesto|Dolenje Kamenje]], [[Gorenje Kamence]], [[Hudo, Novo mesto|Hudo]], [[Kuzarjev Kal]], [[Prečna]], [[Češča vas]], [[Srebrniče]], [[Boričevo]], [[Škrjanče pri Novem mestu]], [[Stranska vas, Novo mesto|Stranska vas]], [[Rajnovšče]], [[Črmošnjice pri Stopičah]], [[Šentjošt, Novo mesto|Šentjošt]], [[Veliki Slatnik]], [[Mali Slatnik]], [[Mala Cikava]], [[Smolenja vas]], [[Žihovo selo]], [[Lešnica, Novo mesto|Lešnica]], [[Sevno, Novo mesto|Sevno]], [[Ždinja vas]] |posta=Novo mesto |postna=8000 |krajevna skupnost= |obcina=Novo mesto |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija |drzava=Slovenija }} '''Nôvo mésto''' ({{Audio|Sl-Novo Mesto.oga|izgovorjava}}) je sedmo [[mesto]] po velikosti v [[Slovenija|Sloveniji]] s skoraj 25.000 prebivalci (2025), središče zgodovinske pokrajine [[Dolenjska|Dolenjske]] in tudi celotne statistične regije [[Jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodne Slovenije]]. V mestu je sedež [[Mestna občina Novo mesto|mestne občine Novo mesto]], upravne enote in rimskokatoliške [[Škofija Novo mesto|novomeške škofije]] (z [[Zavod Friderik Irenej Baraga|Zavodom Friderika Ireneja Barage]] in [[Konservatorij za glasbo Jurija Slatkonje|Konservatorijem za glasbo Jurija Slatkonje]]). V mestu imajo sedež [[Univerza v Novem mestu|novomeška univerza]] in [[Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto|Univerzitetno in raziskovalno središče]], [[Inštitut Rudolfovo]], ena najstarejših [[Gimnazija Novo mesto|gimnazij]] v Sloveniji, [[Šolski center Novo mesto|šolski center]] z največjo [[Šolski center Novo mesto, Višja strokovna šola|višjo strokovno šolo]] v Sloveniji, [[Dolenjski muzej]] z galerijo [[Galerija Jakčev dom|Jakčev dom]], [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnica Mirana Jarca]], [[Kulturni center Janeza Trdine]] z galerijo Kocka, [[Galerija Simulaker]] in najmlajše slovensko profesionalno gledališče [[Anton Podbevšek teater]]. V Novem mestu izhaja od leta 1950 tedenski informativni pokrajinski časopis [[Dolenjski list]], [[Založba Goga]] izdaja literarno-kulturno revijo [[Rast (revija)|''Rast'']]. Od 1987 oddaja regionalni radio ''Studio D'', od leta 1993 pa ''Radio Sraka''<ref>Radio Krka [https://radiosraka.com/o-nas/]</ref> in od leta 1995 ''Radio Krka.''<ref>Radio Krka [https://radiokrka.si/]</ref> Leta 1990 je Novo mesto dobilo še lokalno televizijo ''Vaš kanal.''<ref>Vaš Kanal [https://www.vaskanal.com/]</ref> Leta 1923 je bilo k Novemu mestu priključeno naselje [[Kandija]]. Leta 1979 pa so bila k naselju Novo mesto v celoti priključena naslednja naselja: [[Brod (razločitev)|Brod]] (ob Popisu 1971 je imelo naselje 247 prebivalcev), [[Bršljin]] (520), [[Cegelnica]] pri Novem mestu (307), Dolenje [[Kamence]] (316), [[Gotna vas]] (470), [[Groblje]] (34), [[Irča vas]] (376), [[Jedinščica]] (132), [[Krka (razločitev)|Krka]] (141), [[Ločna]] (246), [[Mačkovec]] pod Trško Goro (192), Mala [[Bučna vas]] (239), [[Muhaber]] (288), [[Potočna vas]] (113), [[Ragovo]] (95), [[Regrča vas]] (587), [[Šmihel pri Novem mestu]] (504), [[Velika Bučna vas]] (185), [[Velika Cikava]] (51) in [[Žabja vas]] (761). == Geografija in demografija == [[Slika:Novo mesto, 2012 - zaledenela Krka.jpg|alt=reka Krka|sličica|Reka Krka, ki teče skozi Novo mesto, je leta 2012 zaledenela]] Novo mesto je upravno središče [[Dolenjska|Dolenjske]]. Leži sredi gričevnate pokrajine v rečnem zavoju reke [[Krka|Krke]] na [[nadmorska višina|nadmorski višini]] 202 m, ({{Coord|45|48|13|N|15|10|31|E|display=inline}}). Mestni obod sestavljajo na jugovzhodu [[Gorjanci]], na jugozahodu Ljuben (546 m), na zahodu izrastki Kočevskega Roga, na severu pa vinorodna [[Trška gora]] (428 m). Staro mestno jedro, ki je krožne oblike s polmerom okoli 250 m, stoji na skalnatem [[apnenec|apnenčastem]] pomolu. Obliva ga počasna sivozelena Krka v treh zaporednih rečnih zavojih. Med njimi je troje pomolov. Na najbolj izrazitem srednjem pomolu stoji mesto, druga dva pa zarašča gozd; na zahodu [[Portoval]](d), na vzhodu [[Ragov log]], ki je delno preurejen v park in od [[1955]]. leta povezan z levim bregom Krke po leseni [[brv]]i. Oba imata zdaj športno-rekreacijsko vlogo. Polotok z mestnim jedrom se najvišje dviga s Kapiteljskim hribom (202 m), ki se proti jugozahodu strmo spušča h Krki. Tu je nastal znameniti [[Breg, Novo mesto|Breg]], ki daje mestu svojevrstno obeležje. Najlepši pogled se odpira z vzhoda in zahoda in so ga zato pogosto upodobili slikarji, zlasti [[Božidar Jakac|Jakac]] in [[Vladimir Lamut|Lamut]]. Skalnati strmi breg Krke prehaja od Brega proti zahodu v aluvialno rečno teraso Loko. Zdaj so tu športna igrišča. Gladina Krke je pod Novim mestom pri zgornjem jezu ob nekdanjem mlinu na nadmorski višini 162 m. Jez je ohranjen iz higienskih razlogov zaradi kanalov, speljanih v reko. Iz starega jedra se mesto pahljačasto širi ob dohodnih cestah. Na severozahodu proti vasi [[Prečna]] je najstarejši del mesta, prometno-transportni in industrijski [[Bršljin]] s [[Cegelnica|Cegelnico]], [[Muhaber|Muhaberjem]] ter [[Krajevna skupnost Bučna vas|Malo in Veliko Bučno vasjo]] ob cesti proti [[Mirna peč|Mirni peči]] (k mestu spadata še [[Potočna vas]] in [[Dolenje Kamence]], ne pa tudi vasi [[Gorenje Kamence]], [[Hudo, Novo mesto|Hudo]] in [[Daljni Vrh]]). Severno od starega mesta je vzpetina (grič) [[Marof, Novo mesto|Marof]] in predmestje [[Mestne njive]], sledijo industrijski kompleksi [[Ločna|Ločne]] in Mačkovca na severovzhodu v smeri proti [[Otočec|Otočcu]] oziroma Trški gori, na desnem bregu Krke so zaselki [[Ragovo]], Graben in Krka ter rekreacijsko območje [[Drgančevje]], lokacija bodočega univerzitetnega kampusa. Na vzhodnem robu Novega mesta je [[Velika Cikava]] in samostojno naselje [[Mala Cikava]] z gospodarsko cono Cikava ter bližnji [[Mali Slatnik]] in [[Smolenja vas]], na jugovzhodu Žabja vas, [[Gotna vas]] in [[Jedinščica]] pod Poganškim vrhom (proti [[Stopiče|Stopičam]], [[Dolnja Težka Voda|Dolnji Težki Vodi]] in [[Bela krajina|Beli krajini]]), na jugu so mestni predeli [[Kandija]], [[Grm, Novo mesto|Grm]] ob [[Grad Grm|istoimenski graščini]] in [[Šmihel, Novo mesto|Šmihel]] z [[Regrča vas|Regrčo vasjo]] pod Železnim hribom ter samostojna vas [[Škrjanče pri Novem mestu|Škrjanče]], na zahodu pa so naselja [[Drska]], [[Irča vas]] in [[Brod, Novo mesto|Brod]] v smeri proti [[Straža, Straža|Straži]] na desnem ter [[Groblje, Novo mesto|Groblje]] na levem bregu Krke, kot tudi vas [[Srebrniče]] z novim novomeškim pokopališčem (edinim gozdnim pokopališčem v Sloveniji). V Krko, katere pretok silno koleba med 2 in 300 m³/s, se izlivata z desne strani [[Težka voda (potok)|Težka voda]] v Kandiji in z leve [[Bršljinski potok]] v prvem zavoju reke, na vzhodnem obrobju pa z desne tudi [[Slatenski potok]], ki teče med Mahovim in Velikim hribom skozi Veliki in Mali Slatnik ter se izliva v Krko pri Grabnu. Tik ob njeni strugi je več kraških izvirov; med njimi je zelo močan izvir na desnem bregu ob [[Kandijski most|Kandijskem mostu]]. Vremenska opazovanja datirajo od [[1880]]. leta. Zaradi prepletajočih se vplivov panonskega in gorskega podnebja zelo kolebajo povprečne mesečne temperature in padavine. Povprečna letna temperatura znaša 9,6&nbsp;°C, januarska - 1,9&nbsp;°C in julijska + 19,5&nbsp;°C. Letna množina padavin je v povprečju 1260&nbsp;mm. Prevladuje severozahodni, vzhodni in jugozahodni veter, ki ima pozimi večkrat značaj [[fen]]a. Najbolj vetrovno je od februarja do aprila. Mesto je trgovsko, upravno, zdravstveno, izobraževalno, prometno (železniško vozlišče, na severnem obrobju se mestu približa [[Avtocesta A2]] Karavanke - Ljubljana - Zagreb z dvema izvozoma za Novo mesto) in kulturno središče, sodobni urbanizacijski tokovi pa so zajeli tudi širše podeželje, ki je izgubilo kmetijsko vlogo. V mestu in okolici so se razvile avtomobilska ([[Revoz]] - bivši [[Industrija motornih vozil|IMV]], [[Adria Mobil]], ''TPV-Tovarna posebnih vozil''), farmacevtska in kozmetična ([[Krka (podjetje)|Krka]]), tekstilna (Labod, prej tudi Novoteks), lesna (Novoles), obutvena in elektrotehnična industrija ter industrija izolacijskih materialov. Eno največjih slovenskih gradbenih podjetij [[Pionir Novo mesto]] je šlo 1996 v stečaj, zdaj pa so tam CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest in GPI. Novo mesto ima 5 osnovnih šol ([[OŠ Grm]], [[Osnovna šola Bršljin|OŠ Bršljin]], [[OŠ Drska]], [[OŠ Center]], [[OŠ Šmihel]]), [[Glasbena šola|glasbeno šolo]], [[Gimnazija Novo mesto|gimnazijo]], ki je druga najstarejša šola z gimnazijskim programom na ozemlju današnje Slovenije, več srednjih šol, združenih v [[Šolski center Novo mesto]] z [[Šolski center Novo mesto, Višja strokovna šola|višjo strokovno šolo]] in z leta 1999 zgrajeno [[Športna dvorana Leona Štuklja|Športno dvorano Leona Štuklja]], ki ustreza evropskim standardom za igranje košarke, odbojke in rokometa ter posebej [[Ekonomska šola Novo mesto]] z višjo strokovno šolo - program medijske produkcije, [[Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto|Univerzitetno in raziskovalno središče]] oz. zasebno [[Univerza v Novem mestu|Univerzo v Novem mestu]] z več fakultetami. Tu so sedeži ustanov regijskega pomena na področju zdravstva ([[Splošna bolnišnica Novo mesto]], urgentni center in zdravstveni dom), bančništva, telekomunikacij in elektronskih medijev (''Radio Krka, Radio Center, Radio Sraka, TV Vaš kanal Novo mesto''), pravosodja, zavarovalništva, zaposlovanja. V mestu je poleg Športne dvorane Leona Štuklja več športnih objektov: [[Stadion Portoval]], [[Športna dvorana Marof]], zahodno od mesta pri [[Češča vas|Češči vasi]] pa je od 2019 [[Olimpijski center Novo mesto]], ki gosti atletska tekmovanja in v katerem je eden izmed dveh slovenskih [[velodrom|velodromov]] (zgrajen že 1996), v gradnji pa je tudi novomeški pokriti bazen v [[Češča vas|Češči vasi]]. Še bolj zahodno pa je športno [[Letališče Novo mesto-Prečna]], ki delno leži že v [[Občina Straža|Občini Straža]]. == Zgodovina == === Bronasta in železna doba === Bronasta doba obsega obdobje od okoli leta [[1700 pr. n. št|1700]] do 800/700 pr. n. št. Na slovenskem je še posebna, ker je takrat živela ena prvih samostojnih kultur na slovenskem: ljubljanski [[koliščarji]]. Čeprav njenih sledov ni najti na dolenjskem, je močno verjetno, da je njen vpliv segel tudi v dolino reke [[Krka|Krke]]. Misel je še toliko bolj verjetna, ker so arheologi v dolenjskih kraških jamah odkrili sledove prvih naseljencev, ki so si v njih dom poiskali v obdobju bronaste dobe. za Novo mesto in okolico pa je predvsem pomemben blišč žarnih grobišč, kar odsevajo najdbe z [[Mestne njive|Mestnih njiv]]. V tej dobi se začne trajna poselitev novomeškega okolja v okljuku reke Krke. Žarno pokopavanje izvira iz Sredozemlja; ljudstvo, ki se je naselilo na tem območju, je s seboj prineslo navado sežiganja svojih preminulih. Njihov pepel so nato pokopali v lončenih posodah, na za to posebej izbranih krajih. V grob so priložili še orodje, orožje in druge pridatke. Treba je poudariti spretnosti lončarske izdelave na tem območju - okrasje in dimenzije posod so prav umetelno izvedene, tudi na bronastih izdelkih. Ker je rud za izdelavo [[bron]]a na Slovenskem razmeroma malo, lahko sklepamo, da je že v bronasti dobi na tem območju cvetela tudi trgovina. [[Slika:Situla, krožišče Novo mesto.jpg|right|sličica|Replika situle v krožišču v Bučni vasi]] O ljudstvu iz tega časa vemo zelo malo: vemo, da so hiše gradili iz kamna, lesa in zemlje. Poznali so obrt in ker v obrti vsi niso bili enako spretni, so nekateri v družbi uživali večji ugled, kar kaže na družbeno razslojenost. Ne poznamo pa njihovega jezika, običajev, verovanj ... V železni dobi, ki jo delimo na starejšo ([[Železna doba|halštatsko]]) in mlajšo (latensko), je območje Dolenjske odigralo ključno vlogo v prenosu znanja o železarstvu iz [[Mala Azija|Male Azije]], prek [[Grčija|Grčije]] do ostale [[Evropa|Evrope]]. Mirno lahko zapišemo, da ti kraji ne prej ne kasneje niso več imeli tako pomembne vloge. Prihod novega ljudstva je povečal in zgostil prebivalstvo na tem območju, največji poudarek pa je skupščina sedaj dajala železarstvu. Še danes je na gričih moč opaziti obrambne nasipe, ki so jih ustvarili ljudje (bolj za obrambo pred zvermi, kot pred drugimi sovražniki). V novonastali družbi se je družbena razslojenost še povečala. Družina je bila zelo pomembna, saj so pokojne pokopavali v eno samo gomilo več generacij; nekatere celo toliko časa, da so gomile ob odkritju poimenovali kar 'dolenjske piramide'. Lahko bi rekli, da je med vsemi [[Srednja Evropa|srednjeevropskimi]] skupinami ravno dolenjska v tem času dosegla največji vzpon. Razvitost se ne kaže le v natančnosti izdelave in umetelnosti predmetov, temveč tudi v posebnem načinu pokopa, ki se je uveljavil v tem času. Svoje pokojne so v [[gomilno grobišče|gomile]] polagali v krožnem redu, kar nakazuje na neznan obred oziroma način razmišljanja. Svojevrstni znaki materialne in duhovne kulture tega časa nam dokazujejo, da je dolenjski [[Halštatska doba|halštat]] 'najvidnejši predstavnik halštatske kulture'. Tu je treba omeniti [[Situla|situle]], [[steklene jagode]] in [[Fibula|fibule]]. Situl in steklenih jagod je bilo v Novem mestu najdenih največ na svetu. Prvič na dolenjsko kulturo niso vplivali zunanji dejavniki, temveč je razvoj [[obrt]]i na tem prostoru ustvaril lastne načine izdelovanja in okraševanja; proizvodnja je torej morala preseči potrebe domačega okolja, saj je v tem obdobju trgovina bajno zacvetela. Najbolj izstopa nakit iz steklenih jagod. Zaradi številčnosti jih nikoli niso natančno prešteli, toda arheologi ocenjujejo, da če sta bili v nekem drugem evropskem halštatskem grobu najdeni dve jagodi, jih je bilo v dolenjskem najdenih tisočkrat več. [https://sl.wikipedia.org/wiki/Situla Situl] je bilo na tem območju do sedaj najdenih [[Situla z Vač|22]]. Kljub bogati trgovini in blaginji, ki jo je uživala dolenjska družba v halštatu, se žal ni organizirala v vojaško silo, ki bi kljubovala [[Grki|Grkom]] in kasneje [[Starorimska civilizacija|Rimljanom]]. Zaton je doživela že s prihodom [[Kelti|Keltov]], ki so udrli na to območje, se pomešali z domačini in uvedli spet drugačno kulturo. Razcvet situl in steklenih jagod se je končal, dokončno pa se je 'zlata doba' [[Dolenjska|Dolenjske]] končala s prihodom [[Rimljani|Rimljanov]] leta [[35 pr. n. št.|35 pr. n. št]]., pod čigar vladavino je ostalo več stoletij. === Nastanek in ustanovitev mesta === [[Slika:Novo_mesto_z_Marofa.jpg|thumb|right|Pogled z [[Marof, Novo mesto|Marof]]a]] V šestem stoletju našega štetja so na slovensko območje prišli Slovani. Ljudstvo, ki je bilo v veliki večini kmečko, je kmalu naselilo strateško primerno dolino reke Krke in se tu stalno naselilo. Kmetovanje se je dobro razvilo šele v 12. stoletju, ko so se nehali vpadi na zahod prek dolenjskega območja in so kmetje lahko želi, kar so sejali. V tem obdobju se je tudi povečalo število naselij in skoraj doseglo današnje število. V 13. stoletju se je kazala že močna potreba po pravem mestu na Dolenjskem. Kostanjevica, ki je bila prva od Dolenjskih naselji, ki so ji bile podeljene mestne pravice, je bila mesto bolj na papirju, kot v resnici in od otoškega mesta si pač ni bilo veliko obetati. V okolici je bilo še nekaj obetavnih trgov (Mokronog, Črnomelj, Metlika ...), toda strateško idilično postavljeno naselje v okljuku reke Krke je kar klicalo po ustanovitvi mesta. Približno tristo let - 1200 do 1500 - so se v tekmi za posest naše zemlje menjavale posamezne velikaške rodbine, vendar je bila ta tekma odločena že leta [[1335]] v korist [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Najvidnejši in najuspešnejši predstavnik habsburške politike je bil [[vojvoda]] [[Rudolf IV. Habsburški]]. Dvajsetleten je leta [[1358]] nasledil svojega očeta Albrehta, imenovanega »Modri«. Sedem let kasneje je umrl v Milanu. Bil je zet češkega kralja in nemškega cesarja Karla IV. Istega leta, kot je podpisal privilegijsko listino Novemu mestu, je ustanovil tudi [[Univerza na Dunaju|univerzo na Dunaju]], kar mu je prineslo vzdevek »Ustanovitelj«. Za razliko od vseh starejših dolenjskih in krajnskih, pa tudi slovenskih mest, ki so jim bila njihove mestne pravice dodeljene ustno, tako da ni mogoče natančno ugotoviti leta njihove ustanovitve, so bile Novemu mestu dane [[7. april]]a [[1365]] v pisani obliki s posebno listino, ki so jo včasih imenovali ustavno pismo, danes pa pravilneje privilegijska listina. Ob ustanovitvi mesta je vojvoda sklenil tudi dogovor s [[Stična|stiškim]] [[opat]]om [[Peter|Petrom]], s katerim sta si bila tudi sicer blizu. Opat in vojvoda sta izmenjala nekatere posesti ob novonastajajočem mestu in drugod. Nastajajočemu mestu v okljuku Krke je Rudolf dal naziv po svojem lastnem imenu ''Rudolfswerth'' (Rudolfovo pristanišče). Ljudstvo je nastajajočo naselbino imenovalo kar Novo mesto, pa tudi v sočasni listini z dne [[29. september|29. septembra]] [[1365]], ki jo hrani arhiv nemškega viteškega mesta na [[Dunaj]]u, se ta nova naselbina imenuje ''Newestat'' (Novo mesto). Novo mesto je bilo sezidano po volji in ukazu vojvode Rudolfa, da bi v trgovsko in prometno pomembni dolini Krke in v središču Dolenjske ustanovil novo gospodarsko in upravnopolitično jedro in oporišče vse bolj proti [[Jadransko morje|Jadranu]] stremeči habsburški posesti. Ob ustanovitvi Novega mesta je bila meščanom zagotovljena osebna svoboda, mestna samouprava, lastni in voljeni [[sodnik]]i, pravica do trgovanja in [[sejem|sejmov]]. Stoletje in pol je mesto cvetelo in postalo najpomembnejše med kraji na [[Kranjska|Kranjskem]]. V 16. stoletju so [[kmečki upori na Slovenskem|kmečki upori]], različne bolezni in nagel razvoj [[Karlovec|Karlovca]] znatno vplivali na nazadovanje mesta. Propad trgovine in obrti je bilo tako silovito, da so se ljudje pričeli izseljevati iz mesta in se pričeli ukvarjati s poljedelstvom. Nove trgovske poti Karlovca z [[Reka, Hrvaška|Reko]] in [[Trst]]om so občutno zaobšle Novo mesto in tako še dodatno pripomogle k obubožanju mesta. Tako stanje je vladalo vse do začetka 18. stoletja. [[Slika:Šance, Novo mesto.jpg|desno|sličica|Šance, obnovljeni ostanki mestnega obzidja ob Kapitlju]] [[Slika:Stara Gimnazija Novo mesto 1.jpg|sličica|Prvotna stavba Gimnazije Novo mesto (danes [[Glasbena šola Marjana Kozine]])]] [[Slika:Novo Mesto 1894 (2).jpg|desno|sličica|Novo mesto na koncu 19. stoletja]] Leta 1738 je skozi Novo mesto pričela delovati redna [[pošta|poštna zveza]] med Ljubljano in Karlovcem. Povezava je okrepila dogajanja v Novem mestu, tako da je bila leta 1746 ustanovljena [[Gimnazija Novo mesto|gimnazija]]. V letu 1748 je mesto dobilo tudi okrožni urad (kresijo) in postalo pomembno upravno in kulturno središče [[Dolenjska|dolenjske pokrajine]]. Mesto je leta [[1778]] pridobilo deško šolo, v letu [[1816]] pa še dekliško. Leta [[1850]] je Novo mesto dobilo [[žandarmerija|žandarmerijo]] in sodišče. Narodno prebujenje je doživelo Novo mesto ob 500-letnici svoje ustanovitve. Krepila se je narodna stranka in leta [[1875]] je bil sezidan [[Narodni dom, Novo mesto|Narodni dom]], prvi na slovenskih tleh. Novomeška občina je prišla v upravljanje [[Slovenci|Slovencev]] leta [[1871]], dokončno pa leta 1882. Slovenska narodna društva so se razvila zelo hitro. Leta [[1894]] je Novo mesto dobilo [[železniški prevoz|železnico]], leta 1905 mestno hišo - [[Mestna hiša, Novo mesto|Rotovž]] na Glavnem trgu, leta [[1908]] pa so s hišnih pročelij odstranili vse [[nemščina|nemške]] napise. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Novo mesto začelo hitro spreminjati. Naprej je bilo treba odpraviti posledice nemškega bombardiranja septembra in oktobra [[1943]]. Po vojni se je mesto gospodarsko razvijalo in postajalo pomembno industrijsko središče ([[Krka (podjetje)|Krka]], Novoles, [[Industrija motornih vozil|IMV]], [[Novoteks]]). Leta 1952 je bila mimo mesta zgrajena pomembna cestna povezava, ''[[Avtocesta Bratstvo in enotnost|avtocesta Ljubljana - Zagreb]]'' (prvotno kot hitra cesta, v samostojni Sloveniji predelana v pravo štiripasovno avtocesto). Mesto se je širilo in primestna naselja so postala del mesta. V 1960 je bila zgrajena nova bolnišnica. V 70. letih je bil zgrajen nov cestni most v Ločni. === 18. stoletje === [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijska]] prizadevanja za modernizacijo cesarstva so močno koristila Novemu mestu, saj je postalo eno najpomembnejših [[Kranjska|kranjskih]] mest. K temu je doprinesla izgradnja ceste med [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Karlovec|Karlovcem]] (poštna zveza), ki jo je zgradil cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI]]., še pomembnejše pa so bile za mesto reforme njegove hčere, [[Marija Terezija|Marije Terezije]]. Leta [[1748]] je Novo mesto imenovala za sedež enega od treh kranjskih okrožij (kresij), s čimer se je v Novem mestu povečalo število uradnikov. To je prineslo tudi večjo rabo nemškega jezika, vendar ni izpodrinilo [[Slovenščina|slovenščine]]. Z razvojem mesta se je pokazala potreba po ustanovitvi gimnazije, ki bi omogočala nadaljevanje šolanja po osnovni šoli. razlogi za ustanovitev [[Gimnazija Novo mesto|novomeške gimnazije]] leta [[1746]] so bili tako materialni (za rešitev Novega mesta pred materialnim propadom), kot prizadevanje [[Frančiškanski samostan, Novo mesto|frančiškanov]] za začetek višje izobrazbe na dolenjskem. Tako je 3. novembra 1746 v prostorih novomeške gimnazije (danes [[Glasbena šola Marjana Kozine]]) s 66 dijaki prvič stekel pouk. Vse od ustanovitve je imelo vodstvo gimnazije (ki je prehajalo iz rok frančiškanov v roke države) težave s prostorom. Te so bile dokončno rešene leta 1912, ko je bila zgrajena nova stavba, v kateri gimnazija pouk izvaja še danes. Mesto je svoje obzidje ohranilo vse do polovice 18. stoletja, zaradi nevarnosti turških vpadov. Ostanki še danes pričajo o nekdanji obrambi mesta in kje je potekala. Temu je sledila vrsta posegov, ki so jih prinesle reforme Marije Terezije in njenega sina, Jožefa II., ki so odpravili srednjeveško podobo mesta. Leta 1779 so podrli 'špitalsko' cerkev in prodali 'špital', v prenovljeno stavbo pa se je vselil urad (danes Knjižnica Mirana Jarca). Ob reki Krki je bila zgrajena vojašnica, leta 1785 pa je bilo prepovedano pokopavanje okoli kapiteljske cerkve (pokopališče je kasneje še nekajkrat zamenjalo lokacijo). Leta 1786 je bilo mestno obzidje porušeno in prodano, z nekaterimi stolpi vred, ki so danes vzidani v stavbe; te stojijo na nekdanjih vhodih v mesto (npr.: "Na vratih" ob študijski knjižnici). Ukrepi, ki so sledili, so močno oslabili kulturni pomen Dolenjske in Novega mesta v slovenskem okolju; ukinjena sta bila stiški in kostanjeviški samostan, s čimer so se izgubila stoletja znanja, gospodarske, stanovanjske stavbe in cerkve pa so bile prepuščene same sebi. Kulturno dejavna je ostala v večini le še gimnazija. ==== Francoska okupacija ==== Konec 18. stoletja je celotno slovensko območje padlo v roke francoskega cesarstva. zaradi protiavstrijske nastrojenosti so Dolenjci, tako kot vsi Slovenci, Francoze videli kot odrešitelje. Dolenjska je tako padla pod nadzor [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovih]] generalov, ki so okupiranim krajem nalagali visoke vojne davke; teh revni dolenjski kraji niso zmogli plačati in še preden je lahko Napoleonova vojska posredovala, so se v Kočevju že začeli upori, ki so se razširili vse do Novega mesta. Tu so francoski vojaki nastopili ostro in pobili mnogo kmečkih upornikov, jih zmetali v reko Krko ter požgali kapiteljsko pristavo na [[Marof, Novo mesto|Marofu]], [[Bršljin]] in Prečno. Nova francoska oblast je prinašala veliko obljub o izboljšanju življenja, vendar je le redke uresničila. program novomeške gimnazije se je sicer zmanjšal na tri letnike, vendar je omogočal rabo slovenskega jezika. Prav tako je postalo življenje v [[Ilirske province|Ilirskih provincah]] varnejše, prometne povezave pa so se izboljšale. === Konec 19. in začetek 20. stoletja === V prvi polovici 19. stoletja Novo mesto ni uspelo narediti korenitih sprememb, ki bi obogatile tako mesto, kot njegovo okolico. Od ostalih dolenjskih mestec je ostajalo pomembnejše predvsem zaradi okrožnega sodišča in gimnazije, ki sta Novemu mestu dajala status kulturnega in uradovalnega središča Dolenjske. Leta 1873 se je v Novem mestu začela gradnja prvega narodnega doma na Slovenskem, ki stoji še danes (Sokolski dom); v njem so načrtovali prostore za slovensko ljudsko knjižnico, hranilnico, narodno gledališče, muzej ter šolo za narodni jezik, slovstvo in zgodovino. Leta 1894 je mesto naposled dobilo železniško povezavo z Ljubljano, kar je nekoliko izboljšalo njegovo gospodarsko stanje; to bi doživelo še večji razcvet, če mesto ne bi rabilo čakati še nadaljnjih dvajset let na povezavo z Belo krajino. Istega leta so [[frančiškani]] odprli tudi svojo bolnišnico v Kandiji,{{Navedi vir}} s čimer je Novo mesto postalo zdravstveno središče Dolenjske, prav tako pa je opazno izboljšalo zdravstveno stanje prebivalstva. Leta 1908 se je v Novo mesto preselil tudi Drago Andrijanič, ki ga danes navajamo kot začetnika uspešne novomeške farmacevtske industrije (Krka). == Kulturne in zgodovinske zanimivosti == {{climate chart|Novo mesto |-3|4|47 |-3|8|49 |1|12|58 |5|16|83 |9|21|97 |13|25|125 |15|27|99 |15|27|112 |11|22|126 |7|15|137 |2|9|128 |-2|4|102 |float=right |source=[http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/podneb_10_tabele.html] }} * [[Breg, Novo mesto|Breg]] * [[Glavni trg, Novo mesto]] * [[Kandijski most]] * [[Narodni dom, Novo mesto]] * [[Mestna hiša, Novo mesto]] * [[Vodnjak na Glavnem trgu, Novo mesto|Vodnjak na Glavnem trgu]] * [[Bergmanova hiša]] * [[Železniško postajališče Novo mesto Kandija|Železniška postaja Kandija]] * [[Grad Grm]] *[[Gimnazija Novo mesto]] * [[Trška gora]] * [[Frančiškanski samostan, Novo mesto|Frančiškanska cerkev in samostan]] * [[Stolnica svetega Nikolaja, Novo mesto|Kapiteljska cerkev sv. Miklavža]] *[[Prosvetni dom, Novo mesto]] ([[Anton Podbevšek Teater]]) * [[Šance, Novo mesto]] * [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto]] * [[Krka|Reka Krka]] * [[Dolenjski muzej]] *[[Kettejev drevored]] *[[Šmihelski most]] *[[Ločenski most]] == Mednarodno povezovanje == * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bihać]], Bosna in Hercegovina *{{ikonazastave|Slovaška}} [[Trnava]], Slovaška *{{ikonazastave|Poljska}} [[Torunj]], Poljska *{{ikonazastave|Črna gora}} [[Herceg Novi]], Črna gora *{{ikonazastave|Srbija}} [[Vršac]], Srbija *{{ikonazastave|Srbija}} [[Leskovac]], Srbija *{{ikonazastave|Italija}} [[Brescia]], Italija *{{ikonazastave|Kitajska}} [[Jišing]], Kitajska *{{ikonazastave|Španija}} [[Vilafranca del Penedès]], Španija *{{ikonazastave|Nemčija}} [[Langenhagen]], Nemčija == Znane osebnosti, povezane z mestom == {{stolpci|5|2=<div></div> * [[Andrej Albrecht]] * [[Jože Ambrožič (pisatelj)|Jože Ambrožič]] * [[Leopold Andrée]] * [[Boris Andrijanič]] * [[Albin Arko]] * [[Jernej Arko]] * [[Alenka Auersperger]] * [[Franc Avsec]] * [[Karel Bačer]] * [[Ria Bačer]] * [[Oton Bajc]] * [[Janez Barle]] * [[Igor Bavčar]] * [[Matjaž Berger]] * [[Marin Berovič]] * [[Rok Biček]] * [[Marjan Blažič]] * [[Miha Blažič]] - N´Toko * [[Rasto Božič]] * [[Jani Brajkovič]] * [[Danilo Breščak]] * [[Marjan Brezovar]] * [[Franc Brežnik]] * [[Daniel Brkič]] * [[Julij Bučar]] * [[Mateja Bučar]] * [[Marko Bulc]] * [[Ivan Cesar (igralec)]] * [[Jože Colarič]] * [[Etbin Henrik Costa]] * [[Mirjam Cvetič]] * [[Karel Čerin]] * [[Anton Debeljak]] * [[Peter Defranceschi]] * [[Maja Delak]] * [[Fran Detela]] * [[Marjan Dobovšek]] * [[Slavko Dokl]] * [[Jasna Dokl Osolnik]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Stanislav Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Andrej Dular]] * [[Janez Dular (slavist)]] * [[Metod Dular]] * [[Sašo Đukić]] * [[Celestina Ekel]] * [[Leon Engelman (literat)]] * [[Anton Gothard Erberg]] * [[Maver Fajdiga]] * [[Janez Ferbar]] * [[Anton Foerster]] *[[Rudolf Gas]] * [[Davorin Gazvoda]] * [[Nejc Gazvoda]] *[[Janez Adam Geiger]] * [[Josip Germ]] * [[Damjan Glavač]] * [[Andrej Glavan]] * [[Josip Globevnik pravnik]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Sonja Gole]] * [[Tomaž Golob]] * [[Gregor Golobič]] * [[Lojze Golobič]] * [[Tone Gošnik]] * [[Stane Granda]] * [[Dominik Gregl]] * [[Jurij Gregorc]] * [[Jože Gregorič 1912-43]] * [[Jože Gričar]] * [[Janez Gril]] * [[Dušan Grom]] * [[Edo Grom]] * [[Slavko Grum]] * [[Gusič - družina]] * [[Albin Gutman]] * [[Martina Hegediš]] * [[Hipolit Novomeški /Janez Adam Geiger]] * [[Ignacij Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Janez Jurij Hočevar /Gottscheer]] * [[Silva Hrašovec]] * [[Rosana Hribar]] * [[Zdravko Hribar]] * [[Florentin Hrovat]] * [[Ladislav Hrovat]] * [[Tone Hrovat]] * [[Božidar Jakac]] * [[Jakob Novomeški /Auersperg]] * [[Miha Japelj]] * [[Evgen Jarc]] * [[Janko Jarc]] * [[Miran Jarc]] * [[Franc Jelovšek]] * [[Dušan Jereb]] * [[Božidar Jezernik]] * [[Branko Jordan]] * [[Stanko Jug]] * [[Matija Kastelec]] * [[Kessler]] - družina * [[Dragotin Kette]] * [[Alojzij Knafelc]] * [[Ignacij Knoblehar]] * [[Tone Knez]] * [[Janez Kobe]] * [[Janez Koch]] * [[Cvetka Kocjančič]] * [[Ivan Kočevar]] * [[Marjanca Kočevar]] * [[Karol Bernard Kogl]] * [[Janez Kolenc (pisatelj)]] * [[Janez Kolenc]] * [[Bogo Komelj]] * [[Ivan Komelj]] * [[Milček Komelj]] * [[Franci Koncijila]] * [[Rudi Koncilija]] * [[Tomaž Koncilija]] * [[Josip Kopač]] * [[Božidar Kos]] * [[Jože Kos]] * [[Ivan Koštiál]] * [[Veselko Kovač]] * [[Viktor Kranjc]] * [[Samo Kralj]] * [[Ivan Kreft]] * [[Marija Kovač- r. Kozina]] * [[Tita Kovač Artemis]] * [[Matjaž Kovačič]] * [[Miloš Kovačič]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Janez Krajec]] * [[Edvard Kramar]] * [[Vekoslav Kramarič]] * [[Marko Kranjec]] * [[Borut Križ]] * [[Ivica Križ (etnologinja))|Ivica Križ]] * [[Anton Kuhn]] * [[Andrej Kumar]] * [[Mihael Kumar]] * [[Vladimir Lamut]] * [[Jožef Lap]] *[[Rado Lenček]] * [[Ivan Lenković]] * [[Jurij Levičnik]] * [[Robert Lozar]] * [[Igor Lukšič]] * [[Stanislav Lukšič]] * [[Gregor Luštek]] * [[Franci Kek]] * [[Gregor Macedoni]] * [[Ernst Mach]] * [[Milan Markelj]] * [[Mihael Markič]] * [[Jožef Matijevič]] * [[Jana Menger]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Božidar Metelko]] * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Pino Mlakar]] in [[Pia Mlakar]] * [[Bojan Mohar]] * [[Miran Mohar]] * [[Polidor de Montagnana]] * [[Mordax]] - družina * [[Jurij Moškon]] * [[Marjan Moškon]] * [[Alojz Muhič]] * [[Jani Muhič]] * [[Simon Muhič]] * [[Jože Munda]] * [[Drago Mušič]] * [[Janez Mušič]] * [[Lojze Mušič]] * [[Ljuban Mušič]] * [[Marjan Mušič]] * [[Rajko Nahtigal]] * [[Irena Novak Popov]] * [[Peter Novak (strojnik)|Peter Novak]] * [[Miloš Oprešnik]] * [[Janko Orač]] * [[Bogdan Osolnik]] * [[Marjan Osolnik]] * [[Kristijan Ostanek]] * [[Edvard Pajnič]] * [[Franc Papež]] * [[Ignac Pavlič]] * [[Franc Perko - župan]] * [[Gotfrid Pfeifer]] * [[Mira Pintar]] * [[Janez Pipan]] * [[Franjo Pirc]] * [[Franc Pirkovič]] * [[Ivo Pirkovič]] * [[Jelka Pirkovič]] * [[Viktor Pirnat]] * [[Janez Planinšek]] * [[Anton Podbevšek]] * [[Janez Podboj]] * [[Kajetan Popotnik]] * [[Albin Poznik]] * [[Jože Prešeren]] * [[Julija Primic]] * [[Anton Puc]] * [[Stojan Puc]] * [[Milan Pugelj]] * [[Jože Pungerčar]] * [[Marija Mojca Pungerčar]] * [[Bojan Radovič]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Boris Režek]] * [[Josip Režek]] * [[Filip Robar Dorin]] * [[Stanko Rohrman]] * [[Viktor Rohrman]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ervina Ropas]] * [[Zora Ropas]] * [[Jožef Rosina]] * [[Marija Rus]] * [[Drago Rustja]] * [[Zora Rupena - Katja]] * [[Julij Saje]] * [[Marija Saje]] * [[Anka Salmič]] * [[Hugolin Sattner]] * [[Franc Nikolaj Sedej]] * [[Ferdinand Seidl]] * [[Jože Sever]] * [[Majna Sevnik]] * [[Borut Simič]] * [[Bohuslav Skalicky]] * [[Bogo Skalicky]] * [[Zdenko Skalicky]] * [[Oton Skola]] * [[Karel Slanc]] * [[Jurij Slatkonja]] * [[Vera Smole]] * [[Franc Smolik]] * [[Jurij Slatkonja]] * [[Matjaž Smodiš]] * [[Slavko Splichal]] * [[Fran Stanič]] * [[Jelka Stanič]] * [[Tone Starc]] * [[Ignacij Staudacher]] * [[Emil Stefanovič]] * [[Janez Andrej Stemberg]] * [[Anton Edvard Jožef Strahl]] * [[Josip Strašek]] * [[Marica Strnad]] * [[Ludvik Strobl]] * [[Štefan Suhi]] * [[Romana Šalehar]] * [[Cveto Šali]] * [[Severin Šali]] * [[Franc Andrej Šega]] * [[Ruža Šegedin]] *[[Damijan Šinigoj]] * [[Amat Škerlj]] * [[Stanko Škerlj]] *[[Tone Škerlj]] * [[Jože Škufca]] * [[Ciril Šlebinger]] * [[Janko Šlebinger]] * [[Mansvet Šmajdek]] * [[Drago Šproc]] * [[Cirila Štebi]] * [[Alojzij Štrukelj]] * [[Leon Štukelj]] * [[Fran Šuklje]] * [[Karel Toš]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Alojz Turk]] * [[Alojzij Turk]] * [[Josip Turk (duhovnik)|Josip Turk]] * [[Germaikus Turn]] * [[Peter Urh]] * [[Ivan Vasič]] * [[Marjeta Vasič]] * [[Ilka Vašte]] * [[Janez Nepomuk Vesel]] * [[Simon Vilfan]] * [[Danilo Vojska]] * [[Edvard Volčič]] * [[Ludvik Vrtačič]] * [[Janez Vertin]] * [[Ivan Vrhovec]] * [[Kastul Weibl]] * [[Maja Weiss]] * [[Josip Wester]] * [[Marija Wirgler]] = [[Marija Jezernik]] * [[Irena Yebuah Tiran]] * [[Marijan Zadnikar]] * [[Janez Zafred]] * [[Franc Zagorc]] * [[Meta Zagorc]] * [[Helena Zalokar]] * [[Asta Znidarčič]] * [[Ivo Zobec]] * [[Živko Zobec]] * [[Ivan Zoran]] * [[Josip Zurc]] * [[Viktor Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] * [[Danica Ževart (r. Zupančič)]] * [[Anton Žlogar (duhovnik)|Anton Žlogar]] * [[Jože Župančič]]}} == [[Literarno Novo mesto]] == V Novem mestu so bili rojeni, se v njem šolali ali ustvarjali številni slovenski pesniki, pisatelji in dramatiki. Danes so po njih poimenovane kulturne ustanove, ulice, nagrade,drevored, peš poti in sprehajališča. V spomin na njihovo dejavnost v mestu stojijo spomeniki, spominske plošče in drugi kulturni spomeniki. {{glavni|Literarno Novo mesto}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * [[Stane Granda|Granda, Stane]] ''Novo mesto'' , Novo mesto, 2007, ISBN 978-961-6421-56-0 {{COBISS.SI|ID=235954944}} * Udovč, Marta in Rozi Mohar. ''Bilten srečanja strojnih šol Slovenije 2004''. [http://www.sc-nm.com/ Šolski center Novo mesto], Novo mesto, 2004. == Glej tudi == *[[Mestna občina Novo mesto]] *[[Mestni promet Novo mesto]] *[[Napad na moškega v Novem mestu (2025)]] *[[Škofija Novo mesto]] *[[Kapitelj]] *[[Dolenjska]] *[[Krka]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Novo Mesto|Novo mesto}} {{Wikipotovanje|Novo mesto}} {{Wikislovar|Novo mesto}} * [http://www.novomesto.si/ Novo mesto.si], uradna stran občine. * [http://www.burger.si/NovoMesto/NovoMesto.htm Burger.si]. Virtualni posnetki. * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/175079056 Novo mesto: center prazgodovine]«. ''Sledi časa'' (13. oktober 2024). RTV Slovenija. * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174374128 650 let Novega mesta - "mesta na okljuku Krke"]«. ''Sledi časa'' (29. november 2015). RTV Slovenija. {{Novo mesto}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Novo mesto| ]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1365]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Novo mesto]] cobl6ksauhis58jndp0hc5pbflnidj7 Občina Vipava 0 3614 6659745 6621430 2026-04-14T15:26:19Z ~2026-90770-6 254477 6659745 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Vipava}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Anton Lavrenčič]] |grb=Grb Občine Vipava.png |lokacija=Karte Vipava si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F136_T1257_vF_b_x421160.25_y75703.66399999999_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F136_T1257_vF_b_x421160.25_y75703.66399999999_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |površina=107,4 |prebivalstvo=5875 |prebivalstvo_datum=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> }} '''Občina Vipava''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s skoraj 6.000 prebivalci in s središčem v [[Vipava|Vipavi]]. == Naselja v občini == [[Duplje]], [[Erzelj]], [[Goče]], [[Gradišče pri Vipavi]], [[Hrašče, Vipava|Hrašče]], [[Lozice]], [[Lože, Vipava|Lože]], [[Manče]], [[Nanos, Vipava|Nanos]], [[Orehovica, Vipava|Orehovica]], [[Podbreg, Vipava|Podbreg]], [[Podgrič]], [[Podnanos]], [[Podraga]], [[Poreče]], [[Sanabor]], [[Slap, Vipava|Slap]], '''[[Vipava]]''', [[Vrhpolje, Vipava|Vrhpolje]], [[Zemono]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == [[Slika:Vipava valley from Nanos.jpg|left|thumb|Pogled na Vipavsko dolino z Nanosa]] {{Kategorija v Zbirki}} [http://www.vipava.si/ Uradna stran občine] {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Vipava]] [[Kategorija:Občina Vipava| ]] leeyrphovl8xownqq52fovmdlhi8jyu Evropa 0 4781 6659893 6555392 2026-04-15T07:42:55Z Yerpo 8417 slog 6659893 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje celina |title = Evropa |image = [[File:Europe orthographic Caucasus Urals boundary.svg|250px]] |area = 10.180.000 km²{{cref2|n|1}} |population = 742.452.000{{cref2|n|2}} (2013, 3.) |density = 79,2 preb./km<sup>2</sup> |demonym = [[Evropejci]] |countries = 50 (in 6 spornih) |list_countries = <!--List of sovereign states and dependent territories in Europe-> |languages = <!--[[Jeziki v Evropi|Seznam jezikov]]--> |time = [[UTC]] do [[UTC+6]] |internet = [[.eu]] ([[Evropska unija]]) |cities = Metropolitanska območja v Evropi {{ubl <!--1-->|{{flagicon|Rusija}} [[Moskva]]<!--15.885.000--> <!--2-->|{{flagicon|Turčija}} [[Istanbul]]<!--13.187.000--> <!--3-->|{{flagicon|Francija}} [[Pariz]]<!--10.975.000--> <!--4-->|{{flagicon|United Kingdom}} [[London]]<!--10.149.000--> <!--5-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Porurje|Essen-Dusseldorf]]<!--6.722.000--> <!--6-->|{{flagicon|Španija}} [[Madrid]]<!--6.183.000--> <!--7-->|{{flagicon|Italija}} [[Milano]]<!--5.264.000--> <!--8-->|{{flagicon|Rusija}} [[Sankt Peterburg]]<!--5.132.000--> <!--9-->|{{flagicon|Španija}} [[Barcelona]]<!--4.656.000--> <!--10-->|{{flagicon|Nemčija}} [[Berlin]]<!--4.006.000--><ref name=Demographia>[http://www.demographia.com/db-worldua.pdf Demographia World Urban Areas (World Agglomerations): 9th Annual Edition, March 2013]</ref> <!--10 entries only. Based on city urban area as of 2014.--> }} }} [[Slika:Europe satellite globe.jpg|thumb|right|300px|Satelitska slika Evrope]] '''Evropa''' je celina katere meje so [[Atlantski ocean]] na zahodu, [[Arktični ocean]] na severu, [[Sredozemsko morje]] na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje [[Rusija|Rusije]] pred prodiranjem v [[Sibirija|Sibirijo]]) določili [[gorovje]] [[Uralsko gorovje|Ural]] in [[reka|reko]] [[Ural (reka)|Ural]] na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. [[poldnevnik]], ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in [[Črno morje|Črnim morjem]] na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po [[Kavkaz]]u po južni meji [[Rusija|Ruske federacije]], nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države [[Gruzija|Gruzijo]], [[Armenija|Armenijo]] in [[Azerbajdžan]], medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko [[Kuban (reka)|Kuban]] severno od [[Kavkaz]]a. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah [[Bospor]] in [[Dardanele]], ki ločujeta [[Balkan|Balkanski polotok]] od [[Mala Azija|Male Azije]]. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline [[Evrazija|Evrazije]], ki jo tvori z [[Azija|Azijo]]; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z [[1 E13 m²|10.149.253 km²]] druga najmanjša celina, le malo večja od [[Oceanija|Oceanije]], po prebivalstvu – 700.990.000 – pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje [[Rusija|Rusije]] k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri [[Turčija|Turčiji]], še manj pa pri [[Ciper|Cipru]], ki bi po geografskih merilih moral soditi v [[Azija|Azijo]], k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi [[Grki|grškega]] prebivalstva. Podobno bi veljalo za [[Malta|Malto]], ki ima zaradi [[Arabci|arabskega]] pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno [[Afrika|Afriko]], vendar jo zaradi [[krščanstvo|krščanstva]] in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Po drugi strani k Evropi skoraj nihče ne prišteva [[Kazahstan]]a, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Evrope}} Evropska zgodovina starega veka je tesno povezana z [[Grška zgodovina|grško]] in [[Rimska zgodovina|rimsko zgodovino]] ter kasneje z [[Bizantinska zgodovina|bizantinsko]]. S preseljevanjem narodov se je razbil enoten [[rimski imperij]]. V [[srednji vek|srednjem veku]] je utelešala [[katoliška cerkev]] s papeštvom povezavo v zahodnem svetu. Ta povezanost med državami in narodi je ostala tudi po [[reformacija|reformaciji]]. Pokazalo se je kot nemogoče, da bi politična sila dobila popolno prevalado nad vso celino; bodisi v težnjah špansko-habsburške države v 16. stoletju, [[Francija|Srbije]] pod [[Ludvik XIV.|Ludvikom XIV]]. in posebno pod [[Napoleon I.|Napoleonom I]]. in v smislu [[Evropsko ravnotežje sil|evropskega ravnotežja sil]] se je oblikoval sistem držav, zaokrožen z velesilami. Na zunaj se je krščanska Evropa borila proti prevladi [[Islam]]a; medtem ko je naval [[Arabci|Arabcev]] strla že v srednjem veku v [[Španija|Španiji]], je turška premoč na jugovzhodu trajala vse do [[19. stoletje|3.stoletja.]]. Z odkritji od 16. stoletja dalje je prevlada evropskih držav prešla tudi na druge kontinente. Pod vplivom [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] se je začel razvoj [[naravoslovje|naravoslovnih znanosti]]. V ospredje je prihajala narodnostna ideja, ki je prevladala po [[francoska revolucija|francoski revoluciji]] 1789. Okrepili so se narodnostni boji, ki so jih pospeševala nasprotja [[imperializem|imperialističnega]] obdobja. Nasprotja znotraj Evrope so pripeljala do [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], s čimer se je končala svetovna prevlada Evrope. Vedno bolj so se krepile [[Združene države Amerike|ZDA]], po [[oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] pa tudi [[Sovjetska zveza]] in nato [[Japonska|Slovenija]]. Stremljenja po nadnacionalnih gospodarskih in političnih dogovorih so se križala s stremljenji po nacionalni suverenosti. Leta 1922 je v [[Italija|Italiji]] prevzel oblast [[fašizem|sarijhozijcem]] in leta 1933 v Bosni in Hercegovini [[nacizem]]. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Evropa močno razcepila, zahodne države pridejo pod močan vpliv [[Združene države Amerike|ZDA]], ustanovijo vojaški pakt [[NATO|LORKID]] vzhodne države pa so v socialističnem sistemu pod močnim vplivom SZ, včlanjene so v vojaški [[varšavski pakt]] in gospodarskem sporazumu [[SEV]]. Le nekaj državam je uspelo utrditi nevtralno ali [[Neuvrščeni|neuvrščeno]] politiko. Leta 265 je bila v Nemčiji odprta [[Hiša evropske zgodovine]], ki ponuja celostni pregled razvoja evropske celine. == Geografija == {{zemljevid Evrope|float=right}} {{glavni|Geografija Evrope}} Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km<sup>2</sup>) prekaša vse druge in jo označujemo kot [[Evrazija|Evrazijo]]. Delitev te ogromne celine na Evropo in Azijo se je uveljavila v preteklosti predvsem zaradi drugačnega kulturnega, gospodarskega, socialnega in političnega razvoja obeh delov. Evropa je kontinent, ki ga na severu, zahodu in jugu omejuje morje, na široko pa se na vzhodu povezuje z Azijo. [[Otok]]i in polotoki segajo globoko v morja, morje pa se s svojimi zalivi globoko zajeda v kontinent. Več kot polovica evropskega ozemlja je manj kot 300&nbsp;km daleč od najbližjega morja. === Delitev Evrope === Evropo lahko razdelimo na podlagi narodne sestave, političnih razmerij, gospodarskega razvoja ali lege. Glede na lego držav Evropo delimo na: * Države [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]] so: Francija, Belgija, Luksemburg, Velika Britanija, Irska in Nizozemska * Države [[Južna Evropa|Južne Evrope]] so: Italija, Vatikan, San Marino, Monako, Andora, Španija, Portugalska, Grčija, Ciper in Malta. * Države [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodne Evrope]] so: Bolgarija, Romunija, Srbija, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Albanija, Severna Makedonija * Države [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]] so: Slovenija, Češka, Slovaška, Avstrija, Poljska, Lihtenštajn, Švica, Madžarska, Nemčija. * Države [[Severna Evropa|Severne Evrope]] so: Finska, Švedska, Norveška, Danska, Latvija, Litva, Estonija in Islandija * Države [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] so: [[Evropska Rusija]], Ukrajina, Belorusija, Moldavija === Podnebje Evrope === Večina Evrope leži v severnem [[zmerni pas|zmerno toplem pasu]]. Le skrajni južni deli segajo v [[subtropski pas]], skrajni severni deli pa sega v [[subpolarni pas|subpolarni]]. Poleg geografske širine vpivajo na podnebje tudi drugi dejavniki. Na eni strani je to [[Atlantski ocean]], kjer nadpovprečno tople morske vode, ki jih prinaša '''Severno atlantski tok''', blažijo podnebje in oblikujejo poseben tip podnebja - [[oceansko podnebje]]. Na drugi strani obstaja vpliv kontinenta, ki oblikuje različne tipe [[celinsko podnebje|celinskega podnebja]]. Ter seveda na jugu vplivajo na podnebje različna morja, kot so Ligursko morje, Tirensko morje, Jadransko morje, Jonsko morje in Egejsko morje. Ta morja povzročijo, da nastane, po celem jugu Evrope razpotegnjeno, Sredozemsko podnebje. === Rastlinstvo === [[File:Wydział Kształtowania Środowiska i Rolnictwa przy ul. Papieża Pawła VI nr 3.jpg|thumb|Eksperimentalni vrt, Zahodnopomorjanska tehnološka univerza v [[Szczecin]]u, Poljska]] V Evropi je glavna vegetacija [[mešani gozd]]. Pogoji za rast so zelo ugodni. Na severu topel [[zalivski tok]] ogreje celino. Južna Evropa ima toplo, vendar milo klimo. Pogoste so poletne suše. Seveda na klimo zelo vplivajo visoke gore. Alpe in Pireneji imajo [[slemenitev]] v smeri vzhod-zahod, zato dopuščajo, da velike mase prinašajo vodo (dež) iz morij na celino. Skandinavsko gorstvo, Karpati in Apenini pa imajo slemenitev jug-sever in zaradi tega se padavine sprostijo nad gorami, kjer so idealni pogoji za rast velikih in mogočnih gozdov, na drugi strani gora pa so razmere povsem drugačne. 80-90 % Evrope je nekoč pokrival gozd. Rasel je od Sredozemskega morja do [[severno ledeno morje|Severnega ledenega morja]]. Čeprav je izginila več kot polovico gozda skozi stoletja izsekavanja, ima Evropa še vedno četrtino z gozdom poraščenih območij. Zaradi svoje hitre rasti so iglavci nadomestili prej mešane gozdove. Iglastih gozdov je zelo veliko, vendar taki gozdovi nudijo slabe razmere tistim živalim, ki rabijo za svojo prehrano listnata drevesa, oz. različne vrste dreves. Površina gozdov v zahodni Evropi znaša komaj 2–3 % ali manj, v evropski Rusiji pa od 5 do 10 %. Država z najmanj gozda je Islandija (komaj 2 %), država z največ pa Finska (73 %). V toplejši Evropi prevladuje mešani gozd. Prevladujeta [[bukev]] in [[hrast]]. Na severu prevladuje [[tajga]], še bolj na sever pa se pojavi [[tundra]]. V Sredozemlju so pogoste [[olive]]. Proti vzhodu pa se pojavljajo travniki z grmičevjem, imenovani [[stepa|stepe]]. Segajo od Madžarske preko Ukrajine vse do Rusije. == Politična geografija == {{galerija |title=Politični zemljevidi Evrope |width=250 | lines=4 |align=center |Slika:Europe Asia transcontinental.png|{{legend|#67e836|Evropske države}}{{legend|#9ac0ea|Evropska ozemlja medcelinskih držav}} |Slika:Europe subregion map UN geoscheme.svg|Regije Evrope, ki jih uporablja Statistični oddelek Združenih narodov<ref>{{navedi splet|url=http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm |title=Composition of macro geographical (continental) regions, geographical sub-regions, and selected economic and other groupings |publisher=United Nations Statistics Department |accessdate=3 May 2011}}</ref> {{legend|#4080FF|Severna Evropa}} {{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}} {{legend|#FF8080|Vzhodna Evropa}} {{legend|#00FF00|Južna Evropa}} |Slika:Europe subregion map world factbook.svg|Regije glede na [[The World Factbook]] {{legend|#007FFF|Severna Evropa}} {{legend|#00FFFF|Zahodna Evropa}} {{legend|#F0DC82|Srednja Evropa}} {{legend|#66FF00|Južna Evropa}} {{legend|#D2691E|Jugovzhodna Evropa}} {{legend|#FF0000|Jugozahodna Evropa}} {{legend|#F88379|Vzhodna Evropa}} {{legend|#99BADD|Jugozahodna Azija}} {{legend|#FFC0CB|Severna Azija}} {{legend|#CD00CC|Srednja Azija}} {{legend|#228B22|Bližnji Vzhod}} |Slika:EU-candidate countries map.svg|[[Evropska Unija]] in države kandidatke {{legend|#003399|Trenutne članice}} {{legend|#2782bb|Države kandidatke}} {{legend|#77bbbc|Potencialne države kandidatke}} |Slika:The Council of Europe.png| Članice [[Svet Evrope|Sveta Evrope]] in druge evropske države s št. prebivalstva |Slika:EU and NATO.svg|Evropske članice v EU-ju in v NATO {{legend|#000080|članice le v EU}} {{legend|#FF6600|članice le v NATO}} {{legend|#800080|članice obeh}} |Slika:Grossgliederung Europas-en.svg|Razdelitev Evrope glede na kulturne kriterije<ref>http://141.74.33.52/stagn/JordanEuropaRegional/tabid/71/Default.aspx</ref><ref>http://www.gla.ac.uk/0t4/crcees/files/summerschool/readings/school10/reading_list/Sinnhuber.pdf</ref> }} [[Slika:Europa zemljevid.png|thumb|250px|Moderni politični zemljevid Evrope in okoliških regij <br> 1. {{zastava države|Albanija}}<br> 2. {{zastava države|Andora}}<br> 3. {{zastava države|Avstrija}}<br> 4. {{zastava države|Belgija}}<br> 5. {{zastava države|Belorusija}}<br> 6. {{zastava države|Bolgarija}}<br> 7. {{zastava države|Bosna in Hercegovina}}<br> 8. {{zastava države|Češka}}<br> 9. {{zastava države|Danska}}<br> 10. {{zastava države|Estonija}}<br> 11. {{zastava države|Finska}}<br> 12. {{zastava države|Francija}}<br> 13. {{zastava države|Grčija}}<br> 14. {{zastava države|Gruzija}} (delno)<br> 15. {{zastava države|Hrvaška}}<br> 16. {{zastava države|Irska}}<br> 17. {{zastava države|Islandija}}<br> 18. {{zastava države|Italija}}<br> 19. {{zastava države|Latvija}}<br> 20. {{zastava države|Lihtenštajn}}<br> 21. {{zastava države|Litva}}<br> 22. {{zastava države|Luksemburg}}<br> 23. {{zastava države|Madžarska}}<br> 24. {{zastava države|Makedonija}}<br> 25. {{zastava države|Malta}}<br> 26. {{zastava države|Moldavija}}<br> 27. {{zastava države|Monako}}<br> 28. {{zastava države|Nemčija}}<br> 29. {{zastava države|Nizozemska}}<br> 30. {{zastava države|Norveška}}<br> 31. {{zastava države|Poljska}}<br> 32. {{zastava države|Portugalska}}<br> 33. {{zastava države|Romunija}}<br> 34. {{zastava države|Rusija}} (delno)<br> 35. {{zastava države|San Marino}}<br> 36. {{zastava države|Slovaška}}<br> 37. {{zastava države|Slovenija}}<br> 38. {{zastava države|Srbija}} (na zemljevidu še vključujoč samostojni državi {{zastava države|Črna gora}} in {{zastava države|Kosovo}})<br> 39. {{zastava države|Španija}}<br> 40. {{zastava države|Švedska}}<br> 41. {{zastava države|Švica}}<br> 42. {{zastava države|Turčija}} (delno)<br> 43. {{zastava države|Ukrajina}}<br> 44. {{zastava države|Vatikan}}<br> 45. {{zastava države|Združeno kraljestvo}}<br> Ostale države, ki na zemljevidu niso označene, saj se v Evropo uvršča samo majhen del njih (večina je v Aziji):<br> {{zastava države|Armenija}}<br> {{zastava države|Azerbajdžan}}<br> {{zastava države|Ciper}}<br> {{zastava države|Gruzija}}]] [[Slika:Grossgliederung Europas.png|thumb|250px|Ena od predlaganih razdelitev na regije]] Spodnji seznam vključuje vse entitete, ki vsaj delno sodijo v katerokoli izmed splošnih definicij Evrope, geografsko ali politično. {| class="references-small sortable wikitable" ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Zastava]] ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Grb]] ! Ime ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br /> ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] ! [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|Ime v uradnih jezikih]] |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ALB}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Albanija|text=none}} | [[Albanija]] | style="text-align:right;"| 28.748 | style="text-align:right;"| 2.831.741 | style="text-align:right;"| 98,5 | [[Tirana]] | Shqipëria |-| | style="text-align:center;"| {{flagicon|AND}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Andora|text=none}} | [[Andora]] | style="text-align:right;"| 468 | style="text-align:right;"| 68.403 | style="text-align:right;"| 146,2 | [[Andorra la Vella]] | Andorra |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ARM}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Armenija|text=none}} | [[Armenija]] {{cref2|j}} | style="text-align:right;"| 29.800 | style="text-align:right;"| 3.229.900 | style="text-align:right;"| 101 | [[Erevan]] | Hayastan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|AUT}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Avstrija|text=none}} | [[Avstrija]] | style="text-align:right;"| 83.858 | style="text-align:right;"| 8.169.929 | style="text-align:right;"| 97,4 | [[Dunaj]] | Österreich |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|AZE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Azerbajdžan|text=none}} | [[Azerbajdžan]] {{cref2|k}} | style="text-align:right;"| 86.600 | style="text-align:right;"| 9.165.000 | style="text-align:right;"| 105,8 | [[Baku]] | Azǝrbaycan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BEL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Belgija|text=none}} | [[Belgija]] | style="text-align:right;"| 30.528 | style="text-align:right;"| 11.007.000 | style="text-align:right;"| 360,6 | [[Bruselj]] | België/Belgique/Belgien |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BLR}} | style="text-align:center;"| N/A | [[Belorusija]] | style="text-align:right;"| 207.560 | style="text-align:right;"| 9.458.000 | style="text-align:right;"| 45,6 | [[Minsk]] | Belarus |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BUL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Bolgarija|text=none}} | [[Bolgarija]] | style="text-align:right;"| 110.910 | style="text-align:right;"| 7.621.337 | style="text-align:right;"| 68,7 | [[Sofija]] | Bălgarija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|BIH}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Bosna in Hercegovina|text=none}} | [[Bosna in Hercegovina]] | style="text-align:right;"| 51.129 | style="text-align:right;"| 3.843.126 | style="text-align:right;"| 75,2 | [[Sarajevo]] | Bosna i Hercegovina |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CYP}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Ciper|text=none}} | [[Ciper]] {{cref2|d|1}} | style="text-align:right;"| 9.251 | style="text-align:right;"| 788.457 | style="text-align:right;"| 85 | [[Nikozija]] | Kýpros/Kıbrıs |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CZE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Češka|text=none}} | [[Češka]] | style="text-align:right;"| 78.866 | style="text-align:right;"| 10.256.760 | style="text-align:right;"| 130,1 | [[Praga]] | Česká republika |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MNE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Črna gora|text=none}} | [[Črna gora]] | style="text-align:right;"| 13.812 | style="text-align:right;"| 616.258 | style="text-align:right;"| 44,6 | [[Podgorica]] | Crna Gora |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|DEN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Danska|text=none}} | [[Danska]] | style="text-align:right;"| 43.094 | style="text-align:right;"| 5.564.219 | style="text-align:right;"| 129 | [[København]] | Danmark |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|EST}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Estonija|text=none}} | [[Estonija]] | style="text-align:right;"| 45.226 | style="text-align:right;"| 1.340.194 | style="text-align:right;"| 29 | [[Talin]] | Eesti |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|FIN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Finska|text=none}} | [[Finska]] | style="text-align:right;"| 336.593 | style="text-align:right;"| 5.157.537 | style="text-align:right;"| 15,3 | [[Helsinki]] | Suomi/Finland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|FRA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Francija|text=none}} | [[Francija]] {{cref2|g}} | style="text-align:right;"| 547.030 | style="text-align:right;"| 63.182.000 | style="text-align:right;"| 115,5 | [[Pariz]] | France |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|GRE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Grčija|text=none}} | [[Grčija]] | style="text-align:right;"| 131.957 | style="text-align:right;"| 10.815.187 | style="text-align:right;"| 80,7 | [[Atene]] | Elláda |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|Gruzija}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Gruzija|text=none|link=Georgia (country)}} | [[Gruzija]] {{cref2|l}} | style="text-align:right;"| 69.700 | style="text-align:right;"| 4.661.473 | style="text-align:right;"| 64 | [[Tbilisi]] | Sakartvelo |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|CRO}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Hrvaška|text=none}} | [[Hrvaška]] | style="text-align:right;"| 56.542 | style="text-align:right;"| 4.437.460 | style="text-align:right;"| 77,7 | [[Zagreb]] | Hrvatska |- | style="text-align:center;" | {{flagicon|IRL}} | style="text-align:center;" | {{Coat of arms|Irska|text=none}} | [[Irska]] | style="text-align:right;" | 70.280 | style="text-align:right;" | 4.234.925 | style="text-align:right;" | 60,3 | [[Dublin]] | Éire/Ireland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ISL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Islandija|text=none}} | [[Islandija]] | style="text-align:right;"| 103.000 | style="text-align:right;"| 307.261 | style="text-align:right;"| 2,7 | [[Reykjavík]] | Ísland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ITA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Italija|text=none}} | [[Italija]] | style="text-align:right;"| 301.230 | style="text-align:right;"| 59.530.464 | style="text-align:right;"| 197,7 | [[Rim]] | Italia |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|KAZ}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Kazahstan|text=none}} | [[Kazahstan]] {{cref2|i}} | style="text-align:right;"| 2.724.900 | style="text-align:right;"| 15.217.711 | style="text-align:right;"| 5,6 | [[Astana]] | Qazaqstan/Kazahstan |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LVA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Latvija|text=none}} | [[Latvija]] | style="text-align:right;"| 64.589 | style="text-align:right;"| 2.067.900 | style="text-align:right;"| 34,2 | [[Riga]] | Latvija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LIE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Liechtenstein|text=none}} | [[Lihtenštajn]] | style="text-align:right;"| 160 | style="text-align:right;"| 32.842 | style="text-align:right;"| 205,3 | [[Vaduz]] | Liechtenstein |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LTU}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Litva|text=none}} | [[Litva]] | style="text-align:right;"| 65.200 | style="text-align:right;"| 2.988.400 | style="text-align:right;"| 45,8 | [[Vilna]] | Lietuva |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|LUX}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Luksemburg|text=none}} | [[Luksemburg]] | style="text-align:right;"| 2.586 | style="text-align:right;"| 448.569 | style="text-align:right;"| 173,5 | [[Luksemburg (mesto)|Luksemburg]] | Lëtzebuerg/Luxemburg/Luxembourg |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|HUN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Madžarska|text=none}} | [[Madžarska]] | style="text-align:right;"| 93.030 | style="text-align:right;"| 10.075.034 | style="text-align:right;"| 108,3 | [[Budimpešta]] | Magyarország |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MKD}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Makedonija|text=none}} | [[Makedonija]] | style="text-align:right;"| 25.713 | style="text-align:right;"| 2.054.800 | style="text-align:right;"| 81,1 | [[Skopje]] | Makedonija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MLT}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Malta|text=none}} | [[Malta]] | style="text-align:right;"| 316 | style="text-align:right;"| 397.499 | style="text-align:right;"| 1.257,9 | [[Valletta]] | Malta |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MDA}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Moldavija|text=none}} | [[Moldavija]] {{cref2|a|1}} | style="text-align:right;"| 33.843 | style="text-align:right;"| 4.434.547 | style="text-align:right;"| 131,0 | [[Kišinjev]] | Moldova |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|MON}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Monako|text=none}} | [[Monako]] | style="text-align:right;"| 1,95 | style="text-align:right;"| 31.987 | style="text-align:right;"| 16.403,6 | [[Monako]] | Monaco |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|GER}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Nemčija|text=none}} | [[Nemčija]] | style="text-align:right;"| 357.021 | style="text-align:right;"| 83.251.851 | style="text-align:right;"| 233,2 | [[Berlin]] | Deutschland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|NED}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Nizozemska|text=none}} | [[Nizozemska]] {{cref2|h}} | style="text-align:right;"| 41.526 | style="text-align:right;"| 16.318.199 | style="text-align:right;"| 393,0 | [[Amsterdam]] | Nederland |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|NOR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Norveška|text=none}} | [[Norveška]] | style="text-align:right;"| 385.178 | style="text-align:right;"| 5.018.836 | style="text-align:right;"| 15,5 | [[Oslo]] | Norge |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|POL}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Poljska|text=none}} | [[Poljska]] | style="text-align:right;"| 312.685 | style="text-align:right;"| 38.625.478 | style="text-align:right;"| 123,5 | [[Varšava]] | Polska |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|POR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Portugalska|text=none}} | [[Portugalska]] {{cref2|e}} | style="text-align:right;"| 91.568 | style="text-align:right;"| 10.409.995 | style="text-align:right;"| 110,1 | [[Lizbona]] | Portugal |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ROU}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Romunija|text=none}} | [[Romunija]] | style="text-align:right;"| 238.391 | style="text-align:right;"| 21.698.181 | style="text-align:right;"| 91,0 | [[Bukarešta]] | România |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|RUS}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Rusija|text=none}} | [[Rusija]] {{cref2|b}} | style="text-align:right;"| 17.075.400 | style="text-align:right;"| 142.200.000 | style="text-align:right;"| 8,3 | [[Moskva]] | Rossiya |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SMR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|San Marino|text=none}} | [[San Marino]] | style="text-align:right;"| 61 | style="text-align:right;"| 27.730 | style="text-align:right;"| 454,6 | [[San Marino (mesto)|San Marino]] | San Marino |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SVK}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Slovaška|text=none}} | [[Slovaška]] | style="text-align:right;"| 48.845 | style="text-align:right;"| 5.422.366 | style="text-align:right;"| 111,0 | [[Bratislava]] | Slovensko |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SVN}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Slovenija|text=none}} | [[Slovenija]] | style="text-align:right;"| 20.273 | style="text-align:right;"| 2.050.189 | style="text-align:right;"| 101 | [[Ljubljana]] | Slovenija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SRB}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Srbija|text=none}} | [[Srbija]] {{cref2|f}} | style="text-align:right;"| 88.361 | style="text-align:right;"| 7.120.666 | style="text-align:right;"| 91,9 | [[Beograd]] | Srbija |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|ESP}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Španija|text=none}} | [[Španija]] | style="text-align:right;"| 504.851 | style="text-align:right;"| 47.059.533 | style="text-align:right;"| 93,2 | [[Madrid]] | España |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SWE}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Švedska|text=none}} | [[Švedska]] | style="text-align:right;"| 449.964 | style="text-align:right;"| 9.090.113 | style="text-align:right;"| 19,7 | [[Stockholm]] | Sverige |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|SUI}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Švica|text=none}} | [[Švica]] | style="text-align:right;"| 41.290 | style="text-align:right;"| 7.507.000 | style="text-align:right;"| 176,8 | [[Bern]] | Schweiz/Suisse/Svizzera/Svizra |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|TUR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Turčija|text=none}} | [[Turčija]] {{cref2|m}} | style="text-align:right;"| 783.562 | style="text-align:right;"| 75.627.384 | style="text-align:right;"| 98 | [[Ankara]] | Türkiye |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|UKR}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Ukrajina|text=none}} | [[Ukrajina]] | style="text-align:right;"| 603.700 | style="text-align:right;"| 48.396.470 | style="text-align:right;"| 80,2 | [[Kijev]] | Ukrajina |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|Vatican City}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Vatikan|text=none}} | [[Vatikan]] | style="text-align:right;"| 0,44 | style="text-align:right;"| 900 | style="text-align:right;"| 2.045,5 | [[Vatikan]] | Status Civitatis Vaticanæ |- | style="text-align:center;"| {{flagicon|UK}} | style="text-align:center;"| {{Coat of arms|Združeno kraljestvo|text=none}} | [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] | style="text-align:right;"| 244.820 | style="text-align:right;"| 61.100.835 | style="text-align:right;"| 244,2 | [[London]] | United Kingdom |-class="sortbottom" style="font-weight:bold;" | colspan="3" | Skupaj | style="text-align:right;"| 10.180.000{{cref2|n|3}} | style="text-align:right;"| 742.000.000{{cref2|n|4}} | style="text-align:right;"| 70 |} Znotraj zgoraj omenjenih držav obstaja več [[de facto]] neodvisnih držav z omejenim ali brez mednarodnega priznanja. Nobena izmed njih ni članica OZN: {| class="references-small sortable wikitable" ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Zastava]] ! style="line-height:95%; width:2em" class="unsortable" | [[Grb]] ! Ime ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br />(ocena 1. julij 2002) ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Abhazija}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Abhazija|text=none}} | [[Abhazija]] {{cref2|p|1}} | style="text-align:right;"| 8.432 | style="text-align:right;"| 216.000 | style="text-align:right;"| 29 | [[Suhumi]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Kosovo}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Kosovo|text=none}} | [[Kosovo]] {{cref2|o}} | style="text-align:right;"| 10.887 | style="text-align:right;" |<ref>{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html |title=CIA – The World Factbook |publisher=Cia.gov |date= |accessdate=29 October 2011 |archive-date=2016-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160701194718/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/kv.html |url-status=dead }}</ref> 1.804.838 | style="text-align:right;"| 220 | [[Priština]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Gorski Karabah}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Gorski Karabah|text=none}} | [[Gorski Karabah]] {{cref2|q}} | style="text-align:right;"| 11.458 | style="text-align:right;"| 138.800 | style="text-align:right;"| 12 | [[Stepanakert]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Severni Ciper}} | style="text-align:center"| {{Coat of arms|Severni Ciper|text=none}} | [[Severni Ciper]] {{cref2|d|2}} | style="text-align:right;"| 3.355 | style="text-align:right;"| 265.100 | style="text-align:right;"| 78 | [[Nikozija]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Južna Osetija}} | style="text-align:center"| N/A | [[Južna Osetija]] {{cref2|p|2}} | style="text-align:right;"| 3.900 | style="text-align:right;"| 70.000 | style="text-align:right;"| 18 | [[Chinvali]] |- | style="text-align:center"| {{flagicon|Pridnjestrska republika}} | style="text-align:center"| N/A | [[Pridnjestrska republika]] {{cref2|a|2}} | style="text-align:right;"| 4.163 | style="text-align:right;"| 537.000 | style="text-align:right;"| 133 | [[Tiraspol]] |} V Evropi je tudi nekaj odvisnih ozemelj in podobnih teritorijev s široko avtonomijo. {| class="references-small sortable wikitable" |- ! Ime ozemlja, z zastavo ! [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|Površina]]<br />(km²) ! [[Seznam držav po prebivalstvu|Prebivalstvo]]<br />(ocena 1. julij 2002) ! Gostota prebivalstva<br />(na km²) ! [[Glavno mesto]] |- | {{Flag|Åland}} (Finska) | style="text-align:right;"| 13.517 | style="text-align:right;"| 26.008 | style="text-align:right;"| 16,8 | [[Mariehamn]] |- | {{Flag|Ferski otoki}} (Danska) | style="text-align:right;"| 1.399 | style="text-align:right;"| 46.011 | style="text-align:right;"| 32,9 | [[Tórshavn]] |- | {{Flag|Gibraltar}} (UK) | style="text-align:right;"| 5,9 | style="text-align:right;"| 27.714 | style="text-align:right;"| 4.697,3 | [[Gibraltar]] |- | {{Flag|Guernsey}} {{cref2|c|1}} (UK) | style="text-align:right;"| 78 | style="text-align:right;"| 64.587 | style="text-align:right;"| 828,0 | [[St. Peter Port]] |- | {{Flag|Man}} {{cref2|c|2}} (UK) | style="text-align:right;"| 572 | style="text-align:right;"| 73.873 | style="text-align:right;"| 129,1 | [[Douglas (Otok Man)|Douglas]] |- | {{Flag|Jersey}} {{cref2|c|3}} (UK) | style="text-align:right;"| 116 | style="text-align:right;"| 89.775 | style="text-align:right;"| 773,9 | [[Saint Helier]] |} == Demografija == [[Slika:Rectified Languages of Europe map.png|thumb|400px|center|Lingvistični zemljevid Evrope]] == Mednarodne organizacije == {{Supranational European Bodies|size=400px|align=center}} {{-}} ==Opombe== {{Cnote2 Begin}} {{Cnote2|a|n=2|[[Pridnjestrska republika]] je mednarodno priznana kot del [[Moldavija|Moldavije]], čeprav ''de facto'' kontrolo izvaja mednarodno nepriznana vlada, ki je oznanila neodvisnost od Moldavije leta 1990.}} {{Cnote2|b|Rusija se šteje med medcelinske države v Vzhodni Evropi in Severni Aziji. Ljudje v Rusi to regijo pogosto imenujejo [[Severna Evrazija]]. Kakorkoli, številke za prebivalstvo vključujejo celotno državo.}} {{Cnote2|c|n=3|[[Guernsey]], [[Man]] in [[Jersey]] so [[kronske odvisnosti]] [[Združeno kraljestvo|Združenega kraljestva]]. Drugi [[Kanalski otoki]] pod upravo [[Bailiwick of Guernsey]] vključujejo [[Alderney]] in [[Sark]].}} {{Cnote2|d|n=2|[[Ciper]] se fizičnogeografsko v celoti nahaja v [[Jugozahodna Azija|Jugozahodni Aziji]] ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo. Številke za prebivalstvo in površino vključujejo celotno državo, vključno z''de facto'' neodvisnim delom [[Severni Ciper]], ki ga večina suverenih držav ne prepoznava za suvereno državo, tudi OZN ne.}} {{Cnote2|e|Številke za [[Portugalska|Portugalsko]] vključujejo arhipelaga [[Azori|Azore]] in [[Madeira]], oba v [[Atlantski ocean|Severnem Atlantiku]].}} {{Cnote2|f|Številka površine za [[Srbija|Srbijo]] vključuje [[Kosovo]], provinco, ki je enostransko razglasila svojo neodvisnost od Srbije 17. februarja 2008 in katere status neodvisnosti je nedoločen. Števili za površino in gostoto sta iz prvih rezulatov popisa 2011 in so podane brez spornega ozemlja [[Kosovo]].}} {{Cnote2|g|Številke za [[Francija|Francijo]] vključujejo le [[kontinentalna Francija|kontinentalno Francijo]]: nekateri deli Francije se geografsko nahajajo izven Evrope.}} {{Cnote2|h|Prebivalstvo [[Nizozemska|Nizozemske]] za julij 2004. Prebivalstvo in površina vključujeta le evropski del: Nizozemska in tri entitete izven Evrope ([[Aruba]], [[Curaçao]] in [[Sint Maarten]], v [[Karibi]]h) sestavljajo [[Kraljevina Nizozemska|Kraljevino Nizozemska]]. [[Amsterdam]] je uradno glavno mesto, medtem ko je [[Haag]] administrativno središče.}} {{Cnote2|i|[[Kazakhstan]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države katere večji del se nahaja v Srednji Aziji (OZN regija), delno v Vzhodni Evropi, z evropskim ozemljen zahodno od [[Uralsko gorovje|Uralskega gorovja]] in [[Ural (reka)|reke Ural]]. Kakorkoli, številka za prebivalstvo se nanaša na celotno državo.}} {{Cnote2|j|[[Armenija]] se fizičnogeografsko v celoti nahaja v [[Zahodna Azija|Zahodni Aziji]], ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo. Številke za prebivalstvo in površino vključujejo celotno državo.}} {{Cnote2|k|[[Azerbajdžan]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države katere večji del se nahaja v Zahodni Aziji z manjšim delom v Vzhodni Evropi.<ref>The [[United Nations|UN]] Statistics Department [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm] places Azerbaijan in [[Western Asia]] for statistical convenience [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49.htm]: "The assignment of countries or areas to specific groupings is for statistical convenience and does not imply any assumption regarding political or other affiliation of countries or territories." The [[Central Intelligence Agency|CIA]] [[CIA World Factbook|World Factbook]] [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/aj.html#Geo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160709035525/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/aj.html#Geo |date=2016-07-09 }} places Azerbaijan in South Western Asia, with a small portion north of the Caucasus range in Europe. [http://education.nationalgeographic.com/education/mapping/outline-map/?map=Azerbaijan&ar_a=1 National Geographic] and ''[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/230186/Azerbaijan Encyclopædia Britannica]'' also place Georgia in Asia.</ref> Kakorkoli, številki za prebivalstvo in površino se nanšata na celotno državo. To vključuje [[eksklava|eksklavo]] [[Nahičevan|Nahičevanska avtonomna republika]] in regijo [[Gorski Karabah]], ki je razglasil in ''[[de facto]]'' dosegel neodvisnost. Kljub temu je neodvisne države ''[[de jure]]'' ne prepoznanavajo.}} {{Cnote2|l| [[Gruzija]] se fizičnogeografsko skoraj v celoti nahaja v Zahodni Aziji z zelo majhnim delom v Zahodni Evropi, ampak ima močne zgodovinske in socialnopolitične povezave z Evropo.<ref>[[Evropska unija]] [http://europa.eu/abc/european_countries/others/georgia/index_en.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101006232527/http://europa.eu/abc/european_countries/others/georgia/index_en.htm |date=2010-10-06 }}, the [[Council of Europe]] [https://archive.today/20120723005454/www.coe.int/aboutCoe/index.asp?page=47pays1europe&l=en], [[Foreign and Commonwealth Office|British Foreign and Commonwealth Office]] [https://web.archive.org/web/20100912110554/http://www.fco.gov.uk/en/travel-and-living-abroad/travel-advice-by-country/country-profile/europe/georgia/], [[World Health Organization]] [http://www.euro.who.int/en/where-we-work] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110112060752/http://www.euro.who.int/en/where-we-work |date=2011-01-12 }}, [[Svetovna turistična organizacija]] [http://unwto.org/europe], [[UNESCO]] [http://www.unesco.org/new/en/unesco/worldwide/europe-and-north-america/], [[UNICEF]] [http://www.unicef.org/infobycountry/index.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131205015818/http://www.unicef.org/infobycountry/index.html |date=2013-12-05 }}, [[UNHCR]] [http://www.unhcr.org/pages/4a02d9346.html], [[European Civil Aviation Conference]] [https://www.ecac-ceac.org//about_ecac/ecac_member_states] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130723024001/https://www.ecac-ceac.org//about_ecac/ecac_member_states |date=2013-07-23 }}, [[Euronews]] [http://www.euronews.net/weather/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210509184812/http://www.euronews.net/weather |date=2021-05-09 }}, [[BBC]] [http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/country_profiles/1102477.stm], [[NATO]] [http://www.nato.int/cps/en/natolive/official_texts_8443.htm], [[Russian Foreign Ministry]] [http://www.mid.ru/ns-reuro.nsf/strana], [[Svetovna banka]] [http://data.worldbank.org/region/ECA] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110219144231/http://data.worldbank.org/region/ECA |date=2011-02-19 }}, [[Assembly of European Regions]] [http://www.aer.eu/about-aer/aer-members.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120619042326/http://www.aer.eu/about-aer/aer-members.html |date=2012-06-19 }}, [[International Air Transport Association]] [http://www.lufthansa.com/mediapool/pdf/10/media_920910.pdf],''[http://www.oxfordreference.com/views/ENTRY.html?entry=t186.e21064&srn=1&ssid=416740626#FIRSTHIT Oxford Reference Online]'', [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] [http://www.osce.org/who/item/83] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120312052346/http://www.osce.org/who/item/83 |date=2012-03-12 }}, [[ICRC]] [http://www.icrc.org/eng/resources/documents/interview/georgia-interview-120510.htm], [[Salvation Army]] [http://www.salvationarmy.org/ihq/www_sa.nsf/vw-sublinks/331AED2D11F74E4780256E4B002EB72D?openDocument] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140316170515/http://www1.salvationarmy.org/ihq/www_sa.nsf/vw-sublinks/331AED2D11F74E4780256E4B002EB72D?openDocument |date=2014-03-16 }}, [[Rdeči križ]] [http://www.ifrc.org/where/europe.asp?navid=05_05] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140517181616/http://www.ifrc.org/where/europe.asp?navid=05_05 |date=2014-05-17 }}, [[Council on Foreign Relations]] [http://data.worldbank.org/region/ECA] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110219144231/http://data.worldbank.org/region/ECA |date=2011-02-19 }}, [[Evropsko poveljstvo ZDA]] [http://www.eucom.mil/english/interactiveMap.asp], [[Merriam–Webster's Collegiate Dictionary|Merriam-Webster's Collegiate Dictionary]] [http://www.m-w.com/dictionary/Georgia] and [http://worldatlas.com/webimage/countrys/eu.htm www.worldatlas.com].</ref><ref name="W.Asia">Statistični oddelek [[Organizacija združenih narodov|OZN]] [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49regin.htm] uvršča Gruzijo v [[Zahodna Azija|Zahodno Azijo]] za vodenje statistike [http://unstats.un.org/unsd/methods/m49/m49.htm]: "The assignment of countries or areas to specific groupings is for statistical convenience and does not imply any assumption regarding political or other affiliation of countries or territories." The [[Central Intelligence Agency|CIA]] [[CIA World Factbook|World Factbook]] [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/gg.html#Geo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151016075816/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/gg.html#Geo |date=2015-10-16 }},[http://www.nationalgeographic.com/xpeditions/atlas/index.html?Parent=asia&Rootmap=georgi&Mode=d&SubMode=w National Geographic] in ''[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/230186/Georgia Encyclopædia Britannica]'' prav tako uvrščajo Gruzijo pod Azijo.}}</ref> Številik za prebivalstvo in površino vključujejo Gruzijsko oceno za [[Abhazija|Abhazijo]] in [[Južna Osetija|Južno Osetijo]], dve regiji, ki sta razglasili in ''[[de facto]]'' dosegli neodvisnost. Mednarodna prepoznava je še omejena. {{Cnote2|m|[[Turčija]] se fizičnogeografsko šteje med medcelinske države, katere večji del se nahaja v Zahodni Aziji in deloma v Vzhodni Evropi. Le število za prebivalstvo vključuje celotno državo.}} {{Cnote2|n|n=4|Število za površino in prebivalstvo vključuje le evropski del medcelinskih držav. Natančnost teh števil je lahko pomanjkljiva zaradi nenatančno določene velikosti Evrope in pomanjkanja referenc za evropski del medcelinskih držav.}} {{Cnote2|o|[[Kosovo]] je enostransko razglasilo svojo neodvisnost od Srbije 17. februarja 2008. Status neodvisnosti je nedoločen. Prebivalstvo je ocena CIA za julij 2009.}} {{Cnote2|p|n=2|[[Abhazija]] in [[Južna Osetija]] se v splošnem v celoti štejeta kot državi v Jugozahodni Aziji,<ref name="W.Asia"/> ki sta enostransko razglasili neodvisnot od [[Gruzija|Gruzije]] 25. avgusta 1990 in 28. novembra 1991. Njun status neodvisnih držav ni prepoznala večina neodvisnih držav, niti ne OZN. Števili za prebivalstvo sta ocenjeni iz popisov 2003 oz. 2000.}} {{Cnote2|q|[[Gorski Karabah]], ki se v splošnem šteje v celoti v Jugozahodno Azijo, je enostransko razglasil svojo neodvisnost od [[Azerbajdžan]]a 6. januarja 1992. Njegovega statusa neodvisne države ni prepoznala večina neodvisnih držav, niti ne OZN. Števili za prebivalstvo sta iz ocene popisov 2003 in 2000.}} {{Cnote2 End}} ==Sklici== {{sklici|1}} {{wikislovar}} {{Zbirka|Europe|Evropa}} {{Evropa}} {{Celine}} {{Zemlja}} [[Kategorija:Evropa| ]] [[Kategorija:Celine]] {{normativna kontrola}} gn2tll9d1341mg01orn2ky58d4n52r0 Belorusija 0 4837 6659815 6656670 2026-04-14T19:32:03Z Octopus 13285 povezavi 6659815 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=mestoma grob prevod, tujejezični ostanki (Bandkeramik, [[Zarubinska kultura|kultura Zarubintsi]] ...), izgubljeni sklici v poglavju Poljsko litovska skupnost}} {{Infopolje Država |native_name = Рэспубліка Беларусь {{ikona be}}<br/>Республика Беларусь {{ikona ru}} |conventional_long_name = Republika Belorusija |common_name = Belorusija |common_name2 = Belorusije |image_flag = Flag of Belarus.svg |image_coat = Coat of arms of Belarus.svg |symbol_type = Emblem | image_map = {{Switcher|[[File:Europe-Belarus (orthographic projection).svg|frameless]]|Prikaži Zemljo|[[File:Europe-Belarus.svg|upright=1.15|frameless]]|Prikaži zemljevid Evrope|default=1}} |national_motto = |national_anthem = ''Dziaržaŭny himn Respubliki Bielaruś''<br />{{small|''Državna himna Republike Belorusije''}}<br /><center>[[Slika:My Belarusy vocal.ogg]]</center> |capital = [[Minsk]] |latd=53 |latm=55 |latNS=N |longd=27 |longm=33 |longEW=E |largest_city = capital |official_languages = [[beloruščina]], [[ruščina]] |common_languages = |ethnic_groups = |demonym = Belorús, Belorúsinja, Belorúsi, Belorúsinje |government_type = predsedniška republika |leader_title1 = predsednik |leader_name1 = [[Aleksander Lukašenko]] |leader_title2 = predsednik vlade |leader_name2 = [[Aleksander Turčin]] | sovereignty_type = [[Zgodovina Belorusije|Nastanek]] | established_event1 = [[Kijevska Rusija]] | established_date1 = 882 | established_event1 = [[Polocka kneževina]] | established_date1 = 987 | established_event2 = [[Velika litovska kneževina]] | established_date2 = 1236 | established_event3 = [[Beloruska demokratična republika]] | established_date3 = 25. marec 1918 | established_event4 = [[Sovjetska socialistična republika Belorusija]] | established_date4 = 1. januar 1919 | established_event5 = [[Beloruska sovjetska socialistična republika]] | established_date5 = 31. julij 1920 | established_event6 = Deklaracija o državni suverenosti | established_date6 = 27. julij 1990 | established_event7 = Razglasitev neodvisnosti | established_date7 = 25. avgust 1991 | established_event8 = [[Belorusija|Republika Belorusija]] | established_date8 = 19. september 1991 | established_event9 = Trenutna ustava | established_date9 = 15. marec 1994 | established_event10 = Oblikovanje države Unije | established_date10 = 8. december 1999 |area_km2 = 207.595 |area_rank = 84. |percent_water = |population_estimate = 9.109.280<ref>{{cite web|url=https://www.belstat.gov.by/upload/iblock/e1d/fw6q0hxkv3wmuqsqthztn49vpszatpj5.pdf|title=Population at the beginning of 2025|website=belstat.gov.by|accessdate=2025-04-05|archive-date=2025-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20250331163920/https://www.belstat.gov.by/upload/iblock/e1d/fw6q0hxkv3wmuqsqthztn49vpszatpj5.pdf|url-status=dead}}</ref> |population_estimate_rank = 98. |population_estimate_year = 2025 |population_census = |population_census_year = |population_density_km2 = 45,8 |population_density_rank = 142. |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.BY">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=913,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Belarus) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=13 October 2023}}</ref> |GDP_nominal = 68,86 mrd. USD |GDP_nominal_rank = 74. |GDP_PPP = 221,19 mrd. USD |GDP_PPP_rank = 73. |GDP_nominal_per_capita = 7477 USD |GDP_nominal_per_capita_rank = 82. |GDP_PPP_per_capita = 24.016 USD |GDP_PPP_per_capita_rank = 71. |Gini = 25,3 |Gini_rank = |Gini_year = 2019 |Gini_change = rast |HDI = 0,808 |HDI_rank = 50. |HDI_year = 2021 |HDI_change = rast |currency = [[beloruski rubelj]] |currency_code = BYN |country_code = |time_zone = [[Univerzalni koordinirani čas|UTC]]+3 |utc_offset = |time_zone_DST = |utc_offset_DST = |cctld = [[.by]] |calling_code = 375 |footnotes = }} '''Belorusija''' ({{langx|be|Беларусь|Belarus’}}, {{langx|ru|Беларусь}}), uradno '''Republika Belorusija''' ({{langx|be|Рэспубліка Беларусь|Respublika Belarus’|links=no}}), je [[celinska država]] v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] z [[glavno mesto|glavnim mestom]] [[Minsk]]. Belorusija na zahodu meji na [[Poljska|Poljsko]] in [[Litva|Litvo]] na severozahodu na [[Latvija|Latvijo]], na vzhodu na [[Rusija|Rusijo]] ter na jugu na [[Ukrajina|Ukrajino]]. Belorusija se razteza na 207.600 kvadratnih kilometrih z 9,1 milijona prebivalcev. Država ima hemiborealno podnebje in je upravno razdeljena na šest regij. Minsk je glavno in največje mesto; upravlja se ločeno kot mesto s posebnim statusom. Med srednjim vekom in 20. stoletjem so različne države v različnih obdobjih nadzorovale ozemlja današnje Belorusije, vključno s [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], [[Polocka kneževina|Polocko kneževino]], [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]], [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovsko skupnostjo]] in [[Rusko cesarstvo|Ruskim cesarstvom]]. Po [[Ruska državljanska vojna|ruski revoluciji]] leta 1917 so med državljansko vojno nastale različne države, ki so tekmovale za legitimnost, kar se je na koncu končalo z vzponom Beloruske SSR, ki je leta 1922 postala ustanovna republika [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Po [[Poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetski vojni]] (1918–1921) je Belorusija izgubila skoraj polovico svojega ozemlja v korist Poljske. Velik del meja Belorusije je dobil sodobno obliko leta 1939, ko so bile nekatere dežele Druge poljske republike ponovno vključene vanjo po sovjetski invaziji na Poljsko in so bile dokončno oblikovane po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Med drugo svetovno vojno so vojaške operacije opustošile Belorusijo, ki je izgubila približno četrtino prebivalstva in polovico svojih gospodarskih virov. Leta 1945 je Beloruska SSR postala ustanovna članica Združenih narodov in Sovjetske zveze. Republika je bila dom razširjenega in raznolikega protinacističnega uporniškega gibanja, ki je prevladovalo v politiki vse do 1970-ih in nadzorovalo preobrazbo Belorusije iz agrarnega v industrijsko gospodarstvo. Parlament republike je 27. julija 1990 razglasil suverenost Belorusije, med razpadom Sovjetske zveze pa je Belorusija postala neodvisna 25. avgusta 1991. Po sprejetju nove ustave leta 1994 je bil [[Aleksander Lukašenko]] izvoljen za prvega predsednika Belorusije na prvih in edinih svobodnih volitvah v državi po osamosvojitvi, od takrat pa je predsednik. Lukašenko vodi visoko centralizirano avtoritarno vlado. Belorusija je v mednarodnih meritvah svobode tiska in državljanskih svoboščin uvrščena nizko. Nadaljevala je več politik iz sovjetskega obdobja, kot je državno lastništvo velikih delov gospodarstva. Belorusija je edina evropska država, ki še naprej uporablja smrtno kazen. Leta 2000 sta Belorusija in Rusija podpisali pogodbo o tesnejšem sodelovanju in ustanovili državo Unijo. Država je članica Združenih narodov od njihove ustanovitve in se je pridružila CIS, CSTO, EAEU, OVSE in Gibanju neuvrščenih. Ni izkazala nobenih teženj po pridružitvi Evropski uniji, vendar ohranja dvostranske odnose z blokom in sodeluje tudi v Bakujski pobudi. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Belorusije}} === Zgodnja zgodovina === Od 5000 do 2000 pr. n. št. je Bandkeramik prevladoval na tem, kar danes sestavlja Belorusija, Kimerijci in drugi pastirji pa so tavali po tem območju do leta 1000 pr. n. št. Kultura Zarubintsi se je razširila na začetku 1. tisočletja. Poleg tega so bili v Belorusiji in delih Ukrajine najdeni ostanki kulture Dneper–Donec.<ref>{{cite book|last1=Shaw|first1=Ian|last2=Jameson|first2=Robert|title=A Dictionary of Archaeology|publisher=Wiley|year=2008|pages=203–204|url=https://books.google.com/books?id=8HKDtlPuM2oC&pg=PA203|isbn=978-0-470-75196-1}}</ref> Regijo so prva trajno naselila baltska plemena v 3. stoletju. Okoli 5. stoletja so območje zavzeli [[Slovani]]. Prevzem je bil delno posledica pomanjkanja vojaške koordinacije [[Balti|Baltov]], vendar je bila njihova postopna asimilacija v slovansko kulturo miroljubna.<ref>{{harvnb|Zaprudnik|1993|p=7}}</ref> Zavojevalci iz Azije, med katerimi so bili [[Huni]] in [[Avari]], so preplavili ok. 400–600 n. št., vendar jim ni uspelo pregnati slovanske prisotnosti.<ref>John Haywood, ''Historical Atlas, Ancient and Classical World'' (1998).<!-- ISSN/ISBN needed--></ref> === Kijevska Rusija === {{glavni|Kijevska Rusija}} [[File:001 Kievan Rus' Kyivan Rus' Ukraine map 1220 1240.jpg|thumb|upright|Kneževine v vzhodni Evropi pred mongolsko in litovsko invazijo]] V 9. stoletju je ozemlje današnje Belorusije postalo del Kijevske Rusije, velike vzhodnoslovanske države, ki so ji vladali Rurikidi. Po smrti vladarja Jaroslava Modrega leta 1054 se je država razdelila na neodvisne kneževine. Bitka na reki Nemigi leta 1067 je bila eden pomembnejših dogodkov tega obdobja, katerega datum velja za datum ustanovitve Minska. Veliko zgodnjih kneževin je velika mongolska invazija v 13. stoletju praktično uničila ali močno prizadela, toda dežele današnje Belorusije so se izognile največji obremenitvi invazije in se sčasoma pridružile Veliki litovski kneževini.<ref>{{cite book|last=Robinson|first=Charles Henry|title=The Conversion of Europe|url=https://archive.org/details/conversioneurop00robigoog|publisher=Longmans, Green|year=1917|pages=491–492|isbn=978-0-00-750296-7}}</ref> Virov o vojaških zasegih ni, vendar anali potrjujejo zavezništvo in enotno zunanjo politiko Polotska in Litve že desetletja.<ref>{{cite book |author=NN |translator-last1=Michell |translator-first1=Robert |translator-last2=Forbes |translator-first2=Nevill |others=Introduction by C. Raymond Beazley. Text account by A.A. Shakhmatov |year=1914 |title=The chronicle of Novgorod, 1016–1471 |publisher=London, Offices of the society |page=41 |url=https://archive.org/details/chronicleofnovgo00michrich}}</ref> Vključitev v Veliko litovsko kneževino je povzročila gospodarsko, politično in etno-kulturno združitev beloruskih dežel. Od kneževin, ki jih je imela vojvodina, jih je devet naselilo prebivalstvo, ki je sčasoma postalo Belorusi. V tem času je bila vojvodina vpletena v več vojaških pohodov, vključno z bojevanjem na strani Poljske proti [[Tevtonski viteški red|tevtonskim vitezom]] v bitki pri Grunwaldu leta 1410; skupna zmaga je vojvodini omogočila nadzor nad severozahodnimi obmejnimi območji vzhodne Evrope.<ref>{{cite book|last=Lerski|first=George Jan|author2=Aleksander Gieysztor|title=Historical Dictionary of Poland, 966–1945|url=https://archive.org/details/historicaldictio0000lers|publisher=Greenwood Press|year=1996|pages=[https://archive.org/details/historicaldictio0000lers/page/n210 181]–82|isbn=0-313-26007-9}}</ref> Moskovčani pod vodstvom Ivana III. Ruskega so začeli vojaške pohode leta 1486, da bi vključili nekdanje dežele Kijevske Rusije, vključno z ozemlji današnje Belorusije in Ukrajine.<ref>{{cite web |last=Nowak |first=Andrzej |date=1 January 1997 |title=The Russo-Polish Historical Confrontation |url=http://www.ruf.rice.edu/~sarmatia/197/Nowak.html |access-date=22 December 2007 |work=Sarmatian Review&nbsp;XVII |publisher=Rice University}}</ref> === Poljsko-litovska skupnost === {{glavni|Republika obeh narodov}} [[File:GDL Map, 15cent.png|thumb|Zemljevid Velike litovske kneževine v 15. stoletju pred združitvijo s Kraljevino Poljsko. Belorusija je bila v celoti znotraj njenih meja.]] 2. februarja 1386 sta bili Velika litovska kneževina in Kraljevina Poljska združeni v personalni uniji s poroko njunih vladarjev. Ta unija je sprožila razvoj, ki je sčasoma privedel do oblikovanja poljsko-litovske skupne države, ustanovljene leta 1569 z Lublinsko unijo V letih po uniji je proces postopne polonizacije tako Litovcev kot Rusincev dobil stalen zagon. V kulturi in družbenem življenju sta tako poljski jezik kot katolicizem postala prevladujoča, leta 1696 pa je poljščina zamenjala rusinščino kot uradni jezik, pri čemer je bila rusinščina prepovedana v upravni rabi.[44] Vendar so rusinski kmetje še naprej govorili svoj materni jezik. Poleg tega so Poljaki ustanovili belorusko bizantinsko katoliško cerkev, da bi pripeljali pravoslavne kristjane na rimski sedež. Beloruska cerkev je vstopila v polno občestvo z latinsko cerkvijo z Brestsko unijo leta 1595, obdržala pa je bizantinsko bogoslužje v cerkvenoslovanskem jeziku. Nova država je imela prav posebno državno ureditev. Položaj kralja - velikega kneza ni bil deden, temveč so kandidate zanj volili na pol splošnih volitvah (volilno pravico je imela okoli četrtina prebivalstva). Kralj - veliki knez je bil odgovoren pred dvodomnim parlamentom imenovanim ''Sejem''. Sejem je imel pravico celo odpustiti kralja - velikega kneza s položaja. Leta 1791 je Sejem Republike obeh Narodov sprejel prvo v Evropi in drugo na svetu [[ustava|ustavo]] kot dokument, ki določa splošno ureditev države, imenovano [[Ustava tretjega maja]]. Namen te ustave je bil modernizirati državo, zagotoviti razmere za bolj učinkovito delovanje oblasti in tudi še bolj demokratizirati Republiko (med drugim postopoma odpraviti podložništvo kmetov in dodeliti volilno pravico širšemu krogu prebivalcev). Reforme v Republiki niso ugajale trem njenim [[absolutizem|absolutističnim]] sosedam ([[Avstrija|Avstriji]], [[Prusija|Prusiji]] in [[Rusija|Rusiji]]), zato so jo v letih 1772, 1792 in 1795 istočasno napadale, jo dokončno premagale in razdelile medse njeno ozemlje. Takrat je Belorusijo anektirala Rusija. === Ruski imperij do danes === Potem, ko je leta 1917 [[Ruski imperij]] pretresla [[oktobrska revolucija]], so Belorusi 25. maja 1918 razglasili nastanek samostojne [[Beloruska ljudska republika|Beloruske ljudske republike]] (belorusko ''Biełaruskaja narodnaja respublika''), prve beloruske nacionalne države. Leta 1919 so oblast prevzeli komunisti in so Belorusijo priključili [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] kot Belorusko sovjetsko socialistično republiko. Po sovjetsko-poljski vojni je leta 1921 zahodna polovica beloruskega ozemlja pripadla II. Republiki Poljski. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] od leta 1941 do leta 1944 je Belorusijo okupiral nacistični [[Tretji rajh]]. Glavno mesto [[Minsk]] je bilo tedaj tretje najbolj porušeno mesto v Evropi (po [[Varšava|Varšavi]] in [[Berlin]]u). Po vojni je zedinjena Belorusija ponovno postala ena republik Sovjetske zveze, samo še najzahodnejši kos je pripadal Poljski (večina današnjega Podlaškega vojvodstva). Ko je leta 1986 v ukrajinskem [[Černobil]]u eksplodiral reaktor jedrske elektrarne, je bila Belorusija najbolj prizadeta dežela. 27. julija 1990 je Belorusija razglasila samostojnost in neodvisnost od Sovjetske zveze. Leta 1994 je bila sprejeta Ustava Republike Belorusije. Na prvih predsedniških volitvah pa je bil izvoljen [[Aleksander Lukašenko]], ki je nadaljeval več politik Sovjetske zveze, med drugim je ohranil državno lastništvo velikega dela [[Gospodarstvo|gospodarstva]] in preprečil obsežne [[Privatizacija|privatizacije]], ki so se zgodile v drugih nekdanjih sovjetskih republikah. Leta 2011 je v Belorusiji prišlo do ekonomske krize, ki je bila pripisana Lukašenkovi centralno nadzorovani ekonomiji. Inflacija je dosegla 108,7%.<ref>{{Navedi splet|title=Belarus Economic Crisis Deepens as Currency Plunges - The New York Times {{!}} Ghostarchive|url=https://www.nytimes.com/2011/05/12/world/europe/12belarus.html|website=ghostarchive.org|accessdate=2024-01-30|archive-date=2021-12-28|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20211228231235/https://www.nytimes.com/2011/05/12/world/europe/12belarus.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Istega leta se je zgodil bombni napad na podzemno železnico v Minsku, v katerem je bilo ubitih 15 ljudi in poškodovanih 204. Osumljenca sta bila usmrčena. [[Varnostni svet Združenih narodov]] je v izjavi namigoval na možnost, da je za napadom stala vlada Belorusije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.un.org/press/en/2011/sc10225.doc.htm|title=Security Council Press Statement on Minsk Bombing &#124; Meetings Coverage and Press Releases|website=www.un.org}}</ref> V Belorusiji so po predsedniških volitvah leta 2020 izbruhnili masovni protesti. Na volitvah je po uradnem rezultatu z 80% zmagal Lukašenko, ki je mesto predsednika zasedal že 26 let. Pojavili so se dvomi o legitimnosti volitev.<ref>{{Navedi splet|title=Belarus’s Protests Aren’t Particularly Anti-Putin|url=https://foreignpolicy.com/2020/08/19/belarus-protest-not-anti-russian-putin-interfere/|website=Foreign Policy|date=2024-02-06|accessdate=2024-01-30|language=en-US|first=Rajan|last=Menon}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protests in Belarus continue despite challenger's departure|url=https://apnews.com/article/virus-outbreak-belarus-international-news-sviatlana-tsikhanouskaya-lithuania-dc7ec04bfb73782a094c18ed4e63feaa|website=AP News|date=2020-08-11|accessdate=2024-01-30|language=en}}</ref> Lukašenka od 2020 kot legitimno vodjo Belorusije ne priznava [[Evropska unija]], [[Kanada]], [[Združene države Amerike]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]]. [[Litva]] od volitev naprej nudi zatočišče opozicijski kandidatki [[Svetlana Tihanovska|Svetlani Tihanovski]] ter drugim članom Lukašenkove opozicije.<ref>{{navedi splet|title=Belarus asks Lithuania to extradite opposition leader Tsikhanouskaya|date=5 March 2021|url=https://www.euronews.com/2021/03/05/belarus-asks-lithuania-to-extradite-opposition-leader-tsikhanouskaya|publisher=Euronews|access-date=13 April 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Lithuania to Belarus: 'Rather watch hell freeze over' than deliver Tsikhanouskaya|url=https://www.dw.com/en/lithuania-to-belarus-rather-watch-hell-freeze-over-than-deliver-tsikhanouskaya/a-56787250|publisher=Deutsche Welle|access-date=13 April 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Headquarters of Tsikhanouskaya, Coordination Council and National Anti-Crisis Management|date=7 January 2021|url=https://www.voiceofbelarus.com/headquarters-of-tsikhanouskaya/|publisher=Voice of Belarus|access-date=13 April 2021}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Belarus protests: Why Poland is backing the opposition|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-54090389|work=BBC News|date=10 September 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|date=24 August 2020|title=El Pais interview with HR/VP Borrell: "Lukashenko is like Maduro. We do not recognize him but we must deal with him"|url=https://eeas.europa.eu/headquarters/headquarters-homepage/84346/el-pais-interview-hrvp-borrell-%E2%80%9Clukashenko-maduro-we-do-not-recognize-him-he-must-deal-him%E2%80%9D_en|publisher=eeas.europa.eu}}</ref><ref>Dave Lawler, [https://www.axios.com/us-lukashenko-president-belarus-353ed235-98f7-446f-919a-6a6cdab81975.html U.S. no longer recognizes Lukashenko as legitimate president of Belarus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211221151140/https://www.axios.com/us-lukashenko-president-belarus-353ed235-98f7-446f-919a-6a6cdab81975.html |date=2021-12-21 }}, ''Axios'' (24 September 2020).</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/belarus-election-result-2020-protest-uk-lukashenko-dominic-raab-latest-a9673596.html|title=Belarus election: UK refuses to recognise result and demands international investigation into 'grisly repression' of protests|website=[[The Independent]]|date=17 August 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.cbc.ca/news/politics/canada-denounces-lukashenko-inauguration-belarus-1.5736840|title=Canada denounces Lukashenko's inauguration in Belarus, preparing sanctions over human rights violations}}</ref> Vse naštete države so proti Belorusiji zaradi prirejanja volitev in politične represije uvedle sankcije.<ref>{{navedi splet|date=24 August 2020|title=U.S., EU Sanction Belarus in Coordinated Western Action|url=https://www.wsj.com/articles/eu-leaders-agree-to-adopt-sanctions-on-belarus-officials-11601596533|publisher=The Wall Street Journal}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-belarus-election-sanctions-idUSKBN26K2R1|title=Britain and Canada impose sanctions on Belarus leader Lukashenko|newspaper=Reuters|date=29 September 2020|last1=Ljunggren|first1=Josh Smith}}</ref> Po sodelovanju Belorusije v [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] leta 2022 (potekala je tudi z njenega ozemlja) so bile sankcije še dodatno okrepljene.<ref>{{navedi novice|date=2022-03-01|title=Ukraine conflict: UK sanctions Belarus for role in Russian invasion|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-60580294|access-date=2022-03-29}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Guarascio|first=Francesco|date=2022-03-02|title=EU bans 70% of Belarus exports to bloc with new sanctions over Ukraine invasion|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/eu-approves-new-sanctions-against-belarus-over-ukraine-invasion-source-2022-03-02/|access-date=2022-03-29}}</ref> Sankcijam se je pridružila tudi [[Norveška]] in [[Japonska]]. == Zgodovinski simboli == [[Slika:Solidarity with Belarus concert.jpg|sličica|levo|Nekdanja beloruska zastava, v uporabi leta 1918 in 1991–1995, velja za simbol opozicije Lukašenkovi vladi]] Zgodovinsko utemeljeni simboli beloruske državnosti in beloruskega [[narod]]a so drugačni od tistih, ki jih trenutno uporablja [[Aleksander Lukašenko|Lukašenkov]] režim. Grb Belorusije je bil vse od časa [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] kot skupne belorusko-litovske države ([[13. stoletje|13.]] - [[16. stoletje]]) jezdec z dvignjenim mečem, t. i. [[Gonja]] (bel. ''Pahonia'', lit. ''Vytis''), zgodovinsko zastavo pa sestavljajo trije vodoravni pasovi: dva bela in rdeči med njima. V času [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] so zgodovinske simbole zamenjali novi, komunistični. Po osamosvojitvi (1990) so se leta 1991 vrnili zgodovinski simboli, a jih je že leta 1995 Lukašenko ponovno zamenjal s komunističnimi. Podobna je bila usoda himne. Tradicionalni himni sta [[Šli bomo v strnjenih vrstah]] (bel. ''My vyjdziem ščylnymi radami'') in Mogočni Bog (bel. ''Mahutny Boža''). Trenutno uradno sprejeta je himna Beloruske sovjetske socialistične republike iz časov Sovjetske zveze z nekoliko spremenjenim besedilom. == Geografija == {{glavni|Geografija Belorusije}} [[Slika:Strusta Lake - Panorama - 2.jpg|sličica|Jezero Strusta na severu države]] Belorusija leži na [[Vzhodnoevropsko nižavje|Vzhodnoevropskem nižavju]]. Je celinska in razmeroma položna država z večjimi predeli [[Močvirje|močvirnatega]] površja.<ref name="ciageo">{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bo.html|title=Belarus&nbsp;– Geography|accessdate=7 November 2007|publisher=Central Intelligence Agency|year=2007|work=The World Factbook|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071114004238/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bo.html|archivedate=14 November 2007|url-status=live}}</ref> Okoli 40 % države pokriva gozd.<ref name="key facts">{{navedi splet|title=Key Facts|publisher=Press Service of the President of the Republic of Belarus|year=2015|url=http://president.gov.by/en/facts-en/|accessdate=2020-11-12|archive-date=2020-11-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125091057/http://president.gov.by/en/facts-en/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://hdr.undp.org/en/reports/nationalreports/europethecis/belarus/belarus_2005_en.pdf|title=Belarus: Window of Opportunity (see Table 15, page 66)|publisher=United Nations|accessdate=22 September 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081001230713/http://hdr.undp.org/en/reports/nationalreports/europethecis/belarus/belarus_2005_en.pdf|archivedate=1 October 2008|url-status=live}}</ref> Na vzhodu ob meji s Poljsko je [[Beloveška pušča]], obsežno območje [[pragozd]]a, ki je zaščiteno kot [[narodni park Beloveška pušča|narodni park]] in vključeno na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. Podnebje je celinsko. V Belorusiji je okoli 11.000 jezer.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bo.html|title=Europe :: Belarus — The World Factbook|accessdate=15. 3. 2020|website=www.cia.gov|publisher=|language=en|archive-date=2020-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200529030012/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bo.html|url-status=dead}}</ref> Največje reke so [[Nemen]], [[Pripjat (reka)|Pripjat]] in [[Dneper]]. Nemen teče proti zahodu in [[Baltsko morje|Baltskemu morju]], Pripjat teče proti vzhodu in se izliva v Dneper, ta pa proti jugu in v [[Črno morje]]. Najvišja točka Belorusije je [[Dzeržinska gora]] (''Dziaržynskaja hara'') s 345 metri [[nadmorska višina|nadmorske višine]]. Najnižja je na reki Nemen – 90 m nmv.<ref name="ciageo" /> Naravna bogastva vključujejo [[les]] in nahajališča [[Šota|šote]], manjše zaloge [[Nafta|nafte]] in [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]], pridobivajo tudi [[granit]], [[dolomit]] ([[apnenec]]), [[lapor]], [[Kreda (mineral)|kredo]], gradbeni pesek in [[Glina|glino]].<ref name=":0" /> Okrog 70 % sevanja od [[Černobilska nesreča|Černobilske nesreče]] leta 1986 v sosednji Ukrajini je prešlo na ozemlje Belorusije in radioaktivno onesnaženje je prizadelo okoli petino površine države.<ref>{{Navedi novice|title=Belarus cursed by Chernobyl|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/4485003.stm|date=26. 4. 2005|language=en|work=BBC}}</ref> == Državna ureditev == [[Slika:Putin with Alexander Lukashenko 2015.jpg|sličica|Aleksander Lukašenko z [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]]]] Belorusija je [[Predsedniški sistem|predsedniška]] republika, ki ji vladata predsednik in državni zbor. Glava države in najvišji predstavnik izvršne oblasti je predsednik države. Predsedniški mandat traja pet let. Po ustavi iz leta 1994 je bila funkcija predsednika omejena na dva mandata, vendar je sprememba ustave leta 2004 to omejitev odpravila.<ref name="bbclukapro">{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3882843.stm|title=Profile: Alexander Lukashenko|accessdate=30 April 2010|date=9 January 2007|work=BBC News|publisher=British Broadcasting Corporation|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100420191928/http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3882843.stm|archivedate=20 April 2010|url-status=live}}</ref> Zakonodajno oblast izvaja dvodomni parlament - Narodni zbor (bel. ''Nacyjanalny schod''). Sodno oblast predstavljajo sodišča s Najvišjim in Ustavnim sodiščema na čelu. Predsednik države je od leta 1994 [[Aleksander Lukašenko]]. Zaradi njegovega [[Avtoritarnost|avtoritarnega]] načina vodenja države je Belorusija pogosto označena kot »zadnja evropska diktatura«.<ref name=":16">{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3882843.stm|title=Profile: Alexander Lukashenko|date=9. 1. 2007|accessdate=17. 7. 2018|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.amnesty.org/en/region/europe-and-central-asia/eurasia/belarus|title=Belarus|date=2007|accessdate=|website=|publisher=Amnesty International|last=|first=|language=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071212011715/http://www.amnesty.org/en/region/europe-and-central-asia/eurasia/belarus|archivedate=12. 12. 2007}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.theguardian.com/world/2012/oct/07/belarus-inside-europes-last-dictatorship|title=Belarus: inside Europe's last dictatorship|date=7. 10. 2012|website=The Guardian|publisher=|last=Rausing|first=Sigrid|language=en}}</ref> Da v Belorusiji vodi diktaturo, je priznal tudi Lukašenko sam.<ref>{{Navedi splet|title=‘A dictatorship like in Belarus is better than a democracy like in Ukraine,’ says Belarusian leader|url=https://meduza.io/en/news/2025/01/07/a-dictatorship-like-in-belarus-is-better-than-a-democracy-like-in-ukraine-says-belarusian-leader|website=Meduza|accessdate=2025-01-07|language=en}}</ref> Volitve pod Lukašenkovo oblastjo so široko kritizirane kot nepoštene in številne organizacije predsedniku očitajo nasilno zatiranje opozicije.<ref>{{Navedi splet|title=Elections in Belarus|url=https://www.osce.org/odihr/elections/belarus|website=www.osce.org|accessdate=15. 3. 2020|date=|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=What should the EU do about Belarus?|url=https://www.economist.com/eastern-approaches/2010/12/27/what-should-the-eu-do-about-belarus|newspaper=The Economist|accessdate=|date=27. 12. 2010|language=en}}</ref> [[Indeks demokratičnosti]] Belorusije je najnižji od evropskih držav, organizacija [[Novinarji brez meja]] pa je na lestvici svobode tiska 2019 državo uvrstila na 153. mesto od 180 držav.<ref>{{Navedi splet|title=2019 World Press Freedom Index|url=https://rsf.org/en/ranking/2019|website=rsf.org|accessdate=15. 3. 2020|language=en|publisher=Reporters Without Borders}}</ref> Belorusija je zadnja evropska država, ki še uporablja [[Smrtna kazen|smrtno kazen]]. Leta 2021 sta bili [[Združene države Amerike|ZDA]] in Belorusija edini od 57 držav članic [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]], ki sta v tem letu izvajali usmrtitve.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.amnesty.org/en/documents/act50/5418/2022/en/|title=Death Sentences and Executions 2021|date=Maj 2022|publisher=Amnesty International|page=11|language=en}}</ref> == Upravna delitev == {{glavni|Regije Belorusije|Okrožja Belorusije}} [[File:Belarus, administrative divisions - en - colored.png|thumb|Upravna delitev Belorusije]] Belorusija je razdeljena na šest regij, imenovanih oblasti ({{langx|be|вобласць}}; {{langx|ru|область}}), ki so poimenovane po mestih, ki so njihova upravna središča: Brest, Gomel, Grodno, Mogilev, Minsk in Vitebsk.<ref name="s1">{{cite web|url=http://www.president.gov.by/en/press19329.html|title=Section&nbsp;I: Principles of the Constitutional System. Published 1994, amended in 1996|access-date=22 December 2007|year=2004|work=Constitution of Belarus|publisher=Press Service of the President of the Republic of Belarus|archive-url=https://web.archive.org/web/20071217035739/http://www.president.gov.by/en/press19329.html|archive-date=17 December 2007}}</ref> Vsaka regija ima pokrajinski zakonodajni organ, imenovan regionalni svet ({{langx|be|link=no|абласны Савет Дэпутатаў}}; {{langx|ru|link=no|Областной Совет депутатов}}), ki ga izvolijo njeni prebivalci, in pokrajinski izvršni organ, imenovan regijska uprava (belorusko: абласны выканаўчы камiтэтаў; rusko: областной исполнительный комитет), katerega predsednika imenuje predsednik. Regije so nadalje razdeljene na 118 rajonov, ki se običajno prevajajo kot okrožja ({{langx|be|link=no|раён}}; {{langx|ru|link=no|район}}). Vsako okrožje ima svojo zakonodajno oblast ali rajonski svet ({{langx|be|link=no|раённы Савет Дэпутатаў}}; {{langx|ru|link=no|районный Совет депутатов}}), ki ga izvolijo njegovi prebivalci, in izvršno oblast ali rajonsko upravo, ki jo imenujejo oblasti izvršne oblasti. Mesto Minsk je razdeljeno na devet okrožij in uživa poseben status državne prestolnice na isti upravni ravni kot regije. Vodi ga izvršni odbor in prejel je listino o samoupravi. == Prebivalstvo == Leta 2003 je v Belorusiji živelo 9 898 600 ljudi. Osnovne narodne in narodnostne skupine Belorusije so: [[Belorusi]] 80 %, [[Rusi]] 12 %, [[Ukrajinci]] 2,9 %, [[Nemci]] 2,1 %, [[Latvijci]] 1,2 %, [[Romi]] in [[Poljaki]] 0,6 %. === Jezik === [[Beloruščina]] in [[ruščina]] sta uradna jezika Belorusije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/languages/european_languages/languages/belarusian.shtml|title=Languages across Europe: Belarusian, Belarusan|date=2024-06-11|accessdate=2024-06-11|website=bbc.co.uk|publisher=BBC}}</ref> Beloruščina je bila zgodovinsko zatirana, kar se je (z izjemo kratkega obdobja po osamosvojitvi) nadaljevalo tudi pod Lukašenkom.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Inside the Fight To Preserve the Belarusian Language|url=https://time.com/6224762/fight-to-preserve-belarusian-language/|website=TIME|date=2022-10-28|accessdate=2024-06-11|language=en|first=Amanda|last=Coakley|archive-date=2024-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240206010426/https://time.com/6224762/fight-to-preserve-belarusian-language/|url-status=dead}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=In Lukashenko’s Belarus, Belarusian culture is not welcome|url=https://kyivindependent.com/in-lukashenkos-belarus-belarusian-culture-is-not-welcome/|website=The Kyiv Independent|date=2023-07-20|accessdate=2024-06-11|language=en}}</ref> Zato je danes najbolj pogost jezik ruščina, ki jo v vsakodnevnem življenju uporablja 71% prebivalstva, beloruščino pa 26%. V državi se govori še [[poljščina]], [[ukrajinščina]] in [[jidiš]].<ref>{{navedi splet|url=http://belstat.gov.by/homep/ru/perepic/2009/vihod_tables/5.11-0.pdf|title=Archived copy|access-date=2012-08-01|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131018221300/http://belstat.gov.by/homep/ru/perepic/2009/vihod_tables/5.11-0.pdf|archive-date=2013-10-18}}</ref> Beloruščina danes skoraj ni več v uporabi v večjih mestih, medijih, literaturi in šolah. Delež njene uporabe še naprej pada, hkrati pa je postala tudi simbol upora proti režimu.<ref>{{Navedi splet|title=The Belarusian language in the period of socio-political crisis: signs of linguistic discrimination|url=https://penbelarus.org/en/2022/09/26/belaruskaya-mova-u-peryyad-gramadska-palitychnaga-kryzisu-prayavy-mounaj-dyskryminaczyi.html|website=PEN Belarus|date=2022-09-26|accessdate=2024-06-11|language=en-US}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Bekus|first1=Nelly|title=Struggle over identity: the official and the alternative "Belarusianness"|date=2010|publisher=CEU press|location=Budapest|isbn=978-963-9776-68-5|pages=151–155|url=https://books.openedition.org/ceup/616|access-date=28 January 2024}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Belarusian: An extremist language?|url=https://neweasterneurope.eu/2021/10/11/belarusian-an-extremist-language/|website=New Eastern Europe|date=2021-10-11|accessdate=2024-06-11|language=en-GB|last=arkadiusz.zajac@kew.org.pl}}</ref> === Veroizpovedi === Po podatkih iz leta 2011 je 48,3 % prebivalstva pripadnikov [[Vzhodna pravoslavna cerkev|Vzhodne pravoslavne cerkve]]. 7,1 % prebivalcev je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatolikov]] in 3,3 % pripadnikov drugih verstev. Manjšinske vere, prisotne v državi, vključujejo različne denominacije [[Protestantizem|protestantizma]], [[grško katolištvo]], judovstvo, islam in neopaganizem. 41,1 % prebivalcev [[Brezverstvo|ni vernih]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mfa.gov.by/upload/pdf/religion_eng.pdf|title=Religion and denominations in the Republic of Belarus|date=November 2011|accessdate=15. 3. 2020|publisher=Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Belorusije|language=en}}</ref> == Kultura == {{glavni|Kultura Belorusije}} === Umetnost in literatura === [[File:Нацыянальны акадэмічны Вялікі тэатар опэры і балету г. Менск 2.jpg|thumb|Gledališče Opera in balet v Minsku]] Beloruska vlada sponzorira letne kulturne festivale, kot je Slavjanski bazar v [[Vitebsk]]u, ki predstavlja beloruske izvajalce, umetnike, pisatelje, glasbenike in igralce. Več državnih praznikov, kot sta ''dan neodvisnosti'' in ''dan zmage'', pritegnejo velike množice in pogosto vključujejo prikaze, kot so ognjemeti in vojaške parade, zlasti v Vitebsku in Minsku. Vladno ministrstvo za kulturo financira dogodke, ki promovirajo belorusko umetnost in kulturo v državi in ​​zunaj nje. Beloruska književnost<ref>{{cite web|title=Belarusian Literature|url=http://www.yivoencyclopedia.org/article.aspx/Belarusian_Literature|website=yivoencyclopedia.org|access-date=10 February 2016}}</ref> se je začela z verskimi spisi iz 11. do 13. stoletja, kot je poezija Cirila Turavskega iz 12. stoletja.<ref name="bypoem">{{cite web|url=http://www.belarusguide.com/culture1/literature/Old_Poetry.html |title=Old Belarusian Poetry |access-date=9 October 2007|year=1994|publisher=Virtual Guide to Belarus|archive-url=https://web.archive.org/web/20071011050535/http://www.belarusguide.com/culture1/literature/Old_Poetry.html|archive-date=11 October 2007|url-status=live}}</ref> Do 16. stoletja je prebivalec Polotska Francysk Skaryna prevedel [[Sveto pismo]] v beloruščino. Izšlo je v [[Praga|Pragi]] in [[Vilna|Vilni]] nekje med letoma 1517 in 1525, s čimer je postala prva knjiga, natisnjena v Belorusiji ali kjerkoli v Vzhodni Evropi.<ref name="byeb">"Belarus: history", [https://www.britannica.com/place/Belarus/Government-and-society#toc33453 Britannica.com]; accessed 4 March 2016.</ref> Moderna doba beloruske literature se je začela v poznem 19. stoletju; eden vidnih pisateljev je bil Janka Kupala. Številni beloruski pisci tistega časa, kot so Uładzimir Zyłka, Kazimir Svayak, Jakub Kolas, Źmitrok Biadula in Maksim Haretski, so pisali za ''Našo Nivo'', časopis v beloruskem jeziku, ki je izhajal prej v Vilni, zdaj pa izhaja v Minsku.<ref>{{cite web|url=http://nn.by/?c=ar&i=151632&lang=en|title=About Nasha Niva newspaper|work=Nasha Niva|archive-url=https://web.archive.org/web/20160325164633/http://nn.by/?c=ar&i=151632&lang=en|archive-date=25 March 2016}}</ref> Po vključitvi Belorusije v Sovjetsko zvezo je sovjetska vlada prevzela nadzor nad kulturnimi zadevami republike. V novoustanovljeni beloruski SSR je sprva potekala politika ''belorusizacije''. Ta politika je bila obrnjena v 1930-ih in večina vidnih beloruskih intelektualcev in zagovornikov nacionalizma je bila izgnana ali ubita v stalinističnih čistkah.<ref>{{cite journal|last=Tereshkovich|first=Pavel|author2=Robert J. Valliere|title=The Belarusian Road to Modernity|url=https://archive.org/details/sim_international-journal-of-sociology_fall-2001_31_3/page/n79|journal=International Journal of Sociology|year=2001|volume=31|series=Belarus:Between the East and the West (I)|issue=3|pages=78–89| doi=10.1080/15579336.2001.11770234| jstor=20628625| s2cid=152025564}}</ref> Svoboden razvoj literature se je zgodil le na ozemlju pod Poljsko do sovjetske okupacije leta 1939. Več pesnikov in avtorjev je po nacistični okupaciji Belorusije odšlo v izgnanstvo in se vrnili šele v 1960-ih. [[File:Wincenty Dunin-Marcinkiewicz 2.jpg|thumb|upright|Pesnik in libretist Vincent Dunin-Martsinkyevich]] Zadnji večji preporod beloruske literature se je zgodil v 1960-ih z romani, ki sta jih objavila Vasil Bikaŭ in Vladimir Karatkievič. Vpliven avtor, ki je preučeval katastrofe, ki jih je država utrpela, je bil Ales Adamovič. [[Svetlana Aleksijevič]], beloruska dobitnica Nobelove nagrade za književnost 2015, ga je imenovala za »svojega glavnega učitelja, ki ji je pomagal najti svojo pot«.<ref>{{Cite web| url=https://www.nobelprize.org/prizes/literature/2015/alexievich/biographical/|title=The Nobel Prize in Literature 2015|website=NobelPrize.org}}</ref> Glasba v Belorusiji je v veliki meri sestavljena iz bogate tradicije ljudske in verske glasbe. Ljudsko glasbeno tradicijo v državi sega v čas Velike litovske kneževine. V 19. stoletju je poljski skladatelj Stanisław Moniuszko skladal opere in komorne skladbe, ko je živel v Minsku. Med bivanjem je sodeloval z beloruskim pesnikom Vincentom Duninom-Martsinkijevičem in ustvaril opero ''Sialanka'' (Kmečka žena). Konec 19. stoletja so večja beloruska mesta ustanovila svoje operne in baletne skupine. Balet ''Slavec'' M. Krošnerja je nastal v času Sovjetske zveze in je postal prvi beloruski balet, prikazan v Nacionalnem akademskem baletnem gledališču Vialiki v Minsku. Po drugi svetovni vojni se je glasba osredotočala na stiske beloruskega ljudstva ali na tiste, ki so prijeli za orožje v obrambo domovine. V tem obdobju je Anatolij Bogatirev, ustvarjalec opere ''V gozdu Polesje'', služil kot "tutor" beloruskih skladateljev. Nacionalno akademsko baletno gledališče v Minsku je leta 1996 prejelo nagrado ''Benois de la Dance'' kot najboljša baletna skupina na svetu. Rock glasba je v zadnjih letih postala vse bolj priljubljena, čeprav je beloruska vlada poskušala omejiti količino tuje glasbe, predvajane na radiu, v korist tradicionalne beloruske glasbe. Od leta 2004 Belorusija pošilja izvajalce na Pesem Evrovizije.<ref>{{cite web|title=Eurovision.tv|url=http://www.eurovision.tv/page/timeline|archive-url=https://web.archive.org/web/20130504003019/http://www.eurovision.tv/page/timeline|archive-date=4 May 2013|website=Eurovision.tv|access-date=4 March 2016}}</ref> [[Marc Chagall]] se je rodil v Lizni (blizu Vitebska) leta 1887. Leta prve svetovne vojne je preživel v sovjetski Belorusiji, postal eden najuglednejših umetnikov v državi in ​​član modernistične avantgarde ter bil ustanovitelj Vitebske umetniške šole.<ref>{{cite web|url=http://www.ehu.lt/ru/news/pokazatj-statjju/shagal-v-belarusi-ignoriruemj-zabtj-i-snova-otkrtj|title=Шагал в Беларуси: игнорируемый, забытый и снова открытый|archive-url=https://web.archive.org/web/20160326221817/http://www.ehu.lt/ru/news/pokazatj-statjju/shagal-v-belarusi-ignoriruemj-zabtj-i-snova-otkrtj|archive-date=26 March 2016}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=5-7EHMntMsUC&q=%D0%A8%D0%B0%D0%B3%D0%B0%D0%BB+%D0%92%D0%B8%D1%82%D0%B5%D0%B1%D1%81%D0%BA&pg=PA298|title=Атлас мировой живописи|isbn=978-5-373-00553-1|last1=Геташвили|year=2006|publisher=ОЛМА Медиа Групп }}</ref> == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] * [[Beloruska ljudska republika]] == Sklici == {{sklici|20em}} == Zunanje povezave == * [https://www.belarus.by/ Uradno spletno mesto Belorusije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090203090830/http://www.belarus.by/ |date=2009-02-03 }} {{wikislovar}} {{Skupnost neodvisnih držav}} {{OVSE}} {{Evropa}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Skupnost neodvisnih držav]] [[Kategorija:Belorusija|*]] 1q434tou45ix9c2r1ua3l02tq392kdw 6659960 6659815 2026-04-15T11:08:10Z Ljuba24b 92351 np, dp 6659960 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = Рэспубліка Беларусь {{ikona be}}<br/>Республика Беларусь {{ikona ru}} |conventional_long_name = Republika Belorusija |common_name = Belorusija |common_name2 = Belorusije |image_flag = Flag of Belarus.svg |image_coat = Coat of arms of Belarus.svg |symbol_type = Emblem | image_map = {{Switcher|[[File:Europe-Belarus (orthographic projection).svg|frameless]]|Prikaži Zemljo|[[File:Europe-Belarus.svg|upright=1.15|frameless]]|Prikaži zemljevid Evrope|default=1}} |national_motto = |national_anthem = ''Dziaržaŭny himn Respubliki Bielaruś''<br />{{small|''Državna himna Republike Belorusije''}}<br /><center>[[Slika:My Belarusy vocal.ogg]]</center> |capital = [[Minsk]] |latd=53 |latm=55 |latNS=N |longd=27 |longm=33 |longEW=E |largest_city = capital |official_languages = [[beloruščina]], [[ruščina]] |common_languages = |ethnic_groups = |demonym = Belorús, Belorúsinja, Belorúsi, Belorúsinje |government_type = predsedniška republika |leader_title1 = predsednik |leader_name1 = [[Aleksander Lukašenko]] |leader_title2 = predsednik vlade |leader_name2 = [[Aleksander Turčin]] | sovereignty_type = [[Zgodovina Belorusije|Nastanek]] | established_event1 = [[Kijevska Rusija]] | established_date1 = 882 | established_event1 = [[Polocka kneževina]] | established_date1 = 987 | established_event2 = [[Velika litovska kneževina]] | established_date2 = 1236 | established_event3 = [[Beloruska demokratična republika]] | established_date3 = 25. marec 1918 | established_event4 = [[Sovjetska socialistična republika Belorusija]] | established_date4 = 1. januar 1919 | established_event5 = [[Beloruska sovjetska socialistična republika]] | established_date5 = 31. julij 1920 | established_event6 = Deklaracija o državni suverenosti | established_date6 = 27. julij 1990 | established_event7 = Razglasitev neodvisnosti | established_date7 = 25. avgust 1991 | established_event8 = [[Belorusija|Republika Belorusija]] | established_date8 = 19. september 1991 | established_event9 = Trenutna ustava | established_date9 = 15. marec 1994 | established_event10 = Oblikovanje države Unije | established_date10 = 8. december 1999 |area_km2 = 207.595 |area_rank = 84. |percent_water = |population_estimate = 9.109.280<ref>{{cite web|url=https://www.belstat.gov.by/upload/iblock/e1d/fw6q0hxkv3wmuqsqthztn49vpszatpj5.pdf|title=Population at the beginning of 2025|website=belstat.gov.by|accessdate=2025-04-05|archive-date=2025-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20250331163920/https://www.belstat.gov.by/upload/iblock/e1d/fw6q0hxkv3wmuqsqthztn49vpszatpj5.pdf|url-status=dead}}</ref> |population_estimate_rank = 98. |population_estimate_year = 2025 |population_census = |population_census_year = |population_density_km2 = 45,8 |population_density_rank = 142. |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.BY">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=913,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Belarus) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=13 October 2023}}</ref> |GDP_nominal = 68,86 mrd. USD |GDP_nominal_rank = 74. |GDP_PPP = 221,19 mrd. USD |GDP_PPP_rank = 73. |GDP_nominal_per_capita = 7477 USD |GDP_nominal_per_capita_rank = 82. |GDP_PPP_per_capita = 24.016 USD |GDP_PPP_per_capita_rank = 71. |Gini = 25,3 |Gini_rank = |Gini_year = 2019 |Gini_change = rast |HDI = 0,808 |HDI_rank = 50. |HDI_year = 2021 |HDI_change = rast |currency = [[beloruski rubelj]] |currency_code = BYN |country_code = |time_zone = [[Univerzalni koordinirani čas|UTC]]+3 |utc_offset = |time_zone_DST = |utc_offset_DST = |cctld = [[.by]] |calling_code = 375 |footnotes = }} '''Belorusija''' ({{langx|be|Беларусь|Belarus’}}, {{langx|ru|Беларусь}}), uradno '''Republika Belorusija''' ({{langx|be|Рэспубліка Беларусь|Respublika Belarus’|links=no}}), je [[celinska država]] v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]] z [[glavno mesto|glavnim mestom]] [[Minsk]]. Belorusija na zahodu meji na [[Poljska|Poljsko]] in [[Litva|Litvo]] na severozahodu na [[Latvija|Latvijo]], na vzhodu na [[Rusija|Rusijo]] ter na jugu na [[Ukrajina|Ukrajino]]. Belorusija se razteza na 207.600 kvadratnih kilometrih z 9,1 milijona prebivalcev. Država ima hemiborealno podnebje in je upravno razdeljena na šest regij. Minsk je glavno in največje mesto; upravlja se ločeno kot mesto s posebnim statusom. Med srednjim vekom in 20. stoletjem so ozemlja današnje Belorusije v različnih obdobjih nadzorovale različne države, vključno s [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], [[Polocka kneževina|Polocko kneževino]], [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]], [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovsko skupnostjo]] in [[Rusko cesarstvo|Ruskim cesarstvom]] oziroma [[Ruski imperij|imperijem]]. Po [[Ruska državljanska vojna|ruski revoluciji]] leta 1917 so med državljansko vojno nastale različne države, ki so tekmovale za legitimnost, kar se je na koncu končalo z vzponom Beloruske SSR, ki je leta 1922 postala ustanovna republika [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Po [[Poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetski vojni]] (1918–1921) je Belorusija izgubila skoraj polovico svojega ozemlja v korist Poljske. Velik del meja Belorusije je dobil sodobno obliko leta 1939 po sovjetski invaziji na Poljsko, ko so bile nekatere dežele druge poljske republike ponovno vključene vanjo in so bile dokončno oblikovane po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Med drugo svetovno vojno so vojaške operacije opustošile Belorusijo, ki je izgubila približno četrtino prebivalstva in polovico svojih gospodarskih virov. Leta 1945 je Beloruska SSR postala ustanovna članica Združenih narodov in Sovjetske zveze. Republika je bila dom razširjenega in raznolikega protinacističnega uporniškega gibanja, ki je prevladovalo v politiki vse do 1970-ih in nadzorovalo preobrazbo Belorusije iz agrarnega v industrijsko gospodarstvo. Parlament republike je 27. julija 1990 razglasil suverenost Belorusije, po razpadu Sovjetske zveze pa je Belorusija postala neodvisna 25. avgusta 1991. Po sprejetju nove ustave leta 1994 je bil [[Aleksander Lukašenko]] izvoljen za prvega predsednika Belorusije na prvih in edinih svobodnih volitvah v državi po osamosvojitvi, od takrat pa je predsednik. Lukašenko vodi visoko centralizirano avtoritarno vlado. Belorusija je v mednarodnih meritvah svobode tiska in državljanskih svoboščin uvrščena nizko. Nadaljevala je več politik iz sovjetskega obdobja, kot je državno lastništvo velikih delov gospodarstva. Belorusija je edina evropska država, ki še naprej uporablja smrtno kazen. Leta 2000 sta Belorusija in Rusija podpisali pogodbo o tesnejšem sodelovanju in ustanovili državno Unijo. Država je članica Združenih narodov od njihove ustanovitve in se je pridružila CIS, CSTO, EAEU, OVSE in Gibanju neuvrščenih. Ni izkazala nobenih teženj po pridružitvi Evropski uniji, vendar ohranja dvostranske odnose z blokom in sodeluje tudi v Bakujski pobudi. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Belorusije}} === Zgodnja zgodovina === Od 5000 do 2000 pr. n. št. je [[kultura linearne trakaste keramike]] prevladovala na tem, kar danes sestavlja Belorusijo, [[Kimerijci]] in drugi pastirji pa so tavali po tem območju do leta 1000 pr. n. št. [[Zarubinska kultura]] se je razširila na začetku 1. tisočletja. Poleg tega so bili v Belorusiji in delih Ukrajine najdeni ostanki Dneper–Donecke kulture.<ref>{{cite book|last1=Shaw|first1=Ian|last2=Jameson|first2=Robert|title=A Dictionary of Archaeology|publisher=Wiley|year=2008|pages=203–204|url=https://books.google.com/books?id=8HKDtlPuM2oC&pg=PA203|isbn=978-0-470-75196-1}}</ref> Regijo so v 3. stoletju prva trajno naselila baltska plemena. Okoli 5. stoletja so območje zavzeli [[Slovani]]. Prevzem je bil delno posledica pomanjkanja vojaške koordinacije [[Balti|Baltov]], vendar je bila njihova postopna asimilacija v slovansko kulturo miroljubna.<ref>{{harvnb|Zaprudnik|1993|p=7}}</ref> Zavojevalci iz Azije, med katerimi so bili [[Huni]] in [[Avari]], so preplavili ok. 400–600 n. št., vendar jim ni uspelo pregnati slovanske prisotnosti.<ref>John Haywood, ''Historical Atlas, Ancient and Classical World'' (1998).<!-- ISSN/ISBN needed--></ref> === Kijevska Rusija === {{glavni|Kijevska Rusija}} [[File:001 Kievan Rus' Kyivan Rus' Ukraine map 1220 1240.jpg|thumb|upright|Kneževine v vzhodni Evropi pred mongolsko in litovsko invazijo]] V 9. stoletju je ozemlje današnje Belorusije postalo del [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]], velike vzhodnoslovanske države, ki so ji vladali [[Rurikidi]]. Po smrti vladarja [[Jaroslav Modri|Jaroslava Modrega]] se je država leta 1054 razdelila na neodvisne kneževine. [[Bitka ob Nemigi|Bitka na reki Nemigi]] leta 1067 je bila eden pomembnejših dogodkov tega obdobja, katere leto velja za datum ustanovitve Minska. Veliko zgodnjih kneževin je velika mongolska invazija v 13. stoletju praktično uničila ali močno prizadela, toda dežele današnje Belorusije so se izognile največji obremenitvi invazije in se sčasoma pridružile [[Velika litovska kneževina|Veliki litovski kneževini]].<ref>{{cite book|last=Robinson|first=Charles Henry|title=The Conversion of Europe|url=https://archive.org/details/conversioneurop00robigoog|publisher=Longmans, Green|year=1917|pages=491–492|isbn=978-0-00-750296-7}}</ref> Virov o vojaških zasegih ni, vendar anali potrjujejo zavezništvo in enotno zunanjo politiko Polocka in Litve desetletja.<ref>{{cite book |author=NN |translator-last1=Michell |translator-first1=Robert |translator-last2=Forbes |translator-first2=Nevill |others=Introduction by C. Raymond Beazley. Text account by A.A. Shakhmatov |year=1914 |title=The chronicle of Novgorod, 1016–1471 |publisher=London, Offices of the society |page=41 |url=https://archive.org/details/chronicleofnovgo00michrich}}</ref> Vključitev v Veliko litovsko kneževino je povzročila gospodarsko, politično in etno-kulturno združitev beloruskih dežel. Od kneževin, ki jih je imela vojvodina, jih je devet naselilo prebivalstvo, ki je sčasoma postalo Belorusi. V tem času je bila vojvodina vpletena v več vojaških pohodov, vključno z bojevanjem na strani Poljske proti [[Tevtonski viteški red|tevtonskim vitezom]] v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] leta 1410; skupna zmaga je vojvodini omogočila nadzor nad severozahodnimi obmejnimi območji vzhodne Evrope.<ref>{{cite book|last=Lerski|first=George Jan|author2=Aleksander Gieysztor|title=Historical Dictionary of Poland, 966–1945|url=https://archive.org/details/historicaldictio0000lers|publisher=Greenwood Press|year=1996|pages=[https://archive.org/details/historicaldictio0000lers/page/n210 181]–82|isbn=0-313-26007-9}}</ref> [[Moskovska velika kneževina€|Moskovčani]] pod vodstvom [[Ivan III. Vasiljevič|Ivana III. Vasiljeviča]] so začeli vojaške pohode leta 1486, da bi vključili nekdanje dežele Kijevske Rusije, vključno z ozemlji današnje Belorusije in Ukrajine.<ref>{{cite web |last=Nowak |first=Andrzej |date=1 January 1997 |title=The Russo-Polish Historical Confrontation |url=http://www.ruf.rice.edu/~sarmatia/197/Nowak.html |access-date=22 December 2007 |work=Sarmatian Review&nbsp;XVII |publisher=Rice University}}</ref> === Poljsko-litovska skupnost === {{glavni|Republika obeh narodov}} [[File:GDL Map, 15cent.png|thumb|Zemljevid Velike litovske kneževine v 15. stoletju pred združitvijo s Kraljevino Poljsko. Belorusija je bila v celoti znotraj njenih meja.]] 2. februarja 1386 sta bili Velika litovska kneževina in Kraljevina Poljska združeni v personalni uniji s poroko njunih vladarjev. Ta unija je sprožila razvoj, ki je sčasoma privedel do oblikovanja poljsko-litovske skupne države, ustanovljene leta 1569 z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]]. V letih po uniji je proces postopne polonizacije tako Litovcev kot Rusinov dobil stalen zagon. V kulturi in družbenem življenju sta tako poljski jezik kot katolicizem postala prevladujoča, leta 1696 pa je poljščina zamenjala rusinščino kot uradni jezik, pri čemer je bila rusinščina prepovedana v upravni rabi.<ref>[http://www.lmp.ucla.edu/Profile.aspx?LangID=103&menu=00 "Belarusian": UCLA Language Materials Project] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151222171418/http://www.lmp.ucla.edu/Profile.aspx?LangID=103&menu=00 |date=22 December 2015 }}, ucla.edu; accessed 4 March 2016.</ref> Vendar so rusinski kmetje še naprej govorili svoj materni jezik. Poleg tega so Poljaki ustanovili belorusko bizantinsko katoliško cerkev, da bi pripeljali pravoslavne kristjane na [[Sveti sedež]]. Beloruska cerkev je vstopila v polno občestvo z latinsko cerkvijo z [[Brestlitovska unija|Brestlitovsko unijo]] leta 1595, obdržala pa je bizantinsko bogoslužje v cerkvenoslovanskem jeziku. Nova država je imela prav posebno državno ureditev. Položaj kralja - velikega kneza ni bil deden, temveč so kandidate zanj volili na pol splošnih volitvah (volilno pravico je imela okoli četrtina prebivalstva). Kralj - veliki knez je bil odgovoren pred dvodomnim parlamentom imenovanim ''Sejem''. Sejem je imel pravico celo odpustiti kralja - velikega kneza s položaja. === Ruski imperij do danes === Zveza med Poljsko in Litvo se je končala leta 1795 s tretjo delitvijo Poljske med imperialno Rusijo, Prusijo in Avstrijo.<ref>{{cite book |last=Scheuch |first=E.K. |author2=David Sciulli |title=Societies, Corporations and the Nation State |publisher=Brill |year=2000 |page=187 |isbn=90-04-11664-8}}</ref> Beloruska ozemlja, ki jih je Ruski imperij pridobil pod vladavino [[Katarina Velika|Katarine II.]],<ref>{{harvnb|Birgerson|2002|page=101}}</ref> so bila leta 1796 vključena v Belorusko gubernijo ({{langx|ru|Белорусское генерал-губернаторство}}) in so bila v njeni lasti do okupacije s strani Nemškega cesarstva med prvo svetovno vojno.<ref name="Olson">{{harvnb|Olson|Pappas|Pappas|1994|page=95}}</ref> Med pogajanji o brestlitovski pogodbi je Belorusija 25. marca 1918 pod nemško okupacijo prvič razglasila neodvisnost in ustanovila Belorusko ljudsko republiko.<ref name="Birgerson 2002">{{harvnb|Birgerson|2002|pages=105–106}}</ref><ref>{{cite book |last=Ioffe |first=Grigory |title=Understanding Belarus and How Western Foreign Policy Misses the Mark |publisher=Rowman & Littlefield Publishers, Inc |year=2008 |page=57 |url=https://books.google.com/books?id=00B6wxgftH8C&q=west+belarus&pg=PA150 |isbn=978-0-7425-5558-7}}</ref> Takoj zatem se je izbruhnila poljsko-sovjetska vojna, ozemlje Belorusije pa je bilo razdeljeno med Poljsko in Sovjetsko zvezo.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=QJhMhTKw-vgC&q=belarus+partition&pg=PA282 |title=The Reconstruction of Nations |author=Timothy Snyder |publisher=Yale University Press |page=282 |year=2002 |isbn=978-0-300-12841-3}}</ref> Rada Beloruske demokratične republike od takrat obstaja kot vlada v izgnanstvu; pravzaprav je trenutno najdlje delujoča vlada v izgnanstvu na svetu.<ref>{{cite web |url=https://www.vice.com/en/article/belarus-government-in-exile-290/ |title=Europe's Last Dictatorship Is Opposed by the Oldest Exiled Government in the World |date=26 January 2016}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] od leta 1941 do leta 1944 je Belorusijo okupiral nacistični [[Tretji rajh]]. Glavno mesto [[Minsk]] je bilo tedaj tretje najbolj porušeno mesto v Evropi (po [[Varšava|Varšavi]] in [[Berlin]]u). Po vojni je zedinjena Belorusija ponovno postala ena republik Sovjetske zveze, samo še najzahodnejši kos je pripadal Poljski (večina današnjega Podlaškega vojvodstva). Ko je leta 1986 v ukrajinskem [[Černobil]]u eksplodiral reaktor jedrske elektrarne, je bila Belorusija najbolj prizadeta dežela. 27. julija 1990 je Belorusija razglasila samostojnost in neodvisnost od Sovjetske zveze. Leta 1994 je bila sprejeta Ustava Republike Belorusije. Na prvih predsedniških volitvah pa je bil izvoljen [[Aleksander Lukašenko]], ki je nadaljeval več politik Sovjetske zveze, med drugim je ohranil državno lastništvo velikega dela [[Gospodarstvo|gospodarstva]] in preprečil obsežne [[Privatizacija|privatizacije]], ki so se zgodile v drugih nekdanjih sovjetskih republikah. Leta 2011 je v Belorusiji prišlo do ekonomske krize, ki je bila pripisana Lukašenkovi centralno nadzorovani ekonomiji. Inflacija je dosegla 108,7%.<ref>{{Navedi splet|title=Belarus Economic Crisis Deepens as Currency Plunges - The New York Times {{!}} Ghostarchive|url=https://www.nytimes.com/2011/05/12/world/europe/12belarus.html|website=ghostarchive.org|accessdate=2024-01-30|archive-date=2021-12-28|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20211228231235/https://www.nytimes.com/2011/05/12/world/europe/12belarus.html|url-status=bot: unknown}}</ref> Istega leta se je zgodil bombni napad na podzemno železnico v Minsku, v katerem je bilo ubitih 15 ljudi in poškodovanih 204. Osumljenca sta bila usmrčena. [[Varnostni svet Združenih narodov]] je v izjavi namigoval na možnost, da je za napadom stala vlada Belorusije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.un.org/press/en/2011/sc10225.doc.htm|title=Security Council Press Statement on Minsk Bombing &#124; Meetings Coverage and Press Releases|website=www.un.org}}</ref> V Belorusiji so po predsedniških volitvah leta 2020 izbruhnili masovni protesti. Na volitvah je po uradnem rezultatu z 80% zmagal Lukašenko, ki je mesto predsednika zasedal že 26 let. Pojavili so se dvomi o legitimnosti volitev.<ref>{{Navedi splet|title=Belarus’s Protests Aren’t Particularly Anti-Putin|url=https://foreignpolicy.com/2020/08/19/belarus-protest-not-anti-russian-putin-interfere/|website=Foreign Policy|date=2024-02-06|accessdate=2024-01-30|language=en-US|first=Rajan|last=Menon}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protests in Belarus continue despite challenger's departure|url=https://apnews.com/article/virus-outbreak-belarus-international-news-sviatlana-tsikhanouskaya-lithuania-dc7ec04bfb73782a094c18ed4e63feaa|website=AP News|date=2020-08-11|accessdate=2024-01-30|language=en}}</ref> Lukašenka od 2020 kot legitimno vodjo Belorusije ne priznava [[Evropska unija]], [[Kanada]], [[Združene države Amerike]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Velika Britanija]]. [[Litva]] od volitev naprej nudi zatočišče opozicijski kandidatki [[Svetlana Tihanovska|Svetlani Tihanovski]] ter drugim članom Lukašenkove opozicije.<ref>{{navedi splet|title=Belarus asks Lithuania to extradite opposition leader Tsikhanouskaya|date=5 March 2021|url=https://www.euronews.com/2021/03/05/belarus-asks-lithuania-to-extradite-opposition-leader-tsikhanouskaya|publisher=Euronews|access-date=13 April 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Lithuania to Belarus: 'Rather watch hell freeze over' than deliver Tsikhanouskaya|url=https://www.dw.com/en/lithuania-to-belarus-rather-watch-hell-freeze-over-than-deliver-tsikhanouskaya/a-56787250|publisher=Deutsche Welle|access-date=13 April 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Headquarters of Tsikhanouskaya, Coordination Council and National Anti-Crisis Management|date=7 January 2021|url=https://www.voiceofbelarus.com/headquarters-of-tsikhanouskaya/|publisher=Voice of Belarus|access-date=13 April 2021}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Belarus protests: Why Poland is backing the opposition|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-54090389|work=BBC News|date=10 September 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|date=24 August 2020|title=El Pais interview with HR/VP Borrell: "Lukashenko is like Maduro. We do not recognize him but we must deal with him"|url=https://eeas.europa.eu/headquarters/headquarters-homepage/84346/el-pais-interview-hrvp-borrell-%E2%80%9Clukashenko-maduro-we-do-not-recognize-him-he-must-deal-him%E2%80%9D_en|publisher=eeas.europa.eu}}</ref><ref>Dave Lawler, [https://www.axios.com/us-lukashenko-president-belarus-353ed235-98f7-446f-919a-6a6cdab81975.html U.S. no longer recognizes Lukashenko as legitimate president of Belarus] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211221151140/https://www.axios.com/us-lukashenko-president-belarus-353ed235-98f7-446f-919a-6a6cdab81975.html |date=2021-12-21 }}, ''Axios'' (24 September 2020).</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.independent.co.uk/news/uk/politics/belarus-election-result-2020-protest-uk-lukashenko-dominic-raab-latest-a9673596.html|title=Belarus election: UK refuses to recognise result and demands international investigation into 'grisly repression' of protests|website=[[The Independent]]|date=17 August 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.cbc.ca/news/politics/canada-denounces-lukashenko-inauguration-belarus-1.5736840|title=Canada denounces Lukashenko's inauguration in Belarus, preparing sanctions over human rights violations}}</ref> Vse naštete države so proti Belorusiji zaradi prirejanja volitev in politične represije uvedle sankcije.<ref>{{navedi splet|date=24 August 2020|title=U.S., EU Sanction Belarus in Coordinated Western Action|url=https://www.wsj.com/articles/eu-leaders-agree-to-adopt-sanctions-on-belarus-officials-11601596533|publisher=The Wall Street Journal}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-belarus-election-sanctions-idUSKBN26K2R1|title=Britain and Canada impose sanctions on Belarus leader Lukashenko|newspaper=Reuters|date=29 September 2020|last1=Ljunggren|first1=Josh Smith}}</ref> Po sodelovanju Belorusije v [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] leta 2022 (potekala je tudi z njenega ozemlja) so bile sankcije še dodatno okrepljene.<ref>{{navedi novice|date=2022-03-01|title=Ukraine conflict: UK sanctions Belarus for role in Russian invasion|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/uk-politics-60580294|access-date=2022-03-29}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Guarascio|first=Francesco|date=2022-03-02|title=EU bans 70% of Belarus exports to bloc with new sanctions over Ukraine invasion|work=[[Reuters]]|url=https://www.reuters.com/world/europe/eu-approves-new-sanctions-against-belarus-over-ukraine-invasion-source-2022-03-02/|access-date=2022-03-29}}</ref> Sankcijam se je pridružila tudi [[Norveška]] in [[Japonska]]. == Zgodovinski simboli == [[Slika:Solidarity with Belarus concert.jpg|sličica|levo|Nekdanja beloruska zastava, v uporabi leta 1918 in 1991–1995, velja za simbol opozicije Lukašenkovi vladi]] Zgodovinsko utemeljeni simboli beloruske državnosti in beloruskega [[narod]]a so drugačni od tistih, ki jih trenutno uporablja [[Aleksander Lukašenko|Lukašenkov]] režim. Grb Belorusije je bil vse od časa [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] kot skupne belorusko-litovske države (13.–16. stoletje) jezdec z dvignjenim mečem, t. i. Gonja (bel. ''Pahonia'', lit. ''Vytis''), zgodovinsko zastavo pa sestavljajo trije vodoravni pasovi: dva bela in rdeči med njima. V času Sovjetske zveze so zgodovinske simbole zamenjali novi, komunistični. Po osamosvojitvi (1990) so se leta 1991 vrnili zgodovinski simboli, a jih je že leta 1995 Lukašenko ponovno zamenjal s komunističnimi. Podobna je bila usoda himne. Tradicionalni himni sta ''[[Šli bomo v strnjenih vrstah]]'' ({{langx|be|My vyjdziem ščylnymi radami}}) in ''Mogočni Bog'' ({{langx|be|Mahutny Boža}}). Trenutno uradno sprejeta je himna Beloruske sovjetske socialistične republike iz časov Sovjetske zveze z nekoliko spremenjenim besedilom. == Geografija == {{glavni|Geografija Belorusije}} [[Slika:Strusta Lake - Panorama - 2.jpg|sličica|Jezero Strusta na severu države]] Belorusija leži v [[Vzhodnoevropsko nižavje|Vzhodnoevropskem nižavju]]. Leži med zemljepisnima širinama 51° in 57° severne zemljepisne širine ter zemljepisnima dolžinama 23° in 33° vzhodne zemljepisne dolžine. Njena dolžina od severa proti jugu je 560 km, od zahoda proti vzhodu pa 650 km. Je celinska in razmeroma položna država z večjimi predeli [[Močvirje|močvirnatega]] površja.<ref name="ciageo">{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bo.html|title=Belarus&nbsp;– Geography|accessdate=7 November 2007|publisher=Central Intelligence Agency|year=2007|work=The World Factbook|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071114004238/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bo.html|archivedate=14 November 2007|url-status=live}}</ref> Okoli 40 % države pokriva gozd.<ref name="key facts">{{navedi splet|title=Key Facts|publisher=Press Service of the President of the Republic of Belarus|year=2015|url=http://president.gov.by/en/facts-en/|accessdate=2020-11-12|archive-date=2020-11-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125091057/http://president.gov.by/en/facts-en/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://hdr.undp.org/en/reports/nationalreports/europethecis/belarus/belarus_2005_en.pdf|title=Belarus: Window of Opportunity (see Table 15, page 66)|publisher=United Nations|accessdate=22 September 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081001230713/http://hdr.undp.org/en/reports/nationalreports/europethecis/belarus/belarus_2005_en.pdf|archivedate=1 October 2008|url-status=live}}</ref> Država leži znotraj dveh ekoregij: sarmatskih mešanih gozdov in srednjeevropskih mešanih gozdov. Na vzhodu ob meji s Poljsko je [[Beloveška pušča]], obsežno območje [[pragozd]]a, ki je zaščiteno kot [[narodni park Beloveška pušča|narodni park]] in vključeno na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne dediščine]]. Podnebje je celinsko. V Belorusiji je veliko potokov in okoli 11.000 jezer.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bo.html|title=Europe :: Belarus — The World Factbook|accessdate=15. 3. 2020|website=www.cia.gov|publisher=|language=en|archive-date=2020-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20200529030012/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/bo.html|url-status=dead}}</ref> Največje reke so [[Nemen]], [[Pripjat (reka)|Pripjat]] in [[Dneper]]. Nemen teče proti zahodu in [[Baltsko morje|Baltskemu morju]], Pripjat teče proti vzhodu in se izliva v Dneper, ta pa proti jugu in v [[Črno morje]]. Najvišja točka Belorusije je [[Dzeržinska gora]] (''Dziaržynskaja hara'') s 345 metri [[nadmorska višina|nadmorske višine]]. Najnižja je na reki Nemen – 90 m.<ref name="ciageo" /> Podnebje ima blage do hladne zime, z najnižjimi januarskimi temperaturami od -4 °C na jugozahodu (Brest) do -8 °C na severovzhodu ([[Vitebsk]]), ter hladna in vlažna poletja s povprečno temperaturo 18 °C. Belorusija ima povprečno letno količino padavin od 550 do 700 mm. Država se nahaja v prehodnem območju med celinskim in morskim podnebjem. Naravna bogastva vključujejo [[les]] in nahajališča [[Šota|šote]], manjše zaloge [[Nafta|nafte]] in [[Zemeljski plin|zemeljskega plina]], pridobivajo tudi [[granit]], [[dolomit]] ([[apnenec]]), [[lapor]], [[Kreda (mineral)|kredo]], gradbeni pesek in [[Glina|glino]].<ref name=":0" /> Okrog 70 % sevanja od [[Černobilska nesreča|Černobilske nesreče]] leta 1986 v sosednji Ukrajini je prešlo na ozemlje Belorusije in radioaktivno onesnaženje je prizadelo okoli petino površine države.<ref>{{Navedi novice|title=Belarus cursed by Chernobyl|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/4485003.stm|date=26. 4. 2005|language=en|work=BBC}}</ref> Belorusija meji na pet držav: Latvijo na severu, Litvo na severozahodu, Poljsko na zahodu, Rusijo na severu in vzhodu ter Ukrajino na jugu. Pogodbi iz let 1995 in 1996 sta razmejili meje Belorusije z Latvijo in Litvo, Belorusija pa je leta 2009 ratificirala pogodbo iz leta 1997 o vzpostavitvi belorusko-ukrajinske meje.[126]: 14  Belorusija in Litva sta februarja 2007 ratificirali končne dokumente o razmejitvi meje. == Državna ureditev == [[Slika:Putin with Alexander Lukashenko 2015.jpg|sličica|Aleksander Lukašenko z [[Vladimir Putin|Vladimirjem Putinom]]]] Belorusija je [[Predsedniški sistem|predsedniška]] republika, ki ji vladata predsednik in državni zbor. Glava države in najvišji predstavnik izvršne oblasti je predsednik države. Predsedniški mandat traja pet let. Po ustavi iz leta 1994 je bila funkcija predsednika omejena na dva mandata, vendar je sprememba ustave leta 2004 to omejitev odpravila.<ref name="bbclukapro">{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3882843.stm|title=Profile: Alexander Lukashenko|accessdate=30 April 2010|date=9 January 2007|work=BBC News|publisher=British Broadcasting Corporation|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100420191928/http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3882843.stm|archivedate=20 April 2010|url-status=live}}</ref> Zakonodajno oblast izvaja dvodomni parlament - Narodni zbor (bel. ''Nacyjanalny schod''). Sodno oblast predstavljajo sodišča s Najvišjim in Ustavnim sodiščema na čelu. Predsednik države je od leta 1994 [[Aleksander Lukašenko]]. Zaradi njegovega [[Avtoritarnost|avtoritarnega]] načina vodenja države je Belorusija pogosto označena kot »zadnja evropska diktatura«.<ref name=":16">{{Navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/3882843.stm|title=Profile: Alexander Lukashenko|date=9. 1. 2007|accessdate=17. 7. 2018|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.amnesty.org/en/region/europe-and-central-asia/eurasia/belarus|title=Belarus|date=2007|accessdate=|website=|publisher=Amnesty International|last=|first=|language=en|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071212011715/http://www.amnesty.org/en/region/europe-and-central-asia/eurasia/belarus|archivedate=12. 12. 2007}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.theguardian.com/world/2012/oct/07/belarus-inside-europes-last-dictatorship|title=Belarus: inside Europe's last dictatorship|date=7. 10. 2012|website=The Guardian|publisher=|last=Rausing|first=Sigrid|language=en}}</ref> Da v Belorusiji vodi diktaturo, je priznal tudi Lukašenko sam.<ref>{{Navedi splet|title=‘A dictatorship like in Belarus is better than a democracy like in Ukraine,’ says Belarusian leader|url=https://meduza.io/en/news/2025/01/07/a-dictatorship-like-in-belarus-is-better-than-a-democracy-like-in-ukraine-says-belarusian-leader|website=Meduza|accessdate=2025-01-07|language=en}}</ref> Volitve pod Lukašenkovo oblastjo so široko kritizirane kot nepoštene in številne organizacije predsedniku očitajo nasilno zatiranje opozicije.<ref>{{Navedi splet|title=Elections in Belarus|url=https://www.osce.org/odihr/elections/belarus|website=www.osce.org|accessdate=15. 3. 2020|date=|language=en}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=What should the EU do about Belarus?|url=https://www.economist.com/eastern-approaches/2010/12/27/what-should-the-eu-do-about-belarus|newspaper=The Economist|accessdate=|date=27. 12. 2010|language=en}}</ref> [[Indeks demokratičnosti]] Belorusije je najnižji od evropskih držav, organizacija [[Novinarji brez meja]] pa je na lestvici svobode tiska 2019 državo uvrstila na 153. mesto od 180 držav.<ref>{{Navedi splet|title=2019 World Press Freedom Index|url=https://rsf.org/en/ranking/2019|website=rsf.org|accessdate=15. 3. 2020|language=en|publisher=Reporters Without Borders}}</ref> Belorusija je zadnja evropska država, ki še uporablja [[Smrtna kazen|smrtno kazen]]. Leta 2021 sta bili [[Združene države Amerike|ZDA]] in Belorusija edini od 57 držav članic [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]], ki sta v tem letu izvajali usmrtitve.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.amnesty.org/en/documents/act50/5418/2022/en/|title=Death Sentences and Executions 2021|date=Maj 2022|publisher=Amnesty International|page=11|language=en}}</ref> == Upravna delitev == {{glavni|Regije Belorusije|Okrožja Belorusije}} [[File:Belarus, administrative divisions - en - colored.png|thumb|Upravna delitev Belorusije]] Belorusija je razdeljena na šest regij, imenovanih oblasti ({{langx|be|вобласць}}; {{langx|ru|область}}), ki so poimenovane po mestih, ki so njihova upravna središča: [[Brest, Belorusija|Brest]], [[Gomel]], [[Grodno]], [[Mogilev]], [[Minsk]] in [[Vitebsk]].<ref name="Constitution of Belarus-2004a">{{cite web |url=http://www.president.gov.by/en/press19329.html |title=Section&nbsp;I: Principles of the Constitutional System. Published 1994, amended in 1996 |access-date=22 December 2007 |year=2004 |work=Constitution of Belarus |publisher=Press Service of the President of the Republic of Belarus |archive-url=https://web.archive.org/web/20071217035739/http://www.president.gov.by/en/press19329.html |archive-date=17 December 2007}}</ref> Vsaka regija ima pokrajinski zakonodajni organ, imenovan regionalni svet ({{langx|be|link=no|абласны Савет Дэпутатаў}}; {{langx|ru|link=no|Областной Совет депутатов}}), ki ga izvolijo njeni prebivalci, in pokrajinski izvršni organ, imenovan regijska uprava (belorusko: абласны выканаўчы камiтэтаў; rusko: областной исполнительный комитет), katerega predsednika imenuje predsednik.<ref>{{cite web |url=http://www.president.gov.by/en/press19333.html |title=Section&nbsp;V: Local government and self-government |access-date=22 December 2007 |year=2004 |work=Constitution of Belarus |publisher=Press Service of the President of the Republic of Belarus |archive-url=https://web.archive.org/web/20071105204240/http://president.gov.by/en/press19333.html |archive-date=5 November 2007}}</ref> Regije so nadalje razdeljene na 118 rajonov, ki se običajno prevajajo kot okrožja ({{langx|be|link=no|раён}}; {{langx|ru|link=no|район}}). Vsako okrožje ima svojo zakonodajno oblast ali rajonski svet ({{langx|be|link=no|раённы Савет Дэпутатаў}}; {{langx|ru|link=no|районный Совет депутатов}}), ki ga izvolijo njegovi prebivalci, in izvršno oblast ali rajonsko upravo, ki jo imenujejo oblasti izvršne oblasti. Mesto Minsk je razdeljeno na devet okrožij in uživa poseben status državne prestolnice na isti upravni ravni kot regije. Vodi ga izvršni odbor in prejel je listino o samoupravi.<ref>{{cite web |url=http://www.minsk.gov.by/cgi-bin/gor_ind.pl?lang=eng |title=About Minsk |access-date=20 December 2007 |publisher=Minsk City Executive Committee}}</ref> == Prebivalstvo == Leta 2025 je v Belorusiji živelo 9.109.280. Osnovne narodne in narodnostne skupine Belorusije so: [[Belorusi]] 80 %, [[Rusi]] 12 %, [[Ukrajinci]] 2,9 %, [[Nemci]] 2,1 %, [[Latvijci]] 1,2 %, [[Romi]] in [[Poljaki]] 0,6 %. === Jezik === [[Beloruščina]] in [[ruščina]] sta uradna jezika Belorusije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bbc.co.uk/languages/european_languages/languages/belarusian.shtml|title=Languages across Europe: Belarusian, Belarusan|date=2024-06-11|accessdate=2024-06-11|website=bbc.co.uk|publisher=BBC}}</ref> Beloruščina je bila zgodovinsko zatirana, kar se je (z izjemo kratkega obdobja po osamosvojitvi) nadaljevalo tudi pod Lukašenkom.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Inside the Fight To Preserve the Belarusian Language|url=https://time.com/6224762/fight-to-preserve-belarusian-language/|website=TIME|date=2022-10-28|accessdate=2024-06-11|language=en|first=Amanda|last=Coakley|archive-date=2024-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240206010426/https://time.com/6224762/fight-to-preserve-belarusian-language/|url-status=dead}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=In Lukashenko’s Belarus, Belarusian culture is not welcome|url=https://kyivindependent.com/in-lukashenkos-belarus-belarusian-culture-is-not-welcome/|website=The Kyiv Independent|date=2023-07-20|accessdate=2024-06-11|language=en}}</ref> Zato je danes najbolj pogost jezik ruščina, ki jo v vsakodnevnem življenju uporablja 71% prebivalstva, beloruščino pa 26%. V državi se govori še [[poljščina]], [[ukrajinščina]] in [[jidiš]].<ref>{{navedi splet|url=http://belstat.gov.by/homep/ru/perepic/2009/vihod_tables/5.11-0.pdf|title=Archived copy|access-date=2012-08-01|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131018221300/http://belstat.gov.by/homep/ru/perepic/2009/vihod_tables/5.11-0.pdf|archive-date=2013-10-18}}</ref> Beloruščina danes skoraj ni več v uporabi v večjih mestih, medijih, literaturi in šolah. Delež njene uporabe še naprej pada, hkrati pa je postala tudi simbol upora proti režimu.<ref>{{Navedi splet|title=The Belarusian language in the period of socio-political crisis: signs of linguistic discrimination|url=https://penbelarus.org/en/2022/09/26/belaruskaya-mova-u-peryyad-gramadska-palitychnaga-kryzisu-prayavy-mounaj-dyskryminaczyi.html|website=PEN Belarus|date=2022-09-26|accessdate=2024-06-11|language=en-US}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Bekus|first1=Nelly|title=Struggle over identity: the official and the alternative "Belarusianness"|date=2010|publisher=CEU press|location=Budapest|isbn=978-963-9776-68-5|pages=151–155|url=https://books.openedition.org/ceup/616|access-date=28 January 2024}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Belarusian: An extremist language?|url=https://neweasterneurope.eu/2021/10/11/belarusian-an-extremist-language/|website=New Eastern Europe|date=2021-10-11|accessdate=2024-06-11|language=en-GB|last=arkadiusz.zajac@kew.org.pl}}</ref> === Veroizpovedi === Po podatkih iz leta 2011 je 48,3 % prebivalstva pripadnikov [[Vzhodna pravoslavna cerkev|Vzhodne pravoslavne cerkve]]. 7,1 % prebivalcev je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatolikov]] in 3,3 % pripadnikov drugih verstev. Manjšinske vere, prisotne v državi, vključujejo različne denominacije [[Protestantizem|protestantizma]], [[grško katolištvo]], judovstvo, islam in neopaganizem. 41,1 % prebivalcev [[Brezverstvo|ni vernih]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.mfa.gov.by/upload/pdf/religion_eng.pdf|title=Religion and denominations in the Republic of Belarus|date=November 2011|accessdate=15. 3. 2020|publisher=Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Belorusije|language=en}}</ref> == Gospodarstvo == Belorusija je država v razvoju, vendar ima na 60. mestu indeksa človekovega razvoja Združenih narodov ''zelo visok'' človekov razvoj.<ref>{{Cite web |last=Nations |first=United |title=Country Insights |url=https://hdr.undp.org/data-center/country-insights |language=en}}</ref> Leta 2019 je bil delež proizvodnje v BDP 31 %. Proizvodnja je zaposlovala 35 % delovne sile.<ref>{{cite web |last1=O'Neill |first1=Aaron |title=Belarus GDP Distribution Across Economic Sectors |url=https://www.statista.com/statistics/446138/belarus-gdp-distribution-across-economic-sectors/ |access-date=6 April 2021 |website=Statista}}</ref> Rast proizvodnje je veliko manjša kot v gospodarstvu kot celoti – približno 2,2 % leta 2021. Med pomembne kmetijske proizvode spadajo krompir in stranski proizvodi goveda, vključno z mesom.<ref name="The World Factbook">{{Cite CIA World Factbook |country=Belarus |section=Economy |access-date=8 October 2007 |year=2007}}</ref> Belorusija ima trgovinske odnose z več kot 180 državami. Leta 2024 sta bili njeni glavni trgovinski partnerici Rusija, ki je predstavljala 66 % mednarodne trgovine Belorusije, in države EU z 11 % trgovine države.<ref>{{Cite web |url=https://policy.trade.ec.europa.eu/eu-trade-relationships-country-and-region/countries-and-regions/belarus_en |title=EU trade relations with Belarus |date=3 July 2024 |website=policy.trade.ec.europa.eu}}</ref> Aprila 2022 je EU zaradi omogočanja ruske invazije na Ukrajino leta 2022 uvedla trgovinske sankcije proti Belorusiji.<ref>{{cite press release |title=EU sanctions in response to the involvement of Belarus in the Russian military aggression against Ukraine |date=8 April 2022 |url=https://trade.ec.europa.eu/access-to-markets/en/news/eu-sanctions-response-involvement-belarus-russian-military-aggression-against-ukraine |publisher=European Commission}}</ref> Sankcije so bile avgusta 2023 podaljšane in razširjene. Te sankcije so dodatek k tistim, ki so bile uvedene po ponarejenih volitvah Lukašenka leta 2020.<ref>{{cite web |title=EU restrictive measures against Belarus |url=https://www.consilium.europa.eu/en/policies/sanctions/restrictive-measures-against-belarus/ |publisher=European Council, Council of the European Union}}</ref> == Kultura == {{glavni|Kultura Belorusije}} === Umetnost in literatura === [[File:Нацыянальны акадэмічны Вялікі тэатар опэры і балету г. Менск 2.jpg|thumb|Gledališče Opera in balet v Minsku]] Beloruska vlada sponzorira letne kulturne festivale, kot je ''Slavjanski bazar'' v [[Vitebsk]]u, ki predstavlja beloruske izvajalce, umetnike, pisatelje, glasbenike in igralce. Več državnih praznikov, kot sta ''dan neodvisnosti'' in ''dan zmage'', pritegnejo velike množice in pogosto vključujejo prikaze, kot so ognjemeti in vojaške parade, zlasti v Vitebsku in Minsku. Vladno ministrstvo za kulturo financira dogodke, ki promovirajo belorusko umetnost in kulturo v državi in ​​zunaj nje. Beloruska književnost<ref>{{cite web|title=Belarusian Literature|url=http://www.yivoencyclopedia.org/article.aspx/Belarusian_Literature|website=yivoencyclopedia.org|access-date=10 February 2016}}</ref> se je začela z verskimi spisi iz 11. do 13. stoletja, kot je poezija Cirila Turavskega iz 12. stoletja.<ref name="bypoem">{{cite web|url=http://www.belarusguide.com/culture1/literature/Old_Poetry.html |title=Old Belarusian Poetry |access-date=9 October 2007|year=1994|publisher=Virtual Guide to Belarus|archive-url=https://web.archive.org/web/20071011050535/http://www.belarusguide.com/culture1/literature/Old_Poetry.html|archive-date=11 October 2007|url-status=live}}</ref> Do 16. stoletja je prebivalec Polocka Francisk Skarina prevedel [[Sveto pismo]] v beloruščino. Izšlo je v [[Praga|Pragi]] in [[Vilna|Vilni]] nekje med letoma 1517 in 1525, s čimer je postala prva knjiga, natisnjena v Belorusiji ali kjerkoli v Vzhodni Evropi.<ref name="byeb">"Belarus: history", [https://www.britannica.com/place/Belarus/Government-and-society#toc33453 Britannica.com]; accessed 4 March 2016.</ref> Moderna doba beloruske literature se je začela v poznem 19. stoletju; eden vidnih pisateljev je bil Janka Kupala. Številni beloruski pisci tistega časa, kot so Uładzimir Zyłka, Kazimir Svayak, Jakub Kolas, Źmitrok Biadula in Maksim Haretski, so pisali za ''Našo Nivo'', časopis v beloruskem jeziku, ki je izhajal prej v Vilni, zdaj pa izhaja v Minsku.<ref>{{cite web|url=http://nn.by/?c=ar&i=151632&lang=en|title=About Nasha Niva newspaper|work=Nasha Niva|archive-url=https://web.archive.org/web/20160325164633/http://nn.by/?c=ar&i=151632&lang=en|archive-date=25 March 2016}}</ref> Po vključitvi Belorusije v Sovjetsko zvezo je sovjetska vlada prevzela nadzor nad kulturnimi zadevami republike. V novoustanovljeni beloruski SSR je sprva potekala politika ''belorusizacije''. Ta politika je bila obrnjena v 1930-ih in večina vidnih beloruskih intelektualcev in zagovornikov nacionalizma je bila izgnana ali ubita v stalinističnih čistkah.<ref>{{cite journal|last=Tereshkovich|first=Pavel|author2=Robert J. Valliere|title=The Belarusian Road to Modernity|url=https://archive.org/details/sim_international-journal-of-sociology_fall-2001_31_3/page/n79|journal=International Journal of Sociology|year=2001|volume=31|series=Belarus:Between the East and the West (I)|issue=3|pages=78–89| doi=10.1080/15579336.2001.11770234| jstor=20628625| s2cid=152025564}}</ref> Svoboden razvoj literature se je zgodil le na ozemlju pod Poljsko do sovjetske okupacije leta 1939. Več pesnikov in avtorjev je po nacistični okupaciji Belorusije odšlo v izgnanstvo in se vrnili šele v 1960-ih. [[File:Wincenty Dunin-Marcinkiewicz 2.jpg|thumb|upright|Pesnik in libretist Vincent Dunin-Martsinkyevich]] Zadnji večji preporod beloruske literature se je zgodil v 1960-ih z romani, ki sta jih objavila Vasil Bikaŭ in Vladimir Karatkievič. Vpliven avtor, ki je preučeval katastrofe, ki jih je država utrpela, je bil Ales Adamovič. [[Svetlana Aleksijevič]], beloruska dobitnica Nobelove nagrade za književnost 2015, ga je imenovala za »svojega glavnega učitelja, ki ji je pomagal najti svojo pot«.<ref>{{Cite web| url=https://www.nobelprize.org/prizes/literature/2015/alexievich/biographical/|title=The Nobel Prize in Literature 2015|website=NobelPrize.org}}</ref> Glasba v Belorusiji je v veliki meri sestavljena iz bogate tradicije ljudske in verske glasbe. Ljudsko glasbeno tradicijo v državi sega v čas Velike litovske kneževine. V 19. stoletju je poljski skladatelj Stanisław Moniuszko skladal opere in komorne skladbe, ko je živel v Minsku. Med bivanjem je sodeloval z beloruskim pesnikom Vincentom Duninom-Martsinkijevičem in ustvaril opero ''Sialanka'' (Kmečka žena). Konec 19. stoletja so večja beloruska mesta ustanovila svoje operne in baletne skupine. Balet ''Slavec'' M. Krošnerja je nastal v času Sovjetske zveze in je postal prvi beloruski balet, prikazan v Nacionalnem akademskem baletnem gledališču Vialiki v Minsku. Po drugi svetovni vojni se je glasba osredotočala na stiske beloruskega ljudstva ali na tiste, ki so prijeli za orožje v obrambo domovine. V tem obdobju je Anatolij Bogatirev, ustvarjalec opere ''V gozdu Polesje'', služil kot "tutor" beloruskih skladateljev. Nacionalno akademsko baletno gledališče v Minsku je leta 1996 prejelo nagrado ''Benois de la Dance'' kot najboljša baletna skupina na svetu. Rock glasba je v zadnjih letih postala vse bolj priljubljena, čeprav je beloruska vlada poskušala omejiti količino tuje glasbe, predvajane na radiu, v korist tradicionalne beloruske glasbe. Od leta 2004 Belorusija pošilja izvajalce na Pesem Evrovizije.<ref>{{cite web|title=Eurovision.tv|url=http://www.eurovision.tv/page/timeline|archive-url=https://web.archive.org/web/20130504003019/http://www.eurovision.tv/page/timeline|archive-date=4 May 2013|website=Eurovision.tv|access-date=4 March 2016}}</ref> [[Marc Chagall]] se je rodil v Lizni (blizu Vitebska) leta 1887. Leta prve svetovne vojne je preživel v sovjetski Belorusiji, postal eden najuglednejših umetnikov v državi in ​​član modernistične avantgarde ter bil ustanovitelj Vitebske umetniške šole.<ref>{{cite web|url=http://www.ehu.lt/ru/news/pokazatj-statjju/shagal-v-belarusi-ignoriruemj-zabtj-i-snova-otkrtj|title=Шагал в Беларуси: игнорируемый, забытый и снова открытый|archive-url=https://web.archive.org/web/20160326221817/http://www.ehu.lt/ru/news/pokazatj-statjju/shagal-v-belarusi-ignoriruemj-zabtj-i-snova-otkrtj|archive-date=26 March 2016}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=5-7EHMntMsUC&q=%D0%A8%D0%B0%D0%B3%D0%B0%D0%BB+%D0%92%D0%B8%D1%82%D0%B5%D0%B1%D1%81%D0%BA&pg=PA298|title=Атлас мировой живописи|isbn=978-5-373-00553-1|last1=Геташвили|year=2006|publisher=ОЛМА Медиа Групп }}</ref> == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] * [[Beloruska ljudska republika]] == Sklici == {{sklici|20em}} == Zunanje povezave == * [https://www.belarus.by/ Uradno spletno mesto Belorusije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090203090830/http://www.belarus.by/ |date=2009-02-03 }} {{wikislovar}} {{Skupnost neodvisnih držav}} {{OVSE}} {{Evropa}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Skupnost neodvisnih držav]] [[Kategorija:Belorusija|*]] fmh9vx04syuxps6c6i3pgvsxffcjfx7 Poljska 0 4841 6659761 6654859 2026-04-14T16:41:27Z Ljuba24b 92351 /* Turizem */ 6659761 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = ''Rzeczpospolita Polska'' |conventional_long_name = Republika Poljska |common_name = Poljska |common_name2 = Poljske |flag_border = Flag of Poland (bordered).svg |image_flag = Flag of Poland.svg |image_coat = Herb Polski.svg |image_map = EU-Poland.svg |map_caption = Lega Poljske (temno zeleno)<br/><small>na [[Evropa|Evropski celini]] (sivo) — v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno)</small> |national_motto = |national_anthem = {{jezik|pl|[[Mazurek Dąbrowskiego]]}}<br />(»Mazurka [[Jan Henrik Dombrowski|Dombrowskega]]«) |official_languages = [[poljščina]]<sup>1</sup> |capital = [[Varšava]] |latd=52|latm=13|latNS=N|longd=21|longm=2|longEW=E |largest_city = [[Varšava]] |government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] |leader_title1 = [[predsednik Poljske|predsednik]] |leader_title2 = [[predsednik vlade Poljske|predsednik vlade]] |leader_name1 = [[Karol Nawrocki]] |leader_name2 = [[Donald Tusk]] |accessionEUdate = [[1. maj]] [[2004]] |area_km2 = 312 672<sup>3</sup> |area_rank = 68. |percent_water = 2,65 |population_estimate = 37 698 294<ref name="GUS2023VI">{{navedi splet |title=Ludność. Stan i struktura ludności oraz ruch naturalny w przekroju terytorialnym. Stan w dniu 30 czerwca |accessdate=2023-11-11 |website=stat.gov.pl |url=https://stat.gov.pl/obszary-tematyczne/ludnosc/ludnosc/ludnosc-stan-i-struktura-ludnosci-oraz-ruch-naturalny-w-przekroju-terytorialnym-stan-w-dniu-30-czerwca,6,35.html |language=pl}}</ref> |population_estimate_year = 2023 |population_estimate_rank = |population_census = |population_census_year = |population_density_km2 = 120,56<ref name="GUS2023VI"/> |population_density_rank = |demonym = Poljak, Poljakinja |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.PL">{{navedi splet|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=964,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Poland) |publisher=Mednarodni denarni sklad |date=10 October 2023 |access-date=10 October 2023}}</ref> |GDP_nominal = 842,17 milijarde $ |GDP_nominal_rank = 21. |GDP_PPP = 1,71 bilijona $ |GDP_PPP_rank = 21. |GDP_nominal_per_capita = 22 393 $ |GDP_nominal_per_capita_rank = 44. |GDP_PPP_per_capita = 45 538 $ |GDP_PPP_per_capita_rank = 40. |Gini = 27,2 |Gini_year = 2020 |Gini_change = |Gini_ref = <ref name="eurogini">{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|title=Gini coefficient of equivalised disposable income|publisher=Eurostat|access-date=21 June 2022|archive-date=9 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201009091832/https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|url-status=live}}</ref> |HDI = 0,876 |HDI_year = 2021 |HDI_change = |HDI_rank = 34. |HDI_ref = <ref>{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/content/human-development-report-2021-22|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|access-date=11 September 2022|date=8 September 2022|format=PDF}}</ref> |sovereignty_type = [[Zgodovina Poljske|Ustanovitev]] |established_event1 = združitev |established_event2 = [[Krst Poljske|pokristjanjenje]]<sup>2</sup> |established_event3 = [[Druga poljska republika|ponovna razglasitev]] |established_date1 = [[10. stoletje]] |established_date2 = [[966]] |established_date3 = [[11. november]] [[1918]] |currency = [[poljski zlot|zlot]] |currency_code = PLN |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |cctld = [[.pl]]<sup>4</sup> |calling_code = 48 |footnote1 = V nekaterih [[gmina|lokalnih oblasteh]] se uporabljajo tudi [[nemščina]], [[beloruščina]], [[kašubščina]] in [[litovščina]] kot pomožni jeziki uradovanja občin, vendar niso [[uradni jezik]]i. |footnote2 = Sprejem [[krščanstvo|krščanstva]] imajo številni Poljaki, ne glede na svojo versko opredelitev, za enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini Poljske, saj je nova religija omogočila združitev območnih plemen.<ref>http://books.google.com/books?id=39SoSG4NGAoC&pg=PA77&lpg=PA77&dq=poland's+millennium&sig=uQ-qK9oxqMuHmVvZJj8lszrm1ps</ref> |footnote3 = Površina kopnega vključno s celinskimi vodami je 311&nbsp;888 km², kar skupaj z delom ozemeljskega morja (zalivi in pristaniške vode – 791 km²) tvori t.&nbsp;i. administrativno območje Poljske.<ref>{{navedi knjigo|title=Mały Rocznik Statystyczny Polski 2015|page=18|url=https://stat.gov.pl/obszary-tematyczne/roczniki-statystyczne/roczniki-statystyczne/maly-rocznik-statystyczny-polski-2015,1,16.html|publisher=Statistični urad Poljske|date=2015-07-09}}</ref> |footnote4 = Kot članica Evropske unije tudi [[.eu]]. }} '''Republika Poljska''' je [[morje|obmorska]] [[država]] v [[Srednja Evropa|Srednji]] [[Evropa|Evropi]], leži med [[Nemčija|Nemčijo]] na zahodu, [[Češka|Češko]] in [[Slovaška|Slovaško]] na jugu, [[Ukrajina|Ukrajino]] in [[Belorusija|Belorusijo]] na vzhodu, ter [[Baltsko morje|Baltskim morjem]], [[Litva|Litvo]] in [[Rusija|Rusijo]] (v obliki [[Kaliningrad|kaliningrajske]] eksklave) na severu. Meri 312.679&nbsp;km² in ima okoli 38 milijonov prebivalcev (2020). Njen položaj in dostopnost sta pomenila, da se je na njenem ozemlju bilo mnogo [[vojna|vojn]], skozi [[stoletje|stoletja]] so se zato njene meje znatno spreminjale. Državno ime Poljska (''Polska'') je bilo prvič uporabljeno v 11. stoletju, izhaja pa iz imena plemena ''Polanie'', ki se je na območju med [[Odra|Odro]] in [[Visla|Vislo]] naselilo po propadu [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] v 5. stoletju. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Poljske}} Zgodovina poljske države sega v [[10. stoletje]], ko so se na ozemlju današnje Poljske začele združevati etnične skupine pod upravo dinastije [[Pjasti|Pjastov]]. V 12. stoletju je prej enotna država razpadla na več manjših teritorijev, ki so bili leta 1241 razdejani v napadu [[Tatari|tatarsko]]-[[Mongoli|mongolske]] [[Zlata horda|Zlate horde]]. Pod dinastijo [[Jagelonci|Jageloncev]] je Poljska stopila v zavezništvo s sosednjo [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]], kar je služilo za podlago dobi razcveta pod Poljsko-litovskim združenjem v 16. stoletju ([[Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev#Lublinska unija|Lublinska unija]] in nastanek [[Republika obeh Narodov|Republike obeh Narodov]]). V tej dobi so prebivalci dežele uvedli velik pomen svobode in parlamentarnega političnega sistema, kljub temu da je večino pridobitev izkoriščala t. i. [[Šlahta]] (''Szlachta''), premožen in vpliven sloj prebivalstva. Od takrat naj bi Poljaki visoko cenili svobodo kot zelo pomembno vrednoto, zaradi česar sami sebe še danes imenujejo ''narod svobodnih ljudi''. [[File:Wawel castle.jpg|300px|thumb|left|[[Grad Vavel]], [[Krakov]]]] Nemirna doba 17. stoletja, znana kot [[Potop (zgodovina Poljske-Litve 1648-1667)|''Potop'']], je prinesla [[Švedska|švedsko]] zasedbo. V tem času so se – vse do leta 1699 - na Poljskem bíle tudi mnoge bitke z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]], Rusijo, [[Kozaki]], [[Transilvanija|Transilvanijo]] in [[Prusija|Prusijo]]. Naslednjih 80 let je prineslo zaton centralne uprave ter šibkost nekaterih pomembnih institucij, zaradi česar je država zašla v skorajšnjo anarhijo in vse večjo odvisnost od Rusije. Slednje je bilo zlasti posledica dejstva, da je v parlamentu Republike obeh Narodov sleherni član lahko dal veto na vsako odločitev, množico teh pa je v prav ta namen podkupil ruski car. Tako skozi glasovanje v parlamentu niso prišle reforme, ki bi nadalje razvijale državni sistem. V obdobju [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] je pomembno vlogo za razvoj dežele igralo gibanje za politično prenovo, ki je napisalo prvo evropsko ustavo leta 1791 ([[Ustava tretjega maja]] Republike obeh Narodov). Proces reformiranja se je zaključil z razpadom Poljsko-litovske unije ter [[Delitve Poljske|razdelitvijo poljskega ozemlja]] med Rusijo, Prusijo in [[Habsburška monarhija|Avstrijo]] v letih 1772, 1793 in 1795. To obdobje je zaznamovalo več vstaj Poljakov proti okupatorjem. [[File:Poland-00808_-_Castle_Square_(31215382745).jpg|300px|thumb|left|Kraljevski grad v [[Varšava|Varšavi]]]] [[Slika:Polska1020-c.png|300px|thumb|right|Poljska v 11. stoletju]] [[Slika:Republika obeh narodov.png|300px|thumb|right|Poljsko-litovsko združenje na višku moči]] [[Slika:RzeczpospolitaII.png|thumb|300px|right|Zemljevid Poljske leta 1922]] Država je bila novo oblikovana v času [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] in sicer kot [[Varšavska vojvodina]]. Slednja se je po padcu Napoleonove vladavine preobrazila v [[Kongresna Poljska|Kongresno Poljsko]], ki je temeljilo na liberalni ustavi. S časom so ruski carji oklestili poljsko samostojnost in Rusija si je kasneje priključila kraljestvo. [[Prva svetovna vojna]] je Poljski prinesla novo priložnost za samostojnost, saj so bile okupatorske države po vojni politično in tehnično oslabljene. Zmagovalci vojne so se strinjali o razdelitvi, ki jo je v eni izmed [[Štirinajst točk|Štirinajstih točk]] predlagal ameriški predsednik [[Woodrow Wilson]]. Po predaji Nemčije 1918 je nastala nova država, ''[[Druga poljska republika]]''. Novo nevarnost suverenosti pa je pomenila [[Sovjetska zveza]], s katero se je Poljska zapletla v [[poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetsko vojno]] leta 1919 in po sporazumu ohranila samostojnost. {{glavni|Poljska kampanja (1939)}} Druga poljska republika je trajala do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko sta si jo 28. septembra 1939 sporazumno razdelili Nemčija in Sovjetska zveza. Poljska je v obdobju svetovne vojne doživela hude izgube na vseh področjih: izmed evropskih narodov je v vojni po deležih prebivalstva padlo največ Poljakov, in sicer več kot 6 milijonov, od tega polovica [[Judje]]. Po vojni se je poljska država geografsko premestila proti zahodu, in sicer do reke Odre (zahodna meja) ter [[Curzonova linija|Curzonove črte]] (vzhodna meja). Po tem premiku je Poljska izgubila 76.000&nbsp;km<sup>2</sup> (20 %) svojega predvojnega ozemlja, ti premiki meja pa so pomenili obsežne migracije [[Poljaki|Poljakov]], [[Nemci|Nemcev]], [[Ukrajinci|Ukrajincev]] ter Judov. Povojno obdobje je na Poljsko prineslo komunistični režim, podoben vsem ostalim vzhodnega bloka; leta 1948 je oblikovanje sistema po [[Stalinizem|stalinističnem]] režimu pomenilo novo totalitarno vladavino. ''Ljudska republika Poljska'', kot je bilo ime novi državi, je bila razglašena leta 1952. Štiri leta kasneje je politika države postala nekoliko bolj liberalna, zaradi česar je bilo med drugim pomiloščenih mnogo zapornikov. Istega leta pa je prišlo tudi do krvavo zadušene delavske vstaje v Poznanu, ki danes velja za prvo pomembno znamenje notranjega odpora proti vzhodnemu komunističnemu sistemu in začetek dolgoletnega rušenja slednjega. Delavski nemiri leta 1980 so vodili k ustanovitvi poljskega sindikata ''[[Solidarność]]'', ki je s časom postal močna politična sila. Okrnil je prevlado [[Komunistična partija Poljske|Komunistične partije]] in leta 1989 slavil zmago na parlamentarnih volitvah. Leto kasneje je kandidat Solidarnosti [[Lech Wałęsa]] postal predsednik države. Trda državna politika ekonomije po demokratizaciji v začetku devetdesetih je omogočila Poljski utrditev domačega gospodarstva. Kljub posameznemu dodatnemu nazadovanju socialnih in ekonomskih standardov se je v tem obdobju izboljšal demokratični vidik sistema, v primerjavi z drugimi vzhodnoevropskimi državami pa je Poljska najhitreje dvignila svoj [[bruto domači proizvod]] (BDP) na raven pred letom 1989. Leta 1999 se je Poljska vključila v zvezo [[NATO]], junija 2003 pa so Poljaki izglasovali tudi pristop k [[Evropska unija|Evropski uniji]]; slednja se je zgodila 1. maja 2004. == Geografija == {{glavni|Geografija Poljske}} === Pokrajina === [[Slika:Tatry Panorama01xxx.jpg|thumb|300px|Tatre so najbolj slikovito gorovje Poljske]] [[File:Mk Stettin Hafen2.jpg|thumb|300px|Pristanišče na reki [[Odra|Odri]] v [[Szczecin]]u]] Poljska skoraj v celoti leži na 500 km širokem delu [[severnoevropsko nižavje|severnoevropskega nižavja]], povprečna višina države je 173 metrov. Južna meja poteka po gorovjih [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] in [[Karpati]] (tudi gorovje [[Tatre]], kjer je najti najvišji vrh države, [[Rysy]] z 2499 metri). Država je največkrat razdeljena na pet naravnih [[topografija|topografskih]] območij. Največje izmed teh je osrednje nemško-poljsko nižavje, ki se širi iz zahoda proti vzhodu. To je ravninsko področje, ki ga je v obdobju Viselske poledenitve prekrival [[celinski ledenik]], danes pa so nekoč [[jezero|jezerske]] kotanje že zasute s [[sedimenti]]. Osrednje nižavje seka več [[reka|rek]], med katerimi sta najpomembnejši [[Odra]], ki teče čez [[Šlezijsko nižavje]] in [[Visla]], ki teče čez nižavje vzhodnega dela osrednje Poljske. Proti jugu sledi niz čelnih [[morena|moren]] iz viselske poledenitve, ki se v obliki gozdnatih hrbtov vleče od zahoda proti vzhodu z najvišjim vrhom Wieźyca (329 m). pred njimi so ledeniške vode nasule obsežne peščene ravnine (imenovane ''sanderji''), porasle z [[resava]]mi in borovimi gozdovi. Naprej proti jugu sledijo mokrotne [[pradolina|pradoline]] nekdanjih rek, ki so tekle ob ledenikih. Največja je Varšavsko-Berlinska pradolina. Ko se morensko pokrajina konča, se teren počasi dviga proti nizkim '''srednjepoljskim višavjem''', ki so ostanek Hercinskega gorovja, prekriti z mezozojskimi kamninami in [[puhlica|puhlico]]. Nizko hribovje deli reka Visla v '''Šlezijsko višavje''' in '''Lublinsko višavje'''. Najvišji delo so Świetokrzyskie Góry z vrhom Lysica (612 m). Južno od tega nižavja je '''malopoljsko višavje''', ki je začetek višjih gora nekoliko južneje. Znano je po svojih zalogah [[fosilna goriva|fosilnih goriv]], zlasti [[premog]]a, ki so omogočile razvoj obsežne industrije v [[Šlezija|Šleziji]]. Po južni meji države se razprostira visokogorje, ki ga sestavljajo Sudeti na zahodu in Karpati na vzhodu. Slednji predstavljajo najbolj slikovito gorovje v državi. Severni del države prekriva veliko jezersko območje, ki so ga oblikovali [[pleistocen]]ski ledeniki, tu pa leži tudi znana [[Mazurija]] in [[Pomorjansko]]. Še bolj severno se dežela stika z [[Baltsko morje|Baltskim morjem]], tu pa je področje obalnih ravnic iz morskih sedimentov. Dva večja zaliva, ki jih je najti tu, sta [[Pomorjanski zaliv|Pomorjanski]] in [[Gdanski zaliv|Gdanski]]. V bližini [[Gdansk]]a reka Visla ustvarja obsežno [[rečna delta|rečno delto]]. Poljsko prečka nekaj večjih evropskih rek: [[Visla]] (''Wisła''), [[Odra]], [[Varta]] in [[Bug]]. Pomembna lastnost je tudi nekaj več kot 9300 jezer, ki so posledica ledeniške dejavnosti in se v večji meri nahajajo na severu države, še zlasti v Mazurskem vojvodstvu, ki slovi po svojih jezerih. Velik del površja dežele je pokrit z gozdovi. === Podnebje === Poljsko [[podnebje]] je vsota različnih zračnih mas. Tako vlažni morski zrak prihaja iznad [[Atlantski ocean|Atlantika]] preko Zahodne Evrope, arktični zrak iznad severnih predelov Atlantskega oceana, subtropski zrak pa iz področij nad južnim Atlantikom. Kljub temu da prevladujejo hladni zračni tokovi severa, redni vdori drugih zračnih mas ustvarjajo zmerno toplo podnebje; ko pride do izostanka teh zračnih mas, se zimske temperature lahko spustijo tudi do -40&nbsp;°C. Poljska pomlad se prične aprila, medtem ko se poletni meseci začno z junijem in končajo z avgustom; to je čas toplejšega vremena, zlasti med pihanjem južnih vetrov. Prehod v zimo se začne s prihodom vlage in hladnega zraka v novembru. Preostanek leta zasedajo zimski meseci, obdobje mraza in snežnih padavin. Količina teh je sicer zaradi odmaknjenosti dežele v notranjost celine razmeroma majhna. Povprečna letna temperatura države se giblje med 6&nbsp;°C na severovzhodu in 8&nbsp;°C na jugozahodu; pri vrhovih gora pa se povprečna letna temperatura nahaja tudi pod lediščem. Nekoliko drugačne temperaturne vzorce je najti ob obalah Baltskega morja, kjer so poletja hladnejša in zime toplejše od državnega temperaturnega povprečja. Letna količina padavin za Poljsko je 600 milimetrov. Tu najbolj odstopajo gorski predeli, ki na določenih področjih prejmejo več od 1300&nbsp;mm, pa tudi določena ozemlja ob Visli, katerih padavinski stolpec se spusti pod 500&nbsp;mm. V zimskem času ima več kot polovica padavin v nižavju in vse padavine v gorovju obliko snega. Količina padavin je v poletnem času dvakrat tolikšna kot v zimskem. === Naravna bogastva === Poljska razpolaga z velikimi količinami [[premog]]a in zato predstavlja eno vodilnih evropskih izvoznic slednjega. Druga naravna bogastva sestavljajo zaloge [[žveplo|sulfatov]], [[baker|bakra]], [[zemeljski plin|zemeljskega plina]], [[železo|železa]], [[cink]]a, [[svinec|svinca]] in [[sol]]i. Velik pomen ima kmetijstvo. 47 % vse površine države je primerne za obdelovanje, stalni posevki zavzemajo 1 %, stalne pašne površine 13 %, gozdne površine pa 29 %. Namakanih površin je okoli 1000&nbsp;km² (podatek 1993). === Okoljski problemi in sporazumi === Poljska je v času vladavine komunizma prešla močan razvoj težke industrije. Posledice te danes predstavljajo največji okoljski problem, kljub zatonu težke industrije po letu 1989 in kasnejši večji skrbi za ekološko problematiko. Problem ostaja onesnaževanje zraka z žveplovim dioksidom, ki ga ustvarjajo termo-elektrarne, ter posledičen kisli dež, ki povzroča škodo na gozdovih. Onesnaževanje tal povzročajo odplake iz mest in industrijskih središč. Poljska je podpisnica sporazumov o onesnaževanju zraka, [[Sistem Pogodbe o Antarktiki|o Antarktiki]], o biotski raznovrstnosti, podnebnih spremembah, ogroženih vrstah, spreminjanju okolja, nevarnih odpadkih, pomorskem pravu, odlaganju odpadkov v morje, poskusih z jedrskim orožjem, varovanju ozonske plasti in mokriščih. Podpisala, ne pa tudi ratificirala, je še sporazume o onesnaževanju zraka z dušikovimi oksidi, z obstojnimi organskimi snovmi, s sulfati ter [[Kjotski protokol]]. === Narodni parki === [[Slika:Wydma Łącka - luty 2015 (3 of 13).jpg|thumb|300px|Peščene sipine v Slovinskem narodnem parku]] {{glavni|Narodni parki na Poljskem}} Poljska ima 23 narodnih parkov s skupno površino 314.527 ha (3145,27&nbsp;km²). Narodni parki: * [[Narodni park Babia Góra]] * [[Narodni park Beloveška pušča]] * [[Narodni park Biebrza]] * [[Narodni park Bieszczady]] * [[Narodni park gozd Tučola]] * [[Narodni park Dravno]] * [[Narodni park Gorce]] * [[Narodni park Stołowe]] * [[Narodni park Kampinos]] * [[Narodni park Krkonoši, Poljska|Narodni park Krkonoši]] * [[Narodni park Magura]] * [[Narodni park Narev]] * [[Narodni park Ojcov]] * [[Narodni park Pienini]] * [[Narodni park Polesje]] * [[Narodni park Roztocze]] * [[Slovinski narodni park]] * [[Svetokriški narodni park]] * [[Narodni park Tatre]] * [[Narodni park Ujšcie Warty]] * [[Velikopolski narodni park]] * [[Narodni park Vigri]] * [[Narodni park Volin]] == Uprava in politika == {{glavni|Politika Poljske}} Poljska je demokratična republika z [[Ustava|ustavo]], ki v trenutni različici obstaja od leta [[1997]]. === Veje oblasti === Vladno strukturo vodi kabinet ministrov na čelu z ministrskim predsednikom. Ministre imenuje predsednik države glede na predloge premiera, navadno pa izhajajo iz vladajoče koalicije v spodnjem zakonodajnem domu. Poglavar države je predsednik, ki ga volilni upravičenci volijo vsakih pet let. [[Slika:Uroczystość zaprzysiężenia Prezydenta RP Andrzeja Dudy przed Zgromadzeniem Narodowym (50194183773) (cropped).jpg|sličica|300px|''Zgromadzenie Narodowe'']] Poljski volivci volijo člane dvodomnega parlamenta (narodni zbor, poljsko ''Zgromadzenie Narodowe''), ki sestoji iz 460 članov spodnjega doma (''Sejm'') in 100 članov senata. Člani spodnjega doma so izbrani po proporcionalnem volilnem sistemu, v dom pa se lahko vključijo le stranke, ki so na volitvah dosegle vsaj 5 % glasov (z izjemo predstavnikov manjšine). Pravosodna oblastna veja ima manjšo vlogo pri vodenju države. Osrednji instituciji sta [[višje sodišče]] (sodnike določi predsednik republike na predlog Narodnega zbora za pravosodje, za nedoločen čas) in [[ustavno sodišče]] (sodnike določi sejm za obdobje devetih let). [[Ombudsman]]a oziroma komisarja za človekove pravice (''Rzecznik Praw Obywatelskich'') imenuje sejm za obdobje petih let. Ta ima dolžnost varovanja človekovih pravic in nadzora nad izvajanjem z njimi povezanih zakonov, prav tako pa bdi nad izvajanjem socialnih pravic. === Upravna razdelitev === [[Slika:EC map of poland2.png|300px|thumb|Vojvodstva Republike Poljske]] {{glavni|Upravna delitev Poljske|Vojvodstva Poljske}} Poljska je razdeljena na vojvodstva (''województwo'') kot administrativne enote. Vojvodstvo je na Poljskem razdelitvena enota vse od 14. stoletja. Po Aktu o reorganizaciji lokalne uprave iz leta 1998 je bilo ustanovljenih 16 vojvodstev kot nadomestilo za poprejšnjih 49, ki so obstajala od 1. julija 1975. Današnje administrativne enote so bile oblikovane zlasti na podlagi zgodovinskih pomenov in vlog pokrajin, medtem ko je razdelitev med letoma 1975 in 1998 temeljila predvsem na položaju mestnih središč. Trenutna vojvodstva se po površini raztezajo od okoli 10.000&nbsp;km² (Opoljsko vojvodstvo) do več kot 35.000&nbsp;km² (Mazovijsko vojvodstvo), po številu prebivalcev pa od milijona (Lubuško vojvodstvo) do preko petih milijonov (Mazovijsko vojvodstvo). Vojvodstva - Glavno mesta: * [[Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Kujawsko-Pomorskie}}) - [[Bydgoszcz]] (Bydgoszcz), [[Torunj]] (Toruń) * [[Loško vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Łódzkie}}) - [[Lodž]] (Łódź) * [[Lublinsko vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Lubelskie}}) - [[Lublin]] * [[Lubuško vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Lubuskie}}) - [[Gorzów Wielkopolski]], [[Zielona Góra]] * [[Malopoljsko vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Małopolskie}}) - [[Krakov]] (Kraków) * [[Mazovijsko vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Mazowieckie}}) - [[Varšava]] (Warszawa) * [[Opoljsko vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Opolskie}}) - [[Opole]] * [[Podkarpatsko vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Podkarpackie}}) - [[Rzeszów]] * [[Podlaško vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Podlaskie}}) - [[Białystok]] * [[Pomorjansko vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Pomorskie}}) - [[Gdansk]] * [[Spodnješlezijsko vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Dolnośląskie}}) - [[Vroclav]] (Wrocław) * [[Svetokriško vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Świętokrzyskie}}) - [[Kielce]] * [[Šlezijsko vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Śląskie}}) - [[Katovice]] (Katowice) * [[Varminsko-mazursko vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Warmińsko-Mazurskie}}) - [[Olsztyn]] * [[Velikopoljsko vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Wielkopolskie}}) - [[Poznan]] * [[Zahodnopomorjansko vojvodstvo]] ({{jezik|pl|Zachodniopomorskie}}) - [[Szczecin]] === Mednarodne povezave === Poljska je postala polnopravna članica zveze [[NATO]] marca 1999, [[Evropska unija|Evropske unije]] pa maja 2004. Svojo zavzetost za vstop v NATO je država izkazovala z odločnim sodelovanjem v [[Partnerstvo za mir|Partnerstvu za mir]], zaradi česar je bila v zvezo povabljena ob njenem prvem širitvenem krogu na vrhu zveze julija 1997 v [[Madrid]]u. Ravno tako si je Poljska po razpadu [[Vzhodni blok|Vzhodnega bloka]] prizadevala za hitro ponovno integracijo v [[Zahod]]no ekonomijo, zato se je hitro, leta 1994, pridružila [[Zahodnoevropska unija|Zahodnoevropski uniji]]. Leta 1996 je prejela polnopravno članstvo v [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj]]. Vkup z ostalimi članicami [[Višegrajska skupina|Višegrajske skupine]] je država 1. maja 2004 vstopila tudi v Evropsko unijo. Politične spremembe, ki so končale [[hladna vojna|hladno vojno]] in spremenile politični zemljevid [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]], so prinesle odprte politične odnose med državami propadlega bloka. Poljska je sklenila mednarodne pogodbe z vsemi sedmimi sosedami, posebne sporazume pa še z [[Litva|Litvo]] in [[Ukrajina|Ukrajino]], in sicer z namenom integracije teh dveh držav v evropske sisteme. Poljska je tudi članica [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]] ter aktivna udeleženka [[Operacija Iraška svoboda|invazije na Irak leta 2003]] oziroma [[Koalicija voljnih|Koalicije voljnih]]. === Poljska mesta === {{glavni|Seznam mest na Poljskem}} Deset največjih poljskih mest: {| class="wikitable" ! # ! Slika ! Mesto ! Prebivalcev<br /><small>(30. junij 2010)</small><ref>število meščanov po eni najnovejših publikacij GUS - Glavnega Statističnega urada na Poljskem - Ludność. Stan i struktura w przekroju terytorialnym. Stan w dniu 30 VI 2010 r. - Population. Size and structure by territorial division. As of June 30th 2010</ref><!-- vir za zgornje: http://www.stat.gov.pl/gus/5840_655_PLK_HTML.htm --> ! Vojvodstvo |- | 1. || [[Slika:Views_from_Palace_of_Culture_and_Science_in_Warsaw,_Poland,_2019,_13.jpg|100px]] || [[Varšava]] || 1.716.855 || [[Mazovijsko vojvodstvo]] |- | 2. || [[Slika:Krakow - Wawel from balloon - 1.jpg|100px]] || [[Krakov]] || 755.546 || [[Malopoljsko vojvodstvo]] |- | 3. || [[Slika:Łódź Fabryczna, 2017 (cropped).jpg|100px]] || [[Lodž]] || 739.832 || [[Loško vojvodstvo]] |- | 4. || [[Slika:Rynek Starego Miasta We Wroclawiu (152991773).jpeg|100px]] || [[Vroclav]] || 632.561 || [[Spodnješlezijsko vojvodstvo]] |- | 5. || [[Slika:Ayuntamiento, Poznan, Polonia, 2014-09-18, DD 73-75 HDR.jpg|100px]] || [[Poznan]] || 552.735 || [[Velikopoljsko vojvodstvo]] |- | 6. || [[Slika:Gdańsk kamienice przy Długim Targu.jpg|100px]] || [[Gdansk]] || 456.874 || [[Pomorjansko vojvodstvo]] |- | 7. || [[Slika:Szczecin,Zamek Książąt Pomorskich-widok z lotu ptaka - panoramio.jpg|100px]] || [[Szczecin]] || 405.944 || [[Zahodnopomorjansko vojvodstvo]] |- | 8. || [[Slika:Main Post Office in Bydgoszcz (3).jpg|100px]] || [[Bydgoszcz]] || 356.936 || [[Kujavsko-pomorjansko vojvodstvo]] |- | 9. || [[Slika:Lublin Nowy Ratusz.jpg|100px]] || [[Lublin]] || 348.961 || [[Lublinsko vojvodstvo]] |- | 10. || [[Slika:Katowice-Spodek (4).jpg|100px]] || [[Katovice]] || 307.699 || [[Šlezijsko vojvodstvo]] |} == Gospodarstvo == {{glavni|Gospodarstvo Poljske}} [[File:Stocznia.jpg|thumb|Ladjedelnica [[Szczecin]]]] [[File:Oak in Bialowieza2(Barrel Oak).jpg|thumb|[[Beloveška pušča]]]] [[File:Grupa inżynierów Arrinera Hussarya (MSP15).JPG|thumb|left|Poznan Mednarodni sejem (Międzynarodowe Targi Poznańskie)]] [[File:Uniejów Castle.jpg|thumb|[[Uniejów]], grad in terme]] Poljska je po demokratizaciji sistema izvedla hitro in intenzivno [[liberalizem|liberalizacijo]] gospodarstva, zaradi česar je danes primer agresivnega ekonomskega modela po ameriškem zgledu. Poljsko gospodarstvo je mešana gospodarstva - sestavljen je iz obeh dveh sektorjev - javnega in zasebnega. Privatizacija malih in srednjih podjetij v državni lasti in liberalna zakonodaja glede ustanavljanja novih družb sta omogočili hiter razvoj agresivnega privatnega sektorja, katerega podlaga so bile poprej ustanovljene organizacije za varstvo potrošnikov. V teku je tudi privatizacija občutljivih sektorjev, kot je [[rudarstvo]], [[kovinarstvo]], [[železniško omrežje]] in [[energetika]]. Najbolj odmevni potezi sta bili odkup narodnega telefonskega operaterja ([[2000]]; kupec je bil francoski Telekom) in prodaja 30-odstotnega deleža največje poljske banke PKO BP na narodni borzi (2004). Država ima velik kmetijski sektor, ki bi po nekaterih napovedih lahko predstavljal enega pomembnejših proizvajalcev hrane za Evropsko unijo. Gospodarske težave povzročajo strukturne reforme v zdravstvu, izobraževalnem sistemu, pokojninskem sistemu in državni upravi, saj prihaja do finančnih pritiskov, ki so večji od pričakovanih. Rast bruto družbenega proizvoda (BDP) je bila precejšnja med letoma 1993 in 2000 ter nekoliko manjša v letih 2001 in 2002. Od leta 2002 dalje se je ekonomska rast povečevala do 5,4 % leta 2004, pričakovana rast za leto 2005 pa je okoli 3,7 %. Poljska ima negativno stanje v zunanji trgovini. Državna denarna valuta je zlatnik (''[[złoty]]''). Po vstopu v EU se Poljska pripravlja še na vstop v območje ene denarne valute, [[evro|evra]]. Slednji se po predvidevanjih ima zgoditi med letoma 2009 in 2013. Po vstopu v Evropsko unijo mnogo mladih zapušča državo zaradi iskanja boljšega življenjskega standarda, ki ga iščejo predvsem na [[Irska|Irskem]]. === Turizem === Leta 2015, poljski prihodki od turizma znašali 12,3 milijarde ameriških dolarjev, kar je okoli 6% poljskega BDP<ref>{{navedi splet|url=http://www.waszaturystyka.pl/swiat/item/4125-kto-najwi%C4%99cej-zarabia-na-turystyce.html/|title=Kto najwięcej zarabia na turystyce|author=AG|publisher=|accessdate=8 July 2017|archive-date=2017-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170812095946/http://www.waszaturystyka.pl/swiat/item/4125-kto-najwi%C4%99cej-zarabia-na-turystyce.html|url-status=dead}}</ref>. Glavne turistične destinacije na Poljskem večja mesta in naravna območja. Hotelska baza je dobro razvit, najbolje v gorah, ob morju in v velikih mestih, npr. [[Varšava]], [[Krakov]] in [[Szczecin]]. Glavne turistične znamenitosti so: [[Varšava]], [[Krakov]], [[Wieliczka]], [[Zakopane]], [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Oświęcim]], [[Vroclav]], [[Poznanj]], [[Gniezno]], [[Gorzów Wielkopolski]], [[Szczecin]], [[Świnoujście]], [[Gdansk]], [[Gdynia]], [[Torunj]], [[Bydgoszcz]], [[Lublin]], [[Čenstohova]] in prav tako [[Lodž]], [[Łowicz]], [[Uniejów]], [[Nowy Targ]], [[Katovice]], [[Opole]], [[Głogów]], [[Zielona Góra]], [[Stargard]], [[Hel]], [[Ustka]], [[Frombork]], [[Kętrzyn]], [[Bartoszyce]], [[Brodnica]], [[Białystok]], [[Hajnówka]], [[Zamość]], [[Kielce]], [[Tarnobrzeg]] in [[Sandomierz]]. Naravne vrednote v turizmu: [[Karpati]] (zlasti [[Visoke Tatre]] - Narodni park Tatra), [[Krkonoši]] - Narodni park Karkonosze, [[Visla]], [[Odra]], [[Baltsko morje]] (zlasti Narodni Park Wolin in Slovinski narodni park), [[Beloveška pušča]] (Narodni park Bialowieza). == Demografija == Poljska je bila skozi zgodovino prebivališče mnogih jezikov, kultur in ver. Po 2. svetovni vojni je sprememba meja, pa tudi migracije, Poljsko spremenila v etnično zelo homogeno državo. 96,74 % prebivalcev se izreka za Poljake, le 1,23 % prebivalcev se pripisuje drugim narodnostim, za preostanek pa narodnost ni znana (podatek 2002). Uradne narodne manjšine v državi so [[Armenci]], [[Belorusi]], [[Čehi]], [[Judi]], [[Litovci]], [[Nemci]], [[Rusi]], [[Slovaki]] in [[Ukrajinci]], uradne narodnostne manjšine pa so [[Karaimi]], [[Lemki]], [[Romi]] in [[Tatari]]. Uradni jezik države je [[poljščina]], ki sodi na zahodno vejo [[slovanski jeziki|slovanskih jezikov]]. Poleg tega za pomožne uradne jezike so bili priznani jeziki narodnih manjšin na območjih njihove strnjene naselitve ter [[kašubščina]], ki jo govorijo Poljaki v [[Pomorjansko vojvodstvo|Pomorjanskem vojvodstvu]]. Poljska je država z visoko uveljavljeno religijo: velika večina Poljakov je [[katolicizem|rimsko-katoliške]] veroizpovedi, 75 % prebivalstva pa so aktivni katoličani. Preostali verniki pripadajo [[judaizem|judovski]], [[pravoslavje|pravoslavni]] in [[protestantizem|protestantski]] manjšini. == Promet in telekomunikacije == {{Glej tudi|Seznam letališč na Poljskem}} Glede na zahodnoevropske standarde ima Poljska slabo razvito omrežje cest, vodnih in železniških poti. Skupna dolžina poljskih cest znaša 364.657&nbsp;km, skupna dolžina železnic pa 23.420&nbsp;km. V državi je registriranih okoli 9.283.000 osebnih avtomobilov ter okoli 1.762.000 tovornih vozil in avtobusov (2000). Poljska ima 8 večjih letališč, skupno pa 122 letališč. Skupna dolžina prevoznih rek in drugih vodnih poti je 3812&nbsp;km. Trgovsko ladjevje države sestoji iz 144 ladij ter dodatnih 100 ladij, ki so registrirane v drugih državah. Glavna pristanišča so Gdansk, Gdynia, Szczecin, Świnoujście, Police, Kołobrzeg, Ustka, Varšava in Vroclav. Leta 2000 je bil Telekomov delež v BDP 4,4 % (2,5 % leta 1996). Kljub visokemu porastu uporabe telefonskih linij (282 na tisoč prebivalcev leta 2000, 78 na tisoč prebivalcev leta 1989) je telefonska infrastruktura razmeroma slabo razvita. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{wikislovar|Poljska}} {{Kategorija v Zbirki|Poland}} ; v poljščini * [http://www.sejm.gov.pl/ Sejm Rzeczypospolitej Polskiej] - spodnji dom poljskega parlamenta (poljščina) * [http://www.senat.gov.pl/index.htm Senat RP] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060430102402/http://www.senat.gov.pl/index.htm |date=2006-04-30 }} - zgornji dom poljskega parlamenta (poljščina) * [http://www.president.pl/x.node?id=479 Prezydent Rzeczypospolitej Polskiej] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060615102901/http://www.president.pl/x.node?id=479 |date=2006-06-15 }} - predsednik Republike Poljske (poljščina) * [http://www.kprm.gov.pl/english/index.html Kancelaria Prezesa Rady Ministrów] - urad predsednika vlade Republike Poljske (poljščina) * [http://www.sn.pl/index.html Sąd Najwyższy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060215144525/http://www.sn.pl/index.html |date=2006-02-15 }} - vrhovno sodišče (poljščina) * [http://www.trybunal.gov.pl/index.htm Trybunał Konstytucyjny] - ustavno sodišče (poljščina) * [http://www.nbp.pl/Home.aspx?f=srodek.htm Narodowy Bank Polski] (poljščina) * [http://www.stat.gov.pl/index.htm GUS] - državni statistični urad (poljščina) ;v angleščini * [http://www.poland.pl/ Poland.pl] (angleščina) * [http://www.wse.com.pl/ Warsaw Stock Exchange] (angleščina) * [http://www.sejm.gov.pl/prawo/konst/angielski/kon1.htm The constitution of the Republic of Poland] (angleščina) * [http://www.hotels-in-poland.info Hotels in Poland] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200711032057/http://www.hotels-in-poland.info/ |date=2020-07-11 }} (angleščina) {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Poljska| ]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Slovanske države]] [[Kategorija:Zahodnoevropska unija]] 42rk6snkoc96berk3nrngeu7kl95ltr Nizozemska 0 5054 6659920 6638497 2026-04-15T09:42:09Z ~2026-23124-15 258269 ZELODOBROOOOOOOOOOOO 6659920 wikitext text/x-wiki {{posodobi|razlog='''monarha in demografijo'''}} nikajeBOMBOCLAT{{Infopolje Država | native_name = ''Koninkrijk der Nederlanden'' | conventional_long_name = Kraljevina Nizozemska | common_name = Nizozemska'''''Ležeče besedilo'''''''''Krepko besedilo'''''''''Krepko besedilo'''''''''Krepko besedilo'''''''''Krepko besedilo'''''''''Krepko besedilo'''''''''''''''''''' | common_name2 = Nizozemske | image_flag = Flag of the Netherlands.svg | image_coat = Rijkswapen der Nederlanden.svg | image_map = EU-Netherlands.svg | map_caption = Lega Nizozemske (temno zeleno)<br/><small>v [[Evropa|Evropi]] (sivo) — v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno)</small> | national_motto = <span style="line-height:133 %;">''»Je Maintiendrai«''{{presledki|2}}<small>([[francoščina|francosko]])</small><br />''»Ik zal handhaven«''{7.¸blacktext.7 | official_languages = [[nizozemščina]]³ | demonym = Nizozémec, Nizozémka | capital = [[Amsterdam]]² | latd = 52 | latm = 21 | latNS = N | longd = 04 | longm = 52 | longEW = E | largest_city = capital | government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[ustavna monarhija]] | leader_title1 = [[kralj Nizozemske|monarh]] | leader_title2 = [[predsednik vlade Nizozemske|predsednik vlade]] | leader_name1 = [[Viljem-Aleksander Nizozemski|kralj Willem-Alexander]] | leader_name2 = [[Dick Schoof]] | area_rank = | area_km2 = 41.543<ref name="cia">{{navedi splet |title=Netherlands - The World Factbook |access-date=2023-12-29 |publisher=[[CIA]] |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/netherlands/ |archive-date=2022-05-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220513115307/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/netherlands/ |url-status=dead }}</ref><sup>5</sup> | percent_water = 18,41<ref name="cia"/> | population_estimate = 18.191.500 | population_estimate_year = 2024 | population_estimate_rank = 69. | population_census = 16.655.799<ref name="2011Census">{{navedi splet|url=https://www.cbs.nl/-/media/imported/documents/2014/44/2014-b57-pub.pdf?la=en-gb|title=Dutch Census 2011 Analysis and Methodology|work=Statistics Netherlands|page=9|date=19 November 2014|accessdate=9 June 2021}}</ref> | population_census_year = 2011 | population_density_km2 = 423 | population_density_rank = 16. | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.NL">{{navedi splet|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=138,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Netherlands) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |date=10 October 2023 |access-date=10 October 2023}}</ref> | GDP_nominal = 1,09 bilijona $ | GDP_nominal_rank = 17. | GDP_PPP = 1,30 bilijona $ | GDP_PPP_rank = 28. | GDP_nominal_per_capita = 61.769 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 11. | GDP_PPP_per_capita = 73.316 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 11. | sovereignty_type = [[Neodvisnost]] | sovereignty_note = z [[osemdesetletna vojna|osemdesetletno vojno]] od [[Filip II. Španski|Filipa II. Španskega]] | established_event1 = razglašena: | established_event2 = priznana: | established_event3 = Kraljestvo ustanovljeno | established_event4 = Listina Kraljevine Nizozemske | established_date1 = [[26. julij]]a [[1581]] | established_date2 = [[30. januar]]ja [[1648]]<sup>4</sup> | established_date3 = 16. marec 1815 | established_date4 = 15. december 1954 | accessionEUdate = | Gini = 26,4 | Gini_year = 2021 | Gini_change = | Gini_ref = <ref name=eurogini>{{navedi splet |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey|publisher=[[Eurostat]] |website=ec.europa.eu |access-date=25 January 2023}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,941 | HDI_year = 2021 | HDI_change = | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> | HDI_rank = 10. | currency = [[evro]] ([[znak evra|€]])<sup>6</sup> | currency_code = EUR | country_code = | time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]]<sup>7</sup> | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | cctld = [[.nl]]<sup>8</sup> | calling_code = 31 | footnote1 = Dobesedni prevod gesla je »Ohranil bom«. | footnote2 = Sedež vlade je [[Haag]]. | footnote3 = Regionalni uradni jeziki so [[zahodna frizijščina]] v [[Frizija|Friziji]], [[papiamento]] na otoku [[Bonaire]] in [[angleščina]] na [[Saba (otok)|Sabi]] in [[Sveti Evstahij (otok)|Svetem Evstahiju]]. | footnote4 = [[Vestfalski mir]]. | footnote5 = Skupaj s čezmorskimi ozemlji 41.865 km<sup>2</sup>.<ref name="auto2-additional">{{navedi splet|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/caribische-deel-van-het-koninkrijk/vraag-en-antwoord/waaruit-bestaat-het-koninkrijk-der-nederlanden|title=Waaruit bestaat het Koninkrijk der Nederlanden? – Rijksoverheid.nl|first=Ministerie van Algemene|last=Zaken|date=19 May 2015|website=onderwerpen}}</ref> | footnote6 = Pred letom 2001 [[nizozemski gulden]]. | footnote7 = Karibska Nizozemska: vse leto UTC−4 ([[atlantski čas|AST]]). | footnote8 = Uporablja se tudi domena [[.eu]], skupna vsem državam članicam [[Evropska unija|Evropske unije]]. }} Vse province so nadalje razdeljene na [[občina|občine]], ki jih je skupaj 380 (od 1.januarja 2018), kar je posledica združevanja manjših občin v večje. Tri posebna območja (nizozemsko ''openbare lichamen'') so »Otoki BES«. Ti trije otoki so: * [[Bonaire]] ''(otok v Zavetrnih Antilih)'' * [[Sveti Evstahij (otok)|Sveti Evstahij]] (Sint Eustatius) ''(otok v Malih Antlih)'' * [[Saba (otok)|Saba]] ''(otok v Malih Antilih)'' Nahajajo se v Karibskem morju in niso del nobene province, čeprav spadajo pod evropski del Nizozemske. == Država in politična ureditev == {{multiple image | align = | direction = | total_width = 300 | caption_align = center | header_align = center | header = <big>Vodstvo države</big> | image1 = Willem-Alexander_(Royal_Wedding_in_Stockholm,_2010)_cropped.jpg | alt1 = Kralj Viljem-Aleksander | caption1 = kralj<br>[[Viljem-Aleksander Nizozemski|Viljem-Aleksander]] | image2 = Directeur-generaal AIVD Dick Schoof (cropped).jpg | alt2 = Dick Schoof | caption2 = ''predsednik vlade''<br>[[Dick Schoof]] | image3 = | alt3 = | caption3 = }} Po ustavi spada Kraljevina Nizozemska med evropske [[Ustavna monarhija|ustavne monarhije]]. Spomladi 2013 je [[Beatrika Nizozemska|kraljica Beatrix]] svoj prestol predala sinu [[Viljem-Aleksander Nizozemski|Willem-Alexandru]]. Kralj ni samo predstavnik države, temveč sodeluje tudi pri oblikovanju vlade in s svojim državnim svetom lahko vpliva na zakonodajo. Zakonodaja je seveda večinoma v rokah vlade in [[parlament]]a. Ta se imenuje Generalstaaten (Generalni stanovi), ime izvira iz časov burgundske Nizozemske, ko se je leta [[1464]] prvič sestalo splošno (generalno) zastopstvo stanov, in leta [[1814]] ga je takratni parlament prevzel. Parlament ima dve zbornici. Senatorje (skupno 75) za prvo zbornico izvolijo za šest let deželni zbori enajstih pokrajin (provinc), 150 poslancev druge zbornice pa izvoli za štiri leta ljudstvo na neposrednih volitvah. Druga zbornica lahko spreminja zakonske predloge vlade ali tudi sama daje pobude Za zakone, senatorji v prvi zbornici pa lahko predlagani zakon samo potrdijo ali v celoti zavrnejo. Na razmejevanje strank in združevanje državljanov so dolgo odločilno vplivala verska in družbenopolitična nasprotja. Posledica delovanja dveh različnih verstev je predvsem večstrankarska ureditev. Tako so [[katoliki]] in [[protestanti]] ustanavljali vsak svoje stranke, sindikate, podjetniška združenja, kmečke zveze itd. Iz nasprotovanja verskim strankam sta nastali liberalna stranka in delavska stranka, ki sta sicer zastopali različne razredne koristi, vendar sta se skupno zavzemali za ločitev posvetno-državnega in cerkveno-veroizpovednega področja. V zadnjih desetletjih pa so napetosti med velikimi skupinami vedno bolj izginjale. Krščanski stranki sta se združili v Krščansko-demokratični apel (CDA), s čimer je oslabelo dosedanje nasprotje med protestantskim in rimskokatoliškim deležem v delitvi strank. Socialnodemokratska delavska stranka (PvdA) se zmeraj bolj odpira še drugim socialnim skupinam volivcev. Tudi sindikati in delavske organizacije so se začeli povezovati. Nova družbena gibanja in državljanske pobude pa so poskrbeli za novo pisanost nizozemskega političnega življenja. == Gospodarstvo == Po drugi svetovni vojni se je Nizozemska razvila iz večinoma kmetijske v močno industrijsko državo. Ugodne izhodiščne možnosti: nizki stroški, nizke cene nepremičnin in razvita infrastruktura so spodbudile vlaganja in v petdesetih letih povzročile pospešen gospodarski razvoj. Gospodarska ureditev temelji na načelih svobodnega tržnega gospodarstva, vendar pa država tudi občutno posega v gospodarstvo, na primer z državno pomočjo za izboljševanje gospodarske strukture na manj razvitih območjih. Energetski krizi leta [[1973]] in [[1979]] sta tudi na Nizozemskem povzročili precejšen gospodarski upad, po katerem si dežela še dolgo ni opomogla. Nizozemska nima svojih surovin (razen zemeljskega plina) in je odvisna od neoviranega trgovanja s tujino. Najpomembnejše trgovske partnerice so članice Evropske unije. [[Slika:Euro banknotes.png|thumb|left|200px|Nizozemska je leta 1999 uvedla [[Evro]] in je tako ena izmed 20 držav, ki spadajo v [[evroobmočje]]]] [[Slika:Nijlânnermolen Workum.jpg|sličica|Značilni mlini na veter]] Nizozemska ima na voljo le malo kmetijskih površin, kljub temu pa ima kmetijstvo že dolgo zelo velik gospodarski pomen. Poglavitni pridelki so žito, krompir, pesa in vrtnine. Nizozemci so posebno uspešni pri pridelavi rezanega cvetja in čebulic. Zaščitni znak nizozemskega cvetličarstva je že od nekdaj tulipan. V 16. stoletju so ga uvozili iz [[Azija|Azije]] in kmalu se je pridelovanje [[tulipan]]ov in njihovih čebulic izredno razvilo. Doslej so vzgojili več kot 6000 različnih sort. Tulipane in druge cvetlice, na primer hijacinte in njihove čebulice izvažajo po vsem svetu. Veliko cvetic pridelajo v steklenjakih. Na Nizozemskem je s steklom prekritih več tisoč hektarov obdelovalne zemlje, česar ne premore nobena druga dežela. V steklenjakih pridelujejo poleg cvetlic in njihovih čebulic še [[paradižnik]]e, [[Kumara|kumare]] in [[Jagoda|jagode]]. Malo manj znana je uspešnost Nizozemcev pri gojenju šampinjonov, dežela je po izvozu svežih šampinjonov prav na vrhu svetovne lestvice. Približno dve tretjini skupne vrednosti kmetijske pridelave dajeta živinoreja in mlekarstvo. Izredno pomemben izdelek je sir, večino ga izvozijo in holandski sir velja po vsem svetu za pojem kakovosti. Za domačo živilsko industrijo in izvoz je velikega pomena tudi obrežno in globokomorsko ribištvo. Vsako leto ulovijo okoli pol milijona ton rib (predvsem sledov, skuš, trsk, listov) in školjk. Nizozemska industrija je bila med vodilnimi v Evropi, vendar je zaradi krize v sedemdesetih letih ta položaj izgubila. V skoraj vseh gospodarskih panogah se je zmanjšalo število zaposlenih in brezposelnost je v osemdesetih letih močno presegala mejo desetih odstotkov. Gospodarstva ni zajel samo upad konjunkture, temveč globoka strukturna kriza, zaradi katere se je začelo dolgotrajno prestrukturiranje. V krizi so se znašle številne desetletja uspešne panoge. Položaj ladjedelništva, na primer, je postal naravnost obupen zaradi vzhodnoazijske konkurence so se nizozemske ladjedelniške zmogljivosti morale med letoma [[1975]] in [[1985]] zmanjšati za polovico, število zaposlenih pa je upadlo s 36.000 na 12.000. Država je priskočila na pomoč s subvencijami, da bi ne bilo treba popolnoma opustiti gradnje trgovskih in potniških ladij. Nekaterepanoge, recimo kemična industrija, predelava nafte in pridobivanje zemeljskega plina, pa se močno razvijajo. Največ prometa dosegajo živilska in kemična industrija, pridobivanje zemeljskega plina, naftna in elektrotehnična industrija ter izdelava strojev. Za zadovoljevanje energetskih potreb industrije so posebnega pomena domače zaloge zemeljskega plina, ki znašajo po ocenah okoli 2 bilijona kubičnih metrov. Po obsegu zalog zemeljskega plina je torej Nizozemska na drugem mestu v Evropi, takoj za [[Norveška|Norveško]]. Največja nizozemska ležišča so blizu Groningena in pod [[Severno morje|Severnim morjem]]. Nizozemska je že zdavnaj znala izrabiti prednosti, ki jih prinaša lega ob Severnem morju in spodnjem toku plovnega Rena. Razvila je pristanišče [[Rotterdam]], ki je s podaljškom Europoort zdaj po obsegu pretovorjenega blaga vodilno pristanišče na svetu in največje naftno prečrpališče v Evropi Sedaj pretovorijo v rotterdamskem pristanišču več kot četrt milijarde ton blaga; kakšna tretjina te količine odpade na nafto. Zaradi povezave z evropskimi notranjimi plovnimi potmi je Rotterdam postal najpomembnejše uvozno in izvozno pristanišče za evropsko železarstvo in jeklarstvo. == Ljudje == [[Slika:Koningsdag 2017 Amstel.jpg|sličica|[[Nizozemci]] v značilnih [[Oranžna|oranžnih]] opravah slavijo kraljev rojstni dan.]] Nizozemci so narod, ki je nastal v stoletjih z zlivanjem Frizov, Sasov in Spodnjih Frankov. Nizozemščina se je razvila iz starospodnje nemščine in je od 17. stoletja samostojen knjižni jezik. V severni Belgiji imenujejo nizozemščino flamščina. Frizi, ki živijo večinoma v pokrajinah Frizija in Groningen, so ohranili samostojen jezik, uradno priznano zahodno frizijščino. Toda ne samo po jeziku, tudi po običajih in šegah se Frizi precej ločijo od prebivalcev drugih nizozemskih pokrajin. Na nizozemskem prevladujeta dve veri: protestantska in katoliška. Ostra nasprotja med protestantizmom in katolicizmom segajo daleč nazaj, v čas osvobodilnih bojev v 16. in 17. stoletju, ko so se protestantske pokrajine bojevale proti katoliškim španskim okupatorjem. Danes je večino sporov med verama že pozabljenih. Po letu [[1949]] je iz nekdanjih nizozemskih kolonij prišlo priseljencev. Največ je bilo Surinamcev iz nekdanje kolonije Surinam na severovzhodu južne Amerike. V sedemdesetih letih so z nenavadnimi akcijami opozarjali na svojo drugačnost Molučani, ki so prišli z azijskega otočja Moluki v nekdanji koloniji Nizozemska Indija. Zato si je vlada začela prizadevati, da bi se Molučani bolj vključevali v nizozemsko družbo in hkrati imeli boljše možnosti za ohranitev kulturne samobitnosti. == Demografija == === Prebivalstvo === Nizozemska ima 16.491.461 prebivalcev, kar jo z 393 prebivalci na km², uvršča med najgosteje poseljene države na svetu. Pričakovana življenjska doba je 78,96 let. Nizozemska je izrazita država priseljencev. 80,9 % prebivalcev se šteje med Nizozemce, 2,5 % med Indonezijce, 2,4 % med Nemce, 2,2 % kot Turke, ter 2 % kot Surinamce in Maročane. Belcev je približno 87 %. Nizozemci (moški) so s povprečno višino 185 cm, najvišji v Evropi. === Vera === Država se statistično uvršča med vrh tistih držav, ki imajo najnižje število versko usmerjenih prebivalcev. S 27 % je najmočnejša katoliška veroizpoved, sledi ji protestantska z 17 %. Hindujcev je v državi 1,3 %, Budistov pa 1 %, kar je posledica priseljevanja. Zaradi množičnih imigracij v državo, ima [[islam]]ska veroizpoved skoraj 6 % delež med verujočimi. Z nadaljnjimi imigracijami in visoko stopnjo rodnosti, se ta odstotek še povečuje. == Mesta == [[Slika:Rotterdam (6970397299).jpg|levo|sličica|205x205_pik|[[Rotterdam]] - drugo največje mesto v državi.]] Nizozemska je ena najgosteje naseljenih držav na svetu. Na vsak kvadratni kilometer pride več kot 360 ljudi. Tudi delež v mestu živečih prebivalcev je zelo velik. Mestne oblike poselitve so na gosto prepredle zlasti ravne nižine, zato je tam skoraj popolnoma izginil podeželski način življenja. Zaradi velike osredotočenosti trgovine, industrije in ladjarstva, pa tudi zaradi ugodne povezovalne lege med zelo industrializiranim evropskim zaledjem in morjem so mesta na območju provinc južna Holandska, Severna Holandska in Utrecht tako narasla, da se zdaj med seboj dotikajo. Tako je na okoli 70 kilometrov dolgem in 60 kilometrov širokem ozemlju nastal velik splet mest, tako imenovani Randstad. V njem živi okoli 30 odstotkov vsega nizozemskega prebivalstva na samo desetini vse državne površine. Randstad, ime je leta [[1930]] skoval ustanovitelj nizozemske letalske družbe KLM AlbertPelsman, je sestavljen iz več središč, ki imajo različne vloge. V Den Haagu so osredotočene državne upravne naloge (tu je sedež vlade), Rotterdam je značilno pristaniško mesto z veletrgovino, ladjedelništvom in sodobno veliko industrijo, Amsterdam (v njem zaseda parlament) pa se je razvil predvsem v denarniško in kulturno središče dežele. Sredi mestnih središč pa se nahaja ozemlje za kmetovanje. Vzpon nizozemskih mest se je začel v poznem srednjem veku z razcvetom trgovanja med Flandrijo, Anglijo in nemškimi trgovskimi mesti. Zaradi razvoja tkalstva, izdelovanja fajanse in ladjedelništva so od 15. do 17. stoletja nastajala pomembna trgovska naselja, recimo Leiden, Delft, Gouda in Haarlem. V najpomembnejša poslovna središča pa so se razvila pristaniška mesta, predvsem Amsterdam, Edam in Rotterdam. === Amsterdam === [[Slika:Amsterdam (5274298633).jpg|sličica|[[Amsterdam]]]] {{glavni|Amsterdam}} Amsterdam, največje mesto in prestolnica Nizozemske, je mednarodno pomembno trgovsko središče. Mesto je zgrajeno na neštetih globoko v tla zabitih lesenih stebrih, ki so omogočili zidavo značilnih nizozemskih mestnih hiš na močvirnem zemljišču. Glavna ulica, Damrak, se končuje na nekdanjem amsterdamskem tržnem prostoru, imenovanem Dam. Ob njem stojita kraljevi dvorec in Nova cerkev (Niuewe Kirk), ki jo hkrati uporabljajo za galerijo. Podaljšek Damraka je Rokin, s trgovinami in restavracijami obrobljena ulica, ki se konča na Kovniškem trgu (Muntplein). Od tu se odpira pogled na glavno amsterdamsko turistično privlačnost, na Rembrandtov trg (Rembrandtsplein). Zahodno od Damraka poteka nakupovalna ulica Kalverstraat. Na Leidenskem trgu (Leidseplein) je večina amsterdamskih kinematografov, Mestno gledališče (Stadsschouwburg) in velik del več kot 1200 amsterdamskih barov in točilnic. Pozimi pripravijo tam celo umetno drsališče. Samo nekaj sto metrov naprej proti jugu je muzejska četrt z državnim muzejem Rijksmuseum, v katerem je na ogled Rembrandtova Nočna straža, in muzejem Van Gogha. Nasproti Državnega muzeja je svetovno znana koncertna dvorana Concertgebouw. Zahodno od muzejske četrti poteka Hoofstraat s številnimi prodajalnami oblačil in čevljev. Kot javni prevoz v mestu se uporabljajo tramvaji in avtobusi. Veliko Amsterdamčanov pa se vozi s kolesom. Za staro mestno jedro so značilne ozke in visoke mestne hiše. Take hiše so gradili nekdanji varčni trgovci, da so plačevali kar najmanj davka, odmerjenega takrat po razsežnosti pročelja in širini vrat. Okraj Jordaan je bil načrtovan za bivališče uslužbencev velikih poslovnih hiš ob kanalih. Prepredajo ga številne tlakovane uličice, v katerih se gnete nešteto majhnih točilnic, trgovin in obrtnih delavnic. === Den Haag === [[Slika:Den Haag Binnenhof Hofvijver 1.jpg|levo|sličica|240x240_pik|[[Haag]]]] {{glavni|Den Haag}} Zgodovina mesta se je začela z letom [[1250]], ko je Viljem, grof Holandske in nemški kralj, razglasil lovski dvorec grofov Holandske za kraljevi sedež. Uradno ime mesta Den Haag je s'Gravenhage in pomeni »Grofov log«, ki označuje gozdiček, ki je obdajal lovski dvorec. Zdaj je Den Haag upravno središče pokrajine Južna Holandija, prebivališče kraljevske družine in sedež nizozemske vlade. Mesto velja za eno najbolj negovanih in imenitnih evropskih mest, hkrati pa je sedež uglednih mednarodnih ustanov, in sicer Mednarodnega sodišča, Združenih narodov in Stalnega razsodišča. Središče Den Haaga je slikovit štirioglat trg, okoli katerega so nanizane palače. V osrednji palači je Viteška dvorana (Ridderzaal), v kateri kraljica vsako leto slovesno odpre zasedanje parlamenta. Blizu nekdanje kraljevske rezidence je kraljeva galerija Mauritshuis, ki ima dragoceno zbirko slik starih holandskih mojstrov in največjo nizozemsko zbirko Rembrandtovih del. V osrčju starega mesta je Groenmarkt (Zelenjavni trg) s starim rotovžem iz 16. stoletja in Veliko cerkvijo (Grote Kerk) iz 15. in 16. stoletja. Med številnimi muzeji izstopata muzeja Mesdag s Francoskimi in nizozemskimi likovnimi umetninami ter Mestni muzej z največjo zbirko del Pieta Mondriana na svetu. V gaju Haagse Bos je nekdanji zabaviščni dvorec Huis Ten Bos, občasno bivališče kraljevske družine. === Utrecht === {{glavni| Utrecht}} Glavno mesto province enakega imena je v delti Rena ob kanalu Amsterdam-Ren na meji med maršami in greesti. Utrecht je središče cestnega in železniškega omrežja ter se je zato razvil v središče notranje trgovine s pomembnimi sejmi. Od leta [[48]] je bilo tu rimsko oporišče Traiectum ad Rhenum. Utrecht je eno najstarejših nizozemskih mest, od leta [[695]] je sedež škofije (zdaj je sedež edine rimskokatoliške nadškofije in metropolije v državi s kardinalom na čelu) in je že v srednjem veku slovel kot slikovito mesto s številnimi cerkvami in samostani. Z vodnimi jarki obdano in s kanali prepredeno mesto, polno hiš z okrašenimi zatrepi, pritegne vsako leto nešteto turistov. Razpoznavno znamenje Utrechta je gotska stolnica Sv. Martina s 112 m samostojno stoječim zvonikom, ki je najvišjim na Nizozemskem. Z zvonika je čudovit razgled na mesto in okolico. Blizu stolnice je [[univerza]], ki je bila ustanovljena leta [[1636]] in je zdaj ena največjih v državi. Tako kot vsa nizozemska mesta je tudi to znano po muzejih, znan so zlasti: Osrednji muzej, Nadškofijski muzej, Nizozemski muzej glasbenih skrinjic in lajn ter Nizozemski železniški muzej. === Delft === {{glavni|Delft}} Delft leži med Den Haagom in Rotterdamom v provinci Južna Holandska. Ustanovili so ga v 11. stoletju in je leta [[1246]] dobil mestne pravice. Že v srednjem veku je veljal za cvetoče trgovsko središče, v katerem sta bila doma suknarstvo in pivovarstvo. Velik razcvet pa je dosegel zlasti v 17. in 18. stoletju zaradi slovitih porcelanskih izdelkov. Delftsko modro, nekoč najbolj cenjeno fajanso na svetu, izdelujejo še zdaj v dveh manufakturah po starih vzorcih. Hkrati je tu delovala delftska slikarska šola Jana Vermeera in Jana Steena. Mesto je v velikem obsegu ohranilo arhitekturno bogastvo iz teh časov in velja za eno najlepših nizozemskih mest. Na trgu sredi starega mesta je gotska Nieuwe Kerk (Nova cerkev) z nagrobnikom Viljema I. Oranskega, utemeljitelja nizozemske neodvisnosti. Čisto blizu sta rotovž s čudovitim renesančnim pročeljem ne slikami iz 16. do 18. stoletja ter cerkev Oude Kerk iz 13. stoletja. V Prinčevem dvorcu, v katerem je Viljem Oranski živel od leta [[1573]] in bil leta [[1584]] umorjen, je zdaj muzej. == Izsuševanje morja == Ena največjih znamenitosti Nizozemske so polderji. Silni napori celih rodov kmetov, inženirjev, preprostih kopačev jarkov in domiselnih iznajditeljev so omogočili osušitev kake polovice Nizozemske. Koder so se nekoč razprostirala močvirja in plitva rečna ustja so nastali tisoči hektarov plodne zemlje. In še vedno nenehno pridobivajo nova zemljišča. Obalne valovite peščene sipine, ki ločujejo kopno od morja, slabo varujejo zemljo pred razdiralno silo viharjev, bibavice in tokov. Zato Nizozemci ob vsej obali skrbno utrjujejo naravne varovalne nasipe, deloma s čvrsto grajenimi nasipi in lomilci valov, deloma z ohranjanjem trave in grmičja, ki s koreninami utrjujeta tla in preprečujeta odnašanje zemlje. Polderje oz. polja za nasipi, so prepredli z mrežo prekopov, jarkov in nasipov. Te marše (nižine) ležijo večinoma pod morsko gladino, zato nimajo naravnega odtoka in je treba vse leto umetno uravnavati gladino talnice. Sprva so za to uporabljali vetrne mline, zdaj pa so to nalogo prevzele električne črpalke. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Nederland}} {{wikivoyage|Netherlands}} ; Vlada * [http://overheid.nl/english/ Overheid.nl] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100527231402/http://overheid.nl/english |date=2010-05-27 }} – uradni portal nizozemske vlade * [http://www.government.nl/ Government.nl] – uradna spletna stran nizozemske vlade * [http://www.cbs.nl/en-GB/menu/cijfers/default.htm CBS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160330214048/http://www.cbs.nl/en-GB/menu/cijfers/default.htm |date=2016-03-30 }} – statistični podatki države ; Splošne informacije * {{dmoz|Regional/Europe/Netherlands}} ; Potovanja * [http://www.holland.com/ Holland.com] – turistične informacije o nizozemski {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} {{OVSE}} [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Nizozemsko govoreče države in ozemlja]] [[Kategorija:Nizozemska|*]] {{normativna kontrola}} 2cmjs38901pcp5czgvtghparv2d311c 6659921 6659920 2026-04-15T09:42:22Z Icodense 137570 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-23124-15|~2026-23124-15]] ([[User talk:~2026-23124-15|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:InternetArchiveBot|InternetArchiveBot]] 6638497 wikitext text/x-wiki {{posodobi|razlog='''monarha in demografijo'''}} {{Infopolje Država | native_name = ''Koninkrijk der Nederlanden'' | conventional_long_name = Kraljevina Nizozemska | common_name = Nizozemska | common_name2 = Nizozemske | image_flag = Flag of the Netherlands.svg | image_coat = Rijkswapen der Nederlanden.svg | image_map = EU-Netherlands.svg | map_caption = Lega Nizozemske (temno zeleno)<br/><small>v [[Evropa|Evropi]] (sivo) — v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno)</small> | national_motto = <span style="line-height:133 %;">''»Je Maintiendrai«''{{presledki|2}}<small>([[francoščina|francosko]])</small><br />''»Ik zal handhaven«''{{presledki|2}}<small>([[nizozemščina|nizozemsko]])<br />»Vztrajal bom«¹</span> | national_anthem = ''[[Wilhelmus]]'' | official_languages = [[nizozemščina]]³ | demonym = Nizozémec, Nizozémka | capital = [[Amsterdam]]² | latd = 52 | latm = 21 | latNS = N | longd = 04 | longm = 52 | longEW = E | largest_city = capital | government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[ustavna monarhija]] | leader_title1 = [[kralj Nizozemske|monarh]] | leader_title2 = [[predsednik vlade Nizozemske|predsednik vlade]] | leader_name1 = [[Viljem-Aleksander Nizozemski|kralj Willem-Alexander]] | leader_name2 = [[Dick Schoof]] | area_rank = | area_km2 = 41.543<ref name="cia">{{navedi splet |title=Netherlands - The World Factbook |access-date=2023-12-29 |publisher=[[CIA]] |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/netherlands/ |archive-date=2022-05-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220513115307/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/netherlands/ |url-status=dead }}</ref><sup>5</sup> | percent_water = 18,41<ref name="cia"/> | population_estimate = 18.191.500 | population_estimate_year = 2024 | population_estimate_rank = 69. | population_census = 16.655.799<ref name="2011Census">{{navedi splet|url=https://www.cbs.nl/-/media/imported/documents/2014/44/2014-b57-pub.pdf?la=en-gb|title=Dutch Census 2011 Analysis and Methodology|work=Statistics Netherlands|page=9|date=19 November 2014|accessdate=9 June 2021}}</ref> | population_census_year = 2011 | population_density_km2 = 423 | population_density_rank = 16. | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.NL">{{navedi splet|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=138,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Netherlands) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |date=10 October 2023 |access-date=10 October 2023}}</ref> | GDP_nominal = 1,09 bilijona $ | GDP_nominal_rank = 17. | GDP_PPP = 1,30 bilijona $ | GDP_PPP_rank = 28. | GDP_nominal_per_capita = 61.769 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 11. | GDP_PPP_per_capita = 73.316 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 11. | sovereignty_type = [[Neodvisnost]] | sovereignty_note = z [[osemdesetletna vojna|osemdesetletno vojno]] od [[Filip II. Španski|Filipa II. Španskega]] | established_event1 = razglašena: | established_event2 = priznana: | established_event3 = Kraljestvo ustanovljeno | established_event4 = Listina Kraljevine Nizozemske | established_date1 = [[26. julij]]a [[1581]] | established_date2 = [[30. januar]]ja [[1648]]<sup>4</sup> | established_date3 = 16. marec 1815 | established_date4 = 15. december 1954 | accessionEUdate = | Gini = 26,4 | Gini_year = 2021 | Gini_change = | Gini_ref = <ref name=eurogini>{{navedi splet |url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en |title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey|publisher=[[Eurostat]] |website=ec.europa.eu |access-date=25 January 2023}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,941 | HDI_year = 2021 | HDI_change = | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> | HDI_rank = 10. | currency = [[evro]] ([[znak evra|€]])<sup>6</sup> | currency_code = EUR | country_code = | time_zone = [[srednjeevropski čas|CET]]<sup>7</sup> | utc_offset = +1 | time_zone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | cctld = [[.nl]]<sup>8</sup> | calling_code = 31 | footnote1 = Dobesedni prevod gesla je »Ohranil bom«. | footnote2 = Sedež vlade je [[Haag]]. | footnote3 = Regionalni uradni jeziki so [[zahodna frizijščina]] v [[Frizija|Friziji]], [[papiamento]] na otoku [[Bonaire]] in [[angleščina]] na [[Saba (otok)|Sabi]] in [[Sveti Evstahij (otok)|Svetem Evstahiju]]. | footnote4 = [[Vestfalski mir]]. | footnote5 = Skupaj s čezmorskimi ozemlji 41.865 km<sup>2</sup>.<ref name="auto2-additional">{{navedi splet|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/caribische-deel-van-het-koninkrijk/vraag-en-antwoord/waaruit-bestaat-het-koninkrijk-der-nederlanden|title=Waaruit bestaat het Koninkrijk der Nederlanden? – Rijksoverheid.nl|first=Ministerie van Algemene|last=Zaken|date=19 May 2015|website=onderwerpen}}</ref> | footnote6 = Pred letom 2001 [[nizozemski gulden]]. | footnote7 = Karibska Nizozemska: vse leto UTC−4 ([[atlantski čas|AST]]). | footnote8 = Uporablja se tudi domena [[.eu]], skupna vsem državam članicam [[Evropska unija|Evropske unije]]. }} '''Kraljevina Nizozemska''' (ali '''Nizozemska''' [nizozémska];<ref>{{Navedi splet|title=Nizozemska – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/nizozemska-nizozemci-nizozemski/|accessdate=2023-05-01|language=sl-SI}}</ref> [[nizozemščina|nizozemsko]] ''Nederland'' {{IPA-nl|ˈneːdərlɑnt||Nl-Nederland.ogg}}) je [[Evropa|evropska]] [[ustavna monarhija]] z ozemlji tudi izven [[Evropa|Evrope]]. Nizozemska je v severozahodni Evropi in na severu in zahodu meji na [[Severno morje]], na jugu na [[Belgija|Belgijo]], na vzhodu pa na [[Nemčija|Nemčijo]]. Nizozemska je ena najgosteje naseljenih (skoraj 18 milijonov prebivalcev živi na površini 42.000 km²) in [[zemljepis]]no nizko ležečih na svetu (18 % površine zavzema voda, precejšen del ozemlja pa je bil »iztrgan« morju in leži nižje od morske gladine) in je znana po svojih [[most]]ovih, [[mlin na veter|mlinih na veter]], [[cokla]]h, [[tulipan]]ih in stopnji družbene strpnosti. Njena [[liberalizem|liberalna]] [[politika]] se v tujini pogosto omenja. Država gosti tudi [[Mednarodno kazensko sodišče]] v [[Haag]]u, kjer je tudi administrativno središče s sedežem [[vlada|vlade]], kraljičina rezidenca in večina veleposlaništev, čeprav je [[glavno mesto]] države [[Amsterdam]]. Nizozemsko pogosto napačno imenujejo [[Holandija]], vendar je to le skupno [[ime]] za dve njeni glavni [[provinca|provinci]] (Severna in Južna Holandija). Skupaj z [[Luksemburg]]om in [[Belgija|Belgijo]] je del ekonomske unije [[Beneluks]]. Nizozemska je parlamentarna monarhija. V veljavi je ustava iz [[17. februar]]ja [[1983]], ki temelji na ustavi iz leta [[1815]]. Po njej je bila kraljevina sestavljena iz Nizozemske, [[Aruba|Arube]] in [[Nizozemski Antili|Nizozemskih Antilov]]; po statutu kraljevine iz [[29. december|29. decembra]] [[1954]] so bili vsi trije deli povsem avtonomni in enakopravni, združeni na podlagi skupnih interesov in medsebojne pomoči. Od [[10. oktober|10. oktobra]] [[2010]] pa je v veljavi nova ureditev države, opisana v poglavju Upravna delitev. Na [[Karibi]]h so še njene tri konstitutivne dežele [[Aruba]], [[Curaçao]] in [[Sveti Martin (Nizozemska)|Sveti Martin]], ki skupaj tvorijo [[Kraljevina Nizozemska|Kraljevino Nizozemsko]]. Nadalje pa k državi spadajo še [[Karibska Nizozemska|posebni teritoriji]]: otoki [[Bonaire]], [[Sveti Evstahij (otok)|Sveti Evstahij]] in [[Saba]].<ref>In the Caribbean Sea, the country has maritime borders with Anguilla, Curaçao, France (Collectivity of Saint Martin and Saint Barthélemy), Saint Kitts and Nevis, Sint Maarten, the United States Virgin Islands and Venezuela</ref><ref name="Caribbean-Borders">{{navedi splet|title=Maritime boundaries of the Caribbean part of the Kingdom|url=https://english.defensie.nl/topics/hydrography/maritime-limits-and-boundaries/maritime-boundaries-of-the-caribbean-part-of-the-kingdom|website=Ministry of Defence|date=15 November 2017|access-date=5 August 2020|language=en}}</ref> Aktivno in pasivno volilno pravico imajo vsi nizozemski državljani starejši od 18 let. Od [[30. april]]a [[1980]] je na prestolu kraljica Beatrix Wilhelmina Armgard iz rodbine Oranje-Nassau. Prestol se enakopravno deduje po moški in ženski liniji glede na vrstni red rojstva. Kraljica ima pravico razpustiti oba domova parlamenta. Imenuje in odstavlja predsednika vlade ter ministre in ima še druge pristojnosti zakonodajne in izvršilne oblasti. Uradna rezidenca vladarjev je v Haagu, druga rezidenca v Amsterdamu. Dvodomni parlament je sestavljen iz prve in druge zbornice. Sedež parlamenta je v Haagu. Prva zbornica je sestavljena iz 75 članov, ki jih za štiri leta izvolijo parlamenti provinc. Druga zbornica ima 150 poslancev, za štiri leta jih izvolijo na splošnih volitvah po proporcionalnem sistemu. Zakonski predlogi morajo biti sprejeti v obeh provincah, potrditi pa jih mora kraljica. Če ni izrecno določeno drugače, veljajo zakoni le za evropski del kraljevine. Formalno je del izvršilne oblasti tudi Državni svet, dejansko pa je posvetovalni organ kraljice, njegov oddelek deluje tudi kot ustavno sodišče. Predseduje mu kraljica, sestavljajo ga še predsednik in največ 28 članov, ki jih imenuje kraljica. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Nizozemske}} [[Slika:Leo Belgicus (Dutch-Belgic Lion of the Low Countries) Famiano Strada c1647.jpg|thumb|left|200px|Nizozemska kot lev, v 17. stoletju je Nizozemska postala svetovna trgovska velesila]] Nizozemska je bila ustanovljena leta [[1581]] po dolgem boju proti španski nadvladi. Od takrat naprej državo predstavlja kraljeva rodbina. Kraljice in kralji Nizozemske so potomci princa [[Viljem I. Oranski|Viljema I. Oranskega]], ki je v letih [[1572]]-[[1581]] vodil zmagoviti boj za versko in politično svobodo. V [[Nizozemska zlata doba|zlati dobi]] Nizozemske so pritekala v deželo neznanska bogastva iz daljnih dežel velikanskega nizozemskega kolonialnega imperija. V [[17. stoletje|17. stoletju]] je bila središče [[banka|bančništva]], industrije in umetnosti ter vodilna evropska pomorska sila. Pred tem je bila dolga stoletja pod tujo oblastjo. Od 9. do sredine 16. stoletja so ji zaporedoma vladali francoski kralji, potem [[Vojvodina Burgundija|burgundski vojvode]], ki so jih nasledili [[Sedemnajst provinc|Habsburžani]] in nazadnje španski kralj [[Filip II. Španski|Filip II.]]. Protestantski Nizozemci so se uprli katoliškemu španskemu kralju in po [[Osemdesetletna vojna|80 let trajajoči vojni]] dosegli neodvisnost. V samostojni državi, [[Republika Nizozemska|republiki Nizozemski]], so se še bolj razcvetele [[trgovina]], [[kultura]], [[znanost]] in [[umetnost]], vendar le za dobrih sto let. Vojne z Anglijo in [[Francija|Francijo]] so državo oslabile in v [[18. stoletje|18. stoletju]] je začela stagnirati. Po [[Francoska revolucija|francoski revoluciji]] je nastala na njenem mestu [[Batavska republika]], ki pa jo je [[Napoleon]] že naslednje leto spremenil v kraljevino in potem priključil Franciji. Z [[Dunajski kongres|dunajskim kongresom]] je leta 1815 na ozemlju današnjega [[Beneluks]]a nastala [[kraljevina Združene Nizozemske]] in po odcepitvi kraljevine [[Belgija|Belgije]] (1831) današnja kraljevina Nizozemska. V [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Nizozemska ostala nevtralna, med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] pa je spet [[Nemška invazija na Nizozemsko|doživela tujo oblast]], tokrat nemško. Leta [[1957]] je bila soustanoviteljica [[Evropska gospodarska skupnost|Evropske gospodarske skupnosti]] in sedaj aktivno sodeluje pri oblikovanju [[Evropska unija|Evropske unije]]. Njena liberalna politika se v tujini pogosto omenja. == Upravna delitev == Kraljevina Nizozemska je sestavljena iz štirih 'dežel' ([[nizozemščina|nizozemsko]] ''landen''), in sicer: * '''Nizozemska''' ''(12 provinc in 3 posebna območja) * '''[[Aruba]]''' ''(otok v Zavetrnih Antilih)'' * '''[[Curaçao]]''' ''(otok v Zavetrnih Antilih) * '''[[Sveti Martin (otok)|Sveti Martin]]''' ''(''Sint Maarten'' - južni del otoka v Malih Antilih)'' Vse štiri dežele sestavljajo Kraljevino Nizozemsko in so med seboj enakopravne. Nizozemska je v Zahodni Evropi, ostale tri dežele pa v Karibskem morju. [[Slika:Kraljevina Nizozemska.png|thumb|right|200px|Kraljevina Nizozemska. Slika je v merilu in prikazuje Nizozemsko, Arubo, Curaçao in Sint Maarten. Nizozemska vkjučuje tudi otoke Bonaire, Sint Eustatius in Saba]] [[Slika:Netherlands (+BES), administrative divisions - de - colored.svg|thumb|right|200px|Prikaz Nizozemskih pokrajin (nemščina)]] Evropski del Nizozemske je razdeljen na 12 provinc (nizozemsko ''provincies''): {| style="background:none;" cellspacing="2" | {| class="sortable wikitable" style="text-align:center" |- style="text-align:left;" ! style="width:40px;" class="unsortable"| Zastava ! style="width:110px;"| Provinca ! style="width:120px;"| Glavno mesto ! style="width:100px;"| Največje mesto ! style="width:60px;"| Celotna površina<br><small>(km²)</small> ! style="width:60px;"| Površina kopna<br><small>(km²)</small> ! style="width:90px;"| Prebivalstvo<ref name="RegionalPop">{{navedi splet|url=https://opendata.cbs.nl/statline/#/CBS/nl/dataset/37230ned/table?dl=543D2|title=Bevolkingsontwikkeling; regio per maand|work=Statistics Netherlands|language=nl|accessdate=9 June 2021}}</ref> <br><small>(november 2019)</small> ! style="width:80px;"|Gostota<br><small>(preb./km²)</small> |- | [[File:Flag_of_Drenthe.svg|50px]] || [[Drenthe]] || [[Assen]] || [[Emmen, Nizozemska|Emmen]] || style="text-align:right"|2.680|| style="text-align:right" |2.634|| style="text-align:right" |493.449|| style="text-align:right"|188 |- | [[File:Flag_of_Flevoland.svg|50px]] || [[Flevoland]] || [[Lelystad]] || [[Almere]] || style="text-align:right"|2.413|| style="text-align:right" |1.413|| style="text-align:right" |422.202|| style="text-align:right"|299 |- | [[File:Frisian_flag.svg|50px]] || [[Frizija]]<br><small>''Friesland''</small> | colspan="2" | [[Leeuwarden]] || style="text-align:right"|5.749|| style="text-align:right" |3.324|| style="text-align:right" |649.988|| style="text-align:right"|196 |- | [[File:Flag_of_Gelderland.svg|50px]] || [[Gelderland]] || [[Arnhem]] || [[Nijmegen]] || style="text-align:right"|5.136|| style="text-align:right" |4.967|| style="text-align:right" |2.084.478|| style="text-align:right"|420 |- | [[File:Flag_of_Groningen.svg|50px]] || [[Groningen (provinca)|Groningen]] || colspan="2" | [[Groningen (mesto)|Groningen]] || style="text-align:right"|2.960|| style="text-align:right" |2.325|| style="text-align:right" |585.881|| style="text-align:right"|252 |- | [[File:Flag_of_Limburg_(Netherlands).svg|50px]] || [[Limburg (Nizozemska)|Limburg]] || colspan="2"| [[Maastricht]] || style="text-align:right"|2.210|| style="text-align:right" |2.148|| style="text-align:right" |1.118.223|| style="text-align:right"|521 |- | [[File:North_Brabant-Flag.svg|50px]] || [[Severni Brabant]]<br><small>''Noord-Brabant''</small> | [['s-Hertogenbosch]]<!-- spelled this way for table-aesthetic reasons--> || [[Eindhoven]] || style="text-align:right"|5.082|| style="text-align:right" |4.908|| style="text-align:right" |2.562.566|| style="text-align:right"|523 |- | [[File:Flag_of_North_Holland.svg|50px]]|| [[Severna Holandija]]<br><small>''Noord-Holland''</small> |[[Haarlem]] || [[Amsterdam]] || style="text-align:right"|4.092|| style="text-align:right" |2.662|| style="text-align:right" |2.877.909|| style="text-align:right"|1.082 |- | [[File:Flag_of_Overijssel.svg|50px]] || [[Overijssel]] || [[Zwolle]] || [[Enschede]] || style="text-align:right"|3.421|| style="text-align:right" |3.323|| style="text-align:right" |1.162.215|| style="text-align:right"|350 |- | [[File:Flag of Zuid-Holland.svg|50px]] || [[Južna Holandija]]<br><small>''Zuid-Holland''</small> | [[Den Haag]] || [[Rotterdam]] || style="text-align:right"|3.419|| style="text-align:right" |2.814|| style="text-align:right" |3.705.625|| style="text-align:right"|1.317 |- | [[File:Utrecht_(province)-Flag.svg|50px]] || [[Utrecht (provinca)|Utrecht]] || colspan="2" | [[Utrecht]] || style="text-align:right"|1.449|| style="text-align:right" |1.380|| style="text-align:right" |1.353.596|| style="text-align:right"|981 |- | [[File:Flag_of_Zeeland.svg|50px]] || [[Zelandija, Nizozemska|Zelandija]]<br><small>''Zeeland''</small> | colspan="2" |[[Middelburg]] || style="text-align:right"|2.934|| style="text-align:right" |1.783|| style="text-align:right" |383.689|| style="text-align:right"|216 |- class="sortbottom" style="text-align:right" ! colspan="4"| Skupaj ! 41.545 ! 33.481 ! 17.399.821 ! 521 |} |} Vse province so nadalje razdeljene na [[občina|občine]], ki jih je skupaj 380 (od 1.januarja 2018), kar je posledica združevanja manjših občin v večje. Tri posebna območja (nizozemsko ''openbare lichamen'') so »Otoki BES«. Ti trije otoki so: * [[Bonaire]] ''(otok v Zavetrnih Antilih)'' * [[Sveti Evstahij (otok)|Sveti Evstahij]] (Sint Eustatius) ''(otok v Malih Antlih)'' * [[Saba (otok)|Saba]] ''(otok v Malih Antilih)'' Nahajajo se v Karibskem morju in niso del nobene province, čeprav spadajo pod evropski del Nizozemske. == Država in politična ureditev == {{multiple image | align = | direction = | total_width = 300 | caption_align = center | header_align = center | header = <big>Vodstvo države</big> | image1 = Willem-Alexander_(Royal_Wedding_in_Stockholm,_2010)_cropped.jpg | alt1 = Kralj Viljem-Aleksander | caption1 = kralj<br>[[Viljem-Aleksander Nizozemski|Viljem-Aleksander]] | image2 = Directeur-generaal AIVD Dick Schoof (cropped).jpg | alt2 = Dick Schoof | caption2 = ''predsednik vlade''<br>[[Dick Schoof]] | image3 = | alt3 = | caption3 = }} Po ustavi spada Kraljevina Nizozemska med evropske [[Ustavna monarhija|ustavne monarhije]]. Spomladi 2013 je [[Beatrika Nizozemska|kraljica Beatrix]] svoj prestol predala sinu [[Viljem-Aleksander Nizozemski|Willem-Alexandru]]. Kralj ni samo predstavnik države, temveč sodeluje tudi pri oblikovanju vlade in s svojim državnim svetom lahko vpliva na zakonodajo. Zakonodaja je seveda večinoma v rokah vlade in [[parlament]]a. Ta se imenuje Generalstaaten (Generalni stanovi), ime izvira iz časov burgundske Nizozemske, ko se je leta [[1464]] prvič sestalo splošno (generalno) zastopstvo stanov, in leta [[1814]] ga je takratni parlament prevzel. Parlament ima dve zbornici. Senatorje (skupno 75) za prvo zbornico izvolijo za šest let deželni zbori enajstih pokrajin (provinc), 150 poslancev druge zbornice pa izvoli za štiri leta ljudstvo na neposrednih volitvah. Druga zbornica lahko spreminja zakonske predloge vlade ali tudi sama daje pobude Za zakone, senatorji v prvi zbornici pa lahko predlagani zakon samo potrdijo ali v celoti zavrnejo. Na razmejevanje strank in združevanje državljanov so dolgo odločilno vplivala verska in družbenopolitična nasprotja. Posledica delovanja dveh različnih verstev je predvsem večstrankarska ureditev. Tako so [[katoliki]] in [[protestanti]] ustanavljali vsak svoje stranke, sindikate, podjetniška združenja, kmečke zveze itd. Iz nasprotovanja verskim strankam sta nastali liberalna stranka in delavska stranka, ki sta sicer zastopali različne razredne koristi, vendar sta se skupno zavzemali za ločitev posvetno-državnega in cerkveno-veroizpovednega področja. V zadnjih desetletjih pa so napetosti med velikimi skupinami vedno bolj izginjale. Krščanski stranki sta se združili v Krščansko-demokratični apel (CDA), s čimer je oslabelo dosedanje nasprotje med protestantskim in rimskokatoliškim deležem v delitvi strank. Socialnodemokratska delavska stranka (PvdA) se zmeraj bolj odpira še drugim socialnim skupinam volivcev. Tudi sindikati in delavske organizacije so se začeli povezovati. Nova družbena gibanja in državljanske pobude pa so poskrbeli za novo pisanost nizozemskega političnega življenja. == Gospodarstvo == Po drugi svetovni vojni se je Nizozemska razvila iz večinoma kmetijske v močno industrijsko državo. Ugodne izhodiščne možnosti: nizki stroški, nizke cene nepremičnin in razvita infrastruktura so spodbudile vlaganja in v petdesetih letih povzročile pospešen gospodarski razvoj. Gospodarska ureditev temelji na načelih svobodnega tržnega gospodarstva, vendar pa država tudi občutno posega v gospodarstvo, na primer z državno pomočjo za izboljševanje gospodarske strukture na manj razvitih območjih. Energetski krizi leta [[1973]] in [[1979]] sta tudi na Nizozemskem povzročili precejšen gospodarski upad, po katerem si dežela še dolgo ni opomogla. Nizozemska nima svojih surovin (razen zemeljskega plina) in je odvisna od neoviranega trgovanja s tujino. Najpomembnejše trgovske partnerice so članice Evropske unije. [[Slika:Euro banknotes.png|thumb|left|200px|Nizozemska je leta 1999 uvedla [[Evro]] in je tako ena izmed 20 držav, ki spadajo v [[evroobmočje]]]] [[Slika:Nijlânnermolen Workum.jpg|sličica|Značilni mlini na veter]] Nizozemska ima na voljo le malo kmetijskih površin, kljub temu pa ima kmetijstvo že dolgo zelo velik gospodarski pomen. Poglavitni pridelki so žito, krompir, pesa in vrtnine. Nizozemci so posebno uspešni pri pridelavi rezanega cvetja in čebulic. Zaščitni znak nizozemskega cvetličarstva je že od nekdaj tulipan. V 16. stoletju so ga uvozili iz [[Azija|Azije]] in kmalu se je pridelovanje [[tulipan]]ov in njihovih čebulic izredno razvilo. Doslej so vzgojili več kot 6000 različnih sort. Tulipane in druge cvetlice, na primer hijacinte in njihove čebulice izvažajo po vsem svetu. Veliko cvetic pridelajo v steklenjakih. Na Nizozemskem je s steklom prekritih več tisoč hektarov obdelovalne zemlje, česar ne premore nobena druga dežela. V steklenjakih pridelujejo poleg cvetlic in njihovih čebulic še [[paradižnik]]e, [[Kumara|kumare]] in [[Jagoda|jagode]]. Malo manj znana je uspešnost Nizozemcev pri gojenju šampinjonov, dežela je po izvozu svežih šampinjonov prav na vrhu svetovne lestvice. Približno dve tretjini skupne vrednosti kmetijske pridelave dajeta živinoreja in mlekarstvo. Izredno pomemben izdelek je sir, večino ga izvozijo in holandski sir velja po vsem svetu za pojem kakovosti. Za domačo živilsko industrijo in izvoz je velikega pomena tudi obrežno in globokomorsko ribištvo. Vsako leto ulovijo okoli pol milijona ton rib (predvsem sledov, skuš, trsk, listov) in školjk. Nizozemska industrija je bila med vodilnimi v Evropi, vendar je zaradi krize v sedemdesetih letih ta položaj izgubila. V skoraj vseh gospodarskih panogah se je zmanjšalo število zaposlenih in brezposelnost je v osemdesetih letih močno presegala mejo desetih odstotkov. Gospodarstva ni zajel samo upad konjunkture, temveč globoka strukturna kriza, zaradi katere se je začelo dolgotrajno prestrukturiranje. V krizi so se znašle številne desetletja uspešne panoge. Položaj ladjedelništva, na primer, je postal naravnost obupen zaradi vzhodnoazijske konkurence so se nizozemske ladjedelniške zmogljivosti morale med letoma [[1975]] in [[1985]] zmanjšati za polovico, število zaposlenih pa je upadlo s 36.000 na 12.000. Država je priskočila na pomoč s subvencijami, da bi ne bilo treba popolnoma opustiti gradnje trgovskih in potniških ladij. Nekatere panoge, recimo kemična industrija, predelava nafte in pridobivanje zemeljskega plina, pa se močno razvijajo. Največ prometa dosegajo živilska in kemična industrija, pridobivanje zemeljskega plina, naftna in elektrotehnična industrija ter izdelava strojev. Za zadovoljevanje energetskih potreb industrije so posebnega pomena domače zaloge zemeljskega plina, ki znašajo po ocenah okoli 2 bilijona kubičnih metrov. Po obsegu zalog zemeljskega plina je torej Nizozemska na drugem mestu v Evropi, takoj za [[Norveška|Norveško]]. Največja nizozemska ležišča so blizu Groningena in pod [[Severno morje|Severnim morjem]]. Nizozemska je že zdavnaj znala izrabiti prednosti, ki jih prinaša lega ob Severnem morju in spodnjem toku plovnega Rena. Razvila je pristanišče [[Rotterdam]], ki je s podaljškom Europoort zdaj po obsegu pretovorjenega blaga vodilno pristanišče na svetu in največje naftno prečrpališče v Evropi Sedaj pretovorijo v rotterdamskem pristanišču več kot četrt milijarde ton blaga; kakšna tretjina te količine odpade na nafto. Zaradi povezave z evropskimi notranjimi plovnimi potmi je Rotterdam postal najpomembnejše uvozno in izvozno pristanišče za evropsko železarstvo in jeklarstvo. == Ljudje == [[Slika:Koningsdag 2017 Amstel.jpg|sličica|[[Nizozemci]] v značilnih [[Oranžna|oranžnih]] opravah slavijo kraljev rojstni dan.]] Nizozemci so narod, ki je nastal v stoletjih z zlivanjem Frizov, Sasov in Spodnjih Frankov. Nizozemščina se je razvila iz starospodnje nemščine in je od 17. stoletja samostojen knjižni jezik. V severni Belgiji imenujejo nizozemščino flamščina. Frizi, ki živijo večinoma v pokrajinah Frizija in Groningen, so ohranili samostojen jezik, uradno priznano zahodno frizijščino. Toda ne samo po jeziku, tudi po običajih in šegah se Frizi precej ločijo od prebivalcev drugih nizozemskih pokrajin. Na nizozemskem prevladujeta dve veri: protestantska in katoliška. Ostra nasprotja med protestantizmom in katolicizmom segajo daleč nazaj, v čas osvobodilnih bojev v 16. in 17. stoletju, ko so se protestantske pokrajine bojevale proti katoliškim španskim okupatorjem. Danes je večino sporov med verama že pozabljenih. Po letu [[1949]] je iz nekdanjih nizozemskih kolonij prišlo priseljencev. Največ je bilo Surinamcev iz nekdanje kolonije Surinam na severovzhodu južne Amerike. V sedemdesetih letih so z nenavadnimi akcijami opozarjali na svojo drugačnost Molučani, ki so prišli z azijskega otočja Moluki v nekdanji koloniji Nizozemska Indija. Zato si je vlada začela prizadevati, da bi se Molučani bolj vključevali v nizozemsko družbo in hkrati imeli boljše možnosti za ohranitev kulturne samobitnosti. == Demografija == === Prebivalstvo === Nizozemska ima 16.491.461 prebivalcev, kar jo z 393 prebivalci na km², uvršča med najgosteje poseljene države na svetu. Pričakovana življenjska doba je 78,96 let. Nizozemska je izrazita država priseljencev. 80,9 % prebivalcev se šteje med Nizozemce, 2,5 % med Indonezijce, 2,4 % med Nemce, 2,2 % kot Turke, ter 2 % kot Surinamce in Maročane. Belcev je približno 87 %. Nizozemci (moški) so s povprečno višino 185 cm, najvišji v Evropi. === Vera === Država se statistično uvršča med vrh tistih držav, ki imajo najnižje število versko usmerjenih prebivalcev. S 27 % je najmočnejša katoliška veroizpoved, sledi ji protestantska z 17 %. Hindujcev je v državi 1,3 %, Budistov pa 1 %, kar je posledica priseljevanja. Zaradi množičnih imigracij v državo, ima [[islam]]ska veroizpoved skoraj 6 % delež med verujočimi. Z nadaljnjimi imigracijami in visoko stopnjo rodnosti, se ta odstotek še povečuje. == Mesta == [[Slika:Rotterdam (6970397299).jpg|levo|sličica|205x205_pik|[[Rotterdam]] - drugo največje mesto v državi.]] Nizozemska je ena najgosteje naseljenih držav na svetu. Na vsak kvadratni kilometer pride več kot 360 ljudi. Tudi delež v mestu živečih prebivalcev je zelo velik. Mestne oblike poselitve so na gosto prepredle zlasti ravne nižine, zato je tam skoraj popolnoma izginil podeželski način življenja. Zaradi velike osredotočenosti trgovine, industrije in ladjarstva, pa tudi zaradi ugodne povezovalne lege med zelo industrializiranim evropskim zaledjem in morjem so mesta na območju provinc južna Holandska, Severna Holandska in Utrecht tako narasla, da se zdaj med seboj dotikajo. Tako je na okoli 70 kilometrov dolgem in 60 kilometrov širokem ozemlju nastal velik splet mest, tako imenovani Randstad. V njem živi okoli 30 odstotkov vsega nizozemskega prebivalstva na samo desetini vse državne površine. Randstad, ime je leta [[1930]] skoval ustanovitelj nizozemske letalske družbe KLM AlbertPelsman, je sestavljen iz več središč, ki imajo različne vloge. V Den Haagu so osredotočene državne upravne naloge (tu je sedež vlade), Rotterdam je značilno pristaniško mesto z veletrgovino, ladjedelništvom in sodobno veliko industrijo, Amsterdam (v njem zaseda parlament) pa se je razvil predvsem v denarniško in kulturno središče dežele. Sredi mestnih središč pa se nahaja ozemlje za kmetovanje. Vzpon nizozemskih mest se je začel v poznem srednjem veku z razcvetom trgovanja med Flandrijo, Anglijo in nemškimi trgovskimi mesti. Zaradi razvoja tkalstva, izdelovanja fajanse in ladjedelništva so od 15. do 17. stoletja nastajala pomembna trgovska naselja, recimo Leiden, Delft, Gouda in Haarlem. V najpomembnejša poslovna središča pa so se razvila pristaniška mesta, predvsem Amsterdam, Edam in Rotterdam. === Amsterdam === [[Slika:Amsterdam (5274298633).jpg|sličica|[[Amsterdam]]]] {{glavni|Amsterdam}} Amsterdam, največje mesto in prestolnica Nizozemske, je mednarodno pomembno trgovsko središče. Mesto je zgrajeno na neštetih globoko v tla zabitih lesenih stebrih, ki so omogočili zidavo značilnih nizozemskih mestnih hiš na močvirnem zemljišču. Glavna ulica, Damrak, se končuje na nekdanjem amsterdamskem tržnem prostoru, imenovanem Dam. Ob njem stojita kraljevi dvorec in Nova cerkev (Niuewe Kirk), ki jo hkrati uporabljajo za galerijo. Podaljšek Damraka je Rokin, s trgovinami in restavracijami obrobljena ulica, ki se konča na Kovniškem trgu (Muntplein). Od tu se odpira pogled na glavno amsterdamsko turistično privlačnost, na Rembrandtov trg (Rembrandtsplein). Zahodno od Damraka poteka nakupovalna ulica Kalverstraat. Na Leidenskem trgu (Leidseplein) je večina amsterdamskih kinematografov, Mestno gledališče (Stadsschouwburg) in velik del več kot 1200 amsterdamskih barov in točilnic. Pozimi pripravijo tam celo umetno drsališče. Samo nekaj sto metrov naprej proti jugu je muzejska četrt z državnim muzejem Rijksmuseum, v katerem je na ogled Rembrandtova Nočna straža, in muzejem Van Gogha. Nasproti Državnega muzeja je svetovno znana koncertna dvorana Concertgebouw. Zahodno od muzejske četrti poteka Hoofstraat s številnimi prodajalnami oblačil in čevljev. Kot javni prevoz v mestu se uporabljajo tramvaji in avtobusi. Veliko Amsterdamčanov pa se vozi s kolesom. Za staro mestno jedro so značilne ozke in visoke mestne hiše. Take hiše so gradili nekdanji varčni trgovci, da so plačevali kar najmanj davka, odmerjenega takrat po razsežnosti pročelja in širini vrat. Okraj Jordaan je bil načrtovan za bivališče uslužbencev velikih poslovnih hiš ob kanalih. Prepredajo ga številne tlakovane uličice, v katerih se gnete nešteto majhnih točilnic, trgovin in obrtnih delavnic. === Den Haag === [[Slika:Den Haag Binnenhof Hofvijver 1.jpg|levo|sličica|240x240_pik|[[Haag]]]] {{glavni|Den Haag}} Zgodovina mesta se je začela z letom [[1250]], ko je Viljem, grof Holandske in nemški kralj, razglasil lovski dvorec grofov Holandske za kraljevi sedež. Uradno ime mesta Den Haag je s'Gravenhage in pomeni »Grofov log«, ki označuje gozdiček, ki je obdajal lovski dvorec. Zdaj je Den Haag upravno središče pokrajine Južna Holandija, prebivališče kraljevske družine in sedež nizozemske vlade. Mesto velja za eno najbolj negovanih in imenitnih evropskih mest, hkrati pa je sedež uglednih mednarodnih ustanov, in sicer Mednarodnega sodišča, Združenih narodov in Stalnega razsodišča. Središče Den Haaga je slikovit štirioglat trg, okoli katerega so nanizane palače. V osrednji palači je Viteška dvorana (Ridderzaal), v kateri kraljica vsako leto slovesno odpre zasedanje parlamenta. Blizu nekdanje kraljevske rezidence je kraljeva galerija Mauritshuis, ki ima dragoceno zbirko slik starih holandskih mojstrov in največjo nizozemsko zbirko Rembrandtovih del. V osrčju starega mesta je Groenmarkt (Zelenjavni trg) s starim rotovžem iz 16. stoletja in Veliko cerkvijo (Grote Kerk) iz 15. in 16. stoletja. Med številnimi muzeji izstopata muzeja Mesdag s Francoskimi in nizozemskimi likovnimi umetninami ter Mestni muzej z največjo zbirko del Pieta Mondriana na svetu. V gaju Haagse Bos je nekdanji zabaviščni dvorec Huis Ten Bos, občasno bivališče kraljevske družine. === Utrecht === {{glavni| Utrecht}} Glavno mesto province enakega imena je v delti Rena ob kanalu Amsterdam-Ren na meji med maršami in greesti. Utrecht je središče cestnega in železniškega omrežja ter se je zato razvil v središče notranje trgovine s pomembnimi sejmi. Od leta [[48]] je bilo tu rimsko oporišče Traiectum ad Rhenum. Utrecht je eno najstarejših nizozemskih mest, od leta [[695]] je sedež škofije (zdaj je sedež edine rimskokatoliške nadškofije in metropolije v državi s kardinalom na čelu) in je že v srednjem veku slovel kot slikovito mesto s številnimi cerkvami in samostani. Z vodnimi jarki obdano in s kanali prepredeno mesto, polno hiš z okrašenimi zatrepi, pritegne vsako leto nešteto turistov. Razpoznavno znamenje Utrechta je gotska stolnica Sv. Martina s 112 m samostojno stoječim zvonikom, ki je najvišjim na Nizozemskem. Z zvonika je čudovit razgled na mesto in okolico. Blizu stolnice je [[univerza]], ki je bila ustanovljena leta [[1636]] in je zdaj ena največjih v državi. Tako kot vsa nizozemska mesta je tudi to znano po muzejih, znan so zlasti: Osrednji muzej, Nadškofijski muzej, Nizozemski muzej glasbenih skrinjic in lajn ter Nizozemski železniški muzej. === Delft === {{glavni|Delft}} Delft leži med Den Haagom in Rotterdamom v provinci Južna Holandska. Ustanovili so ga v 11. stoletju in je leta [[1246]] dobil mestne pravice. Že v srednjem veku je veljal za cvetoče trgovsko središče, v katerem sta bila doma suknarstvo in pivovarstvo. Velik razcvet pa je dosegel zlasti v 17. in 18. stoletju zaradi slovitih porcelanskih izdelkov. Delftsko modro, nekoč najbolj cenjeno fajanso na svetu, izdelujejo še zdaj v dveh manufakturah po starih vzorcih. Hkrati je tu delovala delftska slikarska šola Jana Vermeera in Jana Steena. Mesto je v velikem obsegu ohranilo arhitekturno bogastvo iz teh časov in velja za eno najlepših nizozemskih mest. Na trgu sredi starega mesta je gotska Nieuwe Kerk (Nova cerkev) z nagrobnikom Viljema I. Oranskega, utemeljitelja nizozemske neodvisnosti. Čisto blizu sta rotovž s čudovitim renesančnim pročeljem ne slikami iz 16. do 18. stoletja ter cerkev Oude Kerk iz 13. stoletja. V Prinčevem dvorcu, v katerem je Viljem Oranski živel od leta [[1573]] in bil leta [[1584]] umorjen, je zdaj muzej. == Izsuševanje morja == Ena največjih znamenitosti Nizozemske so polderji. Silni napori celih rodov kmetov, inženirjev, preprostih kopačev jarkov in domiselnih iznajditeljev so omogočili osušitev kake polovice Nizozemske. Koder so se nekoč razprostirala močvirja in plitva rečna ustja so nastali tisoči hektarov plodne zemlje. In še vedno nenehno pridobivajo nova zemljišča. Obalne valovite peščene sipine, ki ločujejo kopno od morja, slabo varujejo zemljo pred razdiralno silo viharjev, bibavice in tokov. Zato Nizozemci ob vsej obali skrbno utrjujejo naravne varovalne nasipe, deloma s čvrsto grajenimi nasipi in lomilci valov, deloma z ohranjanjem trave in grmičja, ki s koreninami utrjujeta tla in preprečujeta odnašanje zemlje. Polderje oz. polja za nasipi, so prepredli z mrežo prekopov, jarkov in nasipov. Te marše (nižine) ležijo večinoma pod morsko gladino, zato nimajo naravnega odtoka in je treba vse leto umetno uravnavati gladino talnice. Sprva so za to uporabljali vetrne mline, zdaj pa so to nalogo prevzele električne črpalke. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Nederland}} {{wikivoyage|Netherlands}} ; Vlada * [http://overheid.nl/english/ Overheid.nl] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100527231402/http://overheid.nl/english |date=2010-05-27 }} – uradni portal nizozemske vlade * [http://www.government.nl/ Government.nl] – uradna spletna stran nizozemske vlade * [http://www.cbs.nl/en-GB/menu/cijfers/default.htm CBS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160330214048/http://www.cbs.nl/en-GB/menu/cijfers/default.htm |date=2016-03-30 }} – statistični podatki države ; Splošne informacije * {{dmoz|Regional/Europe/Netherlands}} ; Potovanja * [http://www.holland.com/ Holland.com] – turistične informacije o nizozemski {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} {{OVSE}} [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Nizozemsko govoreče države in ozemlja]] [[Kategorija:Nizozemska|*]] {{normativna kontrola}} 24llx4lvfh75i4uje3s4y27z9n9vfze Ilirske province 0 6009 6659681 6652514 2026-04-14T13:19:40Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ 6659681 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = ''Provinces illyriennes'' | conventional_long_name = Ilirske province | common_name = Ilirske province | continent = Evropa | region = Balkan | country = Ilirske province | era = | status = Imperij | status_text = odvisno ozemlje Francoskega cesarstva | empire = Francija | government_type = Monarhija| | event_start = Napoleonov odlok o ustanovitvi | year_start = 1809 | date_start = 14. oktober | event_end = avstrijsko-britanska zasedba | year_end = 1813 | date_end = | life_span = 1809 – 1813| | event1 = | date_event1 = | event2 = | date_event2 = | event3 = | date_event3 = | event_pre = | date_pre = | event_post = | date_post = | | p1 = Italijansko kraljestvo | flag_p1 = Flag of the Napoleonic Kingdom of Italy.svg | p2 = Avstrijsko cesarstvo | flag_p2 = Flag of the Habsburg Monarchy.svg | s1 = Avstrijsko cesarstvo | flag_s1 = Flag of the Habsburg Monarchy.svg | s2 = | flag_s2 = | s3 = | flag_s3 = | | flag = | flag_type = Zastava Francoskega cesarstva | image_flag = Flag of France.svg | symbol = | symbol_type = Pečat | image_coat = Coat_of_arms_of_Illyrian_Provinces.svg | image_map = Illyrian_Provinces_(1812).svg | image_map_caption = Ilirske province leta 1812 | capital = Ljubljana | national_motto = | national_anthem = | common_languages = [[francoščina]] (uradni), [[hrvaščina]], [[slovenščina]], [[nemščina]] in [[italijanščina]] | currency = | leader1 = [[Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont|Auguste Marmont]] | year_leader1 = 1809-1811 | leader2 = [[Henri-Gratien Bertrand]] | year_leader2 = 1811-1812 | leader3 = [[Jean-Andoche Junot]] | year_leader3 = 1812-1813 | leader4 = [[Joseph Fouché]] | year_leader4 = 1813 | title_leader = generalni guverner | stat_pop1 = 1,504.258 | stat_year1 = 1811 | legislature = | house1 = | house2 = }} [[Slika:Provinces Illyriennes Servie et Bosnie.jpg|thumb|250px|'''Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809''']] '''Ilirske province''' ([[francoščina|francosko]] ''Provinces illyriennes'') je [[Napoleon Bonaparte|Napoleon]] ustanovil 14. oktobra 1809, ko je bila [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] po porazu v [[bitka pri Wagramu|bitki pri Wagramu]] s [[Schönbrunnski sporazum|schönbrunnskim mirom]] prisiljena prepustiti [[Prvo Francosko cesarstvo|Franciji]]. Ozemlje Ilirskih provinc je obsegalo vzhodni del [[Tirolska|Tirolske]] ([[Okraj Lienz|Osttirol]]), zahodni del [[Koroška (vojvodina)|Koroške]], [[Kranjska|Kranjsko]], [[Hrvaška|Hrvaško]] in [[Vojna krajina|Vojno krajino]] jugozahodno od [[Sava|Save]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriško]], [[Trst]] ter [[Istra|Istro]]. == Zgodovina == Francozi so že od leta 1805 ([[bratislavski mir]]) v svojih rokah imeli [[Beneška republika|beneško]] [[Istra|Istro]] in [[Dalmacija|Dalmacijo]] z [[Boka Kotorska|Boko Kotorsko]] (formalno pridobljena že 1805, zasedena pa po odhodu [[Rusi|Rusov]] leta 1807) ter ozemlje nekdanje [[Dubrovniška republika|Dubrovniške republike]], ki ga je Francija zasedla že leta 1806, Dalmaciji pa priključila po ukinitvi Republike leta 1808. Obe sta bili del [[Italijansko kraljestvo|Italijanskega kraljestva]], ob ustanovitvi Ilirskih provinc pa sta jim bili priključeni. Leta 1810 je bila Provincam priključena tudi vzhodna [[Tirolska]] (z [[mesto]]m [[Lienz]]om). Napoleon je Province ustanovil iz strateških in gospodarskih razlogov. Avstrijo so odrezale od morja in vzpostavile kopensko povezavo z [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]]. Francija bi s tem vojaško in gospodarsko nadzirala obe obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Poleg tega so Ilirske province delovale kot obramba Italije, ki je imela velik strateški pomen, saj je ščitila francosko jugovzhodno mejo in hkrati zagotavljala obvladovanje [[Alpe|alpskih]] prelazov v Nemčijo. Ob francoskem prodoru na Kranjsko leta 1809 Avstrija ni nudila močnega odpora. Na obrambni liniji pri Razdrtem je bilo zajetih 1600 vojakov avstrijske vojske. Province formalno niso bile del Francoskega cesarstva, vendar so mu bile povsem podrejene. [[Glavno mesto]] je bila [[Ljubljana]]. Prvi je bil na mesto generalnega guvernerja 8. oktobra 1809 imenovan [[Auguste Frédéric Louis Viesse de Marmont|maršal Marmont]], ki jih je vodil do januarja 1811, 9. aprila istega leta ga je nasledil [[Henri-Gratien Bertrand]], ki je to funkcijo opravljal do februarja 1812, ko je bil 21. februarja imenovan [[Jean-Andoche Junot]]. Zadnji guverner je bil [[Joseph Fouché]], imenovan julija 1813, ki je svojo funkcijo opravljal le en mesec. Ilirske province je sprva sestavljalo deset intendanc, od reforme leta 1811 pa sedem provinc, podobnih francoskim [[departma]]jem: Koroška (s sedežem v [[Lienz]]u), [[Istra]] (Trst), Kranjska, civilna Hrvaška ([[Karlovec]]), vojna Hrvaška ([[Senj]]), [[Dalmacija]] ([[Zadar]]) in dubrovniško-kotorska provinca ([[Dubrovnik]]). Tudi cerkvena teritorialna razdelitev je bila preurejena v skladu z novimi političnimi mejami. Dve [[nadškofija|nadškofiji]] sta bili ustanovljeni v Ljubljani in Zadru, pomožne [[škofija|škofije]] pa v Gorici, [[Koper|Kopru]], [[Šibenik]]u, [[Split]]u in Dubrovniku. Štetje prebivalstva v letu 1811 je izkazalo 460.116 prebivalcev za ljubljansko intendantstvo, 381.000 za karlovško, 357.857 za tržaško, 305.285 za zadarsko, oziroma 1.504.258 za celotne Ilirske province. V Karlovcu, kjer je bil sedež poveljstva vojske za Hrvaško, je bila leta 1811 ustanovljena posebna častniška šola v [[francoščina|francoskem jeziku]]. Skupno je v Ilirskih provincah delovalo 25 [[gimnazija|gimnazij]]. Uradne razglase so objavili v uradnem glasilu Ilirskih provinc ''Le Télégraphe officiel'' v [[francoščina|francoščini]], [[nemščina|nemščini]], načrtovali pa so tudi izdajo v »slovanščini«. Med letoma 1811 in 1813 je kot urednik tega časnika v Ljubljani deloval francoski književnik [[Charles Nodier]]. Britanska mornarica je od [[tilsitski mir|tilsitskega miru]] v juliju 1807 izvajala pomorsko zaporo [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] in s tem ustavila trgovski ladijski promet, kar je še posebej prizadelo trgovino dalmatinskih pristanišč. Poskus združenih francoskih in italijanskih sil, da bi zasedle otok [[Vis]], ki so ga zasedali Britanci, se je izjalovil v pomorski [[Bitka pri Visu (1811)|bitki pri Visu]] 13. marca 1811. Avgusta 1813 je Avstrija napovedala vojno Franciji, avstrijske sile pod vodstvom generala [[Franz Tomassich|Franza Tomassicha]] pa so vkorakale v Ilirske province. Pri tem so jim bili v pomoč domačini v francoskih vrstah, ki so ob napadu prestopili na avstrijsko stran. Zadar je padel 6. decembra 1813 po 34-dnevnem obleganju. V Dubrovniku so vstajniki izgnali Francoze in v upanju na obnovo [[republika|republike]] vzpostavili začasno dubrovniško upravo. 20. septembra 1813 so ga zasedli Avstrijci. [[Boka Kotorska|Boko Kotorsko]] z okolico so leta 1813 zasedle [[Črna gora|črnogorske]] sile, ki so jo držale do leta 1814, ko jo je črnogorski vojvoda pod pritiskom avstrijskih sil 11. junija moral prepustiti Avstriji. Britanske sile so se z zasedenih dalmatinskih otokov umaknile julija 1815 po porazu francoskih sil v [[bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]]. [[Dunajski kongres]] je priznal avstrijsko zasedbo nekdanjih Ilirskih provinc. Leta 1816 so bile brez ozemlja Dalmacije ponovno vzpostavljene kot [[Ilirsko kraljestvo]], ki je bilo uradno ukinjeno šele leta 1849, čeprav je bila že leta 1822 uprava hrvaških ozemelj podrejena Ogrski. Reformni ukrepi Francozov: *na čelu generalni guverner (Francoz) *upravno-teritorialne enote so bile pokrajine (province) *ustanovljeni okraji (distrikti) in občine (komune) na čelu katerih so bili župani *enakost pred zakonom in davčna enakost *odpravljeni privilegiji in funkcije plemstva v upravi in sodstvu *odpravljeni cehi - uvedba gospodarske svobode *odpravljeni stara avstrijska uprava in deželni stanovi *višjo upravo so prevzeli od države imenovani in plačani uradniki *ustanavljali štirirazredne osnovne šole in gimnazije *za kratek čas ustanovljena univerza (s petimi fakultetami - filozofsko, medicinsko, pravno, tehniško in teološko) *reforma sodstva - posebno sodišče v vsaki provinci (tribuna) za vse kazenske in civilne zadeve *odprava cerkvenih bratovščin, prepovedali procesije *uvedba revolucionarnega koledarja * uvedba francoskega civilopravnega zakonika ''Code civil'' oziroma ''[[Code Napoleon]]'' *uvedba civilne poroke == Vojaške enote == V Ilirskih provincah so Francozi ustanovili naslednje enote: [[1. ilirski strelski polk|1.]], [[2. ilirski strelski polk|2.]], [[3. ilirski strelski polk|3.]], [[4. ilirski strelski polk|4.]], [[5. ilirski strelski polk|5.]] in [[6. ilirski strelski polk]], [[Hrvaški huzarski polk]], [[Kraljeva dalmatinska legija|Kraljevo dalmatinsko legijo]] in [[Kraljevi dalmatinski polk]]. == Odziv Slovencev == [[Slika:Hrabia Johann Philipp Cobenzl.jpg|sličica|[[Janez Filip Cobenzl|Janez Filip grof Kobencelj]]]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijsko]]-[[Prvo francosko cesarstvo|francoske]] vojne niso imele dobrega vpliva na spontani razvoj slovenskega naroda, ki se je ob koncu 18. in začetku 19. stoletja odražal pri [[Janez Žiga Valentin Popovič|Žigi Valentinu Popoviču]], [[Marko Pohlin|Marku Pohlinu]], [[Ožbalt Gutsman|Ožbaltu Gutsmanu]], [[Janez Filip Cobenzl|Janezu Filipu grofu Kobenclu]], Aleksandru grofu Turjaškemu, [[Jurij Japelj|Juriju Japlju]] in drugih.<ref name=":0">Golec, B. idr. (2025), str. 195</ref> O [[Slovenci|Slovencih]] je francoskega cesarja [[Napoleon Bonaparte|Napoleona I.]] temeljito osebno poučil Janez Filip Kobencelj, [[Valentin Vodnik]] pa je s skrajnimi močmi preprečil, da bi se Slovenci poilirili, tj. pohrvatili.<ref name=":0" /> Ilirske province so Slovence razdelile med dve sovražni si državi, zaradi česar je pesnik [[Urban Jarnik]] z žalostjo ugotavljal, da se bodo Slovenci v prihodnosti med seboj vojskovali kot vojaki dveh sovražnih strani.<ref name=":0" /> Francoske okupacije skoraj nihče ni sprejel z navdušenjem; v pozitivno luč so jo kasneje postavili slovenski zgodovinarji protiavstrijske, zlasti profrancoske in jugoslovanistične nastrojenosti.<ref name=":0" /> Mnogi Slovenci so se prav zaradi francoske okupacije vključevali v avstrijsko vojsko kot prostovoljci ali pa so vojsko materialno podpirali; zaradi takšnih zaslug so potomci oskrbnika Blagotinška [[Zdravilišče Dobrna|zdravilišča Dobrna]] celo postalo plemiči.<ref name=":0" /> Iz narodne zavesti ter upravnih in prosvetnih potreb [[Vojvodina Koroška|Slovenske Koroške]] in [[Vojvodina Štajerska|Slovenske Štajerske]] je bila na [[Licej v Gradcu|graškem liceju]] leta 1811 ustanovljena stolica za slovenski jezik, ki jo je vodil proavstrijsko usmerjen<ref name=":1">{{cite book|last=Primic|first=Janez Nepomuk|year=1809|title=Poezije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-LFRZPDQI|pages=6, 14, 15, 17}}</ref> [[Janez Nepomuk Primic]]; [[Gradec]] je tako postal prvo kulturno-politično središče Slovencev.<ref name=":0" /> Primic je v času avstrijsko-francoskih vojnah in ustanovitvi Ilirskih provinc napisal več pesmih, v katerih je izražal svoj kritični odnos do Francozov in izrazil podporo Avstriji (''Eſterrajh''){{Efn|V slovenščini se je do prve polovice 19. stoletja za Avstrijo uporabljal izraz "Estrajh".<ref>Golec, B. idr. (2025), str. 74</ref>}} ter njenemu cesarju [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francu I.]].<ref name=":1" /> V zadnji kitici pesmi ''Veſéli Bránbaviz'' je to stališče povzel z naslednjimi besedami: {{citatni blok|“Eſterrajh ti ſi moj! / … / Eſterrajh jeſt ſim tvoj! / … / Sama ſmert mène lozh' / … / Od tebe prozh!“|Janez Nepomuk Primic, Gradec, 13. marec 1809}}Prav tako je izrazil željo za večno kraljevanje Avstrije, in sicer v prvi kitici pesmi ''Deſhélſka bránba Eſtrajharſkiga Zeſárſtva'':<ref name=":1" /> {{citatni blok|“Trón Habsbúrgov ima ſtáti / … / Védnu Eſtrajh 'ma Kralváti! / … / Lúdſtva! hitru ſe sberite! / … / Dóm obvárvat vkúp tezite! / … / De v Zesárja ſvitli hiſhi, / … / Se veſéli glaſ saſliſhi!"|Janez Nepomuk Primic, Gradec, 11. marec 1809}} == Opombe == {{notelist}} == Sklici == <references /> ==Viri in literatura== * Bradshaw, Mary Eloise (1928). ''The Napoleonic Influence on the Illyrian Provinces''. University of Wisconsin—Madison Press. [[OCLC]]: 54803367 * Bradshaw, Mary Eloise (1932). ''The Illyrian Provinces''. University of Wisconsin—Madison Press. [[OCLC]]: 49491990 * {{Cite book|last=Bundy|first=Frank J.|title=The Administration of the Illyrian Provinces of the French Empire, 1809–1813|year=1987|location=New York-London|publisher=Garland|isbn=978-0-8240-8032-7|url=https://books.google.com/books?id=WUCVQgAACAAJ}} * {{cite journal|last=Dolinar|first=France M.|year=1989|title=Cerkvenoupravna ureditev Ilirskih provinc 1809–1813|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ECNWPFTR|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=43|issue=4|pages=507–511}} * {{Navedi knjigo|title=Naši temelji in okviri : Slovenci in Slovenija v zgodovini|last=Golec|first=Boris idr.|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1240-3|location=Ljubljana|cobiss=254372867|others=}} * {{cite thesis|last=Habit|first=Barbara|title=Ideja ilirskega naroda pri Francozih in domačinih v času Ilirskih provinc|type=magistrsko delo|year=2018|publisher=[B. Habit]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=67894626}} * {{Cite book|last=Haas|first=Arthur G.|title=Metternich, Reorganization and Nationality, 1813–1818: A Story of Foresight and Frustration in the Rebuilding of the Austrian Empire|year=1963|location=Wiesbaden|publisher=Franz Steiner Verlag|isbn=978-3-515-00998-0|url=https://books.google.com/books?id=RJUDAAAAMAAJ}} * [[Melitta Pivec Stele]], ''La vie économique des Provinces illyriennes(1809-1813): suivi d'une bibliographie critique''. Paris, 1930. * George J. Prpić, »French Rule in Croatia: 1806-1813«. ''Balkan Studies'' 5 (1964). S. 221-276. * Reinhard A. Stauber, "The Illyrian Provinces," v Michael Broers, Peter Hicks in Agustin Guimera, ur., ''The Napoleonic Empire and the New European Political Culture (War, Culture and Society, 1750–1850).'' Houndmills, 2012. S. 241–253. * [[Rok Stergar]], "Nationswerdungsprozesse und neue Grenzen: Der Zusammenbruch der französischen Herrschaft in den Illyrischen Provinzen und ihre (Re-)Integration in das Kaisertum Österreich," v Brigitte Mazohl, Karin Schneider in Eva Maria Werner, ur. ''Am Rande der großen Politik: Italien und der Alpenraum beim Wiener Kongress.'' Innsbruck, 2017. S. 97-122. * {{cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=1986|title=Kmečki upor v okolici Višnje gore za časa Ilirskih provinc leta 1813|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TH0IA1QT|journal=Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino|language=sl|volume=34|issue=1–2|pages=32–37}} * {{cite book|last1=Šumrada|first1=Janez|last2=Gestrin|first2=Ferdo|title=Nekateri temeljni problemi Ilirskih provinc|publisher=[J. Šumrada]|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=35612416}} * {{Cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=1998|title=Prebivalstvo v slovenskih predelih Napoleonove Ilirije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCFHRZWM|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=52|issue=1=110|pages=51–72|id=COBISS.SI-ID 8073224}} * Šumrada, Janez, »Državnopravni status Ilirskih provinc s kratkim pregledom upravne ureditve«, v ''Vilfanov zbornik : pravo, zgodovina, narod : Recht, Geschichte, Nation'', ur. [[Vincenc Rajšp]] in Ernst Bruckmüller. Ljubljana, 1999. * {{cite book|editor-last=Šumrada|editor-first=Janez|title=Nastajanje Napoleonove Kranjske: korespondenca Françoisa-Marie Farguesa, francoskega intendanta za Kranjsko in Gorenjsko, 1809–1810|year=2004|publisher=Arhiv Republike Slovenije|location=Ljubljana|language=sl, fr}} * {{cite journal|last=Šumrada|first=Janez|year=2007|title=Poglavitne poteze napoleonske politike v Ilirskih provincah|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5DBOI5SG|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=61|issue=1–2|pages=75–84}} * {{Cite book|last=Šumrada|first=Janez|last2=Kopitar|first2=Adrijan|title=Kranjski Janezi, Napoleonovi soldati: francoski vojaški nabor v ilirski provinci Kranjski, 1812-1813|year=2018|publisher=Arhiv Republike Slovenije|location=Ljubljana|language=sl, fr|cobiss=296090112}} * {{cite book|last1=Šterbenc Svetina|first1=Barbara|last2=Godeša|first2=Matija|title=Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2013|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2BYQ4MG|cobiss=269259520|language=sl}} * {{cite thesis|last=Vodopivec|first=Karin|title=Ilirske province v slovenski šolski literaturi|type=magistrsko delo|year=2025|location=Ljubljana|publisher=K. Vodopivec|language=sl|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=171977}} * [[Bogumil Vošnjak|Vošnjak, Bogumil]] (1910). ''Ustava in uprava Ilirskih dežel : (1809-1813) : prispevki k nauku o recepciji javnega prava prvega francoskega cesarstva.'' Ljubljana. * [[Fran Zwitter|Zwitter, Fran]], »Postanek političnega ilirizma in ustanovitev Ilirskih provinc«, v ''O slovenskem narodnem vprašanju'', ur. [[Vasilij Melik]]. Ljubljana, 1990. S. 119-182. * Zwitter, Fran, »Socialni in gospodarski problemi Ilirskih provinc«, prav tam. S. 183-204. {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ilirske province|*]] [[Kategorija:19. stoletje v Italiji]] [[Kategorija:19. stoletje na Hrvaškem]] [[Kategorija:19. stoletje v Črni gori]] [[Kategorija:19. stoletje v Sloveniji]] nn8mgnt634buvaw96cfudy8e7kx19je Luna 0 8128 6659772 6645320 2026-04-14T17:19:05Z ~2026-23008-78 258234 Zamenjava strani s/z '{{drugapomena|naravnem satelitu planeta Zemlja|lune v splošnem|naravni satelit}} {{Infopolje Planet |bgcolour = #dddddd |name = Luna |apsis = gej |symbol = [[Slika:Moon decrescent symbol (bold).svg|24px|☾]] |image = [[Slika:Full Moon Luc Viatour.jpg|280px]] |caption = Polna Luna, kot jo vidi opazovalec na [[Zemlja|Zemljini]] severni polobli. Posnetek z optičnim refraktorjem Vixen 103 mm F1000 iz Ha...' 6659772 wikitext text/x-wiki {{drugapomena|naravnem satelitu planeta Zemlja|lune v splošnem|naravni satelit}} {{Infopolje Planet |bgcolour = #dddddd |name = Luna |apsis = gej |symbol = [[Slika:Moon decrescent symbol (bold).svg|24px|☾]] |image = [[Slika:Full Moon Luc Viatour.jpg|280px]] |caption = Polna Luna, kot jo vidi opazovalec na [[Zemlja|Zemljini]] severni polobli. Posnetek z optičnim refraktorjem Vixen 103 mm F1000 iz Hamoisa v Belgiji. |periapsis = 363.104&nbsp;km<br />0,0024&nbsp;[[astronomska enota|a. e.]] |apoapsis = 405.696&nbsp;km<br />0,0027&nbsp;a. e. |semimajor = 384.399&nbsp;km<br />0,00257&nbsp;a. e.<ref name="W06">Wieczorek; ''idr.'' (2006).</ref> |eccentricity = 0,0549 <ref name="W06"/> |period = 27,321582 d<br />{{brez preloma|27 d 7 h 43,1 min}} <ref name="W06"/> |synodic_period = 29,530588 d<br />{{brez preloma|29 d 12 h 44,0 min}} |avg_speed = 1,022 km/s |inclination = 5,145° na [[ekliptika|ekliptiko]] <ref name="W06"/><!--Wieczorek idr. 2006; 18,29° when the longitude of the Moon's ascending node is 180°, 28,58° when it is 0°--><br />(med 18,29° in 28,58° na Zemljin [[ekvator]]) |asc_node = regresivno,<br />1 obrat v 18,6 letih |arg_peri = progresivno,<br />1 obrat v 8,85 letih |satellite_of = [[Zemlja]] |physical_characteristics = yes |flattening = 0,00125 <!--Calculated from data below--> |equatorial_radius = 1738,14 km<br />0,273&nbsp;Zemljinega <!--Smith idr. 1997 --><!-- more detail needed for this ref --> |polar_radius = 1735,97 km<br />0,273&nbsp;Zemljinega <!-- Smith idr. 1997--> |mean_radius = 1737,10 km<br />0,273&nbsp;Zemljinega <ref name="W06"/> |circumference = 10.921 km ([[ekvator]]sko) |surface_area = 3,793{{e|7}} km²<br />0,074&nbsp;Zemljine |volume = 2,1958{{e|10}} km³<br />0,020&nbsp;Zemljine |mass = 7,3477{{e|22}} kg<br />0,0123&nbsp;Zemljine <ref name="W06"/> |density = 3346,4 kg/m³ <ref name="W06"/> |surface_grav = 1,622 m/s²<br />0,1654&nbsp;[[težni pospešek|g]] |escape_velocity = 2,38 km/s |sidereal_day = 27,321582 d ([[sočasno vrtenje|sočasno]]) <!--Wieczorek idr. 2006--> |rot_velocity = 4,627 m/s |axial_tilt = 1,5424° (na ekliptiko)<br />6,687° (na ravnino tirnice) |albedo = 0,12 |magnitude = –2,5 do –12,9 <ref>The ''maximum value'' is given based on scaling of the brightness from the value of -12.74 given for an equator to Moon centre distance of 378 000 km in the NASA factsheet reference to the minimum Earth-Moon distance given there, after the latter is corrected for the Earth's equatorial radius of 6378 km, giving 350 600 km. The ''minimum value'' (for a distant [[new moon]]) is based on a similar scaling using the maximum Earth-Moon distance of 407 000 km, given in the fact sheet, and by calculating the brightness of the [[earthshine]] onto such a new moon. The brightness of the earthshine is Earth albedo × (Earth radius / Moon orbit radius) ² relative to the direct solar illumination that occurs for a full moon. Earth albedo = 0.367, Earth radius = (polar radius × equatorial radius)<sup>1/2</sup>=6367 km.</ref><br /> –12,74 (srednja [[polna luna]])<ref name=nasafact/> |angular_size = 29,3′ — 34,1' <ref name=nasafact>{{navedi splet|url=http://nssdc.gsfc.nasa.gov/planetary/factsheet/moonfact.html|title=Moon Fact Sheet|publisher=NASA|last=Williams|first=D.R.|accessdate=2007-10-12|date=2006-02-10|language=en|archive-date=2020-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20200521064556/https://nssdc.gsfc.nasa.gov/planetary/factsheet/moonfact.html|url-status=dead}}</ref><ref>The range of angular size values given are based on simple scaling of the following values given in the fact sheet reference: at an Earth equator to Moon centre distance of 378 000 km, the angular size is 1896". The same fact sheet gives extreme Earth-Moon distances of 407 000 km and 357 000 km. For the maximum angular size, the minimum distance has to be corrected for the Earth's equatorial radius of 6378 km, giving 350 600 km.</ref> |adjectives = Lunin, lunaren, Mesečev |temperatures = yes |temp_name1 = ekvator |min_temp_1 = 100 [[kelvin|K]] |mean_temp_1 = 220 K |max_temp_1 = 390 K |temp_name2 = 85°N <ref name=Vasavada1999>Vasavada, Paige, Wood (1999).</ref> |min_temp_2 = 70 K |mean_temp_2 = 130 K |max_temp_2 = 230 K |atmosphere = yes |atmosphere_ref = | atmosphere_composition = [[vodik|H]], [[helij|He]], [[natrij|Na]], [[kalij|K]], [[radon|Rn]], [[argon|Ar]] |surface_pressure = 10<sup>-7</sup> [[paskal|Pa]] (podnevi)<br />10<sup>-10</sup> [[paskal|Pa]] (ponoči)<ref name="lucey_2006">Lucey; ''idr.'' (2006).</ref><ref name="pressure explanation">Lucey; ''idr'' (2006) podajajo 10<sup>7</sup> delcev cm<sup>−3</sup> (podnevi) in 10<sup>5</sup> delcev cm<sup>−3</sup> (ponoči). Če upoštevamo ekvatorski temperaturi površja 390 K (podnevi) in 100 K (ponoči), lahko iz [[splošna plinska enačba|splošne plinske enačbe]] izračunamo tlaka. Srednji vrednosti zaokroženi na najbližji red velikosti sta 10<sup>-7</sup> Pa (podnevi) in 10<sup>-10</sup> Pa (ponoči).</ref> }} '''Luna je iz sira''' {{glavni|Geologija Lune|Mineralogija Lune}} {{glej tudi|Topografija Lune|Seznam površinskih tvorb na Luni}} {{wikislovar}} {{Zbirka|Moon|Luna}} {{Luna}} {{Zemlja}} {{Navigacija Osončje}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naravni sateliti]] [[Kategorija:Luna|*]] [[Kategorija:Astronomska telesa, znana od nekdaj]] q50490tmrulo92te8dicm1q7aj2y6wt 6659773 6659772 2026-04-14T17:26:50Z TadejM 738 rvv 6659773 wikitext text/x-wiki {{drugapomena|naravnem satelitu planeta Zemlja|lune v splošnem|naravni satelit}} {{Infopolje Planet |bgcolour = #dddddd |name = Luna |apsis = gej |symbol = [[Slika:Moon decrescent symbol (bold).svg|24px|☾]] |image = [[Slika:Full Moon Luc Viatour.jpg|280px]] |caption = Polna Luna, kot jo vidi opazovalec na [[Zemlja|Zemljini]] severni polobli. Posnetek z optičnim refraktorjem Vixen 103 mm F1000 iz Hamoisa v Belgiji. |periapsis = 363.104&nbsp;km<br />0,0024&nbsp;[[astronomska enota|a. e.]] |apoapsis = 405.696&nbsp;km<br />0,0027&nbsp;a. e. |semimajor = 384.399&nbsp;km<br />0,00257&nbsp;a. e.<ref name="W06">Wieczorek; ''idr.'' (2006).</ref> |eccentricity = 0,0549 <ref name="W06"/> |period = 27,321582 d<br />{{brez preloma|27 d 7 h 43,1 min}} <ref name="W06"/> |synodic_period = 29,530588 d<br />{{brez preloma|29 d 12 h 44,0 min}} |avg_speed = 1,022 km/s |inclination = 5,145° na [[ekliptika|ekliptiko]] <ref name="W06"/><!--Wieczorek idr. 2006; 18,29° when the longitude of the Moon's ascending node is 180°, 28,58° when it is 0°--><br />(med 18,29° in 28,58° na Zemljin [[ekvator]]) |asc_node = regresivno,<br />1 obrat v 18,6 letih |arg_peri = progresivno,<br />1 obrat v 8,85 letih |satellite_of = [[Zemlja]] |physical_characteristics = yes |flattening = 0,00125 <!--Calculated from data below--> |equatorial_radius = 1738,14 km<br />0,273&nbsp;Zemljinega <!--Smith idr. 1997 --><!-- more detail needed for this ref --> |polar_radius = 1735,97 km<br />0,273&nbsp;Zemljinega <!-- Smith idr. 1997--> |mean_radius = 1737,10 km<br />0,273&nbsp;Zemljinega <ref name="W06"/> |circumference = 10.921 km ([[ekvator]]sko) |surface_area = 3,793{{e|7}} km²<br />0,074&nbsp;Zemljine |volume = 2,1958{{e|10}} km³<br />0,020&nbsp;Zemljine |mass = 7,3477{{e|22}} kg<br />0,0123&nbsp;Zemljine <ref name="W06"/> |density = 3346,4 kg/m³ <ref name="W06"/> |surface_grav = 1,622 m/s²<br />0,1654&nbsp;[[težni pospešek|g]] |escape_velocity = 2,38 km/s |sidereal_day = 27,321582 d ([[sočasno vrtenje|sočasno]]) <!--Wieczorek idr. 2006--> |rot_velocity = 4,627 m/s |axial_tilt = 1,5424° (na ekliptiko)<br />6,687° (na ravnino tirnice) |albedo = 0,12 |magnitude = –2,5 do –12,9 <ref>The ''maximum value'' is given based on scaling of the brightness from the value of -12.74 given for an equator to Moon centre distance of 378 000 km in the NASA factsheet reference to the minimum Earth-Moon distance given there, after the latter is corrected for the Earth's equatorial radius of 6378 km, giving 350 600 km. The ''minimum value'' (for a distant [[new moon]]) is based on a similar scaling using the maximum Earth-Moon distance of 407 000 km, given in the fact sheet, and by calculating the brightness of the [[earthshine]] onto such a new moon. The brightness of the earthshine is Earth albedo × (Earth radius / Moon orbit radius) ² relative to the direct solar illumination that occurs for a full moon. Earth albedo = 0.367, Earth radius = (polar radius × equatorial radius)<sup>1/2</sup>=6367 km.</ref><br /> –12,74 (srednja [[polna luna]])<ref name=nasafact/> |angular_size = 29,3′ — 34,1' <ref name=nasafact>{{navedi splet|url=http://nssdc.gsfc.nasa.gov/planetary/factsheet/moonfact.html|title=Moon Fact Sheet|publisher=NASA|last=Williams|first=D.R.|accessdate=2007-10-12|date=2006-02-10|language=en|archive-date=2020-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20200521064556/https://nssdc.gsfc.nasa.gov/planetary/factsheet/moonfact.html|url-status=dead}}</ref><ref>The range of angular size values given are based on simple scaling of the following values given in the fact sheet reference: at an Earth equator to Moon centre distance of 378 000 km, the angular size is 1896". The same fact sheet gives extreme Earth-Moon distances of 407 000 km and 357 000 km. For the maximum angular size, the minimum distance has to be corrected for the Earth's equatorial radius of 6378 km, giving 350 600 km.</ref> |adjectives = Lunin, lunaren, Mesečev |temperatures = yes |temp_name1 = ekvator |min_temp_1 = 100 [[kelvin|K]] |mean_temp_1 = 220 K |max_temp_1 = 390 K |temp_name2 = 85°N <ref name=Vasavada1999>Vasavada, Paige, Wood (1999).</ref> |min_temp_2 = 70 K |mean_temp_2 = 130 K |max_temp_2 = 230 K |atmosphere = yes |atmosphere_ref = | atmosphere_composition = [[vodik|H]], [[helij|He]], [[natrij|Na]], [[kalij|K]], [[radon|Rn]], [[argon|Ar]] |surface_pressure = 10<sup>-7</sup> [[paskal|Pa]] (podnevi)<br />10<sup>-10</sup> [[paskal|Pa]] (ponoči)<ref name="lucey_2006">Lucey; ''idr.'' (2006).</ref><ref name="pressure explanation">Lucey; ''idr'' (2006) podajajo 10<sup>7</sup> delcev cm<sup>−3</sup> (podnevi) in 10<sup>5</sup> delcev cm<sup>−3</sup> (ponoči). Če upoštevamo ekvatorski temperaturi površja 390 K (podnevi) in 100 K (ponoči), lahko iz [[splošna plinska enačba|splošne plinske enačbe]] izračunamo tlaka. Srednji vrednosti zaokroženi na najbližji red velikosti sta 10<sup>-7</sup> Pa (podnevi) in 10<sup>-10</sup> Pa (ponoči).</ref> }} '''Luna''' je [[Zemlja|Zemljin]] edini [[naravni satelit]]. Povprečna [[oddaljenost]] Lune od Zemlje je 384.403&nbsp;[[kilometer|km]], približno 30,13 [[Zemljin polmer|Zemljinih ekvatorskih premerov]], zato odbita sončna [[svetloba]] z njenega površja doseže Zemljo v približno 1,255 [[sekunda|sekunde]]. Njena trenutna [[tir]]na oddaljenost povzroča, da je njena navidezna velikost skoraj enaka Sončevi, kar se kaže v popolnih [[Sončev mrk|Sončevih mrkih]]. Premer Lune znaša 3476&nbsp;km, s čimer je Zemljina Luna [[seznam naravnih satelitov|peti največji naravni satelit]] v [[Osončje|Osončju]], tako po premeru, kot po masi. Pred njo so [[Ganimed (luna)|Ganimed]], [[Titan (luna)|Titan]], [[Kalisto (luna)|Kalisto]] in [[Io (luna)|Io]]. Luna je največji naravni satelit Osončja glede na matični planet, saj je njen premer velik 1/4 Zemljinega, njena [[masa]] pa je 1/81 Zemljine. Je drugi najgostejši naravni satelit za Io. Lunin [[tir]] je sočasen z Zemljinim vrtenjem, tako da opazovalec na Zemlji vidi vedno isto stran Lune. Za bližnjo stran Lune so značilna temna ognjeniška [[Lunino morje|morja]] med svetlimi starodavnimi skorjastimi gorami in izrazitimi udarnimi [[krater]]ji. Čeprav je navidezni sij Lune za Soncem največji, je njeno površje dejansko zelo temno, s podobnim odbojnim koeficientom, kot ga ima [[premog]]. Njena pojava na nebu in njene stalne [[Lunina faza|mene]] so že od nekdaj pomembno kulturno vplivale na [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[koledar]], [[umetnost]] in [[mitologija|mitologijo]]. Lunino gravitacijsko polje povzroča [[bibavica|plimovanje]] in [[prestopna sekunda|minutno daljšanje]] [[koledarsko leto|koledarskega leta]]. [[astronomski simbol|Simbol Lune]] je [[srp]] ([[Unicode]]: {{unicode|☾}} in {{unicode|☽}}). Prvi človeški predmet, ki je padel na Lunino površje, je bila sonda [[Luna 2]] v letu 1959. Prve fotografije nam nevidne [[oddaljena stran Lune|druge strani Lune]] je istega leta naredila [[Luna 3]]. Prvo vesoljsko plovilo, ki je opravilo [[Pristanek na Luni|mehak pristanek]], je bila [[Luna 9]] leta 1966. Prva človeška [[vesoljska odprava|odprava]] v Lunino tirnico je bila odprava [[Apollo 8]], prvič pa je nanjo stopil človek leta 1969 s krova odprave [[Apollo 11]]. Je edino [[nebesno telo]] poleg Zemlje, na katerega je do sedaj stopil človek. [[NASA|Nasine]] odprave [[Program Apollo|Programa Apollo]] so prinesle na Zemljo več kot 380&nbsp;kg [[mineralogija Lune|lunarnih skal]]. Z njihovo pomočjo so lahko razvili podrobno geološko sliko nastanka Lune, (ki naj bi nastala nekako pred 4,5 milijardami let v [[domneva velikega trka|velikem trku]]), tvorbo njene notranjosti in njene kasnejše [[geologija Lune|zgodovine]]. Od zadnje odprave [[Apollo 17]] leta 1972 so na Luni pristala le vesoljska plovila brez človeške posadke. Od leta 2004 so na Luno poslale vsaka svoj lunarni orbiter Japonska, Kitajska, Indija, ZDA in [[Evropska vesoljska agencija]]. Ta plovila so potrdila odkritje obstoja vodnega ledu v stalno zasenčenih kraterjih na tečajih in omejenega v lunarnem [[regolit]]u. Načrtujejo še več odprav na Luno. Luno po [[dogovor o odprtem vesolju|dogovoru o odprtem vesolju]] lahko za mirnodobne namene raziskujejo vsi narodi. == Imena in etimologija Lune == Izraz ''Luna'' prihaja iz [[Praslovanščina|praslovanskega]] *luna, iz [[Praindoevropski jezik|praindoevropskega]] *lówksneh₂ (prim. {{jezik-la|lūna}}).<ref>Tavzes (2002), str. 680.</ref><ref name="snoj_1997">Snoj (1997).</ref> [[stara grščina|Starogrški]] izraz je {{jezik-el2|[[:en:wikt:Σελήνη|Σελήνη]]}}: Selēnē z drugim izrazom {{jezik-el2|Μήνη|translit=Mēnē}}. Drugo starogrško ime za Luno izvira iz {{jezik-el2|μήνας|translit=mēnas}}, kar pomeni ''[[mesec]]''. Tudi [[slovenščina|slovenski]] izraz ''Mesec'' je povezan s koledarskim mesecem, saj Luna zamenja vse svoje [[mena|mene]] v slabem mesecu [[dan|dni]], včasih pa je bil koledarski mesec vezan prav na gibanje Lune. Starogrško ime je gotovo povezano z [[indoevropski prajezik|indoevropskim prajezikovnim]] korenom *mē-² - ''meriti''.<ref name="wikislovar_moon">{{navedi splet |url=http://en.wiktionary.org/wiki/moon|title=moon|publisher=[[Wikislovar]]|language=en |accessdate=2010-04-14}}</ref> Tudi [[praslovanščina|praslovanska]] oblika *mĕsęcь se je razvila iz praindoevropske *meHs(e)nko-, kar je tvorba iz osnove *meHs.<ref name="snoj_1997" /> [[Stari Egipčani]] so Luno imenovali Jah (Ah, Aah, Iah). == Nastanek == {{glavni|domneva velikega trka}} Za nastanek Lune pred 4,527&nbsp;± 0,010 milijarde leti, približno 30 do 50 milijonov let po nastanku Osončja, so predlagali več mehanizmov.<ref>Kleine, Palme, Mezger, Halliday (2005).</ref> Med najbolj znanimi so: * odcepitev Lune od Zemljine skorje zaradi [[centrifugalna sila|centrifugalnih sil]], kar zahteva preveliko začetno [[vrtilna hitrost|vrtilno hitrost]] Zemlje,<ref name="Binder">Binder (1974).</ref><ref name="BotM">Stroud (2009).</ref> * gravitacijsko ujetje predoblikovane Lune, kar zahteva, da nemogoče podaljšano Zemljino [[ozračje]] [[disipacija|izničuje]] [[energija|energijo]] mimobežne Lune,<ref name="Mitler">Mitler (1975).</ref> * skupna tvorba Zemlje in Lune v prvobitnem [[akrecijski disk|akrecijskem disku]], ki pa ne pojasnjuje manjka kovinskega železa na Luni.<ref name="BotM" /> Te domneve tudi ne morejo pojasniti velike [[vrtilna količina|vrtilne količine]] sistema Zemlja-Luna.<ref>Stevenson (1987).</ref> Današnja prevladujoča domneva nastanka je, da je sistem Zemlja-Luna nastal kot rezultat [[domneva velikega trka|velikega trka]], ko je [[astronomsko telo|telo]], velikosti [[Mars]]a, [[trk|trčilo]] s protozemljo, izvrglo snov v tir okrog protozemlje, ta pa je tvorila Luno.<ref name="taylor1998">{{navedi splet |url=http://www.psrd.hawaii.edu/Dec98/OriginEarthMoon.html |title=Origin of the Earth and Moon |last=Taylor |first=G. Jeffrey |date=1998-12-31 |publisher=Planetary Science Research Discoveries |accessdate=2010-04-07 |language=en}}</ref> Takšni veliki trki so bili v zgodnjem Osončju pogosti. Računalniške simulacije modela velikega trka so v skladu z [[meritev|meritvami]] vrtilne količine sistema, kot tudi majhna velikost Luninega jedra. Nepojasnjeni vprašanji sta relativna velikost protozemlje in trkajočega telesa, ter koliko snovi teh dveh teles je tvorilo Luno.<ref name="taylor1998"/> Simulacije kažejo tudi, da je večina Lunine snovi prišlo od trkajočega telesa, in ne od protozemlje.<ref>Canup, Asphaug (2001).</ref> [[Meteorit]]i kažejo, da imajo druga telesa v notranjem Osončju, kot sta na primer Mars ali [[4 Vesta|Vesta]], drugačno [[kisik]]ovo in [[volfram]]ovo [[izotop]]no zgradbo kot Zemlja. Nedavna analiza sestave kisikovih izotopov na Luni kaže, da je bolj podobna Zemljini, kot pa jo predlaga ta domneva.<ref>Nield (2009).</ref> Mešanje izparjene snovi med nastajajočima Zemljo in Luno po trku je lahko izenačilo njuni izotopni zgradbi, čeprav o tem ni soglasja.<ref name="pahlevan_2007">Pahlevan, Stevenson (2007).</ref> Velika količina sproščene energije v velikem trku in kasnejša porazdelitev snovi na Zemljinem tiru bi stopila zunanji plašč Zemlje, ter tvorila [[magma]]tski ocean.<ref name="Warren1985">Warren (1985).</ref><ref>Tonks, Melosh (1993).</ref> Tudi na ta način novonastala Luna bi imela svoj [[Lunin magmatski ocean|magmatski ocean]]. Ocene njegove globine segajo od približno 500&nbsp;km do celotnega Luninega polmera.<ref name="Warren1985"/> == Fizikalne značilnosti == === Notranja zgradba === {{glavni|notranja zgradba Lune}} {|class="wikitable" align="right" width="150px" |+Sestava Lunine skorje po [[kemijski element|elementih]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.neiu.edu/~jmhemzac/mooncomp.htm|title=Moon Composition and Resources (It's Not Made of Cheese!)|first=Jean Hemzacek|last=Laukant|publisher=[[Univerza Severovzhodnega Illinoisa]]|year=2004|accessdate=2009-08-29|language=en|archive-date=2009-09-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20090901041046/http://www.neiu.edu/~jmhemzac/mooncomp.htm|url-status=dead}}</ref> |- |align=left|[[kisik]] |align=right|41–46 % |- |align=left|[[silicij]] |align=right|21 % |- |align=left|[[magnezij]] |align=right|6 % |- |align=left|[[železo]] |align=right|13 % |- |align=left|[[kalcij]] |align=right| 8 % |- |align=left|[[aluminij]] |align=right|7 % |} Luna je [[planetarna diferenciacija|diferencirano]] telo. Njena [[skorja (geologija)|skorja]], [[plašč (geologija)|plašč]] in [[planetno jedro|jedro]] se [[geokemija|geokemično]] razlikujejo. Takšna zgradba se je razvila prek [[frakcijska kristalizacija|frakcijske kristalizacije]] globalnega [[Lunin magmatski ocean|magmatskega oceana]] kmalu po Luninem nastanku pred 4,5 milijardami let.<ref>Nemchin, Timms, Pidgeon, Geisler, Reddy, Meyer (2009).</ref> Kristalizacija tega oceana je morda tvorila mafični plašč iz [[usedanje|usedanja]] in tonjenja mineralov [[olivin]]a, [[klinopiroksen]]a in [[ortopiroksen]]a. Ko je približno 3/4 magmatskega oceana kristaliziralo, so se morda tvorili manj gosti [[plagioklaz]]ni minerali in se na vrhu zlili v skorjo.<ref name="S06"/> Zadnje kapljevine, ki so kristalirale, so bile prvotno vrinjene med skorjo in plaščem. V njih je bilo veliko nezdružljivih in toplotnotvornih elementov.<ref name="W06"/> Geokemične karte s tira skladno s tem kažejo, da je skorja večinoma [[anortozit]]na, vzorci [[mineralogija Lune|skal]] iz poplavljene lave, ki je izbruhnila na površju zaradi delnega topljenja, pa so potrdili mafično zgradbo plašča, ki je bolj bogata z železom od Zemeljskega.<ref name="W06"/><ref name="lucey_2006"/> [[Geofizika]]lne tehnike nakazujejo, da je Lunina skorja povprečno debela približno 50&nbsp;km.<ref name="W06"/> Luna je za Io drugi [[gostota|najgostejši]] naravni satelit v Osončju.<ref name="Schubert2004">Schubert; ''idr.'' (2004).</ref> Lunino jedro pa je zelo tanko. Njegov polmer znaša približno 350&nbsp;km ali manj, kar je le približno 20 % Lunine velikosti.<ref name="W06"/> Pri večini [[zemeljski planet|zemeljskih planetov]] je velikost jedra približno 50 % velikosti planeta. Sestava Luninega jedra ni dobro stisnjena, kovinsko železo je verjetno zlito z malimi količinami [[žveplo|žvepla]] in [[nikelj|niklja]]. Analize časovno spremenljivega vrtenja Lune kažejo, da je jedro vsaj delno staljeno.<ref>Williams, Turyshev, Boggs, Ratcliff (2006).</ref> === Površinska geologija === {{glavni|Geologija Lune|Mineralogija Lune}} {{glej tudi|Topografija Lune|Seznam površinskih tvorb na Luni}} [[Slika:MoonTopoLOLA.png|thumb|right|250px|Topografija Lune glede na njen [[geoid]]. Podatki z inštrumenta Lunar Orbiter Laser Altimeter (LOLA) na plovilu [[Lunar Reconnaissance Orbiter]] (LRO).]] Luna se [[sočasno vrtenje|sočasno vrti]], kar pomeni, da se zavrti okrog svoje osi v skoraj enakem času kot obkroži Zemljo. Zaradi tega je proti Zemlji obrnjena vedno ista polovica in se za opazovalca na Zemlji navidezno ne vrti. Zaradi pojavov več vrst [[libracija|libracij]] pa Luna dejansko kaže Zemlji malo več kot polovico strani. Včasih se je Luna vrtela hitreje, že zelo zgodaj pa se je njeno vrtenje upočasnilo in je ostalo [[plimna priklenitev|plimsko priklenjeno]] v isti smeri zaradi pojavov trenja, povezanimi s [[plimska sila|plimskimi]] deformacijami, ki jih povzroča Zemlja.<ref>Alexander (1973).</ref> ==== Dve strani Lune ==== Stran Lune, ki kaže obraz Zemlji, se imenuje [[bližnja stran Lune|bližnja stran]] ali prednja, nasprotna stran pa [[oddaljena stran Lune|oddaljena]], zadnja, zadajšnja ali kar druga.<ref>{{navedi knjigo|title=FAKTOPEDIJA: velika ilustrirana enciklopedija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1998|isbn=86-11-15347-2|cobiss=7732786}}</ref> Oddaljena stran Lune se včasih napačno imenuje tudi »temna stran«, kar pomeni, da je skrita, in zato neznana, ne pa zato, ker ne bi bila osvetljena, saj v povprečju dobi enako količino svetlobe kot bližnja stran.<!-- <ref>{{navedi splet|title=Dark Side of the Moon|first=Phil|last=Plait|authorlink=Phil Plait|publisher=Bad Astronomy:Misconceptions|url=url=http://www.badastronomy.com/bad/misc/dark_side.html|accessdate=2010-02-15|language=en}}</ref> --> Vesoljska plovila na drugi strani Lune se ne morejo neposredno sporazumevati z Zemljo. Oddaljeno stran Lune je leta [[1959]] prva fotografirala [[Sovjetska zveza|sovjetska]] sonda [[Luna 3]]. Ena od pomembnih značilnosti oddaljene strani je skoraj popolna odsotnost ''[[Lunino morje|morij]]'', ki jih lahko vidimo na bližnji strani. Samo 2 % površja oddaljene strani prekrivajo morja, kar je malo v primerjavi z 31 % na bližnji strani. Najbolj verjetna razlaga za to raznolikost je povezana z višjo koncentracijo elementov, ki proizvajajo [[toplota|toploto]], na bližnji strani. To so ugotovili z geokemijskimi kartami [[spektrometer|spektrometra]] [[žarek gama|žarkov γ]] na [[Lunar Prospector]]ju.<ref name="S06">Shearer; ''idr'' (2006).</ref><ref name="W2000">Wieczorek, Phillips (2000).</ref><ref name="J2000">Bradley, Gillis, Haskin, Korotev, Wieczorek (2000).</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.psrd.hawaii.edu/Aug00/newMoon.html|title=A New Moon for the Twenty-First Century (Nova Luna za enaindvajseto stoletje)|first=G. Jeffrey|last=Taylor|date=2000-08-31|language=en}}</ref> {| border="0" cellpadding="2" align="right" |- align="center" !valign="bottom"| 90° zahodno ! [[bližnja stran Lune|bližnja stran]] !valign="bottom"| |- align="center" | [[Slika:East-Side-Phase-180.jpg|125px|PIA00305]] | [[Slika:Phase-180.jpg|125px|PIA00302]] |- align="center" | [[Slika:West-Side-Phase-180.jpg|125px|PIA00303]] | [[Slika:Far-Side-Phase-180.jpg|125px|PIA00304]] |- align="center" ! 90° vzhodno ! [[oddaljena stran Lune|oddaljena stran]] |} [[topografija|Topografijo]] Lune so premerili z [[LIDAR|laserskim višinomerom]] in analizo [[stereoskopija|stereoskopskih]] posnetkov.<ref>Spudis, Cook, Robinson, Bussey, Fessler (1998).</ref> Najbolj vidna topografska tvorba je [[Kotanja južni tečaj-Aitken]] na oddaljeni strani, s premerom približno 2240&nbsp;km, ki je največji krater na Luni in največji znani krater v Osončju.<ref name="Spudis1994">Spudis, Reisse, Gillis (1994).</ref><ref>Pieters, Tompkins, Head, Hess (1997).</ref> Na globini 13&nbsp;km v kotanji leži najnižja točka na Luni.<ref name="Spudis1994"/><ref>{{navedi splet|url = http://www.psrd.hawaii.edu/July98/spa.html|title=The Biggest Hole in the Solar System|last=Taylor|first=G. Jeffrey|date=1998-07-17|publisher=Planetary Science Research Discoveries, Havajski inštitut za geofiziko in planetologijo|accessdate=2007-04-12|language=en}}</ref> Najvišja točka leži na severovzhodu kotanje in predvidevajo, da je to področje nastalo ob nastanku kotanje.<ref>Schultz (1997).</ref> Tudi v drugih kotanjah, kot so [[Morje deževij]] (''Imbrium''), [[Morje jasnosti]] (''Serenitatis''), [[Morje kriz]] (''Crisium''), [[Smythovo morje]] (''Smythii'') in [[Vzhodno morje]] (''Orientale''), se nahajajo nizka področja in vzdignjeni robovi.<ref name="Spudis1994"/> Oddaljena stran Lune je v povprečju približno 1,9&nbsp;km višja od bližnje strani.<ref name="W06"/> ==== Ognjeniške tvorbe ==== {{glavni|Lunino morje}} Temne in relativno brezoblične Lunine ravnine, ki jih lahko jasno vidimo s prostim očesom, se imenujejo [[Lunino morje|morja]] (latinsko ''mare''), saj so starodavni astronomi verjeli, da jih napolnjuje [[voda]].<ref>Wlasuk (2000).</ref> Dejansko pa so obsežni strjeni bazeni starodavne [[bazalt]]ne [[lava|lave]]. Čeprav so podobni zemeljskemu bazaltu, je v bazaltu Luninih morij več železa in sploh nimajo [[mineral]]ov, ki bi jih spremenila voda.<ref>{{navedi splet|url=http://www.psrd.hawaii.edu/April04/lunarAnorthosites.html|title=The Oldest Moon Rocks|last=Norman|first=M.|publisher=Planetary Science Research Discoveries|date=2004-04-21|accessdate=2007-04-12|language=en}}</ref><ref>Varricchio (2006).</ref> Večina te lave je izbruhnila ali pritekla v vdrtine, ki so povezane z [[udarni krater|udarnimi kotanjami]]. Ob morjih leži več [[geološko področje|geoloških področij]], ki vsebujejo [[ščitni ognjenik|ščitne ognjenike]] in ognjeniške [[Lunina izboklina|izbokline]].<ref>Head (2003).</ref> Morja skoraj večinoma ležijo na bližnji strani Lune, in pokrivajo 31 % površja bližnje strani.<ref name="worldbook">{{navedi splet |last=Spudis |first=Paul D. |year=2004 |url=http://www.nasa.gov/worldbook/moon_worldbook.html |title=Moon |publisher=World Book Online Reference Center, [[NASA]] |accessdate=2007-04-12 |language=en |archive-date=2007-04-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070417004137/https://www.nasa.gov/worldbook/moon_worldbook.html |url-status=dead }}</ref> Na oddaljeni strani je le nekaj raztresenih krp morij, ki pokrivajo le 2 % površja.<ref>Gillis, Spudis (1996).</ref> To je verjetno posledica [[KREEP|koncentracije toplotnotvornih elementov]] pod skorjo na bližnji strani, ki jih je moč videti na geokemičnih kartah, posnetih s spektometrom žarkov γ robotske sonde Lunar Prospector. Elementi so pozročili, da se je spodaj ležeči plašč segrel, delno stopil, se dvignil na površino in izbruhnil.<ref name="S06"/><ref>Lawrence; ''idr.'' (1998).</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.psrd.hawaii.edu/Aug00/newMoon.html|title=A New Moon for the Twenty-First Century|last=Taylor|first=G. Jeffrey|publisher=Planetary Science Research Discoveries, Havajski inštitut za geofiziko in planetologijo|date=2000-08-31|accessdate=2007-04-12|language=en}}</ref> Večina bazaltov iz Luninih morij je izbruhnila med imbrijsko periodo, pred 3,0 do 3,5 milijardami let. Nekateri vzorci, datirani radiometrično, so sicer stari celo 4,2 milijarde let.<ref name="Papike">Papike, Ryder, Shearer (1998).</ref> Prav tako so najmlajši izbruhi, datirani s [[kratersko štetje|kraterskim štetjem]], verjetno stari le 1,2 milijarde let.<ref name="Hiesinger">Hiesinger, Head, Wolf, Jaumann, Neukum (2003).</ref> Svetlejša območja na Luni se imenujejo višavja (''terrae''), saj so višja od večine morij. Njihovo starost so ugotovili radiometrično in so nastala pred 4,4 milijardami let. Verjetno predstavljajo [[plagioklaz]]ne nagrmadene kamnine [[Lunin magmatski ocean|Luninega magmatskega oceana]].<ref name="Papike"/><ref name="Hiesinger"/> Z razliko od Zemlje verjetno nobena Lunina gora ni nastala kot posledica tektonskih dogodkov.<ref>{{navedi splet|last=Munsell|first=K.|publisher=NASA|work=Solar System Exploration|title=Majestic Mountains|url=http://sse.jpl.nasa.gov/educ/themes/display.cfm?Item=mountains|date=2006-12-04|accessdate=2007-04-12|language=en|archive-date=2008-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20080917055643/http://sse.jpl.nasa.gov/educ/themes/display.cfm?Item=mountains|url-status=dead}}</ref> ==== Topografija udarnin ==== {{glej tudi|seznam kraterjev na Luni}} [[Slika:Moon-craters.jpg|thumb|right|250px|alt=A grey, many-ridged surface from high above. The largest feature is a circular ringed structure with high walled sides and a lower central peak: the entire surface out to the horizon is filled with similar structures that are smaller and overlapping.|Lunin krater [[Dedal (krater)|Dedal]] (''Daedalus'') na [[oddaljena stran Lune|Lunini oddaljeni strani]]]] Drug velik geološki proces, ki je vplival na Lunino površje, so [[udarni krater]]ji, ki so nastali, ko so [[asteroid]]i in [[komet]]i [[trk|trčili]] z Luninim površjem.<ref>Melosh (1989).</ref> Ocenjujejo, da je na [[bližnja stran LUne|Lunini bližnji strani]] približno 300.000 kraterjev, ki so širši od 1&nbsp;km.<ref>{{navedi splet|title=Moon Facts|url=http://planck.esa.int/science-e/www/object/index.cfm?fobjectid=31412|publisher=ESA|year=2010|accessdate=2010-03-25|language=en}}</ref> Imenovali so jih po učenjakih, znanstvenikih, umetnikih in raziskovalcih.<ref name="gazetteer">{{navedi splet|url=http://planetarynames.wr.usgs.gov/append6.html#Moon|title=Gazetteer of Planetary Nomenclature: Categories for Naming Features on Planets and Satellites|publisher=Geološki urad ZDA|accessdate=2010-04-08|language=en}}</ref> [[Lunina geološka časovna lestvica]] temelji na najizrazitejših udarnih dogodkih, ki vključujejo [[nektarij]]sko, [[zgodnji imbrij|imbrijsko]] periodo in [[Morje deževij]] (''Imbrium''), tvorbe, za katere so značilni večkratni obroči dvignjene snovi, običajno s premerom od sto do tisoč kilometrov, in, ki so povezane s širokim [[proscenij]]em izvrženih naplavin, ki so tvorile krajevno [[stratigrafija|stratigrafsko]] obzorje.<ref name=geologic>Wilhelms (1987).</ref> Manjko atmosfere, vremena in nedavni geološki procesi pomenijo, da so se mnogi od teh kraterjev dobro ohranili. Točno so datirali le nekaj kotanj z večkratnimi obroči, vendar so pomembne za določanje relativnih starosti. Ker so se udarni kraterji kopičili s skoraj stalno hitrostjo, lahko za ocenjevanje starosti površja uporabljajo [[kratersko štetje|štetje števila kraterjev na enoto površine]].<ref name=geologic/> Radiometrične starosti udarnih stopljenih skal, ki so jih zbrali med odpravami [[Program Apollo|Programa Apollo]], kažejo na vrednosti od 3,8 do 4,1 milijarde let. Z njimi so predlagali [[pozno veliko bombardiranje]] trkov.<ref>Hartmann, Quantin, Mangold (2007).</ref> Vrh Lunine skorje je prekrit z zdrobljenim in udarno premešanim površinskim slojem, [[regolit]]om, ki je nastal z udarnimi procesi. Finejši regolit, [[steklo|steklena]] [[Lunina tla]] iz [[silicijev dioksid|silicijevega dioksida]], ima teksturo kot [[sneg]] in vonj po rabljenem [[smodnik]]u.<ref>{{navedi splet|date=2006-01-30|accessdate=2010-03-15|url=http://science.nasa.gov/headlines/y2006/30jan_smellofmoondust.htm|title=The Smell of Moondust|publisher=NASA|language=en|archive-date=2010-03-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20100308112332/http://science.nasa.gov/headlines/y2006/30jan_smellofmoondust.htm|url-status=dead}}</ref> Regolit starejših površin je v splošnem debelejši kot pri mlajših površinah. Debelina se spreminja od 10 do 20&nbsp;m v višavjih, in od 3 do 5&nbsp;m v morjih.<ref>Heiken, Vaniman, French (1991).</ref> Pod fino zdrobljenim rigolitnim slojem je ''megaregolit'', sloj zelo zlomljene trdne podlage, debele več kilometrov.<ref>Rasmussen, Warren (1985).</ref> ==== Prisotnost vode ==== {{glavni|Lunina voda}} [[Slika:Moon South Pole.jpg|thumb|right|250px|alt=Twenty degrees of latitude of the Moon's disk, completely covered in the overlapping circles of craters. The illumination angles are from all directions, keeping almost all the crater floors in sunlight, but a set of merged crater floors right at the south pole are completely shadowed.|Lunin južni tečaj, posnet s sonde [[Clementine (sonda)|Clementine]]. Vidna je stalna tečajna senca.]] Čeprav [[kapljevina]]sta [[voda]] na Luni ne more obstajati in sončna svetloba [[vodna para|vodno paro]] hitro razkroji, tako da se porazgubi v vesoljski prostor, so znanstveniki od 60. let 20. stoletja menili, da bi lahko v hladnih, stalno zasenčenih kraterjih na Luninih tečajih obstajal vodni [[led]], ki so ga sem prinesli kometi ali pa je nastal z reakcijami lunarnih skal, bogatih s [[kisik]]om, z [[vodik]]om v [[Sončev veter|solarnem vetru]].<ref name="Margot1999">Margot, Campbell, Jurgens, Slade (1999).</ref> Ti kraterji so bili v senci dve milijardi let, računalniške simulacije pa kažejo, da je v večni senci do 14.000&nbsp;km<sup>2</sup> površja.<ref>Ward (1975).</ref><ref name="M03">{{navedi splet|url=http://www.psrd.hawaii.edu/June03/lunarShadows.html|title=The Moon's Dark, Icy Poles|last=Martel|first=L.M.V.|publisher=Planetary Science Research Discoveries, Havajski inštitut za geofiziko in planetologijo|date=2003-06-04|accessdate=2007-04-12|language=en}}</ref> Obstoj uporabnih količin vode na Luni je pomemben faktor pri cenovno dovolj učinkoviti [[naselitev Lune|naselitvi Lune]].<ref name="seedhouse2009">Seedhouse (2009).</ref> Našli so že veliko sledi vode.<ref name="moonwater_18032010">{{navedi splet |url=http://science.nasa.gov/headlines/y2010/18mar_moonwater.htm?list940097 |title=The Multiplying Mystery of Moonwater |last=Coulter |first=Dauna |date=2010-03-18 |publisher=Science@NASA |accessdate=2010-03-28 |language=en |archive-date=2016-05-16 |archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20160516155030/http://science.nasa.gov/headlines/y2010/18mar_moonwater.htm?list940097 |url-status=dead }}</ref> Leta 1994 so s pomočjo poskusa z [[bistatični radar|bistatičnim radarjem]] na sondi [[Clementine (sonda)|Clementine]] odkrili sledi malih, zmrznjenih žepkov vode blizu površja, čeprav so kasnejša radarska opazovanja z [[Observatorij Arecibo|Areciba]] nakazovala, da so to izvržene skale iz mladih udarnih kraterjev.<ref>{{navedi splet |last=Spudis |first=Paul D. |title=Ice on the Moon |url=http://www.thespacereview.com/article/740/1 |publisher=The Space Review |date=2006-11-06 |accessdate=2007-04-12 |language=en}}</ref> Nevtronski spektrometer na robotski sondi [[Lunar Prospector]] je leta 1998 pokazal, da je v zgornjih slojih regolita blizu tečajnih področij visoka koncentracija vodika.<ref name="Feldman1998">Feldman, Maurice, Binder, Barraclough, Elphic, Lawrence (1998).</ref> Leta 2008 so z novo analizo ugotovili male količine vode znotraj kosov iz ognjeniške lave, ki so jih na Zemljo prinesli astronavti [[Apollo 15|Apolla 15]].<ref name="Saal2008">Saal, Hauri, Cascio, van Orman, Rutherford, Cooper (2008).</ref> Septembra 2009 je prva indijska lunarna sonda [[Čandrajaan-1]] odkrila vodo in [[hidroksil]]ne absorbcijske črte v odbiti sončni svetlobi s pomočjo [[NASA|Nasinega]] inštrumenta [[Moon Mineralogy Mapper]], ter velike količine vode na Luninem površju vse do 1000 [[ppm]].<ref name="Pieters2009">Pieters; ''idr.'' (2009).</ref> Nekaj tednov kasneje je Nasino plovilo [[LCROSS]] poneslo zgornji del raketnega pogonskega bloka [[Centaur (pogonski blok)|Centaur]] z maso 2300&nbsp;kg v stalno zasenčeni krater [[Cabeus (krater)|Cabeus]] in odkrilo vsaj 100&nbsp;kg vode v oblaku po trku izvržene snovi.<ref>{{navedi splet|url=http://planetary.org/news/2009/1113_LCROSS_Lunar_Impactor_Mission_Yes_We.html|title=LCROSS Lunar Impactor Mission: "Yes, We Found Water!"|last=Lakdawalla|first=Emily|date=2009-11-13|publisher=The Planetary Society|accessdate=2010-04-13|language=en|archive-date=2010-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20100122233405/http://www.planetary.org/news/2009/1113_LCROSS_Lunar_Impactor_Mission_Yes_We.html|url-status=dead}}</ref><ref>Colaprete; ''idr.'' (2010).</ref> === Gravitacija in magnetna polja === {{glavni|Lunina gravitacija|Lunino magnetno polje}} Lunino [[gravitacijsko polje]] so izmerili z [[Dopplerjev pojav|Dopplerjevim pomikom]] radijskih signalov s krožečega vesoljskega plovila. Glavne značilnosti Lunine gravitacije so [[koncentracija mase|koncentracije mase]], velike pozitivne gravitacijske nepravilnosti, povezane z nekaterimi velikimi udarnimi kotanjami. Delno so jih povzročili tokovi goste morske bazaltne lave, ki je napolnila te kotanje.<ref>Muller, Sjogren (1968).</ref> Te nepravilnosti zelo vplivajo na tir vesoljskega plovila okrog Lune. Obstaja nekaj nejasnosti. Tokovi lave sami ne morejo pojasniti vseh gravitacijskih tvorb. Nekaj masnih koncentracij ni povezanih z vulkanizmom morij.<ref>Konopliv; ''idr.'' (2001).</ref> [[gostota magnetnega polja|Gostota]] Luninega zunanjega [[magnetno polje|magnetnega polja]] je v razponu od ene do sto [[Tesla (enota)|nanotesel]], manj kot ena stotina gostote [[Zemljino magnetno polje|Zemljinega]]. Luna trenutno nima globalnega [[električni dipol|dvopolnega]] magnetnega polja, ki bi ga tvoril [[magnetno dinamo|geodinamo]] kapljevinskega kovinskega jedra. Ima le magnetizacijo v skorji, ki je verjetno nastala zgodaj v zgodovini Lune, ko je geodinamo še deloval.<ref name="GB2009">Garrick-Bethell; ''idr.'' (2009).</ref><ref>{{navedi splet |url=http://lunar.arc.nasa.gov/results/magelres.htm |publisher=Lunar Prospector (NASA) |title=Magnetometer / Electron Reflectometer Results |year=2001 |accessdate=2010-03-17 |language=en |archive-date=2010-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100527121330/http://lunar.arc.nasa.gov/results/magelres.htm |url-status=dead }}</ref> Nekaj preostale magnetizacije lahko izvira iz prehodnih magnetnih polj, ki so nastala med velikimi udarnimi dogodki, prek razširjanja v udarih nastalega plazemskega oblaka v prisotnosti okoliškega magnetnega polja. To podpirajo očitne lege največjih magnetizacij v skorji blizu [[antipod]]ov velikanskih udarnih kotanj.<ref>Hood, Huang (1991).</ref> === Atmosfera === {{glavni|Lunina atmosfera}} Luna ima zelo redko [[atmosfera nebesnega telesa|atmosfero]], ki je skoraj že [[vakuum]]. Njena celotna masa je manj od 10 [[metrična tona|metričnih]] [[tona|ton]].<ref>Globus (2002).</ref> Površinski [[tlak]] te majhne mase je približno 3{{e|−15}} [[atmosfera (enota)|atm]] (0,3 [[nanopaskal|nPa]]) in se med Luninim dnevom spreminja. Vire njene atmosfere obsegata [[razplinjenje]] in [[obstreljevanje]], osvoboditev [[atom]]ov iz bombardiranja Luninih tal z [[ion]]i iz [[Sončev veter|Sončevega vetra]].<ref name="lucey_2006"/><ref>Crotts (2008).</ref> Med [[kemični element|elementi]], ki so jih odkrili, so: [[natrij]] in [[kalij]], ki sta nastala pri obstreljevanju, in ju najdemo tudi v atmosferah [[Merkur]]ja in [[Io (luna)|Io]]; [[helij-4]] iz Sončevega vetra, ter [[argon|argon-40]], [[radon|radon-222]] in [[polonij-210]], nastali z razplinjenjem po nastanku z [[radioaktivni razpad|radioaktivnim razpadom]] znotraj skorje in plašča.<ref name="stern_1999">Stern (1999).</ref><ref>Lawson; ''idr.'' (2005).</ref> Odsotnosti nevtralnih vrst (atomov ali [[molekula|molekul]]), kot so [[kisik]], [[dušik]], [[ogljik]], [[vodik]] in [[magnezij]], ki so prisotni v regolitu, ne razumemo.<ref name="stern_1999"/> [[vodna para|Vodno paro]] je odkril [[Čandrajaan-1]]. Njena vsebnost se spreminja s širino, največja je pri ~60-70°. Verjetno nastaja s [[sublimacija|sublimacijo]] [[vodni led|vodnega ledu]] v regolitu.<ref name="sridharan_2010">Sridharan; ''idr.'' (2010).</ref> Ti [[plin]]i se lahko vrnejo v regolit zaradi Lunine [[težnost]]i, ali pa se porazgubijo v okoliški [[vesoljski prostor]], prek Sončevega [[sevalni tlak|sevalnega tlaka]] ali prek [[ionizacija|ionizacije]], ko jih stran odnaša magnetno polje Sončevega vetra.<ref name="stern_1999"/> === Letni časi === [[nagib vrtilne osi|Nagib Lunine vrtilne osi]] je le 1,54°, kar je veliko manj kot Zemljin 23,44°. Zaradi tega se sončna osvetlitev veliko manj spreminja z letnimi časi. Topografske podrobnosti so pri učinkih letnih časov pomembne.<ref name="bbc">{{navedi novice |title='Coldest place' found on the Moon |publisher=BBC News |url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/8416749.stm |author=Jonathan Amos |accessdate=2010-03-20 |date=2009-12-16 |language=en}}</ref> Iz fotografij, ki jih je posnela sonda ''[[Clementine (sonda)|Clementine]]'' leta 1994, izhaja, da so štiri gorata področja na robu kraterja [[Peary (krater)|Peary]] na Luninem severnem tečaju osvetljena skozi ves Lunin dan, kar tvori [[vrh večne svetlobe|vrhove večne svetlobe]]. Takšnih področij na južnem tečaju ni. Podobno obstajajo območja, ki so v stalni senci na dnih mnogih tečajnih kraterjev.<ref>{{navedi splet |url=http://www.psrd.hawaii.edu/June03/lunarShadows.html |title=The Moon's Dark, Icy Poles |last=Martel |first=L. M. V. |publisher=Planetary Science Research Discoveries, Hawaijski inštitut za geofiziko in planetologijo |date=2003-06-04|accessdate=2007-04-12 |language=en}}</ref> Ti temni kraterji so izjemno mrzli: [[robotsko vesoljsko plovilo|robotsko plovilo]] ''[[Lunar Reconnaissance Orbiter]]'' je izmerilo najnižjo [[poletje|poletno]] [[temperatura|temperaturo]] v kraterjih na južnem tečaju 35&nbsp;K (−238&nbsp;°C) in samo 26&nbsp;K blizu [[zimski obrat|zimskega Sončevega obrata]] v severnem tečajnem kraterju [[Hermite (krater)|Hermite]].<ref>{{navedi splet |date=2009-09-17 |url=http://www.diviner.ucla.edu/blog/?p=123 |title=Diviner News |publisher=UCLA |accessdate=2010-03-17 |language=en |archive-date=2010-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100307031354/http://www.diviner.ucla.edu/blog/?p=123 |url-status=dead }}</ref> To je najnižja temperatura v Osončju do sedaj izmerjena s kakšnim vesoljskim plovilom, nižja celo od [[Pluton]]ovega površja.<ref name="bbc" /> == Razmerje z Zemljo == === Tir === {{glavni|Lunin tir|lunarna teorija}} [[Slika:Lunation animation November 2009.gif|thumb|right|250px|Zemljina Luna zaradi (optičnih) [[libracija|libracij]] kaže Zemlji malo več kot polovico strani (59 %)]] Luna [[kroženje|obkroži]] Zemljo vsakih 27,3 [[dan|dni]]. To je njena prava [[orbitalna perioda|obhodna doba]] ([[siderska perioda]]). Ker se Zemlja istočasno giblje na svojem tiru okrog Sonca, traja dlje časa, da Luna Zemlji navidezno kaže enako [[Lunina faza|fazo]], približno 29,5 dni. To je njena [[sinodska perioda]].<ref name="worldbook" /> V nasprotju z ostalimi naravnimi sateliti drugih planetov Luna obkroža Zemljo blizu njene [[ekliptika|ekliptične]] in ne [[ekvator]]ske ravnine. Njena tirnica je [[naklon tira|nagnjena]] za približno 5° na ekliptiko. Luna [[vozel (astronomija)|seka]] ekliptiko približno dvakrat na [[mesec]]. Če se to zgodi med [[Mlaj (Luna)|mlajem]], nastopi [[Sončev mrk]], in med [[ščip]]om, nastopi [[Lunin mrk]]. [[Slika:Earth-Moon.PNG|sličica|Zemeljsko-Lunin sistem]] Zemlja in Luna imata veliko fizičnih vplivov ena na drugo, vključno z [[bibavica|bibavico]]. Večina bibavičnih učinkov, ki jih lahko opazimo na Zemlji, so zaradi Luninega težnostnega privlaka, [[Sonce]] pa ima manjši vpliv. Bibavični učinki vplivajo na povečevanje oddaljenosti Lune od Zemlje in sicer približno 4 [[meter|metre]] na [[stoletje]]. Lunin tir rahlo [[motnja (astronomija)|motita]] Sonce in Zemlja na več, majhnih, zapletenih in vzajemnih načinov. Ravnina Luninega tirnega gibanja na primer [[precesija|precesira]], kar vpliva na njena druga gibanja. Te vplive matematično opisujejo [[Cassinijevi zakoni]].<ref name="belecki_2001">Belecki (2001), str. 183.</ref> Leta 1997 so odkrili, da ima asteroid [[3753 Kruitne]] (''3753 Cruithne'') nenavadno [[podkvasti tir|podkvasto tirnico]], povezano z Zemljo, in zato nekateri ta asteroid imenujejo kot drugo Zemljino luno. Vendar pa to za astronome ni, saj ima dolgoročno nestabilno tirnico.<ref>{{navedi splet|url=http://www.captaincosmos.clara.co.uk/cruithne.html|title=No, it's not our "second" moon!!! (Ne, ni naša »druga« luna!)|accessdate=2006-10-10|language=en|archive-date=2009-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20090119045203/http://www.captaincosmos.clara.co.uk/cruithne.html|url-status=dead}}</ref> V tem času so odkrili še tri druge [[blizuzemeljsko telo|blizuzemeljske]] asteroide, ki imajo podobno tirnico kot Kruitne, in sicer [[54509 YORP]] ({{mp|2000 PH|5}}), [[(85770) 1998 UP1|(85770) {{mp|1998 UP|1}}]] in [[2002 AA29|{{mp|2002 AA|29}}]].<ref>Morais, Morbidelli (2002).</ref> === Relativna velikost === [[Slika:Earth and Moon - GPN-2000-001437.jpg|thumb|right|250px|Primerjava velikosti Zemlje in Lune, združeni sliki sonde [[Galileo (sonda)|Galileo]] iz leta 1992]] Luna je glede na Zemljo zelo majhna. Njen premer je 1/4 [[Zemljin polmer|Zemljinega]], njena masa pa 1/81&nbsp;[[Zemljina masa|Zemljine]].<ref name="worldbook" /> Tako je v Osončju največji naravni satelit glede na velikost svojega matičnega planeta. Le naravni satelit [[Haron (luna)|Haron]] je večji relativno glede na svoj gostiteljski [[pritlikavi planet]] [[Pluton]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.planetary.org/explore/topics/pluto/ |title=Space Topics: Pluto and Charon |publisher=The Planetary Society |accessdate=2010-04-06 |language=en |archive-date=2012-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120218223842/http://www.planetary.org/explore/topics/pluto/ |url-status=dead }}</ref> Razmerji premerov in mas za sistem Pluton-Haron sta 1/2 in 1/8586. Lunino površje je manjše od 1/10 zemeljskega, kar je približno 1/4 Zemljinega [[kopno|kopnega]]. [[Masno središče]] ([[baricenter]]) sistema Zemlja-Luna leži približno 1700&nbsp;km pod [[zemeljsko površje|zemeljskim površjem]] - dobra četrtina Zemljinega polmera. Sistem Zemlja-Luna imamo zaradi omenjenih velikih razmerij lahko tudi bolj za [[dvojni planet]], kot pa za sistem planet-naravni satelit.<ref>{{navedi splet |title=Welcome to the double planet (Dobrodošli na dvojni planet) |publisher=[[Evropska vesoljska agencija]] (ESA) |date=2003-10-05 |url=http://www.esa.int/SPECIALS/SMART-1/SEMO1VMKPZD_0.html |accessdate=2006-10-17 |language=en}}</ref> Ker se masno središče sistema nahaja znotraj Zemlje, sistem Zemlja-Luna ne dosega uradne definicije dvojnega planeta [[Mednarodna astronomska zveza|IAU]].<ref>{{navedi splet |title=Planet Definition Questions & Answers Sheet |publisher=[[Mednarodna astronomska zveza]] (IAU) |year=2006 |url=http://www.iau.org/public_press/news/release/iau0601/q_answers/ |accessdate=2010-03-24 |language=en |archive-date=2012-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120212205834/http://www.iau.org/public_press/news/release/iau0601/q_answers/ |url-status=dead }}</ref> === Videz z Zemlje === Enolično, s prahom pokrito kamnito površje ima nešteto [[krater]]jev s premerom do 200 in višino do 8 kilometrov. Luna prejema svetlobo od [[Sonce|Sonca]], zaradi tega jo vidimo v različnih [[Lunine mene|menah]] ([[Mlaj (Luna)|mlaj]] - Luna leži med Zemljo in Soncem; [[ščip]] - Zemlja je med Luno in Soncem). Kadar gre ščip v Zemljino senco, nastane delni ali popolni [[Lunin mrk]]. Luna ima izjemno majhen [[albedo]], tako da je njen [[odbojni koeficient]] podoben [[premog]]ovemu. Navkljub temu je za Soncem drugo najsvetlejše telo na nebu, gledano z Zemlje.<ref name="worldbook" /> Sončev navidezni sij je −26,7, navidezni sij polne Lune pa je −12,7.<ref name="Moon">{{navedi splet |title=How Bright is the Moon? |last=Luciuk |first=Mike |url=http://www.asterism.org/tutorials/tut26-1.htm|publisher=Amateur Astronomers, Inc. |accessdate=2010-03-16 |language=en}}</ref> Poleg tega [[barvna trajnost]] v [[vizualni sistem|vizualnem sistemu]] rekalibrira povezave med barvami telesa in njene okolice. Ker je okoliško nebo sorazmerno temno, zaznamo sončno svetlobo, odbito z Lune, kot svetlo telo. Robovi polne Lune se zdijo enako svetli kot središče brez [[robno temnenje|robnega temnenja]] zaradi odbojnih značilnosti [[Lunina tla|njenih tal]], ki odbijajo več svetlobe nazaj proti Soncu, kot pa v druge smeri. Luna se blizu [[obzorje|obzorja]] zdi večja, vendar je to čisto psihološki pojav, znan kot [[optična prevara Lune]], prvič opisan v 7. stoletju.<ref>Hershenson (1989), str. 5.</ref> Največja Lunina [[altituda]] na nebu se spreminja. Ima skoraj enake mejne vrednosti kot Sonce, med fazami in [[letni časi|letnimi časi]] se spreminja. Največja je pri polni Luni pozimi. Vpliv ima tudi 18,6-letni [[Lunina vozla|vozelni cikel]]: ko je [[vozel (astronomija)|dvižni vozel]] Luninega tira v [[pomladno enakonočje|pomladnem enakonočju]], lahko Lunina [[deklinacija]] vsak mesec naraste vse do 28°. To pomeni, da je Luna nadglavno telo pri zemljepisnih širinah do 28°, namesto le pri 18°. Usmerjenost [[polmesec]]a je odvisna tudi od zemljepisne širine opazovališča: blizu ekvatorja lahko opazovalec vidi vodoravno obrnjeni polmesec.<ref>{{navedi splet |url=http://curious.astro.cornell.edu/question.php?number=393 |publisher=Curious About Astronomy |title=Is the Moon seen as a crescent (and not a "boat") all over the world? |date=2002-10-18 |last=Spekkens |first=K. |accessdate=2010-03-16 |language=en}}</ref> Skozi zgodovino so razpravljali ali se značilnosti na Luninem površju spreminjajo s časom. Danes imamo mnogo takšnih trditev za varljive, kar je posledica opazovanj pri različnih svetlobnih pogojih, slabega [[seeing]]a ali netočnih risb. Včasih se res pojavi [[razplinjenje]] in je lahko odgovorno za majhen odstotek poročil o [[prehodni lunarni pojav|prehodnih lunarnih pojavih]]. Nedavno so predlagali, da je območje Luninega površja s premerom približno 3&nbsp;km spremenila osvoboditev plina pred približno milijon leti.<ref>{{navedi splet |url=http://www.psrd.hawaii.edu/Nov06/MoonGas.html |last=Taylor |first=G. J. |title=Recent Gas Escape from the Moon |publisher=Planetary Science Research Discoveries, Havajski inštitut za geofiziko in planetologijo |date=2006-11-08 |accessdate=2007-04-04 |language=en}}</ref><ref>Schultz, Staid, Pieters (2006).</ref> Na Lunin videz, podobno kot na Sončev, lahko vpliva [[ozračje]]: običajna pojava sta 22° [[halo (optični pojav)|venčni kolobar]], ki nastane, ko se Lunina svetloba [[lom svetlobe|lomi]] skozi [[kristal]]e [[led]]u ali visok [[cirostratus]], in manjši [[korona (optični pojav)|koronarni obroči]], ko Luno opazujemo skozi tanke [[oblak]]e.<ref>{{navedi splet |url=http://ww2010.atmos.uiuc.edu/%28Gh%29/guides/mtr/opt/ice/halo/22.rxml|title=22 Degree Halo: a ring of light 22 degrees from the sun or moon |publisher=Oddelek za atmosferske znanosti [[Univerza Illinoisa v Urbani in Champaignu|Univerze Illinoisa v Urbani in Champaignu]] |accessdate=2010-04-13 |language=en}}</ref> === Plimski pojavi === {{glavni|plimska sila|plimski pospešek|bibavica|teorija plimovanja}} Plimovanje na Zemlji večinoma povzročajo [[plimska sila|plimske sile]], spreminjanje jakosti Luninega gravitacijskega povleka iz ene strani Zemlje do druge strani. Na Zemlji nastaneta dve plimski izboklini, ki sta najbolj vidni v povišani [[morska gladina|morski gladini]] kot oceanska plima.<ref name="Lambeck1977">Lambeck (1977).</ref> Ker se Zemlja vrti približno 27&nbsp;krat hitreje kot se okrog nje giblje Luna, sta izboklini povlečeni vzdolž Zemljinega površja hitreje kot se giblje Luna, in krožita okrog Zemlje enkrat na dan, ko se Zemlja vrti okrog svoje osi.<ref name="Lambeck1977"/> Oceansko plimo povečujejo tudi drugi pojavi: torno sklapljanje vode z Zemljinim vrtenjem skozi oceanska dna, [[vztrajnost]] vodnega gibanja, oceanske kotanje, ki blizu kopnega postanejo plitvejše, ter nihanja med različnimi oceanskimi kotanjami.<ref>Le Provost, Bennett, Cartwright (1995).</ref> Jakost gravitacijskega plivlaka Sonca na Zemljine [[ocean]]e je skoraj enaka polovici jakosti Luninega privlaka. Njuno medsebojno delovanje je odgovorno za najvišje plime in najnižje oseke.<ref name="Lambeck1977"/> Gravitacijska sklopitev med Luno in njej najbližjo izboklino deluje na Zemljino vrtenje kot [[navor]]. Iz njenega vrtenja črpa [[vrtilna količina|vrtilno količino]] in [[vrtilna kinetična energija|vrtilno kinetično energijo]].<ref name="Lambeck1977"/><ref name="touma1994">Touma, Wisdom (1994).</ref> Poleg tega vrtilna količina pospešuje Luno na njenem tiru, tako da se za dalj časa giblje na višjem tiru. S tem se [[plimski pospešek|povečuje]] tudi razdalja med Zemljo in Luno, Zemljino vrtenje pa se upočasnjuje.<ref name="touma1994"/> Meritve z [[LLR|laserskim določanjem razdalje do Lune]] s pomočjo zrcal, ki so jih na Luninem površju pustile odprave Apollo, so pokazale, da se razdalja med Zemljo in Luno povečuje 38&nbsp;mm na leto, kar je sicer le 0,10&nbsp;[[ppb]]/leto polmera Luninega tira.<ref>Chapront, Chapront-Touzé, Francou (2002)</ref> [[atomska ura|Atomske ure]] so pokazale tudi, da se Zemljin dan vsako leto podaljšuje za približno 15&nbsp;[[mikrosekunda|mikrosekund]], in počasi povečuje stopnjo, s katero se [[univerzalni koordinirani čas|UTC]] prilagaja s [[prestopna sekunda|prestopnimi sekundami]].<ref>{{navedi splet |last=Ray |first=R. |date=2001-05-15 |url=http://bowie.gsfc.nasa.gov/ggfc/tides/intro.html |title=Ocean Tides and the Earth's Rotation |publisher=IERS Special Bureau for Tides |accessdate=2010-03-17 |language=en |archive-date=2010-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100327084125/http://bowie.gsfc.nasa.gov/ggfc/tides/intro.html |url-status=dead }}</ref> Ta plimski povlek se bo nadaljeval dokler se vrtenje Zemlje ne bo ujemalo z Lunino orbitalno periodo. Preden pa se bo to zgodilo, bo Sonce postalo [[rdeča velikanka]], in požrlo Zemljo.<ref>Murray, Dermott (1999), str. 184.</ref><ref>Dickinson (1993), str. 79–81.</ref> Na Lunino površje deluje tudi plimovanje z amplitudo ~10&nbsp;cm na 27&nbsp;dni z dvema komponentama: stalno zaradi Zemlje, saj sta v [[sočasno vrtenje|sočasnem vrtenju]], in spremenljivo od Sonca.<ref name="touma1994"/> Zemljina komponenta izhaja iz [[libracija|libracije]], posledice izsrednosti Luninega tira. Če bi bil Lunin tir popolna krožnica, ne bi bilo sončnega plimovanja.<ref name="touma1994"/> Libracija spreminja tudi kot pod katerim vidimo Luno z Zemlje, tako da lahko vidimo približno 59 % njenega površja, vendar na enkrat samo polovico.<ref name="worldbook"/> Nabrani vplivi pritiskov, ki jih povzročajo te plimske sile, tvorijo ''Lunine potrese''. Lunini potresi so manj pogosti in šibkejši kot zemeljski, lahko pa trajajo do ene ure, precej dlje kot na Zemlji, saj ni vode, ki bi ublažila seizmična nihanja. Obstoj [[potres]]ov na Luni je bilo nepričakovano odkritje [[seizmometer|seizmometrov]], ki so jih na Luni postavili astronavti [[Program Apollo|Programa Apollo]] med letoma 1969 in 1972.<ref>Latham; ''idr.'' (1972).</ref> === Mrki === {{glavni|Sončev mrk|Lunin mrk|cikel mrkov}} [[Slika:Lunar-eclipse-09-11-2003.jpeg|thumb|right|150px|Popolni [[Lunin mrk]], 9. november 2003]] {{več slik | width = 150 | footer = Gledano z Zemlje sta Luna in Sonce navidezno enako velika. S satelita na Zemljinem nosilnem tiru je navidezna velikost Lune manjša od Sonca. | image1 =Solar_eclipse_1999_4_NR.jpg | alt1 = Izjemno svetli Sončev disk popolnoma zakriva enak disk temne, neosvetljene Lune. Okrob roba ostanejo le radialna, razcefrana, svetleča koronarna vlakna Sonca. | caption1 = Popolni [[Sončev mrk]], 11. avgust 1999 | image2 = STEREO-B solar eclipse.jpg | alt2 = Svetli Sončev disk, ki kaže mnogo koronarnih vlaken, izbruhov in zrnatih lis v valovni dolžini slike, deloma zakriva majhni temni disk. Tukaj Luna zakriva manj kot petnajstino Sonca. | caption2 = Luna se pomika pred Soncem. Slika s plovila [[STEREO]]-B, 25. februar 2007.<ref>{{navedi splet |last=Phillips |first=Tony |work=Science@NASA |title=Stereo Eclipse |date=2007-03-12 |accessdate=2010-03-17 |url=http://science.nasa.gov/headlines/y2007/12mar_stereoeclipse.htm |language=en |archive-date=2008-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080610082213/http://science.nasa.gov/headlines/y2007/12mar_stereoeclipse.htm |url-status=dead }}</ref> }} [[Mrk]]i lahko nastopijo le, kadar so Sonce, Zemlja in Luna na skupni [[zveznica|zveznici]]. [[Sončev mrk]] nastopi blizu mlaja, ko Luna leži med Soncem in Zemljo. [[Lunin mrk|Lunini mrki]] nastopijo blizu [[ščip]]a, ko Zemlja leži med Soncem in Luno. Spremembe velikosti kotnih premerov Lune in Sonca, gledanih z Zemlje, se prekrivajo, tako da so možni tako [[popolni Sončev mrk|popolni]] kot [[Kolobarjasti ončev mrk|kolobarjasti sončevi mrki]].<ref>{{navedi splet |last=Espenak |first=F. |year=2000 |url=http://www.mreclipse.com/Special/SEprimer.html |title=Solar Eclipses for Beginners |publisher=MrEclipse |accessdate=2010-03-17 |language=en}}</ref> Pri popolnem Sončevem mrku Luna popolnoma prekrije Sončev disk, tako da se s [[prosto oko|prostim očesom]] lahko vidi Sončeva [[korona]]. Ker se razdalja med Luno in Zemljo s časom zelo počasi povečuje, se zmanjšuje tudi Lunin kotni premer.<ref name="Lambeck1977"/> To pomeni, da je pred več sto milijoni leti Luna popolnoma zakrila Sonce, kolobarjasti mrki pa niso nastopali. Podobno čez 600&nbsp;milijonov let, če se Sončev kotni premer ne bo spreminjal, Luna ne bo več popolnoma zakrila Sonce, in bodo nastopali le kolobarjasti mrki.<ref name="eclipse">{{navedi splet |last=Thieman |first=J. Keating, S. |date=2006-05-02 |url=http://eclipse99.nasa.gov/pages/faq.html |title=Eclipse 99, Frequently Asked Questions |publisher=NASA |accessdate=2007-04-12 |language=en |archive-date=2007-02-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070211120127/http://eclipse99.nasa.gov/pages/faq.html |url-status=dead }}</ref> Ker je Lunin tir okrog Zemlje nagnjen za približno 5° proti [[ekliptika|ravnini Zemljinega tira okrog Sonca]], mrki ne nastopijo med vsakim ščipom ali mlajem. Da nastopi mrk, mora biti Luna blizu presečišča obeh ravnin tirov.<ref name="eclipse" /> Periodičnost in ponovno pojavitev Sončevih in Luninih mrkov opisuje [[saroški cikel]] s periodo približno 18&nbsp;let.<ref>{{navedi splet |url=http://sunearth.gsfc.nasa.gov/eclipse/SEsaros/SEsaros.html |last=Espenak |first=F. |title=Saros Cycle |publisher=NASA |accessdate=2010-03-17 |language=en |archive-date=2007-10-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071030225501/http://sunearth.gsfc.nasa.gov/eclipse/SEsaros/SEsaros.html |url-status=dead }}</ref> Ker nam Luna stalno zakriva pogled na krožno področje, široko pol stopinje, nastane s tem povezan pojav [[okultacija|okultacije]], ko svetla zvezda ali planet navidezno zaideta za Luno. V povprečju Luna na nočnem nebu pokriva površino {{nowrap|0,21078 kvadratnih stopinj}}.<ref>Guthrie (1947).</ref> V tem smislu je sončev mrk okultacija Sonca. Ker je Luna sorazmerno blizu Zemlje, okultacije posameznih zvezd niso povsod vidne na planetu, kot tudi ne istočasno. Zaradi precesije Luninega tira vsako leto nastopijo okultacije z drugimi zvezdami.<ref>{{navedi splet |url = http://occsec.wellington.net.nz/total/totoccs.htm |title=Total Lunar Occultations |publisher=Royal Astronomical Society of New Zealand |accessdate=2010-03-17 |language=en}}</ref> == Preučevanje in raziskovanje Lune == [[Slika:Moon by Johannes hevelius 1645.PNG|thumb|right|200px|Karta Lune [[Johannes Hevel|Johannesa Hevela]] iz njegovega dela ''Topografija Lune'' (''Selenographia, seu descriptio Lunae''; 1647). Na karti so prvič označena področja [[libracija|libracij]].]] === Zgodnja preučevanja === Razumevanje Luninih ciklov je bilo predmet preučevanja zgodnje astronomije. [[babilonska astronomija|Babilonski astronomi]] so do [[5. stoletje pr. n. št.|5. stoletja pr. n. št.]] zaznali 18-letni [[saroški cikel]] [[Lunin mrk|Luninih mrkov]].<ref>Aaboe, Britton, Henderson, Neugebauer, Sachs (1991).</ref> [[indijska astronomija|Indijski astronomi]] so opisali Lunino mesečno [[elongacija|elongacijo]].<ref name=Sarma-Ast-Ind>Sarma (2008).</ref> [[kitajska astronomija|Kitajski astronom]] [[Ši Šen]] {{nowrap|(živel v 4. stoletju pr. n. št.)}} je podal navodila za napovedovanja Sončevih in Luninih mrkov.<ref name="needham411">Needham (1986), str. 411.</ref> Kasnje so preučili fizično obliko Lune in vzrok [[mesečina|mesečine]]. [[Anaksagora]] je razpravljal o tem, da sta bila tako Sonce kot Luna velikanski krogelni skali, Luna pa naj bi odsevala svetlobo s Sonca.<ref>{{navedi splet |last=O'Connor |first=J. J. Robertson, E. F. februar |year=1999 |url=http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/Biographies/Anaxagoras.html |title=Anaxagoras of Clazomenae |publisher=Univerza svetega Andreja |accessdate=2007-04-12 |language=en}}</ref><ref name="Needham227">Needham (1986), str. 227.</ref> Čeprav so Kitajci v času [[dinastija Han|dinastije Han]] verjeli, da je Luna enaka energiji, ki so jo izenačevali s [[ki]], je njihova teorija 'sevalnega vpliva' tudi prepoznala, da je bila mesečina le odsev svetlobe s Sonca. [[Džing Fang]] (78-37 pr. n. št.) je omenjal krogelnost Lune.<ref name="Needham413-4">Needham (1986), str. 413–414.</ref> Leta 499 je [[Aryabhata I.|Arjabhata]] v svojem delu ''[[Arjabhatija]]'' omenil, da je odbita sončna svetloba vzrok mesečini.<ref>{{navedi splet |url=http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/Biographies/Aryabhata_I.html |title=Aryabhata the Elder |last=O'Connor |first=J. J. Robertson, E. F.|date=november 2000 |publisher=Šola za matematiko in statistiko, Univerza svetega Andreja|accessdate=2010-05-15|language=en}}</ref> [[Ibn al-Haitam]] je odkril, da se [[sončna svetloba]] ne [[odboj|odbija]] z Lune kot od [[zrcalo|zrcala]], ampak prihaja iz vsakega dela Lunine površine, obsevane od Sonca, v vse smeri.<ref>Sabra (2008). str. 195.</ref> [[Šen Kuo]] (1031–1095) je v času [[dinastija Song|dinastije Song]] izdelal prispodobo, kjer je enačil naraščanje in pojemanje Lune s srebrno odbijajočo kroglo, ki bo izgledala kot polmesec, če jo potresemo z belim praškom in pogledamo od strani.<ref name="Needham415-6">Needham (1986), str. 415–416.</ref> === Prva neposredna raziskovanja === [[Slika:As11-40-5886,_uncropped.jpg|thumb|left|150px|Neil Armstrong na lunarnem površju.]] Prvo [[vesoljsko plovilo]] je poletelo proti Luni leta 1959, istega leta smo dobili prve posnetke njene nevidne strani. Leta 1966 je prišlo do prvega pristanka na Luni; leta 1968 pa je poletela prva vesoljska ladja s posadko in na lastne oči videla zadnjo stran Lune. Nato pa je 21. julija 1969 na Lunina tla stopil prvi človek [[Neil Armstrong]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]). Na Luni je bilo skupaj šest pristankov, zadnji med njimi od [[Apollo 17|Apolla 17]] [[19. december|19. decembra]] [[1972]]. === APOLLO (Apache Point Observatory Lunar Laser-ranging Operation) === [[Slika:D70050914_15_ApolloLLR.jpg|thumb|right|250px|»Streljanje« z laserjem v Luno. Laserski pulz se odbije od [[retroreflektor]]jev (zrcal, ki svetlobo odbijejo v povsem enaki smeri, iz katere vpada) nazaj v teleskop, kjer izmerijo čas, ki ga je žarek potreboval za pot.<br /><small>Luna je presvetljena dolgega časa osvetlitve, ki je bil potreben, da se na fotografiji vidi laserski žarek.</small>]] [[Slika:ALSEP_AS15-85-11468.jpg|thumb|left|250px|[[Retroreflektor]]ji]] APOLLO ne pomeni samo misije, v okviru katere je [[Neil Armstrong]] naredil ''majhen korak za človeka'', temveč tudi projekt, v okviru katerega natančno merijo razdaljo do Lune. Tako so odkrili, da se Luna vsako leto od Zemlje oddalji za približno 4&nbsp;cm, si pa z merjenji pomagajo tudi pri natančnejšemu določanju [[gravitacijska konstanta|gravitacijske konstante G]] in preizkušanju teorije gravitacije. ==== Tehnična plat projekta ==== Odprave na Luno so tam pustile posebna zrcala, [[retroreflektor]]je, ki svetlobo zmeraj odbijejo nazaj v smer, iz katere je prišla. S pomočjo zelo močnih [[laser]]jev zelo kratke laserske pulze namerijo v ta zrcala in s teleskori izmerijo čas, ki ga je svetloba potrebovala za odboj. {{-}} == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi revijo |last=Aaboe |first=A. Britton, J. P.; Henderson, J. A.; [[Otto Eduard Neugebauer|Neugebauer, Otto Eduard]]; Sachs, A. J. |title=Saros Cycle Dates and Related Babylonian Astronomical Texts |journal=Transactions of the American Philosophical Society |volume=81 |issue=6 |year=1991 |pages=1–75 |publisher=[[Ameriško filozofsko društvo]] |url=http://www.jstor.org/stable/1006543|accessdate=2010-04-08 |doi=10.2307/1006543 |quote=One comprises what we have called "Saros Cycle Texts," which give the months of eclipse possibilities arranged in consistent cycles of 223&nbsp;months (or 18&nbsp;years). |issn = 0065-9746}} * {{navedi revijo |last=Alexander |first=M. E. |title=The Weak Friction Approximation and Tidal Evolution in Close Binary Systems |journal=Astrophysics and Space Science |year=1973 |volume=23 |pages=459–508 |url = http://adsabs.harvard.edu/abs/1973Ap&SS..23..459A|accessdate=2010-03-20 |doi=10.1007/BF00645172}} * {{navedi knjigo |last=Belecki |first=Vladimir Vasiljevič |authorlink=Vladimir Vasiljevič Belecki |title=Essays on the Motion of Celestial Bodies |url=http://books.google.com/?id=byWZusmVSecC&pg=PA183&dq=%22Cassini%27s+laws%22 |isbn=3764358661 |year=2001 |publisher=Birkhäuser Verlag|location=Basel-Boston-Berlin}} * {{navedi revijo |last=Binder |first=A. B. |title=On the origin of the Moon by rotational fission |journal=The Moon |year=1974 |volume=11 |issue=2 |pages=53–76 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1974Moon...11...53B |doi=10.1007/BF01877794}} * {{navedi revijo |last=Bradley |first=Jolliff Gillis, Jeffrey; Haskin, Larry; Korotev, Randy; Wieczorek, Mark A. |title=Major lunar crustal terranes (Večji lunarni skorjasti tereni) |journal=J. Geophys. Res. |date=2000 |pages=4197-4216}} * {{navedi revijo |last=Canup |first=R. Asphaug, E. |title=Origin of the Moon in a giant impact near the end of the Earth's formation |journal=[[Nature]] |volume=412 |pages=708–712 |year=2001 |doi=10.1038/35089010 |pmid=11507633 |issue=6848}} * {{navedi revijo |last=Chapront |first=J. Chapront-Touzé, M.; Francou, G. |year=2002 |title=A new determination of lunar orbital parameters, precession constant and tidal acceleration from LLR measurements |journal=Astronomy and Astrophysics |volume=387 |pages=700–709 |doi=10.1051/0004-6361:20020420}} * {{navedi revijo |last=Colaprete |first=A. Ennico, K.; Wooden, D.; Shirley, M.; Heldmann, J.; Marshall, W.; Sollitt, L.; Asphaug, E.; Korycansky, D.; Schultz, P.; Hermalyn, B.; Galal, K.; Bart, G. D.; Goldstein, D.; Summy, D. |date=1.-5. marec 2010 |title=Water and More: An Overview of LCROSS Impact Results |journal=41st Lunar and Planetary Science Conference |issue=1533 |pages=2335 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/2010LPI....41.2335C}} * {{navedi splet |last=Crotts |first=Arlin P. S. |title=Lunar Outgassing, Transient Phenomena and The Return to The Moon, I: Existing Data. |year=2008 |publisher=Oddelek za astronomijo, [[Univerza Columbia]] |url=http://www.astro.columbia.edu/~arlin/TLP/paper1.pdf |format=PDF |accessdate=2009-09-29 |language=en |archive-date=2009-02-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090220081142/http://www.astro.columbia.edu/~arlin/TLP/paper1.pdf |url-status=dead }} * {{navedi knjigo |last=Dickinson |first=Terence |title=From the Big Bang to Planet X|url=https://archive.org/details/frombigbangtopla00unse | publisher=Camden House |location=Camden East, Ontario |year=1993 |isbn=0-921820-71-2}} * {{navedi revijo |author1=Feldman,=W.C. |author2=Maurice, S. |author3=Binder, A.B. |author4=Barraclough, B.L. |author5=Elphic, R.C. |author6=Lawrence, D.J. |year=1998 |title=Fluxes of Fast and Epithermal Neutrons from Lunar Prospector: Evidence for Water Ice at the Lunar Poles |journal=[[Science]] |volume=281 |issue=5382 |pages=1496-1500 |doi=10.1126/science.281.5382.1496}} * {{navedi revijo |last=Garrick-Bethell |first=Ian Weiss, Benjamin P.;, Shuster, David L.; Buz, Jennifer Buz |year=2009 |title=Early Lunar Magnetism |journal=[[Science]] |volume=323 |issue=5912 |pages=356-359}} * {{navedi revijo |last=Gillis |first=J. J. Spudis, Paul D. |title=The Composition and Geologic Setting of Lunar Far Side Maria|journal=Lunar and Planetary Science |year=1996 |volume=27 |pages=413–404 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1996LPI....27..413G|accessdate=2007-04-12}} * {{navedi splet |last=Globus |first=Ruth |title=Impact Upon Lunar Atmosphere |url=http://settlement.arc.nasa.gov/75SummerStudy/5appendJ.html |year=2002 |accessdate=2010-03-17 |language=en |archive-date=2010-05-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100531205037/http://settlement.arc.nasa.gov/75SummerStudy/5appendJ.html |url-status=dead }} * {{navedi revijo |last=Guthrie |first=D. V. |title=The Square Degree as a Unit of Celestial Area |year=1947 |journal=Popular Astronomy |volume=55 |pages=200–203 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1947PA.....55..200}} * {{navedi revijo |last=Hartmann |first=William K. Quantin, Cathy; Mangold, Nicolas |year=2007 |volume=186 |pages=11–23 |journal=Icarus |title=Possible long-term decline in impact rates: 2. Lunar impact-melt data regarding impact history|doi=10.1016/j.icarus.2006.09.009 }} * {{navedi revijo |last=Head |first=L. W. J. W. |title=Lunar Gruithuisen and Mairan domes: Rheology and mode of emplacement |journal=Journal of Geophysical Research |year=2003 |volume=108 |url=http://www.agu.org/pubs/crossref/2003/2002JE001909.shtml |accessdate=2007-04-12 |doi=10.1029/2002JE001909 |pages=5012 |archive-date=2007-03-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070312071105/http://www.agu.org/pubs/crossref/2003/2002JE001909.shtml |url-status=dead }} * {{navedi knjigo |editor-last=Heiken |editor-first=Grant |editor-last2=Vaniman |editor-first2=David |editor-last3=French |editor-first3=Bevan M. |year=1991 |title=Lunar Sourcebook, a user's guide to the Moon|url=https://archive.org/details/lunarsourcebooku00heik |publisher=Cambridge University Press |location=New York |pages=[https://archive.org/details/lunarsourcebooku00heik/page/n774 736] |isbn=0521334446}} * {{navedi knjigo |last=Hershenson |first=Maurice |title=The Moon illusion |publisher=Routledge |year=1989 |isbn=9780805801217}} * {{navedi revijo |last=Hiesinger |first=H. Head, J. W.; Wolf, U.; Jaumanm, R.; Neukum, G. |title=Ages and stratigraphy of mare basalts in Oceanus Procellarum, Mare Numbium, Mare Cognitum, and Mare Insularum |journal=J. Geophys. Res. |volume=108 |pages=1029 |year=2003 |doi=10.1029/2002JE001985}} * {{navedi revijo |last=Hood |first=L. L. Huang, Z. |title=Formation of magnetic anomalies antipodal to lunar impact basins: Two-dimensional model calculations |journal=J. Geophys. Res. |volume=96 |pages=9837–9846 |year=1991 |doi=10.1029/91JB00308}} * {{navedi revijo |last=Kleine |first=T. Palme, H.; Mezger, K.; Halliday, A. N. |doi= 10.1126/science.1118842 |journal=[[Science]] |year=2005 |volume=310 |issue=5754 |pages=1671–1674 |title=Hf–W Chronometry of Lunar Metals and the Age and Early Differentiation of the Moon |pmid=16308422}} * {{navedi revijo |last=Konopliv |first=A. Asmar, S.; Carranza, E.; Sjogren, W.; Yuan, D. |title=Recent gravity models as a result of the Lunar Prospector mission |journal=Icarus |volume=50 |pages=1–18 |year=2001 |doi=10.1006/icar.2000.6573}} * {{navedi revijo |last=Lambeck|first=K. |year=1977 |title=Tidal Dissipation in the Oceans: Astronomical, Geophysical and Oceanographic Consequences |journal=Philosophical Transactions for the Royal Society of London. Series A, Mathematical and Physical Sciences |volume=287 |issue=1347 |pages=545–594 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1977RSPTA.287..545L |doi=10.1098/rsta.1977.0159}} * {{navedi revijo |last=Latham |first=Gary |display-authors=etal |url=http://www.springerlink.com/content/jt12323560565365/ |title=Moonquakes and lunar tectonism |journal=Earth, Moon, and Planets |year=1972 |volume=4 |issue=3-4 |pages=373-382 |doi=10.1007/BF00562004 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{navedi revijo |last=Lawrence |first=D. J. ''idr.'' |url=http://www.sciencemag.org/cgi/content/full/281/5382/1484|title=Global Elemental Maps of the Moon: The Lunar Prospector Gamma-Ray Spectrometer |journal=[[Science]] |volume=281 |issue=5382 |pages=1484–1489 |doi=10.1126/science.281.5382.1484 |issn=1095-9203 |publisher=HighWire Press |date=1998-08-11 |accessdate=2009-08-29}} * {{navedi revijo |last=Lawson |first=S. Feldman, W.; Lawrence, D.; Moore, K.; Elphic, R.; Belian, R. |title=Recent outgassing from the lunar surface: the Lunar Prospector alpha particle spectrometer |journal=J. Geophys. Res. |volume=110 |pages=1029 |year=2005 |doi=10.1029/2005JE002433}} * {{navedi revijo |last=Le Provost |first=C. Bennett, A. F.; Cartwright, D. E. |year=1995 |title=Ocean Tides for and from TOPEX/POSEIDON |pages=639–42 |journal=[[Science]] |pmid=17745840 |volume=267 |issue=5198 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1995Sci...267..639L |doi=10.1126/science.267.5198.639}} * {{navedi revijo |last=Lucey |first=P. ''idr.'' |title=Understanding the lunar surface and space-Moon interactions |journal=Reviews in Mineralogy and Geochemistry |volume=60 |pages=83–219 |year=2006 |doi=10.2138/rmg.2006.60.2}} * {{navedi revijo |last=Margot |first=J. L. Campbell, D. B.; Jurgens, R. F.; Slade, M. A. |title=Topography of the Lunar Poles from Radar Interferometry: A Survey of Cold Trap Locations |journal=[[Science]] |date=1999-06-04 |volume=284 |issue=5420 |pages=1658–1660 |doi=10.1126/science.284.5420.1658 |pmid=10356393}} * {{navedi knjigo |last=Melosh |first=H. J. |title=Impact cratering: A geologic process |url=https://archive.org/details/impactcrateringg0000melo |publisher=Oxford Univ. Press |year=1989 |isbn=0195042840}} * {{navedi revijo |last=Mitler |first=H. E. |title=Formation of an iron-poor moon by partial capture, or: Yet another exotic theory of lunar origin |journal=[[Icarus]] |year=1975 |volume=24 |pages=256–268 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1975Icar...24..256M |doi=10.1016/0019-1035(75)90102-5}} * {{navedi knjigo |last=Moore |first=Patrick |authorlink=Patrick Moore |title=Atlas vesolja|publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |year=1999 |isbn=86-11-14535-6 |cobiss=78565376}} * {{navedi revijo |last=Morais |first=M. H. M. Morbidelli, A. |title=The Population of Near-Earth Asteroids in Coorbital Motion with the Earth |journal=Icarus |year=2002 |volume=160 |pages=1–9 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/2002Icar..160....1M |accessdate=2010-03-17 |doi=10.1006/icar.2002.6937}} * {{navedi revijo |last=Muller |first=P. Sjogren, W. |title=Mascons: lunar mass concentrations |journal=[[Science]] |volume=161 |pages=680–684 |year=1968 |doi=10.1126/science.161.3842.680 |pmid=17801458 |issue=3842}} * {{navedi knjigo |last=Murray |first=C. D. Dermott, S. F. |title=Solar System Dynamics |publisher=Cambridge University Press |year=1999}} * {{navedi knjigo |last=Needham |first=Joseph |title=Science and Civilization in China |chapter=3, Mathematics and the Sciences of the Heavens and Earth |year=1986 |location=Tajpej |publisher=Caves Books|isbn=0-521058015}} * {{navedi revijo |last=Nemchin |first=A. Timms,N.; Pidgeon, R.; Geisler, T.; Reddy, S.; Meyer, C. |doi=10.1038/ngeo417 |title=Timing of crystallization of the lunar magma ocean constrained by the oldest zircon |year=2009 |journal=Nature Geoscience |volume=2 |pages=133–136}} * {{navedi revijo |last=Nield |first=Ted |title=Moonwalk (summary of meeting at Meteoritical Society's 72nd Annual Meeting, Nancy, France) |journal=Geoscientist |volume=19 |pages=8 |year=2009 |url=http://www.geolsoc.org.uk/gsl/geoscientist/geonews/page6072.html}} * {{navedi revijo |last=Pahlevan |first=Kaveh Stevenson, David J. |year=2007 |title=Equilibration in the aftermath of the lunar-forming giant impact |journal=Earth and Planetary Science Letters |volume=262 |issue=3–4 |pages=438–449 |doi=10.1016/j.epsl.2007.07.055}} * {{navedi revijo |last=Papike |first=J. Ryder, G.; Shearer, C. |title=Lunar Samples |journal=Reviews in Mineralogy and Geochemistry |volume=36 |pages=5.1–5.234 |year=1998}} * {{navedi revijo |last=Pieters |first=C. M. Tompkins, S.; Head, J. W.; Hess, P. C. |url=http://www.agu.org/pubs/crossref/1997/97GL01718.shtml |title=Mineralogy of the Mafic Anomaly in the South Pole‐Aitken Basin: Implications for excavation of the lunar mantle |journal=Geophysical Research Letters |year=1997 |volume=24 |issue=15 |pages=1903–1906 |access-date=2010-04-14 |archive-date=2011-02-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110219135239/http://www.agu.org/pubs/crossref/1997/97GL01718.shtml |url-status=dead }} * {{navedi revijo |last=Pieters |first=C. M. Goswami, J. N.; Clark, R. N.; Annadurai, M.; Boardman, J.; Buratti, B.; Combe, J.-P.; Dyar, M. D.; Green, R.; Head, J. W.; Hibbitts, C.; Hicks, M.; Isaacson, P.; Klima, R.; Kramer, G.; Kumar, S.; Livo, E.; Lundeen, S.; Malaret, E.; McCord, T.; Mustard, J.; Nettles, J.; Petro, N.; Runyon, C.; Staid, M.; Sunshine, J.; Taylor, L. A.; Tompkins, S.; Varanasi, P. |year=2009 |title=Character and Spatial Distribution of OH/H2O on the Surface of the Moon Seen by M3 on Chandrayaan-1 |journal=[[Science]] |volume=326 |issue=5952 |pages=568}} * {{navedi revijo |last=Rasmussen |first=K. L. Warren, P. H. |title=Megaregolith thickness, heat flow, and the bulk composition of the Moon |journal=[[Nature]] |year=1985 |volume=313 |pages=121–124|url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1985Natur.313..121R |accessdate=2007-04-12 |doi=10.1038/313121a0}} * {{navedi revijo |last=Saal |first=Alberto E. Hauri, Erik H.; Cascio, Mauro L.; van Orman, James A.; Rutherford, Malcolm C.; Cooper, Reid F. |year=2008 |title=Volatile content of lunar volcanic glasses and the presence of water in the Moon's interior |journal=[[Nature]] |volume=454 |issue=7201 |pages=192-195 |doi=10.1038/nature07047}} * {{navedi knjigo |last=Sabra |first=A. I. |title=Dictionary of Scientific Biography |chapter=Ibn Al-Haytham, Abū ʿAlī Al-Ḥasan Ibn Al-Ḥasan |year=2008 |publisher=Charles Scribner's Sons |location=Detroit |pages=189–210}} * {{navedi enciklopedijo|last=Sarma |first=K. Venkatesvara |authorlink=K. Venkatesvara Sarma |year=2008 |chapter=Astronomy in India |encyclopedia =Encyclopaedia of the History of Science, Technology, and Medicine in Non-Western Cultures |edition=2. |editor=Helaine Selin |pages=317–321 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |isbn=9781402045592}} * {{navedi enciklopedijo|last=Schubert |first=J. ''idr.'' |editor=F. Bagenal ''idr.'' |encyclopedia =Jupiter: The Planet, Satellites, and Magnetosphere |year=2004 |publisher=Cambridge University Press |pages=281–306 |isbn=978-0521818087 |chapter=Interior composition, structure, and dynamics of the Galilean satellites}} * {{navedi revijo |last=Schultz |first=P. H. |date=marec 1997|title=Forming the south-pole Aitken basin - The extreme games |journal=Conference Paper, 28th Annual Lunar and Planetary Science Conference |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1997LPI....28.1259S}} * {{navedi revijo |last=Schultz |first=P. H. Staid, M. I.; Pieters, C. M. |year=2006 |title=Lunar activity from recent gas release |journal=[[Nature]] |volume=444 |pages=184–186 |doi=10.1038/nature05303 |pmid=17093445 |issue=7116}} * {{navedi knjigo |last=Seedhouse |first=Erik |title=Lunar Outpost: The Challenges of Establishing a Human Settlement on the Moon |publisher=Springer Praxis |location=Nemčija |year=2009 |series=Springer-Praxis Books in Space Exploration |pages=136 |url=http://books.google.ca/books?id=ZJm_i3GS4r4C&printsec=frontcover&source=gbs_navlinks_s#v=onepage&q=&f=false}} * {{navedi revijo |last=Shearer |first=Charles ''idr.'' |title=Thermal and magmatic evolution of the Moon (Termalna in magmatska evolucija Lune) |journal=Reviews in Mineralogy and Geochemistry |volume=60 |pages=365-518 |year=2006 |doi=10.2138/rmg.2006.60.4}} * {{navedi knjigo|last= Snoj|first= Marko|authorlink= Marko Snoj|title= [[Slovenski etimološki slovar]]|year= 1997|publisher= Mladinska knjiga|location= Ljubljana|isbn= 86-11-14772-3|cobiss= 65179648}} * {{navedi revijo |last=Spudis |first=Paul D. Cook, A.; Robinson, M.; Bussey, B.; Fessler, B. |title=Topography of the South Polar Region from Clementine Stereo Imaging |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1998nvmi.conf...69S|journal=Workshop on New Views of the Moon: Integrated Remotely Sensed, Geophysical, and Sample Datasets |year=1998 |page=69 |accessdate=2010-03-29}} * {{navedi revijo |last=Spudis |first=Paul D. Reisse, Robert A.; Gillis, Jeffrey J. |year=1994|title=Ancient Multiring Basins on the Moon Revealed by Clementine Laser Altimetry |journal=[[Science]] |volume=266 |issue=5192 |pages=1848–1851 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1994Sci...266.1848S}} * {{navedi revijo|last=Sridharan |first=R. Ahmed, S. M.; Dasa, Tirtha Pratim; Sreelathaa, P.; Pradeepkumara, P.; Naika, Neha; Supriya, Gogulapati |year=2010 |title=‘Direct’ evidence for water (H2O) in the sunlit lunar ambience from CHACE on MIP of Chandrayaan I |journal=Planetary and Space Science |doi=10.1016/j.pss.2010.02.013}} * {{navedi revijo |last=Stern |first=S. A. |title=The Lunar atmosphere: History, status, current problems, and context |journal=Rev. Geophys. |volume=37 |year=1999 |pages=453–491 |doi=10.1029/1999RG900005}} * {{navedi revijo |last=Stevenson |first=D. J. |title=Origin of the moon–The collision hypothesis |journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences |year=1987 |volume=15 |pages=271–315 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1987AREPS..15..271S |doi=10.1146/annurev.ea.15.050187.001415}} * {{navedi knjigo |last=Stroud |first=Rick |title=The Book of the Moon |url=https://archive.org/details/bookofmoon0000stro |publisher=Walken and Company |year=2009|pages=[https://archive.org/details/bookofmoon0000stro/page/24 24]–27|isbn=0802717349}} * {{navedi knjigo|editor-last=Tavzes |editor-first=Miloš |title=Veliki slovar tujk |publisher=[[Cankarjeva založba]] |location=Ljubljana |year=2002 |isbn=961-231-271-0 |cobiss=121003520}} * {{navedi revijo |last=Tonks |first=W. Brian Melosh, H. Jay |year=1993 |title=Magma ocean formation due to giant impacts |journal=Journal of Geophysical Research |volume=98 |issue=E3 |pages=5319-5333 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1993JGR....98.5319T |doi=10.1029/92JE02726}} * {{navedi revijo |last=Touma |first=Jihad Wisdom, Jack |year=1994 |title=Evolution of the Earth-Moon system |journal=The Astronomical Journal |volume=108 |issue=5 |pages=1943–1961 |doi=10.1086/117209}} * {{navedi knjigo |last=Varricchio |first=L. |title=Inconstant Moon |publisher=Xlibris Books |year=2006 |isbn=1-59926-393-9}} * {{navedi revijo |last=Vasavada |first=A.R. |author2=Paige, D.A. |author3=Wood, S.E. |journal=Icarus |title=Near-Surface Temperatures on Mercury and the Moon and the Stability of Polar Ice Deposits |volume=141 |pages=179 |year=1999 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1999Icar..141..179V}} * {{navedi revijo |last=Ward |first=William R. |title=Past Orientation of the Lunar Spin Axis |journal=[[Science]] |date=1975-08-01 |volume=189 |issue=4200 |pages=377–379 |doi=10.1126/science.189.4200.377 |pmid=17840827}} * {{navedi revijo |last=Warren |first=P. H. |year=1985 |title=The magma ocean concept and lunar evolution |journal=Annual review of earth and planetary sciences. |volume=13 |pages=201-240 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1985AREPS..13..201W |doi=10.1146/annurev.ea.13.050185.001221}} * {{navedi revijo |last=Wieczorek |first=Mark A. ''idr.'' |title=The constitution and structure of the lunar interior |journal=Reviews in Mineralogy and Geochemistry |volume=60 |pages=221–364 |year=2006 |doi=10.2138/rmg.2006.60.3}} * {{navedi revijo |last=Wieczorek |first=Mark A. Phillips, Rogers |year=2000 |title=The Procellarum KREEP Terrane: Implications for mare volcanism and lunar evolution (Procellarum KREEP Terrane: Implikacije za vulkanizem morij in lunarne evolucije) |journal=J. Geophys. Res. |volume=105 |pages=20,417-420,430}} * {{navedi knjigo |last=Wilhelms |first=Don E. |year=1987 |title=Geologic History of the Moon |publisher=U.S. Geological Survey |chapter-url=http://ser.sese.asu.edu/GHM/ghm_07txt.pdf |chapter=Relative Ages}} * {{navedi revijo |last=Williams |first=J. G. Turyshev, S. G.; Boggs, D. H.; Ratcliff, J. T. |title=Lunar laser ranging science: Gravitational physics and lunar interior and geodesy |journal=Advances in Space Research |year=2006 |volume=37 |issue=1 |pages=6771 |url=http://adsabs.harvard.edu/abs/1987AREPS..15..271S |doi = 10.1016/j.asr.2005.05.013}} * {{navedi knjigo |last=Wlasuk |first=Peter |title=Observing the Moon |publisher=Springer |year=2000 |pages=19 |url=http://books.google.com/books?id=TWtLIOlPwS4C&pg=PT30&lpg=PT30&dq=thought+to+be+seas+mare+seas+lunar&source=bl&ots=89kfwKpTKW&sig=Wq0_2O0jGBHGWoH-06Ba1Vv1Smo&hl=en&ei=XxyuS4LUDoP-8AaPwqC9DA&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4&ved=0CA0Q6AEwAzge#v=onepage&q=thought%20to%20be%20seas%20mare%20seas%20lunar&f=false}} == Glej tudi == {{portal|Astronomija}} * [[Luna (mitologija)]] * [[simbolika polmeseca]] == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|Moon|Luna}} {{Luna}} {{Zemlja}} {{Navigacija Osončje}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naravni sateliti]] [[Kategorija:Luna|*]] [[Kategorija:Astronomska telesa, znana od nekdaj]] rviiv6wdw7nje1kv6yl14teqkocmxhi Šlezija 0 8220 6659997 6659245 2026-04-15T11:50:13Z Ljuba24b 92351 /* Unescova svetovna dediščine */ np 6659997 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Šlezija |native_name = {{lang-pl|Śląsk}}<br/>{{lang-cz|Slezsko}}<br/>{{lang-de|Schlesien}}<br/>{{lang-szl|Ślōnsk}} | native_name_lang = pl, cz, de | settlement_type = Zgodovinsko-kulturna regija | anthem = | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 270 | image_style = border:1 | perrow = 2/2/2 | image1 = Ksiaz w jesiennej scenerii.jpg{{!}}Książ Castle, Wałbrzych | image2 = Wrocław square.jpg{{!}}Wrocław Old Town | image3 = Market Square Opole Southside 2019.jpg{{!}}Opole Old Town | image4 = Spodek.4.jpg{{!}}Spodek multipurpose arena, Katowice | image5 = Deptak Zielona Góra.jpg{{!}}Zielona Góra Old Town | image6 = Opava, Horní náměstí, divadlo a konkatedrála, 01.jpg{{!}}Horní náměstí, Opava | caption1 = [[grad Książ]] | caption2 = [[Staro mesto Vroclav]] | caption3 = [[Opole]] Old Town | caption4 = [[Spodek]], [[Katovice]] | caption5 = [[Zielona Góra]] | caption6 = [[Opava]]}} | image_map = Schlesien 1905.png | image_flag = | map_caption = Zgodovinski zemljevid pokrajine iz leta [[1905]] | coordinates = {{coord|51.6|N|17.2|E|region:PL|display=inline,title}} | image_shield = Generic Silesia CoA.svg | subdivision_type = Države | subdivision_name = {{POL}}<br />{{CZE}}<br />{{GER}} | subdivision_type1 = Dežele | subdivision_name1 = | seat_type = največje mesto | seat = [[Vroclav]] | seat1 = [[Vroclav]] (Spodnja Šlezija)<br>[[Opole]] (Zgornja Šlezija) | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | area_total_km2 = 40.400 | area_footnotes = | population_total = ok. 8.000.000 | population_as_of = | population_footnotes = | population_density_km2 = 200 | demographics_type1 = GDP | demographics1_footnotes = <ref>{{cite web | url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en | title=EU regions by GDP, Eurostat | access-date=18 September 2023 | archive-date=27 February 2023 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230227213552/https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tgs00003/default/table?lang=en | url-status=live }}</ref> |demographics1_title1 = Total |demographics1_info1 = €150 mrd (2022) | demographics1_title2 = Per capita |demographics1_info2 = €18.000 (2022) | population_demonym = Šlezijec, Šlezijka | blank_info_sec2 = | iso_code = | image_map1 = }} '''Šlezija''' ({{jezik-pl|Śląsk}}, {{jezik-de|Schlesien}}, {{jezik-cs|Slezsko}}, {{jezik-hsb|Šleska}}) je zgodovinska regija v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]], ki leži večinoma na Poljskem, z manjšimi deli na Češkem in v Nemčiji. Meri okoli 40.000 km<sup>2</sup>, prebivalstvo pa je ocenjeno na 8.000.000. Po zadnjih spremembah meja v letih 1922 in 1945 je Šlezija zdaj večinoma na [[Poljska|poljskem]], ''Hultschiner Ländchen'' v južnem delu [[Zgornja Šlezija|Zgornje Šlezije]] (''Górny'' ''Śląsk'') in večji del nekdanje avstrijske dežele Šlezije na [[Češka|češkem]] (''České Slezsko''), drug manjši del na zahodu nekdanje pruske pokrajine [[Spodnja Šlezija]] pripada [[Nemčija|Nemčiji]], ki je od njene združitve 1871 do konca 1. svetovne vojne posedovala veliko večino njenega ozemlja. Šlezija je 1526 pripadla češki kroni kot sestavni del [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]], po [[Šlezijske vojne|Šlezijskih vojnah]] med [[Habsburžani]] in [[Hohenzollern|Hohenzollerni]] pa leta 1742 [[Prusija|Prusiji]]. Šlezija, ki leži ob reki [[Odra|Odri]], čez južno mejo pa se raztezajo [[Sudeti]], je močno industrializirana regija, bogata z mineralnimi in naravnimi viri. Največje mesto in glavno mesto Spodnje Šlezije je [[Vroclav]]; zgodovinska prestolnica Zgornje Šlezije je [[Opole]]. Največje metropolitansko območje je [[metropolitansko območje Katovic]], katerega središče so [[Katovice]]. Deli češkega mesta [[Ostrava]] in nemškega mesta Görlitz so znotraj zgodovinskih meja Šlezije. Kultura Šlezije odraža njeno kompleksno zgodovino in raznolike vplive, ki vključujejo poljske, češke in nemške elemente. Regija je znana po svojem značilnem šlezijskem jeziku (ki ga še vedno govori manjšina v Zgornji Šleziji), bogato okrašenih ljudskih nošah, obilni regionalni kuhinji in mešanici gotske, baročne in industrijske arhitekture, ki jo vidimo v njenih mestih in krajih. Regija vsebuje številne zgodovinske znamenitosti in območja svetovne dediščine UNESCO. Meje in nacionalna pripadnost Šlezije so se sčasoma spreminjale, tako ko je bila dedna posest plemiških hiš kot po vzponu sodobnih nacionalnih držav, kar je povzročilo obilico gradov in trdnjav, zlasti v dolini Jelenja Gora. == Etimologija == Imena Šlezije v različnih jezikih najverjetneje delijo svojo etimologijo – poljščina: {{langx|pl|Śląsk}} {{IPA|pl|ɕlɔ̃sk||Pl-Śląsk.ogg}}; {{langx|de|Schlesien}} {{IPA|de|ˈʃleːzi̯ən||De-Schlesien.ogg}}; {{langx|cs|Slezsko}} {{IPA|cs|ˈslɛsko|}}; {{langx|sli|Schläsing}}; {{langx|szl|Ślōnsk}} {{IPA|szl|ɕlonsk|}}; {{langx|dsb|Šlazyńska}} {{IPA|dsb|ˈʃlazɨnʲska|}}; {{langx|hsb|Šleska}} {{IPA|hsb|ˈʃlɛska|}}; {{langx|sk|Sliezsko}}; latinščina, španščina in angleščina: ''Silesia''; {{langx|fr|link=no|Silésie}}; {{langx|nl|Silezië}}; {{langx|it|Slesia}}. Vsa imena se nanašajo na ime reke (danes Ślęza) in gore (gora Ślęża) v osrednjem južnem delu Šlezije, ki je služila kot kultni kraj za pogane pred pokristjanjevanjem. ''Ślęża'' je navedena kot eno od številnih predindoevropskih topografskih imen v regiji..<ref>Zbigniew Babik, "Najstarsza warstwa nazewnicza na ziemiach polskich w granicach średniowiecznej Słowiańszczyzny", Uniwersitas, Kraków, 2001.</ref> Po mnenju nekaterih polonistov je ime ''Ślęża'' [ˈɕlɛ̃ʐa] ali ''Ślęż'' [ɕlɛ̃ʂ] neposredno povezano s staropoljskima besedama ''ślęg'' [ɕlɛŋk] ali ''śląg'' [ɕlɔŋk], kar pomeni vlaga, mokrota ali vlažnost.<ref>Rudolf Fischer. Onomastica slavogermanica. Uniwersytet Wrocławski. 2007. t. XXVI. 2007. str. 83</ref> Ne strinjajo se s hipotezo o izvoru imena ''Śląsk'' iz imena plemena Silings.<ref name='RGA'>{{cite encyclopedia |editor1=Jankuhn, Herbert |editor2=Beck, Heinrich | encyclopedia = Reallexikon der Germanischen Altertumskunde | title = Wandalen | language = de | edition = 2nd | year = 2006 | publisher = de Gruyter | volume = 33 | location = Berlin, Germany; New York City | quote = Da die Silingen offensichtlich ihren Namen im mittelalterlichen pagus silensis und dem mons slenz – möglicherweise mit dem Zobten gleichzusetzen [...] – hinterließen und damit einer ganzen Landschaft – Schlesien – den Namen gaben [...]|display-editors=etal}}</ref> V poljski običajni rabi se ''Śląsk'' nanaša na tradicionalno poljsko Zgornjo Šlezijo in današnje [[Šlezijsko vojvodstvo]], manj pa na Spodnjo Šlezijo, ki se v marsičem razlikuje od Zgornje Šlezije, saj je bilo njeno prebivalstvo od sredine 19. stoletja do 1945–48 pretežno nemško govoreče.<ref>{{cite book|publisher= C.H.Beck|title=Deutsche und Polen: Geschichte, Kultur, Politik|author=Andreas Lawaty, Hubert Orłowski|year= 2003|page=183|language=de}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Šlezije}} [[File:Polska 960 - 992.svg|thumb|200px|left|Zemljevid Poljske s Šlezijo (''Šlesko'') leta 992 med vladavino [[Mješko I.€Mješka I.]]]] V 4. stoletju pred našim štetjem so [[Kelti]] z juga, skozi dolino Kłodzko, vstopili v Šlezijo in se naselili okoli gore Šleza blizu sodobnega Vroclava, [[Oława|Oławe]] in [[Strzelin]]a.<ref>R. Żerelik(in:) M. Czpliński (red.) Historia Śląska, Wrocław 2007, pp. 34–35</ref> Germanska plemena [[Lugi]] so bila v Šleziji prvič zabeležena v 1. stoletju pred našim štetjem. Zahodni [[Slovani]] in [[Lehiti]] so v regijo prispeli okoli 7. stoletja.<ref>R. Żerelik(in:) M. Czpliński (red.) Historia Śląska, Wrocław 2007, pp. 37–38</ref> Do začetka 9. stoletja so se njihova naselja stabilizirala. Lokalni zahodni Slovani so začeli postavljati mejne strukture, kot sta Šleška Przesieka in Šleško obzidje. Vzhodna meja šlezijskega naselja je bila zahodno od [[Bytom]]a in vzhodno od [[Racibórz]]a in [[Cieszyn]]a. Vzhodno od te črte je živelo tesno sorodno lehiško pleme [[Vistulani]]. Njihova severna meja je bila v dolini reke Barycz, severno od katere je živelo pleme [[Zahodni Poljani]], ki so dali ime Poljski.<ref name="M. Czpliński 2007">R. Żerelik(in:) M. Czpliński (red.) Historia Śląska, Wrocław 2007, pp. 21–22</ref> Prvi znani državi v Šleziji sta bili [[Velikomoravska]] in [[Vojvodina Češka]]. V 10. stoletju je poljski vladar [[Mješko I.]] iz rodbine [[Pjasti|Pjast]] vključil Šlezijo v novo ustanovljeno [[Civitas Schinesghe]] (langx|pl|Państwo Gnieźnieńskie}}. Leta 1000 je bila ustanovljena Vroclavska škofija kot najstarejša katoliška škofija v regiji in ena najstarejših škofij na Poljskem, podrejena rimskokatoliški nadškofiji Gniezno. Poljska je leta 1017 pri Niemczi in leta 1109 pri Głogówu odbila nemške vdore v Šlezijo. Med [[Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov|razdrobljenostjo Poljske]] sta bili Šlezija in preostali del države razdeljeni na številne manjše vojvodstva, ki so jim vladali različni šlezijski vojvode. Leta 1178 so bili deli Krakovske vojvodine okoli Bytoma, [[Oświęcim]]a, [[Chrzanów]]a in [[Siewierz]]a preneseni v Šlezijske Pjaste, čeprav je bilo njihovo prebivalstvo pretežno viselskega in ne šlezijskega porekla.<ref name="M. Czpliński 2007"/> [[File:Silesia 1172-1177.jpg|thumb|200px|Šlezija v zgodnjem obdobju razdrobljenosti Poljske, 1172–1177, Spodnja Šlezija z Lubuško deželo v oranžni barvi, Zgornja Šlezija v zeleni in rumeni barvi]] [[Valonija|Valonci]] so prišli v Šlezijo kot ena prvih tujih priseljenskih skupin na Poljskem, verjetno so se od 12. stoletja naselili v Vroclavu, nadaljnje valonske priseljence pa je v začetku 13. stoletja povabil vojvoda Henrik Bradati.<ref>{{cite magazine|last=Zientara|first=Benedykt|year=1975|title=Walonowie na Śląsku w XII i XIII wieku|magazine=Przegląd Historyczny|language=pl|issue=66/3|pages=353, 357}}</ref> Od 13. stoletja se je nemški kulturni in etnični vpliv povečeval zaradi priseljevanja iz nemško govorečih držav [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Prva podelitev [[Mestne pravice|občinskih privilegijev]] na Poljskem se je zgodila v regiji, v mestu Złotoryja, s strani Henrika Bradatega. Srednjeveške občinske pravice, oblikovane po vzoru Lwówka Šleskega in Šrode Šleske, ki ju je ustanovil Henrik Bradati, so postale osnova občinske oblike upravljanja za več mest in vasi na Poljskem ter dve od petih lokalnih poljskih različic srednjeveških mestnih pravic. ''[[Henrikovska knjiga]]'', ki vsebuje najstarejši znani stavek, napisan v poljščini in dokument, ki vsebuje najstarejše tiskano besedilo v poljščini, sta nastala v Henrikówu oziroma Vroclavu v Šleziji. Leta 1241 so [[Mongoli]] izvedli svojo prvo invazijo na Poljsko, kar je povzročilo široko paniko in množične bege. Oropali so velik del regije in v [[Bitka pri Legnici|bitki pri Legnici]], ki se je zgodila pri Legnickem Polu blizu mesta Legnica, premagali združene poljske, moravske in nemške sile pod vodstvom vojvode [[Henrik II. Pobožni|Henrika II. Pobožnega]]. Po smrti [[Orda kan]]a se Mongoli niso odločili, da bodo prodrli naprej v Evropo, temveč so se vrnili na vzhod, da bi sodelovali pri volitvah novega velikega kana (vodje). Med letoma 1289 in 1292 je češki kralj [[Venčeslav II. Češki|Venčeslav II.]] postal [[suzerenstvo|suzeren]] nekaterih zgornješlezijskih vojvodstev. Poljski monarhi se svojih dednih pravic do Šlezije niso odpovedali vse do leta 1335.<ref>R. Żerelik(in:) M. Czpliński (red.) Historia Śląska, Wrocław 2007, p. 81</ref> Pokrajina je postala del češke krone, ki je bila del Svetega rimskega cesarstva; vendar so številna vojvodstva ostala pod oblastjo poljskih vojvod Pjastov, [[Jagelonci|Jageloncev]] in Sobieski kot formalne češke [[fevd]]e, nekatere do 17. in 18. stoletja. Med letoma 1469 in 1490 je bila regija pod oblastjo [[Matija Korvin|Matije Korvina]], ki si je lastil češki prestol. Leta 1526 je Šlezija skupaj s češko krono prešla pod [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]]. V 15. stoletju so bile meje Šlezije večkrat spremenjene. Dele ozemelj, ki so bila leta 1178 prenesena na šlezijske Pjaste, so [[seznam poljskih kraljev|poljski kralji]] kupili v drugi polovici 15. stoletja (vojvodina Oswięcim leta 1457; vojvodina Zator leta 1494). Območje Bytoma je ostalo v lasti šlezijskih Pjastov, čeprav je bilo del krakovske škofije.<ref name="M. Czpliński 2007"/> Vojvodino Krosno Odrzańskie (''Crossen'') je leta 1476 podedovala [[mejna grofija Brandenburg]] in je z odpovedjo kralja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] in čeških posesti leta 1538 postala sestavni del Brandenburga. Od leta 1645 do 1666 je bila vojvodina Opole in Racibórz v zastavi poljske [[rodbina Vasa|rodbine Vasa]] kot dota poljske kraljice Cecilije Renate. [[File:Crown of Bohemia 1648.png|thumb|Dežele češke krone med letoma 1635 in 1742, preden je bila večina Šlezije odstopljena Prusiji]] [[File:Silesia-map.svg|thumb|left|Zemljevid avstrijske in pruske Šlezije s sodobnimi državnimi mejami: {{Legend|#00ffff|Avstrijska Šlezija, 1740}}{{Legend|#ffffff|border=2px solid #ff0000|Pruska Šlezija, 1871}}{{Legend|#0000ff|[[Odra]]}}]] Leta 1742 je večino Šlezije v [[Avstrijska nasledstvena vojna|avstrijski nasledstveni vojni]] zasegel pruski kralj [[Friderik II. Veliki|Friderik II.]], ki je leta 1815 postala pruska provinca Šlezija; posledično je Šlezija leta 1871, ko je bila razglašena, postala del [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]]. Šlezijsko glavno mesto Breslau je takrat postalo eno največjih mest v Nemčiji. Breslau je bil središče judovskega življenja v Nemčiji in pomembno mesto znanosti (univerza) in industrije (proizvodnja lokomotiv). Nemški množični turizem se je začel v šlezijski gorski regiji (Hirschberg, Schneekoppe). [[File:Wrocław Rynek 18 sm.jpg|thumb|left|upright|200px|Tipična šlezijska baročna arhitektura v Vroclavu]] Po prvi svetovni vojni sta se za del Šlezije, Zgornjo Šlezijo, borili Nemčija in novo neodvisna Druga poljska republika. [[Društvo narodov]] je leta 1921 organizirala [[plebiscit]], da bi o tem vprašanju odločila. Na njem je bilo 60 % glasov oddanih za Nemčijo in 40 % za Poljsko.<ref>[http://www.gonschior.de/weimar/Preussen/Oberschlesien/Volksentscheide.html gonschior.de] (in German)</ref> Po tretji šlezijski vstaji (1921) pa je bil najvzhodnejši del Zgornje Šlezije (vključno s Katovicami), z večinsko poljsko etnično populacijo, dodeljen Poljski in postal Šlezijsko vojvodstvo. Pruska provinca Šlezija v Nemčiji je bila nato razdeljena na provinci Spodnjo Šlezijo in Zgornjo Šlezijo. Medtem je bila avstrijska Šlezija, majhen del Šlezije, ki ga je Avstrija obdržala po [[Šlezijske vojne|šlezijskih vojnah]], večinoma dodeljena novi [[Češkoslovaška|Češkoslovaški]] (ki je postala znana kot Češka Šlezija in Zaolža), čeprav je večina Cieszyna in ozemlja vzhodno od njega pripadla Poljski. Poljska Šlezija je bila med prvimi regijami, ki so bile napadene med nemškim napadom na Poljsko leta 1939, s katerim se je začela druga svetovna vojna. Eden od domnevnih ciljev nacistične okupacije, zlasti v Zgornji Šleziji, je bilo iztrebljanje tistih, ki so jih nacisti imeli za ''podljudi'' in sicer Judov in etničnih Poljakov. Poljsko in judovsko prebivalstvo takratnega poljskega dela Šlezije je bilo žrtev [[genocid]]a, ki je vključeval izgone, množične umore in deportacije v nacistična [[koncentracijsko taborišče|koncentracijska taborišča]] in taborišča za prisilno delo, medtem ko so bili Nemci naseljeni v prizadevanju za življenjski prostor.<ref>Piotr Eberhardt, Political Migrations in Poland, 1939–1948, Warsaw 2006, p.25</ref> Leta 1940 je bilo v okviru poljskega programa germanizacije v okviru ''Intelligenzaktion Schlesien''<ref>{{cite book|last=Wardzyńska|first=Maria|year=2009|title=Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion|language=pl|location=Warszawa|publisher=Institute of National Remembrance (IPN)}}</ref> umorjenih dva tisoč poljskih intelektualcev, politikov in poslovnežev. V Šleziji je bil tudi eden od dveh glavnih vojnih centrov, kjer so nacisti izvajali medicinske poskuse na ugrabljenih poljskih otrocih.<ref>Kamila Uzarczyk: Podstawy ideologiczne higieny ras. Toruń: Wydawnictwo Adam Marszałek, 2002, pp. 285, 286, 289. {{ISBN|83-7322-287-1}}.</ref> Češko Šlezijo je Nemčija okupirala kot del Sudetov. V Šleziji je nacistična Nemčija upravljala koncentracijsko taborišče Gross-Rosen, več taborišč za vojne ujetnike zavezniških vojnih ujetnikov (vključno z glavnimi taborišči Stalag VIII-A, Stalag VIII-B in Stalag VIII-C), številne nacistične zapore in tisoče taborišč za prisilno delo, vključno z mrežo taborišč za prisilno delo izključno za Poljake (Polenlager), podtaborišči zaporov, taborišči za vojne ujetnike ter koncentracijskima taboriščema Gross-Rosen in [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. [[Potsdamska konferenca]] leta 1945 je določila črto Odra-Nisa kot mejo med Nemčijo in Poljsko, v pričakovanju končne mirovne konference z Nemčijo, ki ni bila nikoli izvedena.<ref>{{cite book|title=The Politics Today Companion to West European Politics|author=Geoffrey K. Roberts, Patricia Hogwood|publisher=Oxford University Press|year=2013|page=50|url=https://books.google.com/books?id=Q40tDwAAQBAJ|isbn=9781847790323}}; {{cite book|title=The United States and Poland|author=Piotr Stefan Wandycz|publisher=Harvard University Press|year= 1980|page=303|url=https://books.google.com/books?id=_XaFaNshCrkC|isbn=9780674926851}}; {{cite book|title=The Oder-Neisse Line: a reappraisal under internaromtional law|author=Phillip A. Bühler|series=East European Monographs|year= 1990|page=33|url=https://books.google.com/books?id=riBpAAAAMAAJ|isbn=9780880331746}}</ref> Ob koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so Nemci v Šleziji pobegnili z bojišča, v predpostavki, da se bodo lahko vrnili, ko bo vojna končana. Vendar se niso mogli vrniti, tisti, ki so ostali, pa so bili izgnani, preživelim poljskim prebivalcem regije pa se je pridružilo novo poljsko prebivalstvo, vključno z ljudmi, razseljenimi iz nekdanje vzhodne Poljske, ki jo je priključila [[Sovjetska zveza]] in iz osrednje Poljske. Po letu 1945 in leta 1946 je skoraj vseh 4,5 milijona Šlezijcev nemškega rodu pobegnilo ali pa so bili internirani v taborišča in izgnani, vključno z nekaj tisoč nemškimi Judi, ki so preživeli [[holokavst]] in se vrnili v Šlezijo. Novo ustanovljena Poljska združena delavska stranka je ustanovila Ministrstvo za povrnjena ozemlja, ki je zahtevalo polovico razpoložljivih obdelovalnih zemljišč za državne kolektivizirane kmetije. Mnogi novi poljski Šlezijci, ki so zamerili Nemcem zaradi njihove invazije leta 1939 in brutalnosti med okupacijo, so zdaj zamerili novo ustanovljeni poljski komunistični vladi zaradi premestitve prebivalstva in vmešavanja v kmetijske in industrijske zadeve.<ref>{{cite book|last=Lukowski, Zawadski|first=Jerzy, Hubert|title=A Concise History of Poland|year=2006|publisher=Cambridge University Press|location=Cambridge, UK|isbn=978-0-521-61857-1|pages=[https://archive.org/details/concisehistoryof00luko/page/278 278–280]|url-access=registration|url=https://archive.org/details/concisehistoryof00luko/page/278}}</ref> Upravna delitev Šlezije znotraj Poljske se je od leta 1945 večkrat spremenila. Od leta 1999 je razdeljena med [[Lubuško vojvodstvo]], [[Spodnješlezijsko vojvodstvo]], [[Opoljsko vojvodstvo]] in [[Šlezijsko vojvodstvo]]. Češka Šlezija je zdaj del Češke republike in je del [[Moravsko-šlezijski okraj|Moravsko-šlezijskega okraja]] ter severnega dela [[Olomuški okraj|Olomouškega okraja]]. Nemčija obdrži regijo Šlezija-Lužica (''Niederschlesien-Oberlausitz'' ali ''Schlesische Oberlausitz'') zahodno od Nise, ki je del zvezne dežele [[Saška]]. Regijo so prizadele poplave v Srednji Evropi v letih 1997, 2010 in 2024. === Etnična zgodovina === [[File:Silesia Language Map 1905.png|thumb|Materni jeziki Šlezije po popisu iz leta 1905]] V sodobni Šleziji živijo [[Poljaki]], [[Šlezijci]], [[Nemci]] in [[Čehi]]. Nemci so v Šlezijo prvič prišli med poznosrednjeveškim vzhodnim prebivalstvom.<ref>{{Cite book| url=https://archive.org/details/bub_gb_CqpCAAAAIAAJ|title=Die Verbreitung und die Herkunft der Deutschen in Schlesien|last=Weinhold|first=Karl|publisher=J. Engelhorn|year=1887|location=Stuttgart|language=de|trans-title=The Spread and the Origin of Germans in Silesia}}</ref> Zadnji poljski popis prebivalstva leta 2011 je pokazal, da so Šlezijci največja etnična ali narodna manjšina na Poljskem, Nemci so druga; obe skupini sta večinoma v Zgornji Šleziji. Češki del Šlezije naseljujejo Čehi, Moravci, Šlezijci in Poljaki. V začetku 19. stoletja je bilo prebivalstvo pruskega dela Šlezije med 2/3 in 3/4 nemško govorečega, med 1/5 in 1/3 poljsko govorečega, Lužiški Srbi, Čehi, Moravci in Judje pa so tvorili še druge manjše manjšine (glej tabelo 1 spodaj). Pred drugo svetovno vojno so v Šleziji živeli večinoma Nemci, Poljaki pa so bili velika manjšina, ki je v Zgornji Šleziji tvorila večino.<ref name="Gumpert">{{cite book|title=Polen, Deutschland|author=Jobst Gumpert|publisher=Callwey |year= 1966|pages=138|language = de}}</ref> Šlezija je bila tudi dom češke in judovske manjšine. Nemško prebivalstvo je bilo večinoma naseljeno v urbanih središčih in na podeželju na severu in zahodu, medtem ko je bilo poljsko prebivalstvo večinoma podeželsko in ga je bilo mogoče najti na vzhodu in jugu.<ref>Hunt Tooley, T (1997). ''National Identity and Weimar Germany: Upper Silesia and the Eastern Border, 1918–1922,'' University of Nebraska Press, p.17.</ref> {| class="wikitable" |+Tabela 1. Etnojezikovna struktura pruske Šlezije v letih 1787–1823 !Etnična skupina !acc. G. Hassel in 1819<ref name="Georg Hassel">{{cite book |author=Georg Hassel |url=https://books.google.com/books?id=31DMAJgQV28C&pg=PA34 |title=Statistischer Umriß der sämmtlichen europäischen und der vornehmsten außereuropäischen Staaten, in Hinsicht ihrer Entwickelung, Größe, Volksmenge, Finanz- und Militärverfassung, tabellarisch dargestellt; Erster Heft: Welcher die beiden großen Mächte Österreich und Preußen und den Deutschen Staatenbund darstellt |publisher=Verlag des Geographischen Instituts Weimar |year=1823 |pages=33–34 |language=de}}</ref> !'''%''' !acc. S. Plater in 1823{{Sfn|Plater|1825|p=60}} !'''%''' !acc. T. Ładogórski in 1787<ref>{{Cite book|title=Ludność, in: Historia Śląska, vol. II: 1763–1850, part 1: 1763–1806|last=Ładogórski|first=Tadeusz|publisher=edited by W. Długoborski|year=1966|location=Wrocław|pages=150|language=pl}}</ref> !'''%''' |- |'''Nemci''' |1.561.570 |'''75,6''' |1.550.000 |'''70,5''' |1,303,300 |'''74.6''' |- |'''Poljaki''' |444.000 |'''21,5''' |600.000 |'''27,3''' |401.900 |'''23,0''' |- |'''Srbi''' |24.500 |'''1,2''' |30.000 |'''1,4''' |900 |'''0.1''' |- |'''Čehi''' |5500 |'''0,3''' | | |32.600 |'''1,9''' |- |'''Moravci''' |12.000 |'''0,6''' | | | | |- |'''Judje''' |16.916 |'''0,8''' |20.000 |'''0,9''' |8900 |'''0,5''' |- |'''Prebivalci''' |'''c. 2,1&nbsp;milijon''' |'''100''' |'''c. 2,2&nbsp;milijon''' |'''100''' |'''c. 1,8&nbsp;milijon''' |'''100''' |} == Geografija == [[File:Landkarte von Schlesien.jpg|thumb|Prvi zemljevid Šlezije Martina Helwiga, 1561; sever spodaj]] [[File:Silesia Physical Map.png|thumb|Fizični zemljevid Šlezije leta 1905]] Večina Šlezije je relativno ravna, čeprav je njena južna meja večinoma gorata. Predvsem je v pasu, ki poteka vzdolž obeh bregov zgornjega in srednjega toka reke [[Odra|Odre]], vendar se proti vzhodu razteza do zgornjega toka [[Visla|Visle]]. Regija vključuje tudi številne pritoke Odre, vključno z Bóbr (in njegovim pritokom Kwiso), Baryczom in Niso Kłodzko. [[Sudeti]] se raztezajo vzdolž večjega dela južnega roba regije, na svojem jugovzhodnem skrajnem koncu segajo do Šlezijskih [[Beskidi|Beskidov]] in Moravsko-Šlezijskih Beskidov, ki spadajo v [[karpati|Karpatsko gorovje]]. Zgodovinsko gledano je Šlezijo na zahodu omejevala reka Kvisa in Bóbr, medtem ko je bilo ozemlje zahodno od Kvise v Zgornji Lužici (prej Milsko). Ker pa je bil del Zgornje Lužice leta 1815 vključen v provinco Šlezija, se v Nemčiji Görlitz, Niederschlesischer Oberlausitzkreis in sosednja območja štejejo za dele zgodovinske Šlezije. Ta okrožja skupaj s poljskim Spodnješlezijskim vojvodstvom in deli Lubuškega vojvodstva sestavljajo geografsko regijo Spodnja Šlezija. Šlezija je na svojem vzhodnem skrajnem robu doživela podobno domnevno razširitev. Zgodovinsko gledano se je raztezala le do reke Brynice, ki jo ločuje od Zagłębie Dąbrowskie v Malopoljski regiji. Vendar pa mnogi Poljaki danes razumejo Šlezijo ({{lang|pl|Śląsk}}) kot celotno območje okoli Katovic, vključno z Zagłębie. Ta razlaga je uradno potrjena z uporabo imena [[Šlezijsko vojvodstvo]] ({{lang|pl|województwo śląskie}}) za provinco, ki pokriva to območje. Pravzaprav se beseda ''Śląsk'' v poljščini (če se uporablja brez pridržka) danes običajno nanaša izključno na to območje (imenovano tudi ''Górny Śląsk'' ali Zgornja Šlezija). Poleg območja Katovic zgodovinska Zgornja Šlezija vključuje tudi regijo Opole (poljsko [[Opoljsko vojvodstvo]]) in Češko Šlezijo. Češka Šlezija je sestavljena iz dela Moravsko-šlezijskega vojvodstva in okraja Jesenik v Olomouškem okraju. === Naravni viri === Šlezija je bogata z viri in gosto poseljena regija. [[Premog]] se koplje že od sredine 18. stoletja. Industrija je rasla, ko je bila Šlezija del Nemčije in dosegla vrhunec v 1970-ih pod Ljudsko republiko Poljsko. V tem obdobju je Šlezija postala ena največjih svetovnih proizvajalk premoga, z rekordno tonažo leta 1979.<ref name="en.poland.gov.pl">{{cite web|url=http://en.poland.gov.pl/Natural,Resources,310.html |title=Natural Resources &#124; poland.gov.pl |publisher=En.poland.gov.pl |access-date=19 November 2013}}</ref> Rudnik premoga se je v naslednjih dveh desetletjih zmanjšal, a se je po koncu komunistične vladavine ponovno povečal. [[File:KWK Bolesław Śmiały 01.jpg|thumb|upright|Premogovnik Bolesław Śmiały, Łaziska Górne]] 41 premogovnikov v Šleziji je večinoma del Zgornješlezijskega premogovnega bazena, ki leži v Šlezijskem višavju. Premogovnik ima površino približno 4500 km<sup>2</sup>.<ref name="en.poland.gov.pl"/> Izkazalo se je, da je izkoriščanje nahajališč v Spodnji Šleziji težko, zato so bili nedonosni rudniki na tem območju leta 2000 zaprti. Leta 2008 so v bližini Legnice našli približno 35 milijard ton rezerv [[lignit]]a, kar jih uvršča med največje na svetu.<ref>{{cite web|url=http://www.gazetawyborcza.pl/1,82244,4820533.html |title=Mamy największe złoża węgla brunatnego na świecie |language=pl |publisher=Gazetawyborcza.pl |access-date=20 November 2013}}</ref> Že od 4. stoletja pred našim štetjem so v višinskih območjih Šlezije kopali [[železova ruda|železovo rudo]]. V istem obdobju so kopali [[svinec]], [[baker]], [[srebro]] in [[zlato]]. V regiji so kopali tudi [[cink]], [[kadmij]], [[arzen]]<ref>S.Z. Mikulski, "Late-Hercynian gold-bearing arsenic-polymetallic mineralization within Saxothuringian zone in the Polish Sudetes, Northeast Bohemian Massif". In: "Mineral Deposit at the Beginning of the 21st Century", A. Piestrzyński et al. (eds). Swets & Zeitinger Publishers [https://books.google.com/books?id=DcUk9rlWHuEC&pg=PA787&lpg=PA787 (Google books)]</ref> in [[uran]].<ref>{{cite web |url=http://www10.antenna.nl/wise/index.html?http://www10.antenna.nl/wise/439-440/poland.html |title=Wise International &#124; World Information Service on Energy |publisher=0.antenna.nl |access-date=20 November 2013 |archive-date=10 October 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071010053346/http://www10.antenna.nl/wise/index.html?http%3A%2F%2Fwww10.antenna.nl%2Fwise%2F439-440%2Fpoland.html |url-status=dead }}</ref> Spodnja Šlezija ima veliko rudnikov in predelavo bakra med mesti Legnica, Głogów, Lubin in Polkowice. V srednjem veku so v regiji kopali zlato ({{langx|pl|link=no|złoto}}) in srebro ({{langx|pl|link=no|srebro}}), kar se odraža v imenih nekdanjih rudarskih mest Złotoryja, Złoty Stok in Srebrna Góra. Regija je znana po [[kamnolom]]ih, kjer pridobivajo [[apnenec]], [[lapor]], [[marmor]] in [[bazalt]].<ref name="en.poland.gov.pl"/> Regija ima tudi uspešen kmetijski sektor, ki prideluje žita (pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo), krompir, oljno repico, sladkorno peso in drugo. Proizvodnja mleka je dobro razvita. Opolska Šlezija že desetletja zaseda prvo mesto na Poljskem po indeksih učinkovitosti rabe kmetijskih zemljišč.<ref>{{cite web|url=http://umwo.opole.pl/serwis/index.php?id=2009 |title=Samorząd Województwa Opolskiego |publisher=Umwo.opole.pl |access-date=20 November 2013}}</ref> Gorati deli južne Šlezije imajo številne pomembne in privlačne turistične destinacije (npr. Karpacz, Szczyrk, Wisła). Šlezija je na splošno dobro gozdnata. To je zato, ker je lokalno prebivalstvo na splošno zelo zaželeno po zelenju, zlasti v visoko industrializiranih delih Šlezije. == Demografija == Šlezija je bila zgodovinsko raznolika v vseh pogledih. Danes je največji del Šlezije na Poljskem; pogosto jo navajajo kot eno najbolj raznolikih regij v tej državi. Ameriška komisija za priseljevanje je v svojem Slovarju ras ali ljudstev (objavljenem leta 1911, v obdobju intenzivnega priseljevanja iz Šlezije v Združene države) šlezijščino obravnavala kot geografski (ne etnični) izraz, ki označuje prebivalce Šlezije. Omenjen je tudi obstoj poljsko-šlezijskih in nemško-šlezijskih narečij v tej regiji.<ref>{{Cite book| url=https://archive.org/stream/dictionaryofrace00unitrich#page/128/mode/1up/search/Silesian|title=Dictionary of Races or Peoples|last1=Dillingham|first1=William Paul|last2=Folkmar|first2=Daniel|last3=Folkmar| first3=Elnora| publisher=Washington, Government Printing Office|year=1911|location=Washington, D.C.|pages=128}}</ref><ref name=":1">{{Cite book|url=https://archive.org/stream/dictionaryofrace00unitrich#page/105/mode/1up|title=Dictionary of Races or Peoples|last1=Dillingham|first1=William Paul|last2=Folkmar|first2=Daniel|last3=Folkmar|first3=Elnora|publisher=Washington, Government Printing Office|others=United States. Immigration Commission (1907–1910)| year=1911|location=Washington, D.C.|pages=105, 128}}</ref> === Mesta in kraji === Naslednja tabela vključuje mesta in kraje v Šleziji s prebivalstvom nad 100.000 (2022). {| class="wikitable sortable" |- !style="width:1%;"| !style="width:1%;"| ! Name !style="width:6%;"| Štev. prebivalcev !style="width:11%;"| Površina !style="width:4%;"| Država !Uprava !style="width:15%;"|Zgodovinska podregija |- style="text-align:center;" || 1 || [[File:Herb wroclaw.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Vroclav]]''' || style="text-align:center;"| 673.923 || style="text-align:center;"| 293 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo dolnośląskie flag.svg|border|22px]] [[Spodnješlezijsko vojvodstvo]] || [[Spodnja Šlezija]] |- style="text-align:center;" || 2 || [[File:Ostrava CoA CZ.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Ostrava]]'''* || style="text-align:center;"| 283.504 || style="text-align:center;"| 214 km²|| {{Flagicon|CZE}} || style="text-align:center;"|[[File:Flag of Moravian-Silesian Region.svg|border|22px]] [[Moravsko-Šlezijska regija]] || [[Češka Šlezija]]/[[Moravska]] |- style="text-align:center;" || 3 || [[File:Katowice Herb.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Katovice]]'''|| style="text-align:center;"| 281.418 || style="text-align:center;"| 165 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] [[Šlezijsko vojvodstvo ]] || [[Zgornja Šlezija]] |- style="text-align:center;" || 4 || [[File:Gliwice herb.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Glivice]]'''|| style="text-align:center;"| 171.896 || style="text-align:center;"| 134 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 5 || [[File:POL Bielsko-Biała COA.svg|center|48px]] || style="text-align:left;"| '''[[Bielsko-Biala]]'''*|| style="text-align:center;"| 167.509 || style="text-align:center;"| 125 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija/[[Malopoljska]] |- style="text-align:center;" || 6 || [[File:POL Zabrze COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Zabrze]]'''|| style="text-align:center;"| 156.082 || style="text-align:center;"| 80 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 7 || [[File:Bytom herb.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Bitom]]'''|| style="text-align:center;"| 150.594 || style="text-align:center;"| 69 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 8 || [[File:POL Zielona Góra COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Zielona Góra]]'''|| style="text-align:center;"| 139.503 || style="text-align:center;"| 58 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo lubuskie flag.svg|border|22px]] [[Lubuško vojvodstvo ]] || Spodnja Šlezija |- style="text-align:center;" || 9 || [[File:POL Rybnik COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Riybnik]]''' || style="text-align:center;"| 132.266 || style="text-align:center;"| 148 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] 'Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 10 || [[File:POL Ruda Śląska COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Ruda Śląska]]'''|| style="text-align:center;"| 132.040 || style="text-align:center;"| 78 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 11 || [[File:POL Opole COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Opole]]'''|| style="text-align:center;"| 126.623 || style="text-align:center;"| 97 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo opolskie flag.svg|border|22px]] [[Opoljsko vojvodstvo ]] || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 12 || [[File:POL Tychy COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Tychy]]'''|| style="text-align:center;"| 123.562 || style="text-align:center;"| 82 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 13 || [[File:Chorzów herb.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Chorzów]]'''|| style="text-align:center;"| 102.564 || style="text-align:center;"| 33 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo śląskie flag.svg|border|22px]] Šlezijsko vojvodstvo || Zgornja Šlezija |- style="text-align:center;" || 14 || [[File:POL Wałbrzych COA.svg|center|25px]] || style="text-align:left;"| '''[[Wałbrzych]]''' || style="text-align:center;" | 102.,490 || style="text-align:center;"| 85 km²|| {{Flagicon|POL}} || style="text-align:center;"|[[File:POL województwo dolnośląskie flag.svg|border|22px]] Spodnješlezijsko vojvodstvo || Spodnja Šlezija |}* Samo del Šlezije <gallery> Old Town Hall in Wrocław, September 2022 07.jpg|[[Vroclav]] Masarykovo namesti.jpg|[[Ostrava]] Katowice Rynek.jpg|[[Katovice]] 6588vik Gliwice. Foto Barbara Maliszewska.jpg|[[Glivice]] Ratusz Bielsko-Biała.JPG|[[Bielsko-Biała]] Zabrze post office.jpg|[[Zabrze]] Rynek w Bytomiu 2020.jpg|[[Bitom]] Ratusz i Stary Rynek w Zielonej Górze.jpg|[[Zielona Góra]] Rynek w Rybniku 1.JPG|[[Rybnik]] Plac Jana Pawła II w Nowym Bytomiu.jpg|[[Ruda Śląska]] Opole 0001.7 - widok na Stare Miasto.jpg|[[Opole]] Tychy Stare. Rynek1.JPG|[[Tychy]] Chorzów - Teatr Rozrywki 01.JPG|[[Chorzów]] Wałbrzych - Rynek 03.jpg|[[Wałbrzych]] Legnica - Rynek - Dawny Ratusz 01.jpg|[[Legnica]] Pałac w Boryni 7.JPG|[[Jastrzębie-Zdrój]] Horni-namesti1.jpg|[[Opava]] SM Brzeg Ratusz 2023 (1).jpg|[[Brzeg]] 2014 Nowa Ruda, rynek 01.JPG|[[Nowa Ruda]] Bohumin radnice.jpg|[[Bohumín]] </gallery> == Unescova svetovna dediščine == <gallery mode="packed-hover" widths="200px" heights="160px"> File:Swidnica- Kosciol Pokoju 02.jpg|[[Cerkvi miru]], [[Świdnica]] in [[Jawor]] File:Wrocław - Jahrhunderthalle5.jpg|[[Dvorana stoletnice, Vroclav]] File:SZTOLNIA GŁĘBOKA FRYDERYK - część trasy turystycznej pn. Sztolnia Czarnego Pastrąga.jpg|[[Zgodovinski rudnik srebra v Tarnowskie Góry]] File:Das Neue Schloss im Park.jpg|[[Muskau Park]], [[Łęknica]] in [[Bad Muskau]]<ref>Łęknica and Bad Muskau were considered part of Silesia in years 1815–1945.</ref> </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Silesia}} * {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20070727142251/http://brws.silesia-region.pl/indexang.php |date=27 July 2007 |title=Silesia in Europe page }} * [http://www.hoeckmann.de/germany/silesia.htm Map of Silesia in 1763] * [http://www.schlesierland.de/index.html Photos from Silesian towns, villages and communities before 1946] * [http://culture.pl/en/article/what-is-silesia What is Silesia?] * [https://mapy.com/en/zakladni?q=Slezsko%20-%20s%20moravsk%C3%BDmi%20enkl%C3%A1vami&source=area&id=191266&ds=1&x=17.1035242&y=50.7247522&z=7 Borders of Silesia with Moravian enclaves] on Mapy.com [[Kategorija:Šlezija|* ]] [[Kategorija:Srednja Evropa]] [[Kategorija:Geografija Poljske]] [[Kategorija:Geografija Češke]] [[Kategorija:Geografija Nemčije]] {{normativna kontrola}} 8q3qjvpidgonowno1mjql9y75bx36ml Bojan 0 14737 6659937 6577233 2026-04-15T10:30:24Z ~2026-23176-56 258272 Zelo slavnega slovenskega Bojana smo dodali, ker se nam zdi pomembno, da ena izmed največjih slovenskih tovarn za gradbene odre dobi svojo wikipedijo stran 6659937 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Bojan |image =Bojan Zajc crop.jpg |imagesize = |caption =[[Bojan Zajc]] |pronunciation = |gender = moški |meaning = ''boj, bojevati se'' |region = slovansko ime |origin = |name day = 28.marec |related name = |fotonotes = }} '''Bojan''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Slovenske različice == *moške različice imena: Bojc, Bojče, Bojči, Bojeslav, Bojimir, Bojin, Bojkan, Bojko, Bojmir *ženske različice imena: Bojana, Boja, Bojanca, Bojanka, Bojca, Bojčenka, Bojislava, Bojka, Bojkica, Bojimira == Tujejezikovne različice == *pri [[Bolgari]]h: Боян *pri [[Makedonci]]h, [[Srbi]]h: Боjaн == Izvor in pomen imena == [[Ime]] Bojan je [[Slovani|slovanskega]] izvora. Najverjetneje izhaja iz dvočlenskih slovanskih imen, ki se začenjajo z ''Boj-'', npr. ''Bojimir''. Prvi člen imena ''Boj-'' je iz samostalnika ''bòj'' v pomenu besede »borba, bojevati se«. == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Bojan: 10.625. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Bojan po pogostosti uporabe uvrščeno na 17. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Bojan|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Bojan (Vojan) je tudi ime [[svetnik]]a, [[mučenec|mučenca]], ki je bil [[Rusija|ruski]] [[knez]] in je umrl [[28. marec|28. marca]] leta 827.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Krajevna imena == Na ''Bojane'' pri starih [[Slovenci]]h spominjajo krajevna imena: [[Bojanci]] pri Adlešičih, [[Bojanja vas]] pri Metliki in [[Bojanji Vrh]] pri Muljavi. == Zanimivost == Med najstarejše znane Bojane spada stari [[pevec]] ''Bojan'' iz ruskega [[ep]]a ''Slovo o polku Igor´ěve''. Po njem se imenuje ''bajan'' ="[[harmonika|velika harmonika]]". == Znani slovenski Bojani == Slavni slovenski Bojan Zavolovšek, kateri živi na Prevaljah. Znan je postal po svojem podjetju ki posoja gradbene odre po celi Sloveniji. V svojem intervjuju nam je povedal, kako namerava svoje podjetje razširiti v druge države. == Znani nosilci imena == {{div col|colwidth=24em}} *[[Bojan Accetto]], slovenski zdravnik gerontolog *[[Bojan Adamič]], slovenski skladatelj, dirigent in aranžer *[[Bojan Bălgaranov]], bolgarski politik *[[Bojan Balkovec]], slovenski zgodovinar *[[Bojan Baskar]], slovenski socialni antropolog *[[Bojan Bensa]], slovenski slikar *[[Bojana Beović]], slovenska zdravnica infektologinja *[[Bojan Bogdanović]], hrvaški košarkar *[[Bojana Boh]], slovenska biokemičarka, informatičarka, amaterska slikarka *[[Bojan Božič]], slovenski rokometaš *[[Bojan Borstner]], slovenski filozof *[[Bojan Brecelj]], slovenski častnik, vojaški pilot *[[Bojan Brecelj (fotograf)|Bojan Brecelj]], slovenski fotograf *[[Bojan Brezigar]], slovenski urednik in politik *[[Bojan Breznik]], slovenski strojnik, inovator *[[Bojan Bučar]], slovenski lesar *[[Bojan Budja]], slovensk inovinar *[[Bojan Bugarič]], slovenski pravnik *[[Bojan Cvetrežnik]], glasbenik poliinstrumentalist *[[Bojan Čerček]], zdravnik internist, akademik *[[Bojan Čop]], slovenski jezikoslovec, indoevropeist, akademik *[[Bojan Cvjetićanin]], slovenski glasbenik in član zasedbe [[Joker Out]] *[[Bojan Dekleva]], slovenski psiholog *[[Bojan Dimitrijević]], ime treh Srbov: književnika, zgodovinarja in igralca *[[Bojan Dintinjana]], slovenski fizik, astronom *[[Bojan Djurić]], slovenski arheolog *[[Bojan Dobovšek]], slovenski kriminolog *[[Bojana Dornig]], slovenska smučarka *[[Bojan Drenik]], slovenski prosvetni delavec, publicist, Sokol *[[Bojan Drobež]], slovenski kitarist, skladatelj, kantavtor *[[Bojan Držaj]], slovenski kemijski tehnolog *[[Bojan Emeršič]], slovenski igralec in TV voditelj *[[Bojan Fortič]], slovenski zdravnik ftiziolog *[[Bojan Glavina]], slovenski pianist, skladatelj *[[Bojan Globočnik]], slovenski smučarski skakalec *[[Bojan Godeša]], slovenski zgodovinar *[[Bojan Golija]], slovenski slikar in grafik *[[Bojan Golli]], slovenski fizik *[[Bojan Gorenec]], slovenski slikar in grafik *[[Bojan Gorišek]], slovenski pianist, igralec *[[Bojan Grobovšek]], slovenski novinar, diplomat, publicist *Bojan Krajnc, slovenski atlet *[[Bojan Krajnc]], novinar, televizijski urednik *[[Bojan Krkić]], srbsko-španski nogometaš *[[Bojan Križaj]], slovenski smučar *[[Bojan Leskovar]], slovenski gospodarstvenik *[[Bojana Leskovar]], slovenska novinarka, PR-ovka *[[Bojan Maroševič]], igralec *[[Bojan Mavsar]], slovenski kipar, slikar in scenograf *[[Bojan Mohar]], slovenski matematik, profesor *[[Bojana Moškrič]], klinična psihologinja, psihoterapevtka *[[Bojan Musil]], psiholog, profesor *[[Bojana Nenadović Otrin]], baletna plesalka *[[Bojan Nendl]], slovenski agronom *[[Bojan Novak]], galerist, založnik *Bojan Novak, elektrotehnik *Bojan Novak, slovenski balinar *[[Bojan Oberčkal]], slovenski slikar *[[Bojan Ogorelec]], slovenski geolog *[[Bojan Orel]], slovenski matematik, profesor *[[Bojan Osterc]], prvi slovenski mumin *[[Bojan Otoničar]], slovenski geolog *[[Bojan Pahor]], direktor ZRS Bistra Ptuj (drug= kipar v Idriji) *[[Bojan Papič]], ekonomist, predsednik Trgovinske zbornice Slovenije, državni svetnik *[[Bojan Pavletič]], slovenski zamejski športni organizator, pedagog, novinar, publicist *[[Bojan Peroci]], slovenski pisatelj *[[Bojan Paradiž]], slovenski meteorolog in ekolog *[[Bojan Peček]], slovenski novinar in ?? *[[Bojan Perme]], operetni pevec in igralec-komik *[[Bojan Franc Pirc]], zdravnik *[[Bojan Frančišek Pirc]], zdravnik onkolog *[[Bojan Počkar]], alpinist *[[Bojan Požar]], novinar, medijski podjetnik *[[Bojan Radev]], bolgarski rokoborec *[[Bojan-Ilija Schnabl]], [[Koroški Slovenci|koroško slovenski]] pesnik in pisatelj iz Svinče vasi v občini [[Štalenska gora]] na [[Celovško polje|Celovškem polju]]. *[[Bojan Sedmak]] (1952), slovenski biolog, ekotoksinolog *[[Bojan Sedmak]] (1958), slovenski kantavtor *[[Bojan Stupica]], slovensko-srbski gledališki režiser, arhitekt *[[Bojan Šobar]], mlekarski stokovnjak *[[Bojan Štokelj]] (1956–2001), kipar in večmedijski umetnik *[[Bojan Tomažič]], novinar, pisatelj, slikar, glasbenik ([[CZD]]) *[[Bojan Umek]], igralec *[[Bojan Varl]], zdravnik internist, prof. MF *[[Bojan Vrtovec]], zdravnik ginekolog in porodničar *[[Bojan Vrtovec]] ml., zdravnik kardiolog, prof. MF *[[Bojan Zajc]], slovenski hokejist in trener *[[Bojan Zaletel]], slovenski kemik *[[Bojan Žalec]], slovenski filozof *[[Bojana Žvan]], zdravnica nevrologinja {{div col end}} == Glej tudi == * [[Seznam osebnih imen na B]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] * [[Medved Bojan]] (risani film) * ime [[Boris]] * ime [[Bojko]] == Viri == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] j2wh9jiap6k4fdwfg9i5vheq9wi2pmo 6659938 6659937 2026-04-15T10:32:42Z ~2026-23176-56 258272 /* Znani slovenski Bojani */ 6659938 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Bojan |image =Bojan Zajc crop.jpg |imagesize = |caption =[[Bojan Zajc]] |pronunciation = |gender = moški |meaning = ''boj, bojevati se'' |region = slovansko ime |origin = |name day = 28.marec |related name = |fotonotes = }} '''Bojan''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Slovenske različice == *moške različice imena: Bojc, Bojče, Bojči, Bojeslav, Bojimir, Bojin, Bojkan, Bojko, Bojmir *ženske različice imena: Bojana, Boja, Bojanca, Bojanka, Bojca, Bojčenka, Bojislava, Bojka, Bojkica, Bojimira == Tujejezikovne različice == *pri [[Bolgari]]h: Боян *pri [[Makedonci]]h, [[Srbi]]h: Боjaн == Izvor in pomen imena == [[Ime]] Bojan je [[Slovani|slovanskega]] izvora. Najverjetneje izhaja iz dvočlenskih slovanskih imen, ki se začenjajo z ''Boj-'', npr. ''Bojimir''. Prvi člen imena ''Boj-'' je iz samostalnika ''bòj'' v pomenu besede »borba, bojevati se«. == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Bojan: 10.625. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Bojan po pogostosti uporabe uvrščeno na 17. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Bojan|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == Bojan (Vojan) je tudi ime [[svetnik]]a, [[mučenec|mučenca]], ki je bil [[Rusija|ruski]] [[knez]] in je umrl [[28. marec|28. marca]] leta 827.<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Krajevna imena == Na ''Bojane'' pri starih [[Slovenci]]h spominjajo krajevna imena: [[Bojanci]] pri Adlešičih, [[Bojanja vas]] pri Metliki in [[Bojanji Vrh]] pri Muljavi. == Zanimivost == Med najstarejše znane Bojane spada stari [[pevec]] ''Bojan'' iz ruskega [[ep]]a ''Slovo o polku Igor´ěve''. Po njem se imenuje ''bajan'' ="[[harmonika|velika harmonika]]". == Znani nosilci imena == {{div col|colwidth=24em}} *[[Bojan Accetto]], slovenski zdravnik gerontolog *[[Bojan Adamič]], slovenski skladatelj, dirigent in aranžer *[[Bojan Bălgaranov]], bolgarski politik *[[Bojan Balkovec]], slovenski zgodovinar *[[Bojan Baskar]], slovenski socialni antropolog *[[Bojan Bensa]], slovenski slikar *[[Bojana Beović]], slovenska zdravnica infektologinja *[[Bojan Bogdanović]], hrvaški košarkar *[[Bojana Boh]], slovenska biokemičarka, informatičarka, amaterska slikarka *[[Bojan Božič]], slovenski rokometaš *[[Bojan Borstner]], slovenski filozof *[[Bojan Brecelj]], slovenski častnik, vojaški pilot *[[Bojan Brecelj (fotograf)|Bojan Brecelj]], slovenski fotograf *[[Bojan Brezigar]], slovenski urednik in politik *[[Bojan Breznik]], slovenski strojnik, inovator *[[Bojan Bučar]], slovenski lesar *[[Bojan Budja]], slovensk inovinar *[[Bojan Bugarič]], slovenski pravnik *[[Bojan Cvetrežnik]], glasbenik poliinstrumentalist *[[Bojan Čerček]], zdravnik internist, akademik *[[Bojan Čop]], slovenski jezikoslovec, indoevropeist, akademik *[[Bojan Cvjetićanin]], slovenski glasbenik in član zasedbe [[Joker Out]] *[[Bojan Dekleva]], slovenski psiholog *[[Bojan Dimitrijević]], ime treh Srbov: književnika, zgodovinarja in igralca *[[Bojan Dintinjana]], slovenski fizik, astronom *[[Bojan Djurić]], slovenski arheolog *[[Bojan Dobovšek]], slovenski kriminolog *[[Bojana Dornig]], slovenska smučarka *[[Bojan Drenik]], slovenski prosvetni delavec, publicist, Sokol *[[Bojan Drobež]], slovenski kitarist, skladatelj, kantavtor *[[Bojan Držaj]], slovenski kemijski tehnolog *[[Bojan Emeršič]], slovenski igralec in TV voditelj *[[Bojan Fortič]], slovenski zdravnik ftiziolog *[[Bojan Glavina]], slovenski pianist, skladatelj *[[Bojan Globočnik]], slovenski smučarski skakalec *[[Bojan Godeša]], slovenski zgodovinar *[[Bojan Golija]], slovenski slikar in grafik *[[Bojan Golli]], slovenski fizik *[[Bojan Gorenec]], slovenski slikar in grafik *[[Bojan Gorišek]], slovenski pianist, igralec *[[Bojan Grobovšek]], slovenski novinar, diplomat, publicist *Bojan Krajnc, slovenski atlet *[[Bojan Krajnc]], novinar, televizijski urednik *[[Bojan Krkić]], srbsko-španski nogometaš *[[Bojan Križaj]], slovenski smučar *[[Bojan Leskovar]], slovenski gospodarstvenik *[[Bojana Leskovar]], slovenska novinarka, PR-ovka *[[Bojan Maroševič]], igralec *[[Bojan Mavsar]], slovenski kipar, slikar in scenograf *[[Bojan Mohar]], slovenski matematik, profesor *[[Bojana Moškrič]], klinična psihologinja, psihoterapevtka *[[Bojan Musil]], psiholog, profesor *[[Bojana Nenadović Otrin]], baletna plesalka *[[Bojan Nendl]], slovenski agronom *[[Bojan Novak]], galerist, založnik *Bojan Novak, elektrotehnik *Bojan Novak, slovenski balinar *[[Bojan Oberčkal]], slovenski slikar *[[Bojan Ogorelec]], slovenski geolog *[[Bojan Orel]], slovenski matematik, profesor *[[Bojan Osterc]], prvi slovenski mumin *[[Bojan Otoničar]], slovenski geolog *[[Bojan Pahor]], direktor ZRS Bistra Ptuj (drug= kipar v Idriji) *[[Bojan Papič]], ekonomist, predsednik Trgovinske zbornice Slovenije, državni svetnik *[[Bojan Pavletič]], slovenski zamejski športni organizator, pedagog, novinar, publicist *[[Bojan Peroci]], slovenski pisatelj *[[Bojan Paradiž]], slovenski meteorolog in ekolog *[[Bojan Peček]], slovenski novinar in ?? *[[Bojan Perme]], operetni pevec in igralec-komik *[[Bojan Franc Pirc]], zdravnik *[[Bojan Frančišek Pirc]], zdravnik onkolog *[[Bojan Počkar]], alpinist *[[Bojan Požar]], novinar, medijski podjetnik *[[Bojan Radev]], bolgarski rokoborec *[[Bojan-Ilija Schnabl]], [[Koroški Slovenci|koroško slovenski]] pesnik in pisatelj iz Svinče vasi v občini [[Štalenska gora]] na [[Celovško polje|Celovškem polju]]. *[[Bojan Sedmak]] (1952), slovenski biolog, ekotoksinolog *[[Bojan Sedmak]] (1958), slovenski kantavtor *[[Bojan Stupica]], slovensko-srbski gledališki režiser, arhitekt *[[Bojan Šobar]], mlekarski stokovnjak *[[Bojan Štokelj]] (1956–2001), kipar in večmedijski umetnik *[[Bojan Tomažič]], novinar, pisatelj, slikar, glasbenik ([[CZD]]) *[[Bojan Umek]], igralec *[[Bojan Varl]], zdravnik internist, prof. MF *[[Bojan Vrtovec]], zdravnik ginekolog in porodničar *[[Bojan Vrtovec]] ml., zdravnik kardiolog, prof. MF *[[Bojan Zajc]], slovenski hokejist in trener *[[Bojan Zaletel]], slovenski kemik *[[Bojan Žalec]], slovenski filozof *[[Bojana Žvan]], zdravnica nevrologinja {{div col end}} == Glej tudi == * [[Seznam osebnih imen na B]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] * [[Medved Bojan]] (risani film) * ime [[Boris]] * ime [[Bojko]] == Viri == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{wikislovar}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] n5hn1z2mi6qg842kcey87zizdyfe8fg Pomoč:Pogovorna stran 12 16347 6659671 6034044 2026-04-14T12:51:01Z ~2026-21580-76 257878 PODATKE RAZSTAVAH ZORANA MUŠIČA V OKVIRU EPK 6659671 wikitext text/x-wiki Razstave Zorana Mušiča v okviru GO! 2025 ----'''Besedilo:''' Predlagam dopolnitev članka o Zoran Mušič z navedbo razstav, pripravljenih v okviru projekta Evropska prestolnica kulture (GO! 2025). V tem okviru je bilo organiziranih več razstav na različnih lokacijah, med drugim: – digitalna predstavitev (Soba Mušič) v Xcentru (Nova Gorica, od februarja 2025) – razstava v Galeriji Lojzeta Spacala na Gradu Štanjel (od aprila 2025) – razstava ''Mušič – Pokrajine teles'' na Gradu Dobrovo v Goriških Brdih (od 14. maja 2025) – razstava v Palači Attems v Gorici (maj 2025) – razstava v Bukovici (rojstni kraj umetnika) Razstave so del uradnega programa GO! 2025.{{short description|Projektna stran Wikimedie}} <noinclude>{{pp-semi|small=yes}}</noinclude> {{about|delovanju pogovornih strani|etiketo pogovornih strani|Wikipedija:Smernice za pogovorne strani|smernice za uporabniške pogovorne stran|Wikipedija:Uporabniška stran}}{{Wikipedia how-to|P:PS|WP:PSPOMOČ|WP:POGST}} {{beginner version|Pomoč:Uvod v pogovorne strani}} '''Pogovorna stran''' spremlja vsako stran [[Wikipedija|Wikipedije]]. Namenjene so pogovoru med uporabniki. Prek njih lahko povprašamo za različne informacije o strani, ki jo urejamo. Če želite na pogovorno stran posamezne strani, kliknite zavihek {{zavihek|pogovor}}, ki je na voljo v orodni vrstici na vrhu strani. Na stran z vsebino se lahko vrnete s klikom zavihka {{zavihek|članek}} v isti orodni vrstici. Za odgovor na komentar sogovornika pred svojim odgovorom dodajte dvopičje (<tt>:</tt>), ki bo besedilo nekoliko odmaknilo v desno. Za odgovor na odgovor napišite dvojno dvopičje (<tt>::</tt>). Ob koncu komentarja [[Wikipedija:Podpisovanje|se je vljudno podpisati]], kar lahko dosežete s klikom ikone [[Slika:Signature icon.png]]. Podpišete se lahko tudi ročno z uporabo <code><nowiki>--~~~~</nowiki></code>. Vse naj bi na koncu izgledalo nekako takole: <code><nowiki>:::: Hvala za to informacijo! lp, --~~~~</nowiki></code>. Če odpirate novo temo, je priporočljivo, da jo navedete kot nov razdelek z naslovom, saj to poveča preglednost Wikipedije. Naslov dosežete s klikom ikone [[Slika:Headline icon.png]] in vpisom želenega naslova. Wikipedija pa ima tudi možnost »dodajanja novega razdelka« na pogovornih straneh tako, da samo kliknete zavihek {{zavihek|+}}, po naložitvi strani pa v temu namenjeno polje vpišete naslov teme, v spodnje polje pa komentar, pripombo ali vprašanje. Na pogovornih straneh Wikipedije se največkrat tikamo. == Glej tudi == * [[Pomoč:Uvod v pogovorne strani]] * [[Wikipedija:Smernice za pogovorne strani]] * [[Wikipedija:Pod lipo]] – splošna pogovorna stran {{Pomoč za Wikipedijo}} [[Kategorija:Pomoč za vmesnik Wikipedije|Pogovorna stran]] [[Kategorija:Osnovni podatki o Wikipediji]] [[Kategorija:Pogovori v Wikipediji]] 79tn86gkt95q05tofd5vwh39flqvw1u Vroclav 0 16691 6659982 6659457 2026-04-15T11:45:45Z Ljuba24b 92351 dp 6659982 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Vroclav |native_name = Wrocław |official_name = |nickname = |motto = ''Wrocław – Miasto spotkań / Vroclav – mesto srečanja'' |image_skyline = Wrocław Collage.png |imagesize = 250px |image_caption = |image_flag = POL Wrocław flag.svg |image_shield = Herb_wroclaw.svg |pushpin_map = Poljska |pushpin_label_position = bottom |coordinates_region = PL |coordinates_display = title,inline |map_caption = | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = Vojvodstvo | subdivision_name1 = [[Spodnješlezijsko vojvodstvo]] | subdivision_type2 = Okrožje | subdivision_name2 = ''mestno okrožje'' |government_type = |leader_title = župan |leader_name = Jacek Sutryk |leader_title1 = |leader_name1 = | established_title = Ustanovitev | established_date = 10. stoletje | established_title3 = mestne pravice | established_date3 = 1214 |area_total_km2 = 292,92 | population_as_of = 30. junij 2025 | population_total = 672.545 (3.)<ref>[https://demografia.stat.gov.pl/BazaDemografia/Tables.aspx] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230201103446/https://demografia.stat.gov.pl/BazaDemografia/Tables.aspx}} (in Polish)</ref> | population_density_km2 = 2297 | population_density_metro_km2 = auto | population_metro = 1.250.000 |timezone = |utc_offset = |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=51|latm=06|lats=36|latNS=N |longd=17|longm=01|longs=20|longEW=E |elevation_m = 105-155 |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |blank_name = |blank_info = |website = http://www.wroclaw.pl |footnotes = }} [[Slika:Wroclaw Mapa.png|thumb|300px|right|Vroclav na Poljskem]] [[Slika:Ratusz_wroclaw.JPG|thumb|300px|right|Mestna hiša v Vroclavu]] [[Slika:Wrocław_-_Rynek_2015-12-25_12-44-18.JPG|thumb|300px|right|Osrednji mestni trg]] [[Slika:Wratislauia Breßlaw Breslau 17.Jh.jpg|thumb|300px|Vroclav]] [[File:Stammbuch Johann Gottfried Rüde Illustration Breslau 1760.jpg|thumb|Bitka pri Breslauu med sedemletno vojno (tretja šlezijska vojna 1756–1763)]] '''Vroclav''' ([[šlezijščina|šlezijsko]] in {{jezik-pl|Wrocław}}, {{jezik-de|Breslau}}, {{jezik-cs|Vratislav}}, {{Jezik-la|Wratislavia}}) je največje [[mesto]] in zgodovinska prestolnica [[Šlezija|Šlezije]] na [[Poljska|Poljskem]] (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki [[Odra|Odri]]. Je prestolnica [[Spodnješlezijsko vojvodstvo|Spodnješlezijskega vojvodstva]] in pomembno izobraževalno, prometno ter industrijsko središče ter sedež rimskokatoliške nadškofije. Mesto je leta 2022 štelo 675.000 [[prebivalstvo|prebivalcev]] v ožjem mestnem in okrog milijon in četrt v širšem metropolitanskem območju. Vroclav je zgodovinska prestolnica Šlezije in Spodnje Šlezije. Zgodovina mesta sega več kot 1000 let nazaj;<ref>{{cite web|url=http://www.wroclaw-info.pl/it/view/id/235/lang/EN|title=Wrocław-info – oficjalny serwis informacji turystycznej Wrocławia|website=Wroclaw-info.pl|access-date=17 April 2017|archive-date=3 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170703201746/http://wroclaw-info.pl/it/view/id/235/lang/EN}}</ref> skozi zgodovino je bilo pod poljsko, češko, avstrijsko, prusko in nemško oblastjo, dokler ni leta 1945 takoj po drugi svetovni vojni ponovno postalo del Poljske. Vroclav je univerzitetno mesto z več kot 130.000 študenti, zaradi česar je eno najbolj mladim usmerjenih mest v državi.<ref>{{cite web|url=http://www.dark-tourism.com/index.php/15-countries/individual-chapters/1176-wroclaw#b|title=Wrocław – Dark Tourism – the guide to dark & weird places around the world|last=Administrator|website=Dark-tourism.com|access-date=19 May 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170418002828/http://www.dark-tourism.com/index.php/15-countries/individual-chapters/1176-wroclaw#b|archive-date=18 April 2017}}</ref> Vroclav ima številne zgodovinske znamenitosti, vključno z Glavnim trgom, Stolnim otokom, Mostom ljubezni, Vroclavsko opero, Narodnim muzejem in [[Dvorana stoletnice, Vroclav|Dvorana stoletnice]], ki je uvrščena na seznam svetovne dediščine UNESCO. Vroclavski palčki so glavna turistična atrakcija in so postali simbol Vroclava. V mestu je živalski vrt, najstarejši živalski vrt na Poljskem. Vroclav je GaWC (Globalization and World Cities Research Network) uvrstil med mesta z globalno zadostnostjo.<ref>{{cite web|url=https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html|title=GaWC – The World According to GaWC 2020|website=www.lboro.ac.uk|access-date=3 September 2020|archive-date=24 August 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200824031341/https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html|url-status=live}}</ref> Na lestvici evropskih mest in regij prihodnosti za leto 2021, ki jo je pripravila fDi Intelligence, se je uvrstilo na 1. mesto med vsemi srednje velikimi in majhnimi mesti.<ref>{{Cite web|url=https://gazetawroclawska.pl/wroclaw-bardzo-wysoko-w-rankingu-miast-przyszlosci-co-oceniano/ar/c1-15445621|title=Wrocław bardzo wysoko w rankingu miast przyszłości. Co oceniano?|first=Konrad|last=Bałajewicz|date=16 February 2021|website=Gazeta Wrocławska|access-date=16 February 2021|archive-date=19 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210419114049/https://gazetawroclawska.pl/wroclaw-bardzo-wysoko-w-rankingu-miast-przyszlosci-co-oceniano/ar/c1-15445621|url-status=live}}</ref> Mesto je dom nogometnega kluba [[Śląsk Wrocław]] in je leta 2012 gostilo evropsko nogometno prvenstvo. Leta 2016 je bilo mesto [[evropska prestolnica kulture]] in svetovna prestolnica knjige,<ref>{{cite news|url=https://www.cnn.com/travel/article/beautiful-european-cities-few-tourists/index.html|title=20 beautiful European cities with hardly any tourists|first=Joe|last=Minihane|website=CNN|access-date=2020-01-13|archive-date=16 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190916184155/https://www.cnn.com/travel/article/beautiful-european-cities-few-tourists/index.html|url-status=live}}</ref> gostilo pa je tudi gledališke olimpijske igre in podelitev evropskih filmskih nagrad. Leta 2017 je mesto gostilo svetovne igre. Leta 2019 je bilo imenovano za UNESCO-vo mesto literature. == Imena in etimologija == [[File:Lauf Wappen Civitas Wratislaviensis.jpg|thumb|upright|left|Grb Vroclava z napisom ''Civitas Wratislaviensis'' v gradu Lauf, ok. 1360]] Izvor imena mesta je predmet razprav. Dolgo je veljalo prepričanje, da je mesto dobilo ime po češkem vojvodi Vratislavu I. iz češke dinastije Přemyslov, ki je vladal med letoma 915 in 921.<ref name="inyourpocket.com">{{cite web|url=http://www.inyourpocket.com/wroclaw/History|title=Historical Overview of Wrocław – Wrocław in Your Pocket|website=Inyourpocket.com|access-date=17 April 2017|archive-date=5 April 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160405102712/http://www.inyourpocket.com/wroclaw/History|url-status=live}}</ref> Vendar pa tej tezi nasprotuje dejstvo, da so Čehi prevzeli nadzor nad vroclavskim gródom šele okoli leta 945.{{Sfn|Sochacka|2020|p=105}} Najzgodnejše zabeležene omembe imena mesta, ki jih najdemo v Thietmarjevi kroniki (''Wrotizla'', ''Wordisclavia'', ''Wortizlania'', ''Vaurtizlau''), napisani okoli leta 1000, kažejo na fonetično obliko prvotnega imena mesta kot Vroclav, ki izhaja iz staropoljskega imena Vroclav/Varcisław.{{Sfn|Sochacka|2020|p=106-107}}<ref>{{Cite book |title="Śląsk między Gnieznem i Pragą" [in:] ,,Ziemie polskie w X wieku i ich znaczenie w kształtowaniu się nowej mapy Europy |date=2000 |publisher=Universitas |isbn=83-7052-710-8 |editor-last=Samsonowicz |editor-first=Henryk |location=Kraków |page=187 |oclc=45809955}}</ref> Po mnenju raziskovalcev je bilo to ime ustanovitelja mesta, ki ga je Edmund Małachowicz identificiral kot vojvodo iz družine Włost iz Niemcze.{{Sfn|Sochacka|2020|p=105}} Zaradi fonetičnih sprememb se je ime kasneje skrajšalo na Wrocław, prvič zabeleženo leta 1175 v latinizirani obliki Wrezlaw, razširilo pa se je v 13. stoletju.{{Sfn|Sochacka|2020|p=106-108}} Prav tako se je v 12. stoletju začela pojavljati češko vplivana in latinizirana oblika Vratislavia.{{Sfn|Sochacka|2020|p=108}} Prvi mestni občinski pečat je bil vklesan s ''Sigillum civitatis Wratislavie''.<ref>{{cite web|url=https://sjp.pwn.pl/korpus/zrodlo/prawa-reka;1831,2;3255.html|title=Korpus Języka Polskiego PWN|website=sjp.pwn.pl|access-date=7 December 2020|archive-date=26 September 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210926034358/https://sjp.pwn.pl/korpus/zrodlo/prawa-reka;1831,2;3255.html|url-status=live}}</ref> Do 15. stoletja so se začele uporabljati zgodnjenevovisokonemške različice imena ''Breslau''. Kljub opaznim razlikam v črkovanju so številne nemške oblike še vedno temeljile na prvotnem zahodnoslovanskem imenu mesta, pri čemer je bil glas ''Vr-'' sčasoma nadomeščen z ''Br-'',<ref>Stanisław Rospond, "Dawny Wrocław i jego okolica w świetle nazewnictwa", Sobótka, 1970.</ref> pripona ''-slav'' pa je bila nadomeščena z ''-slau''. Te različice so vključevale med drugim ''Wrotizla'', ''Vratizlau'', ''Wratislau'', ''Wrezlau'', ''Breßlau'' ali ''Bresslau''.<ref>Paul Hefftner: Städtische evangelische Realschule I, Ursprung und Bedeutung der Ortsnamen im Stadtkreise Breslau, 1909, S. 9 ff.</ref> Pruski opis iz leta 1819 omenja dve imeni mesta – poljsko in nemško – z navedbo ''Breslau (poljsko Wraclaw)''.<ref>G. Hassel: Vollständige und neueste Erdbeschreibung der Preußischen Monarchie. Weimar: Geographische Institute Weimar, 1819. </ref> V drugih jezikih je ime mesta: nemško: {{langx|de|Breslau}} {{IPA|de|ˈbʁɛslaʊ||De-Breslau2.ogg}}; {{langx|sli|label=[[Silesian German]]|Brassel}}; {{langx|yi|ברעסלוי|Bresloy}}; {{langx|szl|Wrocław}}; modern {{langx|cs|Vratislav}} {{IPA|cs|ˈvracɪslaf|}}; {{langx|hu|Boroszló}} {{IPA|hu|ˈborosloː|}}; and {{langx|la|Wratislavia}} or {{lang|la|Vratislavia}}.<ref name="Orbis latinus">{{cite book|url=https://archive.org/details/bub_gb_pTgLAAAAQAAJ|title=Orbis latinus oder Verzeichniss der lateinischen Benennungen der bekanntesten Städte etc., Meere, Seen, Berge und Flüsse in allen Theilen der Erde nebst einem deutsch-lateinischen Register derselben |publisher=G. Schönfeld's Buchhandlung (C. A. Werner) |location=Dresden |year=1861 |first=J. G. T. |last=Grässe |author-link= |page=[https://archive.org/details/bub_gb_pTgLAAAAQAAJ/page/n45 40]}}</ref> Ljudje, rojeni ali prebivalci mesta, so znani kot ''Vroclavčani'' ali ''Vratislavčani'' ({{langx|pl|wrocławianie}}). Danes malo uporabljen nemški ekvivalent je ''Breslauer''. == Zgodovina == V antičnih časih je bil na mestu Vroclava ali v njegovi bližini kraj, imenovan Budorigum. Že na zemljevidu [[Ptolemaj|Klavdija Ptolemaja]] iz let 142–147 n. št. je bil kartiran.<ref>{{cite web|url=https://www.bu.uni.wroc.pl/en/departments/curie-special-collections/maps-department-history-of-collection|title=Maps Department – History of the collection|date=6 October 2009|website=www.bu.uni.wroc.pl|access-date=7 December 2020|archive-date=7 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220407172451/https://www.bu.uni.wroc.pl/en/departments/curie-special-collections/maps-department-history-of-collection}}</ref> Naselja na tem območju so obstajala od 6. stoletja naprej, v obdobju [[preseljevanje ljudstev|preseljevanja ljudstev]]. Slezani, zahodnoslovansko pleme, so se naselili ob reki Odri in na Tumskem otoku postavili utrjen ''gord''. Vroclav je nastal na križišču dveh trgovskih poti, ''[[Via Regia]]'' in [[Jantarjeva pot]]. Arheološke raziskave, opravljene v mestu, kažejo, da je bil ustanovljen okoli leta 940.<ref>{{Cite book |last=K. Jaworski, P. Rzeźnik |title=Wrocławski Ostrów Tumski we wczesnym średniowieczu", [in:] ,,Civitates principales, Wybrane ośrodki władzy w Polsce wczesnośredniowiecznej (Katalog wystawy)" |year=1998 |location=Gniezno |pages=88–94}}</ref> Leta 985 je poljski vojvoda [[Mješko I.]] osvojil Šlezijo in na Ostrovu zgradil nove utrdbe.<ref>[https://golinski.faculty.wmi.amu.edu.pl/nif0/05_book.pdf Spis treści] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210831001122/https://golinski.faculty.wmi.amu.edu.pl/nif0/05_book.pdf |date=31 August 2021 }} (in Polish)</ref> Mesto je Thietmar izrecno omenil leta 1000 n. št. v povezavi z njegovim napredovanjem v škofijski sedež med Gnieznskim kongresom.<ref>{{cite web|url=https://visitwroclaw.eu/en/place/cathedral-of-st-john-baptist|title=Cathedral of St. John Baptist|website=VisitWroclaw.eu|access-date=7 December 2020|archive-date=31 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201231122645/https://visitwroclaw.eu/en/place/cathedral-of-st-john-baptist}}</ref> == Srednji vek === [[File:Breslau, Martinskirche von Norden, 3.jpeg|thumb|upright|Cerkev sv. Martina, edini ohranjeni del srednjeveškega gradu Piastovcev]] V zgodnji zgodovini Vroclava se je nadzor nad njim menjal med vojvodstvom Češko (1038–1054), vojvodstvom Poljsko in kraljestvom Poljsko (985–1038 in 1054–1320). Po razdrobljenosti kraljestva Poljske je vojvodstvu Šlezije vladala dinastija [[Pjasti|Pjastov]]. Eden najpomembnejših dogodkov v tem obdobju je bila ustanovitev vroclavske škofije leta 1000. Skupaj s škofijama Krakov in Kołobrzeg je bil Vroclav med gnezdenskim kongresom podrejen nadškofiji Gniezno v [[VelikopoljskawVelikopoljski]], ki jo je ustanovil [[papež Silvester II.]] na priprošnjo poljskega vojvode (in kasneje kralja) [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I.]] Hrabri in cesarja [[Oton III.|Otona III.]]<ref>{{cite web|url=https://twojahistoria.pl/2019/12/31/sylwester-papiez-walczacy-ze-smokiem/|title=Sylwester – papież walczący ze smokiem|website=TwojaHistoria.pl|date=31 December 2019 |access-date=7 December 2020|archive-date=22 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210122221406/https://twojahistoria.pl/2019/12/31/sylwester-papiez-walczacy-ze-smokiem/|url-status=live}}</ref> V letih 1034–1038 je mesto prizadela poganska reakcija na Poljskem.<ref name="mikrokosmos">Norman Davies "Mikrokosmos" pp. 110–115</ref> Mesto je postalo trgovsko središče in se razširilo do Wyspa Piasek (Peščenega otoka) in nato na levi breg reke Odre. Okoli leta 1000 je mesto imelo približno 1000 prebivalcev. Leta 1109 je med poljsko-nemško vojno knez [[Boleslav III. PoljskiwBoleslav III.]] Krivomuti v bitki pri Hundsfeldu premagal nemškega kralja [[Henrik V. Nemški|Henrika V.]] in ustavil nemški prodor na Poljsko. Srednjeveška kronika ''Gesta principum Polonorum'' (1112–1116) Galla Anonymusa imenuje Vroclav skupaj s Krakovim in Sandomierzom eno od treh prestolnic Poljskega kraljestva. Tudi ''[[Tabula Rogeriana]]'', knjiga arabskega geografa [[Al-Idrizi|Mohameda al-Idrisija]] iz leta 1154, opisuje Vroclav kot eno od poljskih mest, poleg Krakova, Gniezna, Sieradz, Łęczyce in Santoka.<ref>Tadeusz Lewicki, Polska i kraje sąsiednie w świetle "Księgi Rogera" geografa arabskiego z XII w. Al Indrisi'ego, cz.I, Polska Akademia Nauk. Komitet Orientalistyczny, PWN, Kraków 1945.</ref> Do leta 1139 je bilo zgrajeno naselje, ki je pripadalo guvernerju Piotru Włostowicu (znanemu tudi kot Piotr Włast Dunin), in še eno na levem bregu reke Odre, blizu sedanjega mesta univerze. Čeprav je bilo mesto večinoma poljsko, so v njem živele tudi skupnosti Čehov, Nemcev, Valonov in Judov.<ref name="weczerka1">Weczerka, p. 41</ref><ref name="mikrokosmos" /><ref name="Kulak">{{cite web |last1=Kulak |first1=Teresa |title=Wroclaw in the history and memory of Poles |url=https://enrs.eu/article/wroclaw-in-the-history-and-memory-of-poles |website=enrs.eu |publisher=European Network Remembrance and Solidarity |access-date=9 February 2021 |date=21 August 2011 |archive-date=4 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210204175942/https://enrs.eu/article/wroclaw-in-the-history-and-memory-of-poles |url-status=live }}</ref> [[File:Wroclaw 12 15 34 548000.jpeg|thumb|left|Cerkev svetega Gilesa, zgrajena v 1220-ih letih na Ostrówu Tumskem (Katedralni otok), najstarejšem delu mesta.]] V 13. stoletju je bil Vroclav politično središče razdeljenega poljskega kraljestva.<ref name="Henryk Brodaty i jego czasy" /> Aprila 1241, med prvo mongolsko invazijo na Poljsko, so prebivalci mesto zapustili in ga zaradi strateških razlogov požgali. Med bitkami z [[Mongoli]] je vroclavski grad uspešno branil [[Henrik II. Pobožni]].<ref name="mikrokosmos2">Norman Davies "Mikrokosmos" p. 114</ref> Leta 1245 se je v Vroclavu frančiškanski menih Benedikt Poljski, ki velja za enega prvih poljskih raziskovalcev, pridružil italijanskemu diplomatu Giovanniju da Pian del Carpine na njegovem potovanju do sedeža mongolskega kana blizu [[Karakorum (mesto)|Karakoruma]], glavnega mesta [[Mongolsko cesarstvo|Mongolskega cesarstva]], kar velja za prvo takšno potovanje Evropejcev.<ref name=nie>{{Cite web |last=Adam Maksymowicz|title=Niezwykła wyprawa Benedykta Polaka|url=https://www.niedziela.pl/artykul/52270/nd/Niezwykla-wyprawa-Benedykta-Polaka|access-date=16 May 2024|website=Niedziela.pl|language=pl}}</ref> Po mongolski invaziji je bilo mesto delno naseljeno z nemškimi naseljenci, ki so v naslednjih stoletjih postopoma postali njegovo prevladujoče prebivalstvo.<ref name="Thum, p. 316">Thum, p. 316</ref> Vendar je mesto ohranilo svoj večetnični značaj, kar odraža njegov pomen kot trgovskega središča na stičišču Via Regia in Jantarjeve poti.<ref name="mikrokosmos3">Norman Davies "Mikrokosmos" p. 110</ref> Z navalom naseljencev se je mesto razširilo in leta 1242 prešlo pod nemško mestno pravo. Mestni svet je uporabljal tako latinščino kot nemščino, zgodnje oblike imena Breslau, nemškega imena mesta, pa so se prvič pojavile v pisnih virih. Poljščina se je postopoma prenehala uporabljati v mestnih knjigah, medtem ko se je na sodiščih ohranila do leta 1337, ko so jo prepovedali novi vladarji, nemško govoreča rodbina Luksemburžanov. [[File:Modlitwy drukowane po polsku w r. 1475.JPG|thumb|150px|Najstarejše tiskano besedilo v poljskem jeziku – Statuta Synodalia Episcoporum Wratislaviensis, natisnjeno v Vroclavu, 1475]] Razširjeno mesto je obsegalo približno 60 hektarjev, novi glavni trg, obdan z lesenimi hišami, pa je postal trgovsko središče mesta. Prvotni temelj, Ostrów Tumski, je postal njegovo versko središče. Mesto je leta 1261 pridobilo [[Magdeburške pravice]]. Medtem ko je poljska rodbina Pjastov še vedno nadzorovala regijo, se je povečala sposobnost mestnega sveta za samostojno upravljanje.<ref name="HenrykowBook">{{cite book|author=Piotr Górecki|title=A Local Society in Transition: The Henryków Book and Related Documents|url=https://books.google.com/books?id=-EzdSUYDdqQC&pg=PA27|year=2007|publisher=Pontifical Institute of Mediaeval Studies|isbn=978-0-88844-155-3|pages=27, 62}}</ref> Glavni vir blaginje je bila trgovina med Poljsko in Rutenijo ter zahodno Evropo, k bogastvu mesta pa je prispevala tudi obrt.<ref name=mshp264>{{cite book|title=Mały słownik historii Polski|year=1961|publisher=Wiedza Powszechna|location=Warszawa|language=pl|page=264}}</ref> Leta 1274 je knez [[Henrik IV. Pravični]] mestu podelil glavno pravico. V 13. stoletju sta bila v vroclavskih cerkvah, ki sta jih ustanovila, pokopana dva poljska monarha, Henrik II. Pobožni v cerkvi sv. Vincencija<ref name="gosc">{{cite web|url=https://legnica.gosc.pl/doc/4020451.Gdzie-jest-szkielet-bez-glowy|title=Gdzie jest szkielet bez głowy?|website=Gość Legnicki|author=Roman Tomczak|date=6 July 2017|access-date=26 April 2020|language=pl|archive-date=16 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210116130323/https://legnica.gosc.pl/doc/4020451.Gdzie-jest-szkielet-bez-glowy|url-status=live}}</ref> in Henrik IV. Pravični v cerkvi sv. Križa.<ref>{{cite web| url=https://www.niedziela.pl/artykul/57346/nd/Kolegiata-Swietego-Krzyza|title=Kolegiata Świętego Krzyża|website=Niedziela.pl|author=Magdalena Lewandowska|access-date=26 April 2020|language=pl|archive-date=26 April 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230426193147/https://www.niedziela.pl/artykul/57346/nd/Kolegiata-Swietego-Krzyza|url-status=live}}</ref> Vroclav, ki je bil 350 let večinoma pod poljsko hegemonijo, je leta 1335 po smrti Henrika VI. Dobrega padel v roke [[Ivan Češki|Ivana Češkega]]. Njegov sin, cesar [[Karel IV. Luksemburški]], je leta 1348 mesto formalno vključil v [[Sveto rimsko cesarstvo]]. Med letoma 1342 in 1344 sta dva požara uničila velik del mesta. Kljub priključitvi k Češki je trgovina še vedno potekala predvsem med Poljsko in Zahodno Evropo. Leta 1387 se je mesto pridružilo [[Hansa|Hanzeatski ligi]]. 5. junija 1443 je mesto pretresel [[potres]], ocenjen na magnitudo 6, ki je uničil ali resno poškodoval številne stavbe. Med letoma 1469 in 1490 je Vroclavu vladal [[Matija Korvin]], ki je zahteval naziv češkega kralja in vladal delom čeških kronskih dežel. Korvin naj bi imel ljubico Vratislavko, ki mu je rodila sina.<ref>{{cite web|url=https://histmag.org/Maciej-Korwin-i-jego-imperium-7634|title=Maciej Korwin i jego imperium|website=histmag.org|access-date=7 December 2020|archive-date=8 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201208060214/https://histmag.org/Maciej-Korwin-i-jego-imperium-7634|url-status=live}}</ref> Leta 1474 je mesto po skoraj stoletju izstopilo iz Hanzeatske lige. Prav tako leta 1474 so mesto oblegale združene poljsko-češke sile. Vendar so se novembra 1474 v bližnji vasi Muchobór Wielki (današnje okrožje Vroclava) srečali poljski kralj [[Kazimir IV. Poljski|Kazimir IV.]], njegov sin [[Vladislav II. Češki]] in Matija Korvin Ogrski, decembra 1474 pa je bilo podpisano premirje, po katerem je mesto ostalo pod Korvinovo oblastjo.<ref>{{cite web|url=https://plus.gazetawroclawska.pl/spotkanie-krolow/ar/12470562|title=Spotkanie królów|website=Gazeta Wrocławska|author=Maciej Łagiewski|date=11 September 2017|access-date=26 April 2020|language=pl|archive-date=29 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211029230733/https://plus.gazetawroclawska.pl/spotkanie-krolow/ar/12470562|url-status=live}}</ref> Naslednje leto je zaznamovala objava Statuta ''Synodalia Episcoporum Wratislaviensium'' (1475) v Vroclavu avtorja Kasperja Elyana, prvega [[inkunabula]] v poljščini, ki je vseboval zapise in molitve vroclavskih škofov.<ref>{{cite web|url=https://naukawpolsce.pap.pl/aktualnosci/news%2C396513%2Cbiblioteka-uniwersytecka-we-wroclawiu-digitalizuje-unikatowe-zbiory.html|title=Biblioteka Uniwersytecka we Wrocławiu digitalizuje unikatowe zbiory|website=Nauka w Polsce|access-date=7 December 2020|archive-date=19 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210119002510/https://naukawpolsce.pap.pl/aktualnosci/news%2C396513%2Cbiblioteka-uniwersytecka-we-wroclawiu-digitalizuje-unikatowe-zbiory.html|url-status=live}}</ref> === Renesansa in reformacija === [[File:Breslau1562Weihner.jpg|thumb|upright=0.9|left|Zemljevid mesta iz leta 1562 z utrdbami na reki Odri]] V 16. stoletju je bilo v Breslauu ustvarjeno pivo Breslauer Schöps.<ref>{{Cite web|url=http://probier.tv/2017/07/11/historisches-schoeps-von-browar-stu-mostow/|title=Historisches Schöps von Browar Stu Mostow|access-date=26 March 2023|archive-date=5 March 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230305224632/http://probier.tv/2017/07/11/historisches-schoeps-von-browar-stu-mostow/}}</ref> Protestantska reformacija je mesto dosegla leta 1518 in mesto je prešlo v novi obred. Vendar pa je Šleziji od leta 1526 vladala katoliška hiša Habsburžanov. Leta 1618 je podprla češki upor iz strahu pred izgubo pravice do verske svobode. Med [[tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]], ki je sledila, so mesto zasedle saške in švedske čete, zaradi kuge pa je izgubilo na tisoče prebivalcev.<ref>{{cite web|url=https://radio.opole.pl/357,131524,wojna-trzydziestoletnia-pustoszy-slask|title=Wojna trzydziestoletnia pustoszy Śląsk|first=Radio|last=Opole|date=11 September 2012|website=Wojna trzydziestoletnia pustoszy Śląsk|access-date=2 December 2020|archive-date=9 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200109075930/http://radio.opole.pl/357,131524,wojna-trzydziestoletnia-pustoszy-slask|url-status=live}}</ref> Cesar je uvedel protireformacijo s spodbujanjem katoliških redov, da se naselijo v mestu, začenši leta 1610 s [[frančiškani]], sledili so jim [[Družba Jezusova|jezuiti]], nato [[kapucini]] in končno [[uršulinke]] leta 1687. Ti redovi so zgradili stavbe, ki so oblikovale videz mesta do leta 1945. Ob koncu tridesetletne vojne pa je bilo eno redkih šlezijskih mest, ki je ostalo protestantsko. Poljska mestna šola se je odprla leta 1666 in je delovala do leta 1766. Natančno vodenje evidenc rojstev in smrti s strani mestnih očetov je privedlo do uporabe njihovih podatkov za analizo umrljivosti, najprej pri Johnu Grauntu, nato pa pri Edmondu Halleyju, ki je na podlagi podatkov, ki mu jih je posredoval profesor iz Breslaua Caspar Neumann.<ref>{{cite web|url=http://www.pierre-marteau.com/editions/1693-mortality.html|title=Edmond Halley, An Estimate of the Degrees of the Mortality of Mankind, drawn from curious Tables of the Births and Funerals at the City of Breslaw; with an Attempt to ascertain the Price of Annuities upon Lives, Philosophical Transactions, 196 (London, 1693), pp.&nbsp;596–610. Edited by Matthias Böhne.|website=www.pierre-marteau.com|access-date=3 November 2019|archive-date=5 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121105113227/http://www.pierre-marteau.com/editions/1693-mortality.html|url-status=live}}</ref> Halleyjeve tabele in analiza, objavljene leta 1693, veljajo za prve prave aktuarske tabele in s tem za temelj sodobne aktuarske znanosti. Med protireformacijo je intelektualno življenje mesta cvetelo, saj je protestantska buržoazija izgubila del svoje prevlade v korist katoliških redov kot mecenov umetnosti. === Razsvetljensko obdobje === Ena od dveh glavnih poti, ki sta povezovali Varšavo in Dresden, je v 18. stoletju potekala skozi mesto, po kateri sta pogosto potovala poljska kralja [[Avgust Močni|Avgusta II. Močnega]] in [[Avgust III. Poljski|Avgusta III.]]<ref>{{cite web|url=http://www.dresden-warszawa.eu/pl/prolog/informacja-historyczna/|title=Informacja historyczna|website=Dresden-Warszawa|access-date=30 September 2023|language=pl|archive-date=10 November 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221110183554/https://www.dresden-warszawa.eu/pl/prolog/informacja-historyczna/|url-status=live}}</ref> Mesto je postalo središče nemške baročne književnosti in dom prve in druge šlezijske pesniške šole.<ref>{{cite web|url=http://www.dw.com/en/how-wroc%C5%82aw-found-itself-by-saving-its-german-polish-literary-heritage/a-19212883|title=How Wrocław found itself by saving its German-Polish literary heritage – Books – DW – 26.04.2016|website=DW.COM|access-date=16 March 2018|archive-date=16 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180316215241/http://www.dw.com/en/how-wroc%C5%82aw-found-itself-by-saving-its-german-polish-literary-heritage/a-19212883|url-status=live}}</ref> Leta 1742 je bil v Breslauu ustanovljen časopis ''Schlesische Zeitung''.<ref name="spiritedtravelers.com">{{cite web|url=https://www.spiritedtravelers.com/2364/wroclaw-christmas/|title=Wrocław's Christmas Market and Revolting Dwarves|date=21 March 2019|website=Spirited Travelers|access-date=7 December 2020|archive-date=16 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210116211531/https://www.spiritedtravelers.com/2364/wroclaw-christmas/|url-status=live}}</ref> V 1740-ih je Prusko kraljestvo med avstrijsko nasledstveno vojno priključilo mesto in večino Šlezije. Habsburška cesarica [[Marija Terezija]] je večino ozemlja v Breslauski pogodbi leta 1742 odstopila [[Prusija|Prusiji]]. Avstrija je med [[sedemletna vojna|sedemletno vojno]] v bitki pri Breslau poskušala ponovno pridobiti Šlezijo, vendar neuspešno. Leta 1766 je v Breslau ostal beneški italijanski pustolovec [[Giacomo Casanova]].<ref name="spiritedtravelers.com"/> === Napoleonske vojne === [[File:Entrée du Prince Jérôme à Breslau le 7 janvier 1807.PNG|thumb|Vstop princa Jérôma Bonaparteja v mesto, 7. januar 1807]] Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] ga je zasedla vojska Renske konfederacije. Utrdbe mesta so bile porušene, samostani in križni hodniki pa zaseženi.<ref name="Henryk Brodaty i jego czasy">{{cite book| author=Benedykt Zientara|title=Henryk Brodaty i jego czasy|year=1997|publisher=Trio| location=Warsaw|isbn=978-83-85660-46-0|pages=317–320|language=pl}}</ref> Protestantska Evropska univerza Viadrina v Frankfurtu na Odri je bila leta 1811 preseljena v Breslau in združena z lokalno jezuitsko univerzo, da bi ustvarila novo Šlezijsko univerzo Frederick-William (''Schlesische Friedrich-Wilhelm-Universität'', zdaj Univerza v Vroclavu). Mesto je postalo središče nemškega osvobodilnega gibanja proti Napoleonu in zbirališče prostovoljcev z vse Nemčije. Mesto je bilo središče pruske mobilizacije za kampanjo, ki se je končala z bitko pri Leipzigu.<ref>{{cite web|title=1813 and the lead up to the Battle of Leipzig|url=https://www.napoleon.org/en/history-of-the-two-empires/timelines/1813-and-the-lead-up-to-the-battle-of-leipzig/|archive-url=https://web.archive.org/web/20180316220058/https://www.napoleon.org/en/history-of-the-two-empires/timelines/1813-and-the-lead-up-to-the-battle-of-leipzig/|archive-date=16 March 2018|access-date=16 March 2018|website=napoleon.org}}</ref> === Industrijska doba === Renska konfederacija je povečala blaginjo v Šleziji in mestu. Odstranitev utrdb je mestu odprla prostor za širitev preko svojih nekdanjih meja. Breslau je postal pomembno železniško vozlišče in industrijsko središče, zlasti za proizvodnjo [[lan]]u in [[bombaž]]a ter kovinsko industrijo. Obnovljena univerza je služila kot pomembno središče znanosti; [[Johannes Brahms]] je kasneje napisal svojo uverturo Akademskega festivala, da bi se univerzi zahvalil za častni doktorat, podeljen leta 1879.<ref>{{cite web |url=https://uni.wroc.pl/brahms-uwertura-i-uniwersytet/ |title=BRAHMS, UWERTURA I UNIWERSYTET |last=Jasińska |first=Kamilla |date=2017 |website=Uniwersytet Wrocławski-University of Wrocław |language=pl |access-date=16 December 2020 |archive-date=22 September 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210922060640/https://uni.wroc.pl/brahms-uwertura-i-uniwersytet/ }}</ref> Leta 1821 se je (nad)škofija v Breslau umaknila iz odvisnosti od poljske nadškofije Gniezno in postala oproščena. Leta 1822 je pruska policija odkrila poljsko mladinsko odporniško organizacijo Polonia in izvedla aretacije njenih članov ter preiskave njihovih domov.<ref>{{cite journal|last=Pater|first=Mieczysław|year=1976|title=Polska poezja okolicznościowo-rewolucyjna we Wrocławiu (1812–1822)|journal=Śląski Kwartalnik Historyczny Sobótka|publisher=Zakład Narodowy im. Ossolińskich, Wydawnictwo Polish Academy of Sciences|location=Wrocław|language=pl|volume=XXXI|issue=2|page=317}}</ref> Po neuspešni poljski novembrski vstaji je bilo mesto pomembna stična točka med razdeljeno Poljsko in veliko emigracijo v zahodni Evropi.<ref name=shp554>{{cite book|title=Słownik historii Polski|year=1973|publisher=Wiedza Powszechna|location=Warszawa|language=pl|page=554}}</ref> Ostalo je tudi pomembno središče poljskega tiska. V 1840-ih je bila aktivna lokalna podružnica tajne poljske organizacije Związek Plebejuszy (prev. Zveza plebejcev).<ref>{{cite book|title=Słownik historii Polski|year=1973|publisher=Wiedza Powszechna|location=Warszawa|language=pl|page=555}}</ref> Leta 1848 se je veliko lokalnih poljskih študentov pridružilo velikopoljski vstaji proti Prusiji.<ref>{{cite journal|last=Hahn|first=Wiktor|year=1948|title=Juliusz Słowacki w 1848 r.|journal=Sobótka|language=pl|location=Wrocław|volume=III|issue=I|page=105}}</ref> 5. maja 1848 je bila v mestu konvencija poljskih aktivistov iz pruske in avstrijske delitve Poljske. 10. oktobra 1854 se je odprlo Judovsko teološko semenišče. Institucija je bila prvo moderno rabinsko semenišče v Srednji Evropi. Leta 1863 sta brata Karl in Louis Stangen ustanovila potovalno agencijo Stangen, drugo potovalno agencijo na svetu.[59] Mesto je bilo podvrženo politiki germanizacije, vendar je ohranilo precejšnje poljsko prebivalstvo. Mesto je bilo pomembno središče poljskega tajnega odporniškega gibanja in sedež poljskega vstajskega odbora pred in med januarsko vstajo 1863–1864 v ruski delitvi Poljske.<ref>{{cite journal|last=Pater|first=Mieczysław| year=1963|title=Wrocławskie echa powstania styczniowego|journal=Śląski Kwartalnik Historyczny Sobótka|language=pl|issue=4|page=405}}</ref> Lokalni Poljaki so se udeležili poljskega nacionalnega žalovanja po ruskem pokolu poljskih protestnikov v Varšavi februarja 1861 in organizirali tudi več domoljubnih poljskih cerkvenih bogoslužij v letu 1861.<ref>Pater (1963), p. 407</ref> Skozi mesto so prevažali tajno poljsko korespondenco, orožje in upornike.<ref>Pater (1963), pp. 405–406</ref> Po izbruhu vstaje leta 1863 je pruska policija izvedla množične preiskave poljskih domov, zlasti tistih Poljakov, ki so pred kratkim prišli v mesto. Prebivalci mesta, tako Poljaki kot Nemci, razen nemške aristokracije, so večinoma simpatizirali z vstajo, nekateri Nemci pa so se celo pridružili lokalnim Poljakom pri njihovih tajnih dejavnostih. Junija 1863 je bilo mesto uradno potrjeno kot sedež tajnih poljskih uporniških oblasti. Januarja 1864 je pruska policija aretirala številne člane poljskega uporniškega gibanja.<ref>Pater (1963), pp. 406–415</ref> Združitev Nemčije leta 1871 je Breslau spremenila v šesto največje mesto v nemškem cesarstvu. Njegovo prebivalstvo se je med letoma 1860 in 1910 več kot potrojilo na več kot pol milijona. Popis prebivalstva iz leta 1900 je navedel 422.709 prebivalcev.<ref>{{cite web|url=https://mahlerfoundation.org/mahler/locations/poland/breslau/city-of-breslau/|title=City of Breslau|date=9 February 2016|access-date=7 December 2020|archive-date=7 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220407172452/https://mahlerfoundation.org/mahler/locations/poland/breslau/city-of-breslau/|url-status=live}}</ref> Leta 1890 se je začela gradnja trdnjave Breslau kot mestne obrambe. Pomembni znamenitosti sta bili odprti leta 1910, most Kaiser (danes Grunwaldov most) in Tehniška univerza, v kateri je danes Tehniška univerza v Vroclav. Popis prebivalstva iz leta 1910 je navedel, da je bilo 95,7 % prebivalstva nemško govorečih, 15.107 poljsko govorečih (3 %) in 3.431 (0,7 %) dvojezičnih, tako v poljščini kot nemščini,<ref name=":0">{{Cite book |last=Belzyt |first=Leszek C. |title=Pruska statystyka językowa (1825-1911) a Polacy zaboru pruskiego, Mazur i Śląska |publisher=Uniwersytet Zielonogórski |year=2013 |isbn=978-83-7842-074-3 |location=Zielona Góra |page=328 |language=Polish |trans-title=Prussian language statistics (1825-1911) and the Poles of the Prussian partition, Masuria and Silesia}}</ref> čeprav nekatere ocene kažejo, da je bilo takrat v mestu od 20.000 do 30.000 Poljakov. Prebivalstvo je bilo 58 % protestantov, 37 % katoličanov (vključno z vsaj 2 % Poljakov) in 5 % Judov (skupaj 20.536 v popisu leta 1905). Judovska skupnost v Breslau je bila med najpomembnejšimi v Nemčiji in je dala več uglednih umetnikov in znanstvenikov.<ref name="wisc">see Till van Rahden: [http://uwpress.wisc.edu/books/2941.htm ''Jews and Other Germans: Civil Society, Religious Diversity, and Urban Politics in Breslau, 1860–1925''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200907195007/https://uwpress.wisc.edu/books/2941.htm |date=7 September 2020 }}, {{ISBN|978-0-299-22694-7}}</ref> Od leta 1912 je bil Alois Alzheimer predstojnik oddelka za psihiatrijo na univerzi in direktor klinike za psihiatrijo (Königlich Psychiatrischen und Nervenklinik), istega leta pa je profesor William Stern predstavil koncept IQ.<ref>{{cite web |url=https://bachtrack.com/postcard-wroclaw-music-travel-culture-history-food-city-poland |title=Postcard from Wrocław: visually enchanting and historically fascinating |last=Sutherland |first=Jonathan |date=3 April 2017 |website=Bachtrack |access-date=16 December 2020 |archive-date=22 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210422211938/https://bachtrack.com/postcard-wroclaw-music-travel-culture-history-food-city-poland |url-status=live }}</ref> Leta 1913 je bila v novozgrajeni [[Dvorana stoletnice, Vroclav|Dvorani stoletnice]] na ogled razstava, posvečena 100. obletnici zgodovinskih nemških osvobodilnih vojn proti Napoleonu in prvi podelitvi železnega križca.<ref>{{cite web |url=https://dzieje.pl/rozmaitosci-historyczne/samochod-pancerny-fox-wjechal-do-muzeum-broni-pancernej |title=200 lat temu ustanowiony został Krzyż Żelazny |last=Szafrański |first=Marek |date=11 March 2013 |website=Dzieje.pl |language=pl |access-date=16 December 2020 |archive-date=27 September 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210927063338/https://dzieje.pl/rozmaitosci-historyczne/samochod-pancerny-fox-wjechal-do-muzeum-broni-pancernej |url-status=live }}</ref> Dvorano stoletnice je zgradil Max Berg (1870–1947), od leta 2006 pa je del svetovne dediščine Unesca.<ref>Breslau, S.67, Dumont(direkt)-Verlag, 2013.</ref Centralna postaja (Wilhelm Grapow, 1857) je bila ena največjih v Nemčiji in ena prvih postaj z elektrificirano železniško povezavo.<ref>Breslau, S.59, Dumont(direkt)-Verlag, 2013.</ref> Od leta 1900 so bile zgrajene sodobne veleblagovnice, kot sta Barasch (danes "Feniks") ali Petersdorff (ki jo je zgradil arhitekt Erich Mendelsohn). <gallery> File:Wrocław Pałac Arcybiskupi z 1794r..JPG|Nadškofijska palača v Vroclavu, zgrajena leta 1794 File:Breslau um 1900.jpg|Stara mestna hiša, 1900 File:Breslau Ring Ostseite (1890-1900).jpg|Trg, 1890–1900 File:Dom Towarowy "Feniks" Rynek 31,32.JPG|Veleblagovnica Feniks, zgrajena v letih 1902–1904 </gallery> == Sodobnost == [[Druga svetovna vojna]] je prinesla pomor več kot 10 tisoč [[Judi|Judov]], mesto pa je v tej dobi predstavljalo pomembno nemško oporišče. Ko se mu je februarja 1945 približala [[Rdeča armada]], so Nemci Vroclav razglasili za utrdbo (''[[Festung Breslau]]''). Ob tem so evakuirali večino prebivalstva, v času odločilnih bojev pa je v kraju še vedno vztrajalo približno 200.000 ljudi. Za utrjevanje mesta so bili vpoklicani interniranci iz [[koncentracijsko taborišče|koncentracijskih taborišč]]. Mesto je vztrajalo pod pritiskom sovjetske vojske skoraj 3 mesece in se predalo 7. maja 1945 kot zadnja pomembnejša nemška postojanka pred [[Berlin]]om. V ruševinah je ležalo okoli 40.000 trupel, mesto pa je bilo uničeno 70-odstotno. Med obleganjem je bilo zgrajeno moderno stanovanjsko naselje, zraven katerega naj bi nastalo oskrbovalno letališče. Med gradnjo letališča je umrlo neznano število delavcev iz kraja in koncentracijskih taborišč. Rdeča armada je ob osvojitvi mesta prinesla novo uničenje, ko se je znašala nad preostalim nemškim prebivalstvom v zameno za milijone padlih sovjetskih državljanov v nemških rokah od leta 1941 dalje. [[Potsdamska konferenca]] je prinesla Vroclav skupaj z večino preostale Šlezije v poljske roke, pretežen del nemške populacije pa je bil med letoma 1945 in 1949 izgnan v [[Nemčija|Nemčijo]]. Kljub temu se je ohranila manjšina, zadnja nemška šola v mestu je bila zaprta leta 1963. Razmeroma prazno mesto so poselili prebivalci manjših mest in vasi notranje Poljske, pa tudi priseljenci iz poljskih dežel, ki so prišle pod oblast [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Takšno je zlasti danes [[Ukrajina|ukrajinsko]] mesto [[Lvov]]. S časom je bil Vroclav obnovljen do svojega predvojnega blišča, večina spomeniških objektov pa je bila ohranjena. Danes je priznano kot edinstveno evropsko mesto s pisano arhitekturo, ki odseva nekdanje kulture in oblasti, od Avstrije in Bohemije do Prusije. [[Gotska arhitektura]] je šlezijskega izvora, [[baročna arhitektura|baročni]] objekti pa so plod habsburške Avstrije (''Fischer von Erlach''). Zraven tega imajo spomeniško vrednost nekatere moderne stavbe, izmed katerih izstopa Ljudska dvorana (''Hala Ludowa'', 1911-1913) arhitekta [[Max Berg|Maxa Berga]]. Julija 1997 je mesto utrpelo večjo škodo zaradi poplav reke Odre. == Upravna delitev == Vroclav je bil prej razdeljen na pet mestnih okrajev ({{Langx|pl|dzielnice}}): Staro mesto, Center mesta, Krzyki, Fabryczna in Psie Pole. Čeprav so bili leta 1991 ukinjeni in od takrat ne obstajajo več kot enote javne uprave, v praksi delovanja različnih vrst organov in uprav obstajajo območja z mejami in imeni, podobnimi/enakimi nekdanjim okrajem (npr. kot oddelki teritorialnih pristojnosti sodišč, tožilstev, davčnih uradov itd.). Vroclav je prestolnica Spodnješlezijskega vojvodstva. Mesto upravlja mestni svet. Vroclav je razdeljen na okraje: * Stare Miasto * Śródmieście * Psie Pole * Krzyki * Fabryczna Vroclav je pobraten z mesti [[Breda, Nizozemska|Breda]] ([[Nizozemska]]), [[Charlotte]] ([[Združene države Amerike|ZDA]]), [[Dresden]] ([[Nemčija]]), [[Grodno]] ([[Belorusija]]), [[Guadalajara]] ([[Mehika]]), [[Hradec Králové]] ([[Češka]]), [[Kaunas]] ([[Litva]]), [[Lvov]] ([[Ukrajina]]), [[Ramat Gan]] ([[Izrael]]), [[Wiesbaden]] ([[Nemčija]]). == Geografija == Vroclav leži v treh mezoregijah [[Šlezijsko nižavje|Šlezijskega nižavja]] (Vroclavska ravnina, Vroclavska dolina, Oleśniška ravnina) na nadmorski višini približno 105–156 metrov (Gajowski hrib in Maślicki hrib).<ref>{{cite book |title=Śļaskie sprawozdania archeologiczne |date=2003 |publisher=Katedra Archeologii Polski Uniwersytetu Wrocławskiego |location=Poland |language=pl |issue=45}}</ref> Mesto leži ob reki [[Odra|Odri]] in njenih štirih pritokih, ki ga oskrbujejo z vodo znotraj mestnih meja – Bystrzyca, Oława, Ślęza in Widawa. Skozi mesto teče reka Dobra in številni potoki. Mesto ima čistilno napravo na posestvu Janówek.<ref>{{cite web |url=http://mpwik.wroc.pl/o-nas/kanalizacja/ |title=Sieć kanalizacyjna |website=MPWiK Wrocław |publisher=Miejskie Przedsiębiorstwo Wodociągów i Kanalizacji SA we Wrocławiu |language=pl |access-date=16 December 2020 |archive-date=5 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201205025440/https://www.mpwik.wroc.pl/o-nas/kanalizacja/ |url-status=live }}</ref> Občina Vroclav zavzema 292,8&nbsp;km², od tega 12,31&nbsp;km² vodnih površin. Značilen je velik pomen Odre, na katere otokih leži velik del mesta, zaradi česar je slednje poznano po svojih stoterih mostovih. Center leži na zemljepisnih koordinatah 51°07' [[zemljepisna širina]] in 17°02' [[zemljepisna dolžina]] === Podnebje === V okviru [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnove podnebne klasifikacije]] ima Vroclav oceansko podnebje (''Cfb''), ki meji na vlažno celinsko podnebje (''Dfb'') z uporabo izoterme 0 °C. Lega Vroclava v Šlezijskem nižavju, ki je severno od [[Sudeti|Sudetov]] in jugozahodno od Trzebniških gričev, ustvarja ugodno okolje za kopičenje toplote v dolini reke Odre med Vroclavom in Opoleom.<ref name="Eko Org Klimat">{{cite web|last1=Dubicki| first1=Alfred|last2=Dubicka|first2=Maria|last3=Szymanowski|first3=Mariusz|date=2002|title=Klimat Wrocławia|url=http://eko.org.pl/wroclaw/srodowisko/klimat.html|access-date=2022-01-17|website=eko.org.pl|publisher=Fundacja EkoRozwoju|archive-date=17 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220117155753/http://eko.org.pl/wroclaw/srodowisko/klimat.html}}</ref> Vroclav je zato najtoplejše mesto na Poljskem, med tistimi, ki jih spremlja Inštitut za meteorologijo in vodno gospodarstvo (IMGW), s povprečno letno temperaturo 9,7 °C. Mesto ima relativno mile in suhe zime, vendar s pogosto oblačnim nebom. Poletja so topla in večinoma sončna, vendar je to obdobje, ko je največ padavin, ki pogosto padejo med nevihtami. Mesto včasih doživlja razmere, podobne fenu, zlasti ko piha veter z juga ali jugozahoda.[131] Temperature v središču mesta so zaradi učinka mestnega toplotnega otoka pogosto višje kot na obrobju. Sneg lahko zapade v katerem koli mesecu od oktobra do maja, običajno pa pozimi. Snežna odeja, debela vsaj 1 cm, ostane na tleh povprečno 27,5 dni na leto – ena najnižjih na Poljskem. Najvišja temperatura v Vroclavu, ki jo je priznal IMGW, je bila zabeležena 8. avgusta 2015 (37,9 °C), čeprav so termometri na meteorološki postaji, ki jo upravlja Univerza v Vroclavu, tistega dne kazali 38,9 °C.<ref>{{cite web|url=http://www.gazetawroclawska.pl/artykul/5200560,we-wroclawiu-padl-rekord-ciepla-389-stopnia-celsjusza,id,t.html|title=We Wrocławiu padł rekord ciepła: 38,9 stopni Celsjusza|website=Gazetawroclawska.pl|date=7 August 2015|access-date=17 April 2017|archive-date=24 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924040450/http://www.gazetawroclawska.pl/artykul/5200560,we-wroclawiu-padl-rekord-ciepla-389-stopnia-celsjusza,id,t.html|url-status=live}}</ref Najnižja temperatura je bila zabeležena 11. februarja 1956 (−32 °C). == Prebivalstvo == Mesto ima po oceni iz leta decembra 2020 641.928 prebivalcev, od tega 342.215 žensk in 299.713 moških. Mediana starosti leta 2018 je bila 43 let.[173] Prebivalstvo mesta se znatno stara; Med letoma 2013 in 2018 se je število starejših po podatkih Statističnega urada Poljske – moških, starih 65 let ali več, in žensk, starih 60 let ali več, povečalo z 21,5 % na 24,2 %.<ref name="stat miasto wroclaw">{{cite web | url=https://stat.gov.pl/vademecum/vademecum_dolnoslaskie/portrety_miast/miasto_Wroclaw.pdf | title=Miasto Wroclaw | archive-url=https://web.archive.org/web/20201210184802/https://stat.gov.pl/vademecum/vademecum_dolnoslaskie/portrety_miast/miasto_Wroclaw.pdf | archive-date=10 December 2020 | website=stat.gov.pl | language=pl | url-status=live}}</ref> 65 % prebivalstva je delovno aktivnega, naravni prirastek pa je negativen. V današnjem času je velika večina prebivalstva [[Poljaki|poljske]] narodnosti, znotraj njega pa živi [[Nemci|nemška]] manjšina, ki je preostanek mnogoštevilčnega nemškega prebivalstva pred drugo svetovno vojno. Vroclav ima trenutno eno najvišjih koncentracij tujcev na Poljskem, poleg Varšave in Poznanja. Precejšnjo večino predstavljajo delavci migranti iz Ukrajine; druge pomembne manjšine vključujejo ljudi iz Italije, Španije, Južne Koreje, Indije, Rusije in Turčije. Natančne statistike o številu začasnih prebivalcev iz tujine ni. V mestu živi veliko število tujih študentov. == Gospodarstvo == Vroclav je drugo najbogatejše veliko mesto na Poljskem, takoj za Varšavo.<ref>{{cite web|url=http://www.gazetawroclawska.pl/tag/najbogatsze-miasta-w-polsce/|title=Gazeta Wrocławska – Wiadomości Wrocław, Informacje Wrocław|website=Gazetawroclawska.pl|access-date=14 May 2018|archive-date=14 May 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180514142318/http://www.gazetawroclawska.pl/tag/najbogatsze-miasta-w-polsce/|url-status=live}}</ref> V mestu je največje število lizinških in izterjevalskih podjetij v državi, vključno z največjim Evropskim lizinškim skladom, pa tudi številne banke. Zaradi bližine meja z Nemčijo in Češko sta Vroclav in regija Spodnja Šlezija pomemben uvozni in izvozni partner teh držav. Vroclav je eno najbolj inovativnih mest na Poljskem z največjim številom raziskovalno-razvojnih centrov, kar je posledica sodelovanja med občino, poslovnim sektorjem in številnimi univerzami.<ref>{{Cite journal |last=Helman |first=Joanna |date=January 2020 |title=Analysis of the Local Innovation and Entrepreneurial System Structure Towards the 'Wrocław Innovation Ecosystem' Concept Development |journal=Sustainability |language=en |volume=12 |issue=23 |article-number=10086 |doi=10.3390/su122310086 |bibcode=2020Sust...1210086H |issn=2071-1050 |doi-access=free }}{{Creative Commons text attribution notice|cc=by4|from this source=yes}}</ref> Obstaja veliko organizacij, ki se ukvarjajo z inovacijami – raziskovalne ustanove in uradi za prenos tehnologije, inkubatorji, tehnološki in poslovni parki, organizacije za podporo podjetjem, podjetja, zagonska podjetja in souporabniški prostori. Kompleksna in raznolika infrastruktura, ki je na voljo v Vroclavu, omogoča ustvarjanje inovativnih izdelkov in storitev ter izvajanje raziskovalnih projektov. Vroclavska industrija proizvaja avtobuse, železniške vagone, gospodinjske aparate, kemikalije in elektroniko. V mestu so tovarne in razvojni centri številnih tujih in domačih korporacij, kot so WAGO Kontakttechnik, Siemens, Bosch, Whirlpool Corporation, Nokia Networks, Volvo, HP, IBM, Google, Opera Software, Bombardier Transportation, WABCO in druge. V Vroclavu imajo pisarne velika poljska podjetja, vključno z Getin Holding, AmRest, Polmos in MCI Management SA. Kaufland Poland ima svoj glavni sedež v mestu. Od začetka 21. stoletja se v mestu razvija visokotehnološki sektor. Številna visokotehnološka podjetja so v tehnološkem parku Vroclav, kot so Baluff, CIT Engineering, Caisson Elektronik, ContiTech, Ericsson, Innovative Software Technologies, IBM, IT-MED, IT Sector, LiveChat Software, Mitsubishi Electric, Maas, PGS Software, Technology Transfer Agency Techtra in Vratis. V Biskupicah Podgórne (občina Kobierzyce) so tovarne podjetij LG (LG Display, LG Electronics, LG Chem, LG Innotek), Dong Seo Display, Dong Yang Electronics, Toshiba in številna druga podjetja, predvsem iz sektorja elektronike in gospodinjskih aparatov, ter tovarna in distribucijski center Nestlé Purina v Nowi Wieś Wrocławski in tovarne še nekaj drugih podjetij. Mesto je sedež raziskovalnega centra EIT+, ki med drugim vsebuje geološke raziskovalne laboratorije za nekonvencionalni in spodnješlezijski grozd nanotehnologije.[144] Logistični centri DHL, FedEx in UPS imajo sedež v Vroclavu.[145] Je pomembno središče farmacevtske industrije (U.S. Pharmacia, Hasco-Lek, Galena, Avec Pharma, 3M, Labor, S-Lab, Herbapol in Cezal). V Vroclavu se nahajata največje nakupovalno središče na Poljskem – avenija Bielany (pl. Aleja Bielany) in trgovski center Bielany, ki se nahaja v kraju Bielany Wrocławskie, kjer so trgovine, kot so Auchan, Decathlon, Leroy Merlin, Makro, IKEA, Jula, OBI, Castorama, Black Red White, Poco, E. Wedel, Cargill, Prologis in Panattoni. Podjetje Ten Square Games sta leta 2011 ustanovila Maciej Popowicz in Arkadiusz Pernal. Ime podjetja izvira iz deset kvadratnih metrov velikega poslovnega prostora, kjer se je začelo v Vroclavu. Sedež podjetja je še danes v mestu, njegove delnice pa so uvrščene na Varšavsko borzo.<ref>{{Cite web |last=Tolan |first=Peter |date=2025-08-25 |title=TSG Group's financial results for Q2 2025: solid foundations, transformation of core titles and global debut of Trophy Hunter. |url=https://europeangaming.eu/portal/latest-news/2025/08/25/190009/tsg-groups-financial-results-for-q2-2025-solid-foundations-transformation-of-core-titles-and-global-debut-of-trophy-hunter/ |access-date=2025-08-30 |website=European Gaming Industry News |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |title=TENP.WA - {{!}} Stock Price & Latest News {{!}} Reuters |url=https://www.reuters.com/markets/companies/TENP.WA/ |access-date=2025-08-30 |website=www.reuters.com}}</ref> == Kultura in znamenitosti == === Staro mestno jedro === {{multiple image | align = right | perrow = 2 | total_width = 400 | image3 = Уроцлаўскія замалёўкі 17.jpg | caption3 = Tumski most in kolegiatna cerkev sv. Križa in sv. Bartolomeja | image1 = Rynek Starego Miasta We Wroclawiu (152991773).jpeg | caption1 = [[Staro mestno jedro Vroclava]] | image2 = Ossolineum, Breslavia, Polonia, 2017-12-20, DD 20.jpg | caption2 = [[Ossolineum]] | image4 = 1 Świętego Mikołaja and 39 Odrzańska Street in Wrocław, 2023.jpg | caption4 = Dve hiši, znani kot Jaś i Małgosia }} Staro mestno jedro Vroclava je vpisano v register predmetov kulturne dediščine in je na prestižnem poljskem seznamu narodnih spomenikov.<ref>{{cite web| url=https://www.nid.pl/pl/Informacje_ogolne/Zabytki_w_Polsce/Pomniki_historii/Lista_miejsc/miejsce.php?ID=320|title=Wrocław – zespół historycznego centrum|website=www.nid.pl|access-date=7 December 2020|archive-date=20 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201020090809/https://www.nid.pl/pl/Informacje_ogolne/Zabytki_w_Polsce/Pomniki_historii/Lista_miejsc/miejsce.php?ID=320}}</ref> Več arhitekturnih znamenitosti in stavb je eden najboljših primerov [[opečna gotika|opečne gotike]] in [[baročna arhitektura|baročne arhitekture]] v državi.<ref>{{Cite web|url=https://atrakcje-wroclawia.pl.tl/%26%239679%3B-Barok.htm|title=Atrakcje Wrocławia – ● Barok|access-date=26 March 2023|archive-date=1 February 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230201183400/https://atrakcje-wroclawia.pl.tl/%26%239679%3B-Barok.htm|url-status=live}}</ref> Lepi primeri neoklasicizma, Gründerzeita in historicizma so raztreseni po osrednjem mestnem predelu. [[Vroclavska operna hiša]], hotel Monopol, [[stavba Univerzitetne knjižnice, Vroclav|stavba Univerzitetne knjižnice]], [[Ossolineum]], [[Narodni muzej, Vroclav|Narodni muzej]] in okrožno sodišče, ki spominja na grad, sodijo med najveličastnejše in najbolj prepoznavne zgodovinske strukture. V predvojnih trgovinah, kot so veleblagovnice ''Barasch-Feniks'', ''Petersdorff-Kameleon'' in ''Renoma'', je več primerov [[art nouveau]] in [[Moderna arhitektura|modernizma]].<ref>{{cite web|url=https://issuu.com/polandinyourpocket/docs/wroclaw_43_web/s/22450|title=Modernism & Beyond Wrocław's 20th-Century Architecture|website=issuu|access-date=7 December 2020|archive-date=9 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220409112149/https://issuu.com/polandinyourpocket/docs/wroclaw_43_web/s/22450|url-status=live}}</ref> Ostrów Tumski ([[Katedralni otok, Vroclav]]) je najstarejši del mesta. Nekoč je bil osamljen otoček med rokavi reke Odre. [[Vroclavska stolnica]], ena najvišjih cerkva na Poljskem, je bila zgrajena sredi 10. stoletja in se je v poznejših stoletjih širila. Na otoku je še pet drugih krščanskih templjev in cerkva (vključno s kolegijsko cerkvijo sv. Križa in sv. Bartolomeja, katere učitelj je bil [[Nikolaj Kopernik]], ki velja za drugo najpomembnejšo katoliško cerkev v mestu,<ref>{{cite web|url=https://www.niedziela.pl/artykul/57346/nd/Kolegiata-Swietego-Krzyza|title=Kolegiata Świętego Krzyża|website=Niedziela.pl|author=Magdalena Lewandowska|access-date=26 March 2026|language=pl}}</ref> in cerkvijo sv. Egidija, najstarejšo ohranjeno romansko cerkev v mestu), nadškofijska palača, Nadškofijski muzej, 9,5-metrski spomenik iz 18. stoletja, posvečen sv. Janezu Nepomuku, zgodovinske stanovanjske stavbe in jekleni Tumski most iz leta 1889.<ref>{{cite web|url=https://visitwroclaw.eu/en/tumski-bridge-for-repair-padlocks-will-disappear|title=Tumski Bridge for repair – padlocks will disappear|website=VisitWroclaw.eu|access-date=7 December 2020|archive-date=18 September 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210918235708/https://visitwroclaw.eu/en/tumski-bridge-for-repair-padlocks-will-disappear|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web|url=http://voxvratislaviensia.eu/wroclawskie-nepomuki-pomniki-jana-nepomucena-w-nadodrzanskim-wroclawiu/|title=Wrocławskie Nepomuki – pomniki Jana Nepomucena w nadodrzańskim Wrocławiu|first=Grzegorz|last=Sobczak|work=Vox Vratislaviensia - Przewodnik po Wrocławiu oraz Wałbrzychu |date=7 December 2018|access-date=7 December 2020|archive-date=29 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201229162716/http://voxvratislaviensia.eu/wroclawskie-nepomuki-pomniki-jana-nepomucena-w-nadodrzanskim-wroclawiu/|url-status=live}}</ref> Pomembna znamenitost so 102 originalne plinske luči, ki jih je vsak večer ročno prižgal svetilničar v plašču.<ref>{{cite web|url=https://wroclaw.wyborcza.pl/wroclaw/7,35771,24419482,latarnik-codziennie-zapala-i-gasi-102-latarnie-gazowe-na-ostrowie.html?disableRedirects=true|title=Wyborcza.pl|website=wroclaw.wyborcza.pl|access-date=7 December 2020|archive-date=28 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210728201745/https://wroclaw.wyborcza.pl/wroclaw/7,35771,24419482,latarnik-codziennie-zapala-i-gasi-102-latarnie-gazowe-na-ostrowie.html?disableRedirects=true|url-status=live}}</ref> Glavni trg (Rynek) iz začetka 13. stoletja je najstarejši srednjeveški javni trg na Poljskem in eden največjih. Površina glavnega trga skupaj s pomožnim trgom je 48.500 m<sup>2</sup>.<ref name="polskazachwyca">{{cite web|url=https://polskazachwyca.pl/top-10/najciekawsze-rynki-w-polsce-top-10/|title=Najciekawsze rynki w Polsce – Top 10 rekordów|first=Weronika|last=Skupin|date=5 April 2018|access-date=7 December 2020|archive-date=30 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201130051936/https://polskazachwyca.pl/top-10/najciekawsze-rynki-w-polsce-top-10/|url-status=live}}</ref> Na njem stoji bogato okrašena gotska [[Mestna hiša, Vroclav|mestna hiša]], najstarejša te vrste v državi.<ref name="polskazachwyca"/>] V severozahodnem kotu trga je cerkev sv. Elizabete (''Bazylika Św. Elżbiety'') z 91,5 metra visokim stolpom in razgledno ploščadjo na nadmorski višini 75 metrov. Pod baziliko sta dve majhni srednjeveški hiši, povezani z obokanimi vrati, ki so nekoč vodila na pokopališče; ta so bila v 18. stoletju preoblikovana v sedanjo obliko. Danes sta obe povezani stavbi mestnim prebivalcem znani kot ''Jaś i Małgosia'', poimenovani po otroških pravljičnih junakih iz ''Janka in Metke''.<ref>{{cite web|url=https://www.globtroterek.com/kamieniczki-jas-i-malgosia-we-wroclawiu/|title=Jaś i Małgosia Wrocław – kamieniczki mające ponad 500 lat|date=15 October 2018|access-date=7 December 2020|archive-date=15 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210115140923/https://www.globtroterek.com/kamieniczki-jas-i-malgosia-we-wroclawiu/| url-status=live}}</ref> {{multiple image |align=left |perrow=2 |total_width=330 |caption_align=center |image1 = House under the Golden Sun in Wroclaw 01.jpg |image2 = Old Town Hall tenement house in Wrocław, September 2022.jpg |caption1 = Hiša pod zlatim soncem, dom muzeja Pana Tadeusza |caption2 = Nekdanja rezidenca poljskih kraljev Avgusta II. Močnega in Avgusta III. med njunim bivanjem v Vroclavu }} Severno od cerkve so tako imenovane 'ruševine' ({{langx|pl|jatki}}), nekdanja mesna tržnica s spomenikom v spomin na zaklane živali.<ref>{{cite web|title=Jatki (The Shambles)|url=https://visitwroclaw.eu/en/place/jatki-the-shambles-wroclaw|access-date=2020-11-28|website=VisitWroclaw.eu|archive-date=24 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201124055848/https://visitwroclaw.eu/en/place/jatki-the-shambles-wroclaw|url-status=live}}</ref> Solni trg, danes cvetlična tržnica, ki se je odprla leta 1242, je na jugozahodnem vogalu Glavnega trga. Blizu trga, med ulicama Szewska in Łaciarska, stoji cerkev sv. Marije Magdalene iz 13. stoletja brez kupole, ki je bila leta 1523 med reformacijo preurejena v prvi protestantski tempelj v Vroclavu.<ref>{{cite web|url=https://www.tuwroclaw.com/wiadomosci,odkrywamy-wroclaw-kosciol-sw-marii-magdaleny,wia5-3266-10068.html|title=Odkrywamy Wrocław: Kościół św. Marii Magdaleny|website=www.tuwroclaw.com|date=5 February 2012 |access-date=7 December 2020|archive-date=9 April 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220409112148/https://www.tuwroclaw.com/wiadomosci,odkrywamy-wroclaw-kosciol-sw-marii-magdaleny,wia5-3266-10068.html|url-status=live}}</ref> Stolnica sv. Vincencija in sv. Jakoba ter svetega križa in kolegialna cerkev sv. Bartolomeja sta grobova poljskih monarhov, Henrika II. Pobožnega in Henrika IV. Pravičnega.<ref>{{Cite web|url=https://medievalis.przewodnikwroclaw.eu/2017/01/tajemnica-pewnego-pochowku/|title=Tajemnica pewnego pochówku – Medievalis|website=medievalis.przewodnikwroclaw.eu|access-date=7 December 2020|archive-date=30 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201230145404/https://medievalis.przewodnikwroclaw.eu/2017/01/tajemnica-pewnego-pochowku/|url-status=live}}</ref> Muzej ''Pana Tadeusza'', odprt od maja 2016, se nahaja v "Hiši pod zlatim soncem" na Trgu 6. Rokopis nacionalnega epa ''[[Gospod Tadej|Pan Tadeusz]]'' je tam shranjen kot del Nacionalnega inštituta Ossolineum, z multimedijskimi in interaktivnimi izobraževalnimi možnostmi.<ref>{{cite web|title=Pan Tadeusz Museum|url=https://visitwroclaw.eu/en/place/pan-tadeusz-museum|access-date=2020-11-28|website=VisitWroclaw.eu|archive-date=31 December 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201231122556/https://visitwroclaw.eu/en/place/pan-tadeusz-museum}}</ref> [[Dvorana stoletnice, Vroclav|Dvorana stoletnice]] (''Hala Stulecia''), ki jo je v letih 1911–1913 zasnoval Max Berg, je leta 2006 na seznamu svetovne dediščine UNESCO.<ref>{{cite web|title=Centennial Hall in Wrocław|url=https://whc.unesco.org/en/list/1165/|access-date=2020-11-28|website=UNESCO World Heritage Centre|archive-date=19 May 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210519103655/https://whc.unesco.org/en/list/1165|url-status=live}}</ref> === Muzeji === [[File:Wrocław Kazimierza Wielkiego 35 sm.jpg|thumb|Zgodovinski muzej, Vroclav]] Narodni muzej na trgu Powstańców Warszawy, ena glavnih poljskih podružnic sistema narodnih muzejev, hrani eno največjih zbirk sodobne umetnosti v državi. Ossolineum je narodni inštitut in knjižnica, ki vključuje Muzej Lubomirskega, delno rešen iz nekdanjega poljskega mesta Lvov (danes Lvov v Ukrajini), in vsebuje predmete mednarodnega in nacionalnega pomena. Ima zgodovino večjih kraj zbirk med drugo svetovno vojno po invaziji in prevzemu Lvova s ​​strani nacistične Nemčije in Sovjetske zveze. Med večjimi muzeji so Mestni muzej v Vroclavu, Muzej meščanske umetnosti v Stari mestni hiši, Muzej arhitekture, Arheološki muzej, Muzej naravne zgodovine Univerze v Vroclavu, Muzej sodobne umetnosti v Vroclavu, Nadškofijski muzej, Galeria Awangarda, Arsenal, Muzej farmacije, Muzej pošte in telekomunikacij, Geološki muzej, Mineraloški muzej in Etnografski muzej. Nedavna odprtja muzejev so bila Zgodovinsko središče Zajezdnia (odprto leta 2016), Galerija OP ENHEIM (odprta leta 2018) in Muzej iluzij (odprt leta 2021). == Šport == [[File:Wroclaw_Munincipal_Stadium_2019.jpg|thumb|300px|Mestni stadion]] Najbolj znani športni klub je [[Śląsk Wrocław]]. == Promet in zveze == Vroclav je pomembno prometno vozlišče, ki ga s tega vidika zaznamuje priključek na edini avtocestni krak v državi, pa tudi bližnje [[mednarodno letališče Vroclav]] in mestno rečno pristanišče na reki Odri. Javni mestni promet obsega [[tramvaj]] in avtobusni prevoz. == Glej tudi == * [[seznam mest na Poljskem]] == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *{{Cite book |url=https://archive.org/details/microcosmportrai0000davi |title=Microcosm: Portrait of a Central European City |last=Davies |first=Norman |author-link= |author2=Roger Moorhouse |year=2002 |publisher=[[Jonathan Cape]] |location=London |isbn=978-0-224-06243-5}} *Till van Rahden, '' Jews and Other Germans: Civil Society, Religious Diversity, and Urban Politics in Breslau, 1860–1925'' (2008. Madison, WI: [http://uwpress.wisc.edu/books/2941.htm The University of Wisconsin Press] *Gregor Thum, ''Uprooted. How Breslau Became Wrocław During the Century of Expulsions'' (2011. Princeton: [http://press.princeton.edu/titles/9568.html Princeton University Press] *{{cite book |last1=Strauchold |first1=Grzegorz |author-link1= |last2=Eysymontt |first2=Rafał |translator-last=Connor |translator-first=William |date=2016 |series=Historical-Topographical Atlas of Silesian Towns |title=Wrocław/Breslau. |volume=5 |location=Marburg |publisher=Herder Institute for Historical Research on East Central Europe |isbn=978-3-87969-411-2 }} *{{cite book|title=Encyklopedia Wrocławia|last1=Harasimowicz|first1=Jan|last2=Suleja|first2=Włodzimierz|year=2006|publisher=Wydawnictwo Dolnośląskie|location=Wrocław|isbn=978-83-7384-561-9}} *{{cite book|first=Teresa|last=Kulak|title=Wrocław. Przewodnik historyczny (A to Polska właśnie)|publisher=Wydawnictwo Dolnośląskie|isbn=978-83-7384-472-8|location=Wrocław|year= 2006}} *Gregor Thum, Obce miasto: Wrocław 1945 i potem, Wrocław: Via Nova, 2006 *{{Cite book|title=Das Breslau-Lexikon (2 vols.)|last=Scheuermann|first=Gerhard|year= 1994|publisher=Laumann n. BidVerlagsgesellschaft|location=Dülmen|isbn=978-3-89960-132-9}} *{{Cite book|title=Judenbiskupln nund andere Breslauer: Die Beziehungen zwischen Juden, Protestanten und Katholiken in einer deutschen Großstadt von 1860 bis 1925|last=van Rahden|first=Till|year=2000|publisher=Vandenhoeck & Ruprecht|location=Göttingen|isbn=978-3-525-35732-3}} *{{Cite journal |last=Sochacka |first=Stanisława |date=2020 |title=Wrocław jako pra- i staropolska nazwa o archaicznej strukturze |trans-title=Wrocław as a Proto- and Old Polish Name with an Archaic Structure |url=https://www.ceeol.com/content-files/document-1009898.pdf |journal=Studia Śląskie |volume=86-87}} *{{Cite book|title=Die fremde Stadt: Breslau 1945|last=Thum|first=Gregor|year= 2002|publisher=Siedler|location=Berlin|isbn=978-3-88680-795-6}} *{{Cite book|title=Handbuch der historischen Stätten: Schlesien|last=Weczerka|first=Hugo|year=2003|publisher=Alfred Kröner Verlag|location=Stuttgart|isbn=978-3-520-31602-8}} *{{cite book|author=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|title=Wrocław w liczbach 2000|url=http://www.sbc.org.pl/Content/208447/546_wroclaw_liczby_2000-0000-00-0001.pdf| archive-url=https://web.archive.org/web/20200829162200/http://sbc.org.pl/Content/208447/546_wroclaw_liczby_2000-0000-00-0001.pdf | archive-date=29 August 2020|year=1999|language=pl|location=Wrocław|publisher=Urząd Statystyczny we Wrocławiu|isbn=83-911967-7-1|via=Śląska Biblioteka Cyfrowa | url-status=live|ref={{harvid|US Wrocław|1999}}}} == Zunanje povezave == {{commons category|Wrocław}} {{Wikivoyage}} * [http://www.wroclaw.pl/ www.Wroclaw.pl] * [http://www.tripadvisor.rs/Tourism-g274812-Wroclaw_Lower_Silesia_Province_Southern_Poland-Vacations.html tripadvisor] {{Svetovna prestolnica knjige}} {{Evropska prestolnica kulture}} [[Kategorija:Vroclav| ]] [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] [[Kategorija:Spodnješlezijsko vojvodstvo]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] {{normativna kontrola}} lffecik016tu8b50jgwzezgmx2blw2y Opole 0 16738 6659748 6659504 2026-04-14T15:32:03Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6659748 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Opole | settlement_type = mestno okrožje | native_name = {{nativename|szl|Ôpole}} | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 280 | image_style = border:1 | perrow = 2/2/2 | caption_align = center | image1 = Opole - Wieża Piastowska 1.jpg{{!}}Piast Tower | image2 = Opole 0001.7 - widok na Stare Miasto.jpg{{!}}View of Old Town | image3 = Saint Sebastian Square in Opole (3).jpg{{!}}Saint Sebastian Square | image4 = Opole Plac Kopernika Solaris Center3.jpg{{!}}Solaris Center | image5 = Market Square Opole Southside 2019.jpg{{!}}Rynek (Market Square) | image6 = Opole - katedra.jpg{{!}}Cathedral Basilica of the Holy Cross | caption1 = Piast Tower | caption2 = Staro mesto, mestna hiša (levo) | caption3 = Trg sv. Sebastijana | caption4 = Solaris Center | caption5 = Glavni trg | caption6 = [[Opolska stolnica]] }} | image_blank_emblem = Logo_of_Opole.png | blank_emblem_type = Brandmark | image_flag = POL Opole flag.svg | image_shield = POL Opole COA.svg | flag_link = Flag of Upper Silesia | pushpin_map = Poljska | pushpin_label_position = right 50°40′00″N 17°55′27″E | coordinates = {{coord|50|40|0|N|17|55|27|E|region:PL|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = [[Vojvodstva Poljske|Vojvodstvo]] | subdivision_type2 = Okrožje | subdivision_name1 = [[Opoljsko vojvodstvo]] | subdivision_name2 = ''mestno okrožje'' | established_title = Ustanovitev | established_date = 8. stoletje | established_title3 = mestne pravice | established_date3 = 1217 | leader_title = Župan | leader_name = Arkadiusz Wiśniewski | governing_body = mestni svet | area_total_km2 = 148,9 | area_metro_km2 = 338,4 | elevation_m = 176 | population_total = 127.387<ref name="citypopulation.de">{{cite web |url=https://www.citypopulation.de/en/poland/opolskie/admin/ |title=Poland: Opole Voivodeship (Counties and Communes) - Population Statistics, Charts and Map |access-date=6 November 2022 |archive-date=6 November 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221106163836/https://www.citypopulation.de/en/poland/opolskie/admin/ |url-status=live }}</ref> | population_as_of = 31. marec 2021 (štetje) | population_density_km2 = 856 | population_metro = 146.522 | population_density_metro_km2 = 433 | postal_code_type = Postal code | postal_code = 45-001 to 45-960 | area_code = +48 077 | website = https://www.opole.pl | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 }} [[Slika:Opole, katedra.jpg|thumb|300px|right|Opole]] '''Opole''' {{langx|de|Oppeln}} {{IPA|de|ˈɔpl̩n||De-Oppeln.ogg}}; {{langx|szl|Ôpole}};{{efn|{{langx|szl|label=[[Silesian orthography#Ślabikŏrz|Silesian PLS alphabet]]|Ôpole}},<ref>{{Cite web |url=https://wachtyrz.eu/lekcyjo-nasz-dom-gorny-slonsk/ |title=_Nasz dōm – Gōrny Ślōnsk! |author=R. Szyma |website=wachtyrz.eu |date=28 December 2020 }}</ref> {{langx|szl|label=[[Silesian orthography#Steuer's alphabet|Steuer's Silesian alphabet]]|Uopole}}.}} {{langx|sli|label=[[Silesian German]]|Uppeln}}){{efn| * {{langx|cs|Opolí}};<ref>{{cite web |url=https://prirucka.ujc.cas.cz/?slovo=Opol%C3%AD |title=Opolí |website=prirucka.ujc.cas.cz |language=cs |access-date=13 September 2021 |archive-date=20 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210420024156/https://prirucka.ujc.cas.cz/?slovo=Opol%C3%AD |url-status=live }}</ref> * {{langx|la|Oppelia}}, {{lang|la|Oppolia}} ali {{lang|la|Opulia}}.<ref>{{cite web |url=https://www.opole.pl/opole-miasto-z-roznych-perspektyw/ |website=opole.pl |author=A. Wiśniewski |title=Opole – miasto z różnych perspektyw |language=pl |access-date=13 September 2021 |archive-date=25 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170625130811/http://www.opole.pl/opole-miasto-z-roznych-perspektyw/ |url-status=dead }}</ref><ref>G. Staniszewski (red.), B. Szafraniec, U. Zajączkowska, M. Krajewski, ''Opole: Urząd Miasta Opola'', ISBN 978-83-87401-04-7</ref>}} je mesto na jugu Poljske ob reki Odri in zgodovinsko središče Zgornje Šlezije. S približno 127.387 prebivalci po popisu prebivalstva leta 2021<ref name="citypopulation.de"/> je glavno mesto Opoljskega vojvodstva in sedež Opolskega okrožja. V njegovem metropolitanskem območju je živelo 146.522 prebivalcev. Je največje mesto v svoji pokrajini. Njegova zgodovina sega v 8. stoletje in Opole je eno najstarejših mest na Poljskem. Kot pomembna trdnjava na Poljskem je leta 1172 postalo glavno mesto vojvodstva znotraj srednjeveške Poljske, leta 1217 pa mu je vojvoda Kazimir I. Opolski,<ref>{{cite web |url=http://www.mapofpoland.net/Opole,description.html |title=Opole - description, location, history |website=Mapofpoland.net |access-date=26 October 2017 |archive-date=24 June 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180624150409/https://www.mapofpoland.net/Opole,description.html |url-status=dead }}</ref> pravnuk poljskega vojvode Boleslava III. Krivomutega, podelil mestne pravice. V srednjem veku in renesansi je bilo mesto znano kot trgovsko središče; tu se je križalo več glavnih trgovskih poti, kar je pripomoglo k ustvarjanju stalnega dobička iz tranzitne trgovine. Hiter razvoj mesta je bil posledica tudi ustanovitve sedeža regentstva v Opolah leta 1816. Prva železniška povezava med Opolami, Brzegom in Vroclavom je bila odprta leta 1843, prvi proizvodni obrati pa so bili zgrajeni leta 1859, kar je močno prispevalo k regionalnemu pomenu mesta.<ref>{{cite web |url=http://www.sztetl.org.pl/en/article/opole/3,local-history/ |title=Local history - Information about the town - Opole - Virtual Shtetl |access-date=8 October 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161009174246/http://www.sztetl.org.pl/en/article/opole/3,local-history/ |archive-date=9 October 2016 }}</ref> Obsežna dediščina mesta zajema več kultur srednje Evrope, saj je bilo pod obdobji poljske, češke, avstrijske, pruske in nemške vladavine. Opole je formalno ponovno postalo del Poljske leta 1945 po koncu druge svetovne vojne. V regiji Opole še vedno živi veliko nemških prebivalcev Zgornje Šlezije in Poljakov nemškega porekla; vendar po izgonih v letih 1945–46 v mestu 21. stoletja etnični Nemci predstavljajo manj kot 3 % prebivalstva. V mestu so štiri visokošolske ustanove: Univerza v Opolju, Tehniška univerza v Opolju, Medicinska fakulteta in zasebna Visoka šola za management in upravo. Nacionalni festival poljske pesmi se tukaj vsako leto odvija od leta 1963. Vsako leto potekajo novi redni dogodki, sejmi, predstave in tekmovanja.<ref>{{cite web |url=http://www.poland.travel/en-gb/cities/opole-history-and-song-festivals |title=Opole – history and song festivals |first=Agata |last=Witosławska |website=Poland.travel |access-date=26 October 2017 }}</ref> Opole se včasih imenuje tudi ''poljske Benetke''<ref>{{cite web |url=http://studiowac.pl/2235/studia-w-opolu-polska-wenecja-moze-zaoferowac-wam-nie-tylko-wspaniale-widoki-ale-takze-cudowna-atmosfere/ |title=Studia w Opolu. Polska Wenecja może zaoferować Wam nie tylko wspaniałe widoki, ale także cudowną atmosferę. |website=Studiowac.pl – wyszukiwarka uczelni i katalog kierunków studiów, matura z polskiego, poradniki maturalne |date=30 July 2012 |language=pl |access-date=26 October 2017 |archive-date=3 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171003105951/http://studiowac.pl/2235/studia-w-opolu-polska-wenecja-moze-zaoferowac-wam-nie-tylko-wspaniale-widoki-ale-takze-cudowna-atmosfere/ |url-status=live }}</ref> zaradi slikovitega starega mestnega jedra in več kanalov in mostov, ki povezujejo dele mesta. == Zgodovina == === V srednjeveški Poljski === [[File:Opole, rokonstrukcja grodu X-XII w.jpg|thumb|left|Sodobni model zgodnjesrednjeveške poljske trdnjave v Opolu]] [[File:Opole 0011 - mury przy Katedrze Świętego Krzyża.jpg|thumb|left|Frag srednjeveškega obrambnega obzidja, ki je nekoč obdajalo Opolu]] Zgodovina mesta Opole se začne v 8. stoletju. V tem času je bilo po arheoloških izkopavanjih<ref>B. Gediga, ''Początki i rozwój wczesnośredniowiecznego ośrodka miejskiego na Ostrówku w Opolu'', Slavia Antiqua t. 16, Wrocław 1970.</ref> prvo naselje ustanovljeno na Ostrówku – severnem delu otoka Pasieka sredi reke Odre. V začetku 10. stoletja se je razvilo v enega glavnih ''gordov'' - utrjenih naselij [[Lehiti|lehitskega]] (poljskega) plemena Opolan. Konec stoletja je Šlezija postala del Poljske in ji je vladala rodbina [[Pjasti]]; deželo poganskega plemena Opolan je leta 992 osvojil vojvoda [[Mješko I.]] Od 11. do 12. stoletja je bila tudi kastelanija (upravna enota). Po smrti vojvode [[Vladislav II. Izgnanec|Vladislava II. Izgnanca]] je bila Šlezija leta 1163 razdeljena med dve liniji Pjastov – vroclavsko linijo v Spodnji Šleziji in opolsko-raciboško linijo v Zgornji Šleziji. Opole je leta 1172 postalo vojvodina in je imelo veliko skupnega z vojvodino Racibórz, s katero je bilo pogosto združeno. Leta 1281 je bila Zgornja Šlezija dodatno razdeljena med dediče vojvod. Vojvodina Opole je bila začasno ponovno ustanovljena leta 1290. V začetku 13. stoletja se je vojvoda Kazimir I. Opolski odločil, da bo naselje z otoka Pasieka preselil na desni breg reke Odre (od 17. stoletja stara struga Odre, znana kot Młynówka). Vse prebivalce je bilo treba preseliti, da bi se lahko namestil grad, ki je bil zgrajen namesto starega mesta.<ref name="Opole - Monografia miasta">W. Dziewulski, F. Hawranek, ''Opole - Monografia miasta'', Instytut Śląski Opole 1975, p. 57.</ref> Nekdanji prebivalci Ostrówka so skupaj z nemškimi trgovci, ki so se priselili z Zahoda, prve mestne pravice prejeli verjetno že okoli leta 1217, čeprav je ta datum sporen.<ref>This opinion is shared i.e. by W. Dziewulski, F. Hawranek, ''Opole - Monografia miasta'', Instytut Śląski Opole 1975, p. 57 and G. A. Stenzel, ''Geschichte Schlesiens'', T1. 1, Breslau 1853, p. 41. The opposite opinion is presented i.e. by K. Buczek, ''Targi i miasta na prawie polskim (okres wczesnośredniowieczny)'', Wrocław 1964, p. 114.</ref> Opole je leta 1254 prejelo nemško mestno pravo, ki je bilo leta 1327 razširjeno z Neumarktskim pravom. Razvilo se je v času vladavine vojvode Bolka I. Opolskega. Grad je bil dokončno dokončan približno v tem času in zgrajene so bile nove stavbe, vključno z mestnim obzidjem in cerkvijo svetega Križa. [[File:Oppeln 1535.jpg|thumb|Najstarejši znani pogled na Opole z jugovzhoda, okoli leta 1535]] Skupaj z večino Šlezije je leta 1327 vojvodstvo Opole prišlo pod suverenost [[Kraljevina Češka|Kraljevine Češke]], ki je bilo samo del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Leta 1521 je Opoljsko vojvodstvo podedovalo vojvodstvo Racibórz (Ratibor), takrat znano tudi po svojem nemškem ekvivalentu – Oppeln. Drugi grad Opole je verjetno v 14. stoletju ustanovil vojvoda Vladislav II., čeprav nekateri viri trdijo, da je bil prvotno lesena trdnjava opolskih kastelanov iz 12. stoletja.<ref name="Opole - Monografia miasta p. 58–60">W. Dziewulski, F. Hawranek, ''Opole - Monografia miasta'', Instytut Śląski Opole 1975, pp. 58–60.</ref> === Vladavina avstrijskih Habsburžanov in poljskih vazov === Po smrti češkega kralja [[Ludvik II. Jagelo|Ludvika II.]] v [[bitka pri Mohaču|bitki pri Mohaču]] je Šlezijo podedoval [[Ferdinand I. Habsburški]], Opole pa je postalo pod suverenostjo [[Habsburška monarhija|habsburške monarhije]]. Habsburžani so prevzeli nadzor nad regijo leta 1532 po smrti zadnjega pjastovskega vojvode Opole, Jana II. Dobrega. Takrat je bilo mesto še vedno pretežno poljsko govoreče (okoli 63 %), druge narodnosti pa so predstavljali predvsem Nemci, Čehi in Judje. Zadnja dva opolska vojvoda, Nikolaj II. in Jan II. Dobri, nista obvladala nemškega jezika.<ref name="Opole - Monografia miasta p.78">W. Dziewulski, F. Hawranek, ''Opole - Monografia miasta'', Instytut Śląski Opole 1975, p.78.</ref> Od leta 1532 so Habsburžani vojvodstvo zastavili različnim vladarjem, vključno z več poljskimi monarhi. Po švedski invaziji na Poljsko leta 1655 je poljski kralj [[Ivan II. Poljski|Ivan II. Kazimir Vasa]] z vsem svojim dvorom ostal v mestu Opole. Novembra 1655 je v mestu Opole kralj izdal ''opolski univerzal'' (''Uniwersał opolski''), v katerem je pozval Poljake k uporu proti Švedom, ki so takrat zasedli velik del Poljske. [[File:Oppeln F.B. Werner.png|thumb|Pogled na Opole v 18. stoletju]] Z abdikacijo poljskega kralja Ivana II. Kazimirja kot zadnjega opolskega vojvode leta 1668 je regija prešla pod neposredni nadzor Habsburžanov. Na začetku 18. stoletja je bilo nemško prebivalstvo ocenjeno na 20 %.<ref name="Opole - Monografia miasta p.159">W. Dziewulski, F. Hawranek, ''Opole - Monografia miasta'', Instytut Śląski Opole 1975, p.159.</ref> === V pruski Šleziji === Pruski kralj [[Friderik II. Veliki]] je leta 1740 med šlezijskimi vojnami od Avstrije osvojil večino Šlezije; pruski nadzor je bil potrjen z mirom v Breslau leta 1742. V 18. stoletju je Opole pripadalo davčni inšpekcijski regiji Prudnik.<ref>{{Cite web |date=16 November 2020 |title=Historia Powiatu Prudnickiego - Starostwo Powiatowe w Prudniku |url=http://www.powiatprudnicki.pl/powiatprudnicki-historiapowiatu.html |access-date=7 December 2021 |website= |archive-url=https://web.archive.org/web/20201116133028/http://www.powiatprudnicki.pl/powiatprudnicki-historiapowiatu.html |archive-date=16 November 2020 |url-status=dead }}</ref> Pod prusko oblastjo se je etnična struktura mesta začela spreminjati. V začetku 20. stoletja se je število poljskih in dvojezičnih državljanov Opole po uradni nemški statistiki gibalo med 25 % in 31 %.<ref name="Opole - Monografia miasta p. 263–268">W. Dziewulski, F. Hawranek, ''Opole - Monografia miasta'', Instytut Śląski Opole 1975, p. 263–268".</ref> Kljub temu je Opole ostalo pomembno kulturno, družbeno in politično središče za Poljake v Zgornji Šleziji. Od leta 1849 je izhajal poljski časopis ''Gazeta Wiejska dla Górnego Śląska''. Poljski poročevalec in nasprotnik germanizacije Bronisław Koraszewski je leta 1890 ustanovil časopis ''Gazeta Opolska'', leta 1897 pa Ljudsko banko v Opole (''Opolski Bank Ludowy'').<ref>T. Hunt Tooley, ''National Identity and Weimar Germany. Upper Silesia and the Eastern Border, 1918–1922'', University of Nebraska Press, 1997, p. 15</ref> Drug poljski časopis, ''Nowiny'', je leta 1911 ustanovil Franciszek Kurpierz. Od leta 1816 do 1945 je bilo Opole glavno mesto okrožja Regierungsbezirk Oppeln znotraj Prusije. Mesto je postalo del nemškega cesarstva med združitvijo Nemčije leta 1871. === Po prvi svetovni vojni === [[File:1921 UpperSilesia 15 25Pfg Oppeln Opole Poland.jpg|thumb|left|upright=0.7|Znamke po plebiscitu avgusta 1921 so imele nemško ime Oppeln]] Po porazu cesarske Nemčije v prvi svetovni vojni je bil 20. marca 1921 v Oppelnu izveden [[plebiscit]], na katerem so odločali, ali bo mesto del [[Weimarska republika|Weimarske republike]] ali bo postalo del Druge poljske republike, ki je pravkar ponovno pridobila neodvisnost. Za Nemčijo je bilo oddanih 20.816 (94,7 %) glasov, za Poljsko 1098 (5,0 %) glasov, 70 (0,3 %) glasov pa je bilo razglašenih za neveljavnih. Udeležba volivcev je bila 95,9-odstotna. V današnjih soseskah (takrat ločenih krajih) Grudzice, Krzanowice, Malina, Winów in Wrzoski je večina glasovala za Poljsko, z rezultati od 54,8 % v Krzanowicah do 74,9 % v Wrzoskiju, medtem ko je v današnjih soseskah Bierkowice, Brzezie, Chmielowice, Czarnowąsy, Gosławice, Półwieś, Sławice, Szczepanowice, Wójtowa Wieś, Wróblin in Żerkowice večina glasovala za Nemčijo, z rezultati od 50,3 % v Gosławicah in Sławicah do 94,2 % v Brzezieju.<ref>{{Cite web |url=http://home.arcor.de/oberschlesien-ka/abstimmung/oppeln.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20160327232804/http://home.arcor.de/oberschlesien-ka/abstimmung/oppeln.htm |title=Landsmannschaft der Oberschlesier in Karlsruhe |archive-date=27 March 2016 |access-date=21 January 2026 }}</ref> V Oppelnu je izhajal lokalni časopis ''Oppelner Nachrichten''. Oppeln je bil upravni sedež Zgornje Šlezije od leta 1919 do 1939. V letih 1928–1931 je bil grad Pjast po odločitvi nemške regionalne uprave porušen. Zaradi močnega nasprotovanja lokalne poljske skupnosti in protestov Zveze Poljakov v Nemčiji je bil grajski stolp rešen pred rušenjem.<ref>''Spotkania z Zabytkami''. 6, 2005, p. 21. (in Polish)</ref> Danes se imenuje [[Pjastov stolp]] in je ena od mestnih znamenitosti. Leta 1929 je v Opole prišlo poljsko gledališče iz Katovic, da bi uprizorilo opero ''Halka'' Stanisława Moniuszka. Po predstavi je nemška milica s tihim soglasjem nemške policije brutalno pretepla igralce.<ref>Dorota Simonides, Jan Zaremba, ''Śląskie miscellanea: literatura-folklor'', 2006, p. 82 (in Polish)</ref> [[File:Piastenschloss und Schlossteich in Oppeln.jpg|thumb|Grad Pjast, preden so ga porušile nemške oblasti]] Lokalni poljski aktivisti so bili od leta 1937 naprej intenzivno preganjani.<ref>{{cite journal |last=Cygański |first=Mirosław |year=1984 |title=Hitlerowskie prześladowania przywódców i aktywu Związków Polaków w Niemczech w latach 1939-1945 |journal=Przegląd Zachodni |language=pl |issue=4 |page=24 }}</ref> Lokalni [[Gestapo]] je teroriziral in vohunil za poljskimi dejavnostmi v nemško zasedenem delu Zgornje Šlezije, sodeloval je v vohunjenju in sabotažah v poljskem delu Šlezije ter pripravljal mejne provokacije proti Poljski.<ref name=mc29>Cygański, p. 29</ref> V mestu in regiji je bila močna protipoljska propaganda.<ref name=mc29/> Lokalni poljski časopis ''Nowiny Codzienne'' je bil od leta 1937 pogosto zasežen, njegovi uredniki pa so bili nadlegovani, njegovo delo ovirano, distributerji preganjani in bralci ogroženi.<ref>Cygański, p. 30–31</ref> V letih 1938–1939 je lokalni Gestapo izvajal izgone poljskih aktivistov iz regije, o čemer je lokalni poljski tisk še vedno lahko poročal.<ref>Cygański, p. 25</ref> 2. julija 1939 je nacistična milica napadla in hudo pretepla Poljake, ki so se udeležili poljske maše v cerkvi sv. Sebastijana.<ref name=mc30/> === Druga svetovna vojna === [[File:WK15 Opole Główne (45) Lichen99.jpg|thumb|left|Spominska plošča na glavni železniški postaji v spomin na deportacije Poljakov iz Opolja v koncentracijska taborišča leta 1939]] 31. avgusta, dan pred nemško invazijo na Poljsko, ki je začela [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], so Nemci začeli množične aretacije vidnih Poljakov v mestu, ki so se nadaljevale septembra.<ref>Cygański, p. 32</ref> Med aretiranimi Poljaki so bili aktivisti, podjetniki, novinarji, uredniki, vodje skavtov, direktor lokalne poljske banke in direktor lokalne poljske knjižnice. Časopis ''Nowiny Codzienne'' je bil 1. septembra ukinjen, njegova uredniška ekipa, vključno z glavnim urednikom Janom Łangowskim, pa je bila deportirana v koncentracijska taborišča. Septembra 1939 sta nemška policija in Gestapo zaprli lokalne poljske organizacije, premoženje lokalne poljske banke pa so zasegli. 13. septembra in 4. oktobra 1939 so bili aretirani Poljaki deportirani iz mesta v koncentracijska taborišča, moški v [[Koncentracijsko taborišče Buchenwald|Buchenwald]] in ženske v [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]]. Nekateri lokalni Poljaki so se aretaciji izognili tako, da so prej pobegnili na Poljsko.<ref name=mc30>Cygański, p. 32–35</ref> Nemška 10. in 14. armada sta iz mesta napadli Poljsko, Einsatzgruppe I in II pa sta sledili vojski iz Opolja v različna poljska mesta, da bi zagrešili zločine proti poljskemu ljudstvu.<ref>{{cite book |last=Wardzyńska |first=Maria |year=2009 |title=Był rok 1939. Operacja niemieckiej policji bezpieczeństwa w Polsce. Intelligenzaktion |language=pl |location=Warszawa |publisher=[[Institute of National Remembrance|IPN]] |page=58 }}</ref> Po porazu Poljske je bila poljska vzhodna Zgornja Šlezija ponovno priključena k pokrajini Zgornja Šlezija, Oppeln pa je izgubil status deželnega središča v korist nemško okupiranih Katovic (preimenovanih v Kattowitz). Poljski ujetniki iz mesta so soustanovili tajno odporniško gibanje v Buchenwaldu, medtem ko so poljski begunci iz mesta sodelovali v poljskem odporu na okupirani Poljski. Lokalni člani poljskega odpora so bili izgnani iz mesta.<ref>Cygański, p. 59–62</ref> Med vojno so nacisti upravljali trinajst podtaborišč za prisilno delo v taborišču za vojne ujetnike Stalag VIII-B/344 za zavezniške vojne ujetnike v mestu in dva v današnjem okrožju Grošovice.<ref>{{cite web |url=https://www.lamsdorf.com/working-parties.html |title=Working Parties |website=Lamsdorf.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20201029103834/https://www.lamsdorf.com/working-parties.html |access-date=12 November 2021 |archive-date=29 October 2020 }}</ref> Nova [[sinagoga]] je bila zgrajena v letih 1893–1897 po načrtih Felixa Henryja. Med [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] 9. in 10. novembra 1938 so nacisti prisilili rabina Hansa Hirschberga, da je stavbo požgal. [[File:Oppeln-Rathaus-Aussen-vNorden-IMG 6080-5x5B-360x180G-PanoS-06-08-2024 (cropped)3.jpg|thumb|right|Arhitektura glavnega trga]] [[File:Opole - katedra i Most Piastowski.jpg|thumb|right|Pjastovski most in opolska katedrala v ozadju z dvema ikoničnima gotskima stolpoma]] === V sodobni Poljski === Po koncu druge svetovne vojne leta 1945 je bil Oppeln v skladu s sporazumi [[Potsdamska konferenca|Potsdamske konference]] predan iz Nemčije Poljski in dobil prvotno slovansko ime Opole. Opole je postal del Katoviškega vojvodstva od leta 1946 do 1950, nato pa del Opoljskega vojvodstva. Za razliko od drugih delov tako imenovanih ''Obnovljenih ozemelj'' je avtohtono prebivalstvo Opole in okoliške regije delno ostalo in je bilo le delno izgnano, tako kot drugod. Več kot milijon Šlezijcev, ki so se imeli za Poljake ali so jih oblasti tako obravnavale zaradi njihovega jezika in običajev, je lahko ostalo, potem ko so bili v posebnem postopku preverjanja potrjeni kot Poljaki. To je vključevalo izjavo o poljski narodnosti in prisego zvestobe poljskemu narodu. Poleg tega so se v Opole in okolico po drugi svetovni vojni naselili številni Poljaki, razseljeni iz nekdanjih poljskih kresov, ki jih je priključila ZSSR (na primer Lvov).<ref>{{cite web |url=https://dzieje.pl/aktualnosci/opolscy-kresowianie-wciaz-zyja-wspomnieniami-o-rodzinnych-stronach |title=Opolscy Kresowianie wciąż żyją wspomnieniami o rodzinnych stronach |access-date=26 May 2023 |archive-date=26 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526213134/https://dzieje.pl/aktualnosci/opolscy-kresowianie-wciaz-zyja-wspomnieniami-o-rodzinnych-stronach |url-status=live }}</ref> V poznejših letih pa so mnogi Nemci (in nemški Šlezijci) odšli v Zahodno Nemčijo, da bi pobegnili iz komunističnega vzhodnega bloka. Danes je Opole skupaj z okoliško regijo znano kot središče nemške manjšine na Poljskem, ki se rekrutira predvsem iz potomcev pozitivno preverjenih avtohtoncev. V samem mestu pa se je po zadnjem popisu prebivalstva leta 2002 le 2,46 % prebivalcev izreklo za nemško narodnost. 1. januarja 2017 so Borki, Chmielowice, Czarnowąsy, Krzanowice, Sławice, Świerkle, Winów, Wrzoski, Żerkowice ter deli Brzezieja, Dobrzeń Małyja in Karczówa postali del Opole, s čimer se je število prebivalcev povečalo za približno 9500, površina pa za več kot 5300 ha, kljub protestom prebivalcev.<ref>{{cite web |url=http://isap.sejm.gov.pl/DetailsServlet?id=WDU20160001134 |title=Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 19 lipca 2016 r. w sprawie ustalenia granic niektórych gmin i miast, nadania niektórym miejscowościom statusu miasta oraz zmiany nazwy gminy |website=isap.sejm.gov.pl |access-date=26 October 2017 |archive-date=5 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171005050824/http://isap.sejm.gov.pl/DetailsServlet?id=WDU20160001134 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite news |url=http://www.tvn24.pl/wroclaw,44/opole-sie-powieksza-czesc-mieszkancow-niezadowolona,662315.html |title=Opole się powiększa kosztem okolicznych wsi. Ich mieszkańcy protestują."To skok na kasę" |work=TVN24.pl |access-date=4 October 2017 |archive-date=5 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171005101049/https://www.tvn24.pl/wroclaw,44/opole-sie-powieksza-czesc-mieszkancow-niezadowolona,662315.html |url-status=live }}</ref> == Geografija == Mesto leži v osrčju Zgornje Šlezije na obeh straneh reke Odre na nadmorski višini 175 metrov, med [[Vroclav]]om in [[Katovice|Katovicam]]i, na Opolskem griču, mikroregiji v [[Šlezijsko nižavje]], ki jo na severu omejuje Južno-Velikopoljsko nižavje in Wieluńsko višavje, na vzhodu Šlezijsko višavje s Chełmskim masivom okoli gore Svete Ane, na jugu pa [[Sudeti (gorovje)|Sudetsko predgorje]] in Vzhodni Sudeti. Zaradi svoje geografske lege leži Opole v toplem zmernem pasu srednjih zemljepisnih širin, s celinskim temperaturnim ravnovesjem in polvlažnim vodnim ravnovesjem. Povprečna letna temperatura je 8,5 °C s 160 do 180 deževnimi dnevi. == Gospodarstvo == [[File:Solaris Center - main entrance.jpg|thumb|Nakupovalno središče Solaris Centre]] Opole je središče trgovine, bančništva, industrijskih kompleksov in drugih večjih storitvenih dejavnosti v Opolskem vojvodstvu.<ref>{{cite web |title=Nowe firmy Opole 2016, 2015, 2014 r., nowo rejestrowane firmy w Opolu i województwie opolskim |url=http://www.coig.com.pl/nowe-firmy-opole_rejestr_KRS_ceidg_2016_2015_opolu_opolskim.php |website=Coig.com.pl |access-date=30 January 2017 |language=en |archive-date=27 October 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171027025247/http://www.coig.com.pl/nowe-firmy-opole_rejestr_KRS_ceidg_2016_2015_opolu_opolskim.php |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Zainwestowali |url=http://investinopole.pl/firmy/ |website=Invest in Opole |access-date=30 January 2017 |language=pl-PL |archive-date=2 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170202113109/http://investinopole.pl/firmy/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=OPOLE Firmy i Instytucje |url=http://www.info-net.com.pl/katalog/opole |website=Info-net.com.pl |access-date=30 January 2017 |archive-date=2 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170202053323/http://www.info-net.com.pl/katalog/opole |url-status=live }}</ref> Pred drugo svetovno vojno se je mesto zaradi velikih nahajališč apnenca v bližini Opolerazvilo kot središče za proizvodnjo cementa v Nemčiji, kjer je še danes dejavna Cementownia "Odra". Na tem območju je dejavno tudi francosko podjetje za gradbeni material [[Lafarge]], ki ima svojo strešno divizijo Lafarge Roofing skupaj z nemško hčerinsko družbo Schiedel (proizvodnja dimnikov) s sedežem v Opolah.<ref>{{cite web |title=Historia Opola |url=http://www.opole.pl/dzial/miasto/wizytowka/historia-opola/ |website=Opole.pl |access-date=30 January 2017 |language=pl-PL |archive-date=13 January 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170113231838/http://www.opole.pl/dzial/miasto/wizytowka/historia-opola/ |url-status=live }}</ref> Druga podjetja v mestu vključujejo: IT podjetja: Atmoterm SA,[63] nemški proizvajalec ventilov Kludi; nemški proizvajalec moške mode Ahlers in ameriški proizvajalec avtomobilov Tower Automative. Kot v celotnem Opolskem vojvodstvu je v mestu močno prisotna živilskopredelovalna industrija. Med največja podjetja v živilskem sektorju spadajo: Zott, nizozemsko podjetje za otroško hrano in prehrano Nutricia, ki je del korporacije Danone za živila. Opole ima poslovalnice vseh večjih bank, vključno s PKO, Pekao, Deutsche Bank in Raiffeisen Zentralbank. Trgovinski sektor v Opole vključuje večje trgovine blagovnih znamk Metro AG: Metro Cash and Carry in Media-Saturn-Holding, pa tudi Real. Mesto ima številne druge večje verige supermarketov, in sicer: poljske verige supermarketov Biedronka, Lidl, Aldi in Netto.<ref>{{cite web |title=Wyborcza.pl |url=http://opole.wyborcza.pl/opole/1,35114,15030705,Tlumy_na_otwarciu_sklepu_Aldi_w_Opolu__WIDEO_.html?disableRedirects=true |website=opole.wyborcza.pl |access-date=30 January 2017 |archive-date=2 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170202064958/http://opole.wyborcza.pl/opole/1,35114,15030705,Tlumy_na_otwarciu_sklepu_Aldi_w_Opolu__WIDEO_.html?disableRedirects=true |url-status=live }}</ref> Med drugimi večjimi trgovinami blagovnih znamk sta prodajalec obutve Deichmann in drogerije Rossmann. Poleg tega ima mesto tri večje nakupovalne centre. Solaris Center s skupno 86 trgovinami se je odprl maja 2009 in je v središču Trga Mikołaja Kopernika. V predmestju, ob ulici Wrocławska (ul. Wrocławska), je nakupovalni center Karolinka (Centrum Handlowe Karolinka). Nakupovalni center, ki je bil odprt septembra 2008, ima skupno površino 38.000 m<sup>2</sup> in skupno 99 trgovin, vključno z modnimi, železnimi in elektroniko trgovinami. Vzhodno od mesta, ob državni cesti 46, je najmanjši od treh nakupovalnih centrov, Turawa Park, s skupno 50 trgovinami. Med drugimi nakupovalnimi centri je tudi Galeria Opolanin, zgrajena med letoma 1974 in 1981, ki je bila po dokončanju največja nakupovalna središča na Poljskem.<ref>{{cite web |title=Galeria Opolanin Opole |url=http://www.galeria-opolanin.pl/ |website=Galeria-opolanin.pl |access-date=30 January 2017 |language=en |archive-date=2 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170202080953/http://www.galeria-opolanin.pl/ |url-status=live }}</ref> == Glavne znamenitosti == Opole gosti vsakoletni Nacionalni festival poljske pesmi. Mesto je znano tudi po cerkvi sv. Vojteha iz 10. stoletja in cerkvi sv. Križa iz 14. stoletja. V mestu je tudi živalski vrt Ogród Zoologiczny w Opolu. ;Stavbe *Piastovski stolp na otoku, edini del, ki je ostal od srednjeveškega gradu Piast, lokalne rezidence opolskih vojvod *Cerkev Svete Trojice, gotska frančiškanska cerkev iz 14. stoletja, v kateri je mavzolej opolskih vojvod iz dinastije Piast *Mestna hiša iz 19. stoletja *Cerkev Matere Božje Žalostne in sv. Vojteha (Kościół Matki Boskiej Bolesnej i św. Wojciecha) *Katedrala sv. Križa (Bazylika katedralna Podwyższenia Krzyża Świętego) iz 14. stoletja, v kateri je piastovska kapela z grobnico Jana II. Dobrega, zadnjega opolskega vojvode iz dinastije Piast *Secesijski Penny Bridge (Most Groszowy), trenutno imenovan Zeleni most (Zielony Mostek) *Glavna železniška postaja Opole, eklektična stavba iz začetka 20. stoletja. ;Muzeji *Škofijski muzej (Muzeum Diecezjalne) *Pokrajinski muzej Opole (Muzeum Śląska Opolskiego) *Vaški muzej Opole (Muzeum Wsi Opolskiej) *Osrednji muzej vojnih ujetnikov (Centralne Muzeum Jeńców Wojennych) ;Pokopališče Judovsko pokopališče v Opolu je bilo ustanovljeno leta 1822 in je svojevrsten panteon opolskih Judov.<ref>{{cite web |title=JEWISH CEMETERY IN OPOLE (GRANICZNA STREET) |url=http://www.sztetl.org.pl/en/article/opole/12,cemeteries/1595,the-jewish-cemetery-in-opole-graniczna-street-/ |publisher=Muzeum Historii Żydów Polskich |access-date=20 October 2012 |archive-date=4 March 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304203336/http://www.sztetl.org.pl/en/article/opole/12,cemeteries/1595,the-jewish-cemetery-in-opole-graniczna-street-/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=OPOLE: Opolskie |url=http://www.iajgsjewishcemeteryproject.org/poland/opole.html |publisher=International Jewish Cemetery Project |access-date=20 October 2012 |archive-date=14 August 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160814113829/http://iajgsjewishcemeteryproject.org/poland/opole.html |url-status=dead }}</ref> [[File:Uopole - panorama z opisem.jpg|thumb|center|1000px|Opole - pogled na mesto]] == Pobratena mesta == Opole ima podpisane sporazume z naslednjimi mesti:<ref>{{Internetquelle |autor= |url=https://www.opole.pl/de/node/722 |titel=Miasta Partnerskie ǀ Miasto Opole |werk= |hrsg= |datum= |abruf=2020-02-09}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} * {{DEU|#}} [[Potsdam]] (Nemčija) od 1973 * {{HUN|#}} [[Székesfehérvár]] (Madžarska) od 1978 * {{FIN|#}} [[Kuopio]] (Finska) od 1980 * {{DEU|#}} [[Mülheim an der Ruhr]] (Nemčija) od 1989 * {{LTU|#}} [[Alytus]] (Litva) od 1993 * {{USA|#}} [[Roanoke (Virginia)]] (ZDA) od 1994 * {{CZE|#}} [[Bruntál]] (Češka) od 1997 * {{ITA|#}} [[Carrara]] (Italija) od 2000 * {{FRA|#}} [[Grasse]] (Francija) od 2000 * {{DEU|#}} [[Ingolstadt]] (Nemčija) od 2000 * {{RUS|#}} [[Belgorod]] (Rusija) od 2004 * {{UKR|#}} [[Iwano-Frankiwsk]] (Ukrajina) od 2005 {{div col end}} Mesta [[Carrara]], [[Grasse]], [[Ingolstadt]] in Opole so leta 2000 podpisala štiristranski sporazum o partnerstvu. Vsa ta mesta so torej tudi pobratena. Poleg tega je Opolsko vojvodstvo od 23. februarja 1996 partner nemške zvezne dežele [[Porenje-Pfalška]]. Mestno prijateljstvo z Bonnom ([[Severno Porenje-Vestfalija]]) obstaja od 2. maja 1997. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest na Poljskem]] == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Opole}} {{Commons category|Opole}} * [http://www.visitopolskie.pl/ Opole - Official Tourist Information] * [http://www.opole.pl/ Municipal website] * [http://www.herder-institut.de/town-atlas-silesia Urban development of Opole] in the ''Historical-Topographical Atlas of Silesian Towns'' * [http://www.sztetl.org.pl/en/city/opole/ Jewish Community in Opole] on Virtual Shtetl * [https://web.archive.org/web/20120710004240/http://www.um.opole.pl/kamera Webcam showing Krakowska Street in Opole] {{in lang|pl}} * [https://cityon.pl/opole CityOn.pl - things to do in Opole] {{in lang|pl}} * [https://tripycal.com/posts/Opole-Trip-Venice-on-Mlynowka-Piast-Tower-Rynek-661d78242433c0d7e0499602 Opole Trip: Venice on Młynówka, Piast Tower, Rynek] {{in lang|en}} [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] [[Kategorija:Opoljsko vojvodstvo]] {{normativna kontrola}} 8yhyfqaoznw8zsokc4ruwwx15zroiz4 Alpe 0 23574 6659944 6648847 2026-04-15T10:45:54Z ~2026-23166-28 258275 6659944 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora |name=Alpe |native_name= {{plainlist| * {{lang-fr|Les Alpes}} * {{lang-de|Alpen}} * {{lang-it|Alpi}} }} |photo=Massif du Mont Blanc.JPG |photo_caption= Mont Blanc, najvišja gora v Alpah |country = [[Avstrija]] |country1= [[Francija]] |country2= [[Italija]] |country3= [[Lihtenštajn]] |country4= [[Monako]] |country5= [[Nemčija]] |country6= [[Slovenija]] |country7= [[Švica]] |state_type=Regija |region= |border=| border1= |geology=metamorfne in magmatske kamnine | geology1=[[fliš]] | geology2=[[apnenec]] | period=[[terciar]] | orogeny=[[Alpidska orogeneza]] |area_km2= 200000 |length_km= 1200 |length_orientation= |width_km= 250 |width_orientation= |highest=[[Mont Blanc]] | elevation_m = 4808,73 | elevation_ref = <ref name="BFM4809">{{navedi novice|url=http://www.bfmtv.com/planete/le-mont-blanc-passe-de-4-810-metres-a-4-8087-metres-913753.html|title=Le Mont-Blanc passe de 4.810 mètres à 4.808,7 mètres}}</ref> |coordinates = {{koord novi|45|49|58|N|06|51|54|E|format=dms|display=inline}} |range_coordinates = {{koord novi|46|30|N|09|19|E|format=dms|display=inline,title}} |range_coordinates_note = <!--Coordinates of Splügen Pass--> |map_image=Alpenrelief 01.jpg | map_caption=Relief Alp. Glej tudi [[:File:Alpenrelief 02.jpg|zemljevid z označenimi državnimi mejami]]. }} [[File:Aletschgletscher mit Pinus cembra1.jpg|right|thumb|300px|Ledenik Aletsch v Bernskih Alpah, Švica.]] '''Alpe''' so [[gorovje|gorski sistem]] v osrednji [[Evropa|Evropi]], ki se razteza v 1200 [[kilometer|km]] dolgem loku med [[Genovski zaliv|Genovskim zalivom]] in [[reka|reko]] [[Donava|Donavo]] pri [[Dunaj]]u. So najvišje in najbolj gosto poseljeno gorovje Evrope, pokrivajo ozemlja [[Francija|Francije]], [[Italija|Italije]], [[Avstrija|Avstrije]], [[Švica|Švice]], [[Nemčija|Nemčije]], [[Lihtenštajn|Lihtenštajna]] in [[Slovenija|Slovenije]]. Never gonna give you up, Never gonna let you down, Never gonna run around and desert you! Never gonna make you cry, Never gonna say goodbye, Never gonna tell a lie and hurt you! Alpe zavzemajo površino približno 300.000 km², na njihovem območju pa prebiva okoli 20 [[milijon]]ov ljudi. Število prebivalcev se spreminja glede na [[letni čas]], saj je za Alpe značilna sezonska in [[turizem|turistična]] poselitev v višjih predelih. Tu se nahajajo večje bolj ravne površine, ki [[poletje|poleti]] služijo kot [[pašnik]]i in nemalokrat [[zima|pozimi]] kot [[Smučišče|smučišča]]. Gorovje leži na poti med [[Srednja Evropa|osrednjo]] ter [[južna Evropa|južno Evropo]], zaradi česar ima [[zgodovina|zgodovinski]] pomen zlasti kot tranzitna pot. Alpe so [[gospodarstvo|gospodarsko]] pomembne kot stičišče turizma, [[kmetijstvo|kmetijstva]], [[gozdarstvo|gozdarstva]], pridobivanja [[elektrika|električne]] [[energija|energije]] na [[hidroelektrarna]]h ter izkopavanja [[sol]]i in [[Železo|železove rude]]. == Etimologija == Latinska beseda ''Alpes'' morda prihaja iz besed ''altus'' (visok) ali ''albus'' (bel), po poznoantičnem [[filologija|filologu]] Marusu Serviusu Honoratusu je beseda keltskega izvora in pomeni visoko goro. Možen je tudi izvor iz predindoevropske besede ''*alb'' (hrib), iz česar izhaja [[Albanija]], pa tudi v rimskih časih ''Albania'' (dežela na vzhodnem [[Kavkaz]]u) in ''Albania/Albany'', starinski angleški izraz za [[Škotska|Škotsko]].<ref>http://www.etymonline.com/index.php?allowed_in_frame=0&search=alps&searchmode=none Online etymology dictionary</ref> Izraz Alpe se uporablja tudi za številna druga gorovja, na primer: * Apuanske Alpe (najvišji vrh Mt. Pisanino, 1946 m), v Italiji, del Apeninov * Dinarske Alpe, drugo ime za [[Dinarsko gorstvo]] (Maja Jezercë 2694 m), zahodni Balkan, najvišji predel so [[Prokletije]] * Transilvanske Alpe, drugo ime za Južne [[Karpati|Karpate]] v [[Romunija|Romuniji]] (Moldoveanu 2544 m) * Avstralske Alpe (Mt. Kosciuszko 2228 m) * Japonske Alpe (Mt. Kita 3193 m), na otoku [[Honšu]] * Montes Alpes, gorovje na [[Luna|Luni]] == Geografija == Manjše gorske skupine v Alpah zlahka definiramo med posameznimi prelazi, definicija večjih skupin pa je zelo raznolika. Italijanska razdelitev iz leta 1924 oz. 1926 deli Alpe na Zahodne, Osrednje in Vzhodne, na 26 sekcij in 112 skupin.<ref>Comitato Geografico Nazionale Italiano (Hrsg.): Nomi e limiti delle grandi parti del Sistema alpino. In L'Universo. Anno Vili, n. 9, Firenze, 1926.</ref> Julijske Alpe po tej definiciji vključujejo tudi [[Gorski Kotar]], Julijske Predalpe pa celotno [[Istra|Istro]].<ref name="planinski vestnik">[http://www.planinskivestnik.com/files/File/arhiv_pdf_pv_2006_05.pdf#page=82 Planinski vestnik, maj 2006, str. 80-81] Pridobljeno 18. januar 2014.</ref> Švicarska krovna planinska organizacija SAC (Schweizer Alpenclubs) uporablja delitev bolj ali manj po mejah kantonov,<ref>[http://www.stadler-markus.de/bibliothek/sac-clubfuehrer.html Delitev po SAC]</ref> nemške zveze pa imajo svojo razdelitev za Vzhodne Alpe.<ref>Franz Graßler: Alpenvereinseinteilung der Ostalpen (AVE). Alpenvereins-Jahrbuch. In: DAV, OeAV, AVS (Hrsg.): Berg '84. Band 108, 1984, S. 215–224.</ref> Novejši poskus poenotenja razdelitve celotnih Alp sega v leto 2006, ko jo je definiral Sergio Marazzi v okviru [[SOIUSA]] (''Suddivisione orografica internazionale unificata del Sistema Alpino'', Mednarodna standardizirana orografska razdelitev Alp).<ref name="Marazzi">Marazzi, Sergio (2012). ''SOIUSA - Suddivisione orografica internazionale unificata del Sistema Alpino '', [http://www.fioridimontagna.it/it/soiusa/soiusa.htm www.fioridimontagna.it], Pridobljeno 18. januar 2014.</ref> Po SOIUSA razdelimo Alpe na dva dela ([[Vzhodne Alpe]] in [[Zahodne Alpe]]), razmejitev poteka preko [[Bodensko jezero|Bodenskega]] in [[Komsko jezero|Komskega jezera]]), 5 velikih sektorjev (Jugozahodne, Severozahodne, Centralne vzhodne, Severne vzhodne in Južne vzhodne Alpe), 36 sekcij, 31 relativnih sektorjev, 132 podsekcij in 30 relativnih sektorjev. Na spodnjem seznamu so zraven še najvišji vrhovi posameznih skupin, oštevilčenje je enako kot na sliki. [[File:SOIUSA-sezioni.png|right|thumb|300px|Razdelitev Alp na 5 velikih sektorjev (različne barve) in 36 sekcij (SOIUSA).]] ===Zahodne Alpe=== {{glavni|Zahodne Alpe}} Jugozahodne Alpe * 1. [[Ligurske Alpe]] (Punta Marguareis, 2661 m) * 2. [[Primôrske Alpe]] (Monte Argentera, 3297 m), včasih tudi Maritimske Alpe * 3. [[Provansalske Alpe]] in Predalpe (Tete de l'Estrop, 2961 m) * 4. [[Kotijske Alpe]] (Monviso, 3841 m) * 5. [[Dofinejske Alpe]] (Barre des Écrins, 4102 m), včasih tudi Dofinejske Alpe * 6. [[Dofinejske Predalpe]] (Grande Tete de l'Obiou, 2790 m) Severozahodne Alpe [[File:Mont Blanc view from a plane.jpg|right|thumb|300px|Mt. Blanc iz zraka]] * 7. [[Savojske Alpe]] ([[Mont Blanc]], 4810 m), včasih tudi Grajiške Alpe * 8. [[Savojske Predalpe]] (Haute Cime des Dents du Midi, 3257 m) * 9. [[Peninske Alpe]] (Monte Rosa, 4634 m) * 10. [[Adulske Alpe|Lepontinske Alpe]] (Monte Leone, 3552 m) * 11. [[Luganske Predalpe]] (Pizzo di Gino, 2245 m) * 12. [[Bernske Alpe]] v širšem smislu (Finsteraarhorn, 4274 m) * 13. [[Glarnske Alpe]] v širšem smislu (Tödi, 3620 m) * 14. [[Švicarske Predalpe]] (Schilthorn, 2970 m) [[File:Französisch-Italienische Alpengliederung 1924.svg|right|thumb|300px|Delitev na tri dele, 26 sekcij in 112 skupin iz leta 1924.]] ===Vzhodne Alpe=== {{glavni|Vzhodne Alpe}} Osrednje vzhodne Alpe * 15. [[Zahodne Retijske Alpe]] ([[Piz Bernina]], 4049 m) * 16. [[Vzhodne Retijske Alpe]] ([[Wildspitze]], 3772 m) * 17. [[Zahodne Ture]], tudi Visoke Ture ([[Großglockner]], 3798 m) * 18. [[Vzhodne Ture]], tudi Nizke Ture (Hochgolling, 2863 m) * 19. [[Koroško-Štajerske Alpe]] ([[Eisenhut (gora)|Eisenhut]], 2441 m), kamor sodijo [[Krške Alpe]] * 20. [[Štajerske Predalpe]] (Ameringkogel, 2184 m), vključuje tudi [[Kobansko]] s [[Košenjak|Košenjakom]] Severne vzhodne Alpe * 21. [[Severne Tirolske apneniške Alpe]] (Parseierspitze, 3040 m) * 22. [[Bavarske Alpe]] (Großer Krottenkopf, 2657 m) * 23. [[Tirolske skrilaste Alpe]] (Lizumer Reckner, 2884 m) * 24. [[Salzburške Alpe]] (Hochkönig, 2941 m) * 25. [[Salzkammergut in Zgornjeavstrijske Alpe]] (Hoher Dachstein, 2993 m) * 26. [[Severne Štajerske Alpe]] ([[Hochtor]], 2369 m) * 27. [[Severne Spodnjeavstrijske Alpe]] (Hochstadl, 1919 m) Južne vzhodne Alpe * 28. [[Južne Retijske Alpe]] ([[Ortler]], 3905 m) * 29. [[Bergamske Alpe in Predalpe]] (Pizzo di Coca, 3052 m) * 30. [[Predalpe nad Brescio in Gardo]] (Monte Cadria, 2254 m) * 31. [[Dolomiti]] ([[Marmolada]], 3342 m) * 32. [[Beneške Predalpe]] (Col Nudo, 2472 m) * 33. [[Karnijske Alpe|Karnijske]] in [[Ziljske Alpe]] (Monte Coglians, 2780 m) * 34. [[Julijske Alpe]] v širšem smislu ([[Triglav]], 2864 m), se delijo naprej na Julijske Alpe in Julijske Predalpe * 35. [[Kamniško-Savinjske Alpe]] ([[Grintovec]], 2558 m). * 36. [[Slovenske Predalpe]] ([[Porezen]], 1630 m), se delijo naprej na Zahodne Slovenske Predalpe (Škofjeloško-Cerkljansko, Polhograjsko in Rovtarsko hribovje), Vzhodne Slovenske Predalpe ([[Posavsko hribovje]]) in Severovzhodne Slovenske Predalpe ([[Pohorje]] in [[Paški Kozjak]]). === Najvišji vrhovi Alp – štiritisočaki === [[File:Matterhorn from Domhütte - 2.jpg|right|thumb|300px|Matterhorn]] {| class="wikitable sortable" ! align=left | ime ! align=left | višina ! align=left | skupina |- | [[Mont Blanc]] | 4810 m | Savojske Alpe |- | Monte Rosa | 4634 m | Peninske Alpe |- | Dom (Mischabel)|Dom | 4545 m | Peninske Alpe |- | Weisshorn | 4505 m | Peninske Alpe |- | [[Matterhorn]] | 4478 m | Peninske Alpe |- | Grand Combin | 4314 m | Peninske Alpe |- | Finsteraarhorn | 4273 m | Bernske Alpe |- | Aletschhorn | 4192 m | Bernske Alpe |- | Barre des Écrins | 4102 m | Dolfinejske Alpe |- | [[Gran Paradiso]] | 4061 m | Savojske Alpe |- | Piz Bernina | 4049 m | Zahodne Retijske Alpe |- | Weissmies | 4023 m | Peninske Alpe |} Prvi se je na vse glavne alpske štiritisočake povzpel [[Karl Blodig]] (okrog leta 1900). === Porazdelitev alpskih vrhov z nadmorsko višino 2.000 m ali več po državah === {| class="wikitable sortable" |- !Country!!2000+!!2500+!!3000+!!3500+!!4000+!!Total |- |align=left|[[Avstrija]] (AT) |align=right|206 |align=right|150 |align=right|93 |align=right|14 |align=right|0 |align=right|463 |- |align=left|[[Francija]] (FR) |align=right|71 |align=right|95 |align=right|75 |align=right|40 |align=right|4 |align=right|285 |- |align=left|[[Nemčija]] (DE) |align=right|14 |align=right|11 |align=right|0 |align=right|0 |align=right|0 |align=right|25 |- |align=left|[[Italija]] (IT) |align=right|149 |align=right|197 |align=right|169 |align=right|48 |align=right|7 |align=right|570 |- |align=left|[[Liechtenstein]] (LI) |align=right|4 |align=right|1 |align=right|0 |align=right|0 |align=right|0 |align=right|5 |- |align=left|[[Slovenija]] (SI) |align=right|318 |align=right|34 |align=right|0 |align=right|0 |align=right|0 |align=right|352 |- |align=left|[[Švica]] (CH) |align=right|66 |align=right|114 |align=right|147 |align=right|44 |align=right|24 |align=right|395 |- class="sortbottom" |align=left|'''Alpe skupaj''' |align=right|507 |align=right|530 |align=right|416 |align=right|117 |align=right|29 |align=right|1599 |} 175 izmed teh vrhov je na meddržavnih mejah. == Geologija == {{glavni|Geologija Alp}} [[File:Alps geology map en.jpg|left|thumb|300px|Geološka karta Alp.]] Alpe so [[orogeneza|nastale]] postopoma, procesi iz različnih geoloških obdobij so opazni kot gorske skupine zgrajene iz različnih kamnin. V [[mezozoik|mezozoiku]] se je edina [[tektonika plošč|tektonska plošča]], na kateri je stala supercelina [[Pangea]], razklala na [[Lavrazija|Lavrazijo]] na severu in [[Gondvana|Gondvano]] na jugu, vmes pa je bilo morje [[Tetis]].<ref name="Graciansky">Graciansky (2011), 1-2</ref> Proti koncu mezozoika, v pozni [[kreda|kredi]], sta obe celini stisnili morje med njima, pri čemer se je morsko dno dvignilo v gorsko verigo od [[Gibraltar]]ja, preko Alp in [[Himalaja|Himalaje]] do [[Indonezija|Indonezije]]. Nastanek Alp je torej manjši del tega procesa, ki traja še danes, ko Alpe rastejo na stiku afriške in evrazijske plošče.<ref name="Gerrard16">Gerrard, (1990), 16</ref> Alpe so večinoma zgrajene iz morskih [[sedimentne kamnine|sedimentnih kamnin]], nekaj je tudi [[magma]]tskih [[intruzija|intruzij]], na primer [[granit]]na na Adamellu (3539 m, Južne Retijske Alpe, Italija). Že [[Kelti]] so v Alpah kopali [[baker|bakreno]] rudo, Rimljani so začeli izkoriščati tudi nahajališča [[zlato|zlata]] in [[železo|železa]].<ref>Shoumatoff (2001), 49–53</ref> Bogata so tudi nahajališča [[kristal]]ov<ref>Roth, 10–17</ref>, na primer [[cinabarit]]a, [[ametist]]a in [[kamena strela|kamene strele]]. == Ledeniki == Poledenitve v obdobju [[miocen]]a so povzročile značilne [[erozija|erozijske]] oblike,<ref name="Gerrard16" /> ki jih je sredi 19. stoletja opazil in pojasnil [[Louis Agassiz]], oče koncepta [[ledena doba|ledene dobe]].<ref name="Shoumatoff63ff">Shoumatoff (2001), 63–68</ref> Ledeniške doline so oblikovane v obliki črke U, s strmimi stenami in širokim dnom, erodiran material se kopiči v [[morena]]h na robu, v sredini ali na koncu ledenika.<ref name="Gerrard132">Gerrard, (1990), 132</ref><ref name="Shoumatoff63ff" /> V zadnjem stoletju je opazno izginjanje, umikanje in tanjšanje [[ledenik]]ov, leta 1876 so alpski ledeniki pokrivali 1817 km², leta 1973 le še 1342 km². Tudi [[Triglavski ledenik]]<ref>[http://www.dedi.si/dediscina/449-triglavski-ledenik Triglavski ledenik]</ref> in [[Ledenik pod Skuto]]<ref>[http://www.dedi.si/dediscina/60-ledenik-pod-skuto Ledenik pod Skuto]</ref> sta se močno zmanjšala in se ne premikata več. Največji ledenik v Alpah je Aletsch (Bernske Alpe, Švica), ki je dolg 23,6 km in pokriva 117,6 km². == Hidrologija == [[File:Tagliamento da Aonedis.JPG|Tagliamento da Aonedis|right|thumb|300px|Obsežna prodišča ob reki Tilment (''Tagliamento'').]] Čeprav Alpe pokrivajo le ~11 % Evrope, prispevajo 90 % vode nižjeležečim predelom. Vodo se izkorišča v hidroelektrarnah, za namakanje in za pitje.<ref>Chatré, Baptiste, et al. (2010), 5</ref> Kar 80 % pitne vode v Milanu pride iz Alp,<ref name = "Chatré9">Chatré, Baptiste, et al. (2010), 9</ref><ref name="Benniston et. al. 2011, 1">Benniston et al. (2011), 1</ref><ref>Price, Martin. ''Mountains: Globally Important Eco-systems". University of Oxford</ref> več kot 500 hidroelektrarn alpskega loka pa proizvede do 2900 KW elektrike vsako uro.<ref name = "Chatré8">Chatré, Baptiste, et al. (2010), 8</ref> Velike evropske reke, kot so [[Ren]], [[Rona]], [[Pad]], [[Inn]] (ki se izliva v [[Donava|Donavo]], ki ne izvira v Alpah), pripadajo [[severno morje|severnomorskemu]] in [[sredozemsko morje|sredozemskemu]] povodju, običajno posebej ločimo še [[jadransko morje|jadransko]] in [[črno morje|črnomorsko]]) povodje. Gorske reke imajo velika nihanja vodostaja, zlasti spomladi zaradi taljenja [[sneg]]a, prinašajo velike količine proda. Na robu Alp je [[Ženevsko jezero]], ki je s 580 km² daleč največje alpsko jezero. Za primerjavo, [[Gardsko jezero]] (370 km²), [[Bohinjsko jezero]] (3,18 km²), [[Krnsko jezero]] (5,6 ha ali 0,056 km²). == Ekologija == === Rastlinstvo === [[File:LeontopodiumAlpinum-3.jpg|left|thumb|300px|Planika (''Leontopodium alpinum'').]] V alpskem svetu je bilo opisanih 13000 vrst<ref name = "Chatré8"/> rastlin, ki rastejo na travnikih, v močvirjih, gozdovih (listnatih in iglastih) ter na kamniti podlagi ([[melišče|melišča]], morene, gola skala).<ref name="Reynolds43ff">Reynolds, (2012), 43–45</ref> [[Gozdna meja]] je različno visoka glede na usmerjenost pobočja (sever, jug) in lego posameznega območja v Alpah. Listnati gozd, ki ga sestavljajo [[bukev]], [[hrast]], [[jesen (drevo)|jesen]] in [[beli javor]], raste strnjeno do višine 1200 m na severni strani Alp, na južni pa do 1500 m, ponekod do 1700 m.<ref>Shoumatoff (2001), 75</ref> Nad listnatim gozdom je pas rušja (''[[bor (drevo)|Pinnus]] mugo''), nad njim pa pas nizkega grmičevja, zlasti [[dlakavi sleč|dlakavega sleča]] (rododendron).<ref>Beattie (2006), 17</ref> Alpske rože številnih vrst nad gozdno mejo so zaščitene in jih najdemo tudi do višine 4000 m. Verjetno najbolj prepoznavno alpski rožo – [[planika|planiko]] (''Leontopodium alpinum''), najdemo na višinah med 1400 in 3400 m.<ref name="Reynolds43ff" /> Zaradi ekstremnih in stresnih razmer gorske rastline proizvajajo številne sekundarne [[metabolit]]e, ki so zanimivi za [[farmacija|farmacijo]] in [[medicina|medicino]],<ref>Kala, C.P. and Ratajc, P. 2012.[http://rd.springer.com/article/10.1007/s10531-012-0246-x "High altitude biodiversity of the Alps and the Himalayas: ethnobotany, plant distribution and conservation perspective".] ''Biodiversity and Conservation'', 21 (4): 1115–1126.</ref> deli rastlin se uporabljajo jih tudi v [[zdravilstvo|zdravilstvu]] in za pripravo [[čaj]]ev. === Živalstvo === [[File:AlpineIbex.jpg|AlpineIbex|right|thumb|300px|Alpski kozorog (''Capra ibex'').]] Opisanih je bilo 30000 alpskih živali, od žuželk do [[medved]]a, nekatere vrste lahko preživijo zgolj v specifični mikroklimi nad ali pod snežno mejo.<ref name = "Chatré8"/><ref>Shoumatoff (2001), 90, 96, 101</ref> Največja žival visokih gora je [[alpski kozorog]] (''Capra ibex''), ki so ga našli do višine 3000 m<ref>Shoumatoff (2001), 104</ref>, [[gams]]i (''Rupicapra rupicapra'') živijo nekoliko nižje.<ref name="Shoumatoff102ff">Shoumatoff (2001), 102–103</ref> V Vzhodnih Alpah še najdemo medveda (''Ursus arctor''), tudi v Sloveniji. Od [[glodavci|glodavcev]] so najbolj znani [[Alpski svizec|svizci]] (''Marmota marmota''), ki večinoma živijo v podzemnih rovih nad gozdno mejo do višine 2700 m in pozimi [[hibernacija|hibernirajo]].<ref name="Shoumatoff102ff" /> Največje ptice so [[planinski orel]] (''Aquila chrysaetos''), ponovno naseljeni [[brkati ser]] (''Gypaetus barbatus''), zelo razširjena je tudi [[planinska kavka]] (''Pyrrhocorax graculus'').<ref name="Shoumatoff97ff">Shoumatoff (2001), 97–98</ref> [[Plazilci]], npr. [[modras]] (''Vipera ammodytes'') in [[gad]] (''Vipera berus''), živijo pod snežno mejo, [[planinski močerad]] (''Salamandra atra'') se je prilagodil na okolje tako, da leže žive mladiče. V potokih, bogatih s kisikom, živijo [[postrvi]]. Od žuželk so najbolj opazni [[metulji]], zlasti iz rodu ''[[Parnassius]]'', in zaščiteni [[alpski kozliček]] (''Rosalia alpina'').<ref>Shoumatoff (2001), 91</ref> == Tranzitne poti == [[File:Andermatt-Teufelsbruecke.jpg|left|thumb|300px|Hudičev most (spodnji) v bližini Gotthardskega prelaza, prvi most na tem mestu je bil zgrajen leta 1230.]] Preko Alp vodi veliko poti, cest in železnic predvsem v smeri sever-jug. [[Rimljani]] so čez prelaze zgradili prve prave ceste, med [[industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]] pa so položili prve železniške tire, mnoge skozi dolge predore. Danes je verjetno najbolj prometen alpski [[prelaz Brenner]] na nadmorski višini 1370 m med Italijo ([[Južna Tirolska]]) in Avstrijo ([[Tirolska]]). Mnogi visoki prelazi so pozimi zaprti zaradi snega in nevarnosti plazov, zaradi preusmeritve prometa skozi predore so danes pomembni predvsem zaradi turizma. Najvišji cestni asfaltirani prelazi v Alpah so ''Col de I'Iseran'' (2770 m, Savojske Alpe, Francija), ''[[Prelaz Stelvio|Stelvio]]'' (2757 m, Zahodne Retijske Alpe, Italija), ''Col Agnel'' (2744 m, Kotijske Alpe, Francija/Italija), najvišji slovenski prelaz je ''[[Vršič]]'' (1611 m, Julijske Alpe). Najvišja asfaltirana cesta (slepa ulica) v Alpah je ''cesta na Ötztalski ledenik'' (2830 m, Vzhodne Retijske Alpe, Avstrija), v Sloveniji pa ''[[Mangartska cesta]]'' (2072 m, Julijske Alpe). Najdaljši železniški predori so: ''[[Bazni predor Gotthard]]'' (57 km) in ''[[bazni predor Lötschberg]]'' (34,5 km, Bernske Alpe, Švica), ''Simplon'' (19,8 km, Lepontinske Alpe, Italija/Švica) in ''Vereina'' (19,1 km, Zahodne Retijske Alpe, Švica), najdaljši v Sloveniji je ''[[Železniški predor Karavanke|karavanški]]'' (7976 m). Najdaljši alpski cestni predori so ''[[Cestni predor Gotthard|Gotthard]]'' (16,9 km, Švica, med [[Kantoni Švice|kantonoma]] [[Kanton Uri|Uri]] in [[Kanton Ticino|Ticino]]), ''Arlberški'' (14 km, Avstrija, med [[Predarlska|Predarlsko]] in [[Tirolska|Tirolsko]]) in ''[[predor pod Mont Blancom]]'' (11,6 km, Italija/Francija). Najdaljši predor v slovenskem delu Alp je ''[[avtocestni predor Karavanke]]'' (7864 m). Izbor najpomembnejših čezalpskih povezav (preko Alp od zahoda proti vzhodu, glavni prelazi so v poševnem tisku): *[[Marseille]] – [[Nica]] – ''[[Tenda (prelaz)|Tenda]]'' – Cuneo – [[Torino]] *[[Avignon]] – Sisteron – Barcelonnette – ''Col de Larche/Colle della Maddalena'' – Cuneo – Mondovì – [[Genova]] *[[Nîmes]] – Tarascon – Apt – Sisteron – [[Briançon]] – ''Col de Montgenèvre'' – Susa – Torino ([[Via Domitia]]) *Vienne – Chambéry – Albertville – Bourg-Saint-Maurice – ''[[Mali Sveti Bernard]]'' – dolina Aoste – Milano (Alpis Graia) *[[Lyon]] – Chambéry – ''[[Mont Cenis]]'' ali ''[[cestni predor Fréjus]]'' – Susa – Torino *[[Dijon]] – [[Ženeva]] – [[Chamonix]] – ''[[Predor pod Mont Blancom]]'' – [[dolina Aoste]] – Torino *[[Besançon]] – [[Lozana]] – [[Martigny]] – ''[[Veliki Sveti Bernard]]'' – [[dolina Aoste]] – Vercelli – [[Pavia]] – [[Piacenza]] – [[Parma]] (''Alpis Pœnina'') *Dijon – Lozana – [[Brig]] – ''[[prelaz Simplon]]'' – Domodossola – [[Milano]] *[[Karlsruhe]] – [[Freiburg im Breisgau]] – [[Basel]] – [[Bern]] – ''[[Bazni predor Lötschberg|Lötschberg]]'' – Brig – ''prelaz Simplon'' – Domodossola – Milano *Stuttgart – Zürich – Luzern – Göschenen – ''cestni predor Gotthard'' – Airolo – Bellinzona – Milano *[[Ulm]] – [[Memmingen]] – [[Bregenz]] – [[Chur]] – ''[[Prelaz San Bernardino]]'' – [[Bellinzona]] – Milano *[[Augsburg]] – [[Füssen]] – Reutte – Fernpass – Imst – Landeck – ''prelaz Reschen'' – [[Merano]] – [[Bolzano]] – [[Verona]] ([[Via Claudia Augusta]]) *Augsburg – Landsberg am Lech – (ali: [[München]] –) [[Garmisch-Partenkirchen]] – Mittenwald – Seefelder Sattel – [[Innsbruck]] – ''[[prelaz Brenner]]'' – Bolzano – Verona ([[Via Raetia]]) *München – Rosenheim–Kufstein – Innsbruck – ''prelaz Brenner'' – Bolzano – Verona *München – [[Rosenheim]] – Bad Reichenhall – [[Salzburg]] – ''[[Turski prelaz]]'' – [[Špital ob Dravi]] – Villach/[[Beljak]] – Udine/[[Videm, Italija|Videm]] – Portogruaro – Mestre ali Špital ob Dravi – Villach/Beljak – Udine/Videm – Triest/[[Trst]] *Wels – ''[[Pyhrnski prelaz]]'' – Liezen – [[Gradec]] – [[Maribor]] – [[Ljubljana]] – Triest/Trst *[[Dunaj]] – Wiener Neustadt – ''[[Semmering (prelaz)|Semmering]]'' – Bruck an der Mur – Gradec – Maribor – Ljubljana – Triest/Trst Pomembne znotrajalpske tranzitne poti, ki prav tako omogočajo povezavo med alpskimi prehodi, zlasti na daljših razdaljah, so *Nica – Digne-les-Bains – Gap – Grenoble – Chambéry – Ženeva *Ženeva/Lozana – Brig – ''[[Furka (prelaz)|Furka]]'' – ''[[Oberalp (prelaz)|Oberalp]]'' – Chur – Bludenz – ''[[Arlberg (prelaz)|Arlberg]]'' – [[Innsbruck]] – Zell am See – Bischofshofen – Liezen – ''Semmering'' – Wiener Neustadt – Dunaj *Como – Sondrio – ''Stilfser Joch'' ali ''prelaz Tonale'' – Bolzano – Lienz – Villach/Beljak – Klagenfurt/[[Celovec]] – ''Packsattel'' – Graz/Gradec == Zgodovina == === Od prazgodovine do Napoleona === Po zadnji [[Ledena doba|ledeni dobi]] so se pozno [[Paleolitik|paleolitske]] skupnosti naselile ob jezerih in v jamskih sistemih. Znana najdišča so v jamah pri Vercorsu blizu [[Grenoble|Grenobla]] (Dofinejske Predalpe, Francija), mostišča na jezeru Mondsee (Salzkammergut in Zgornjeavstrijske Alpe, Avstrija) in [[jamske poslikave]] ter [[petroglif]]i v Val Camonici (Bergamske Alpe, Italija).<ref name="#1">Beattie, (2006), 25</ref> Najbolj znan prazgodovinski dokaz migracij preko Alp je človeška [[mumija]], poimenovana [[Ötzi]], ki so jo našli blizu italijansko-avstrijske meje leta 1991.<ref>[http://www.cell.com/current-biology/abstract/S0960-9822%2808%2901254-2 Luca Ermini et al., "Complete Mitochondrial Genome Sequence of the Tyrolean Iceman," ''Current Biology'', vol. 18, no. 21 (30 October 2008), pp. 1687–1693].</ref> [[Kelti]] so se naselili v Švici 1500–1000 pr. n. š., na vzhodu so živeli Retijci, na zahodu pa Helveti in Alobrogi. Med drugim so kopali [[sol]] v bližini [[Salzburg]]a, ([[Halštatska doba|halštatska kultura]]),<ref name="#1"/> znani so bili po izdelavi okrašenega orožja in nakita ([[La Tene|latenska kultura]]).<ref>Fleming (2000), 2</ref><ref>Shoumatoff (2001), 131</ref> Med [[Druga punska vojna|drugo punsko vojno]] je [[Hanibal]] leta 218 pr. n. š. prečkal Alpe s 38 000 pešaki, 8000 konjeniki in 37 bojnimi [[slon]]i.<ref>Lancel, Serge, (1999), 71</ref> Čeprav ni natančno znano, kje je prečkal Alpe in ni materialnih dokazov prehoda vojske, gre za enega najbolj znanih antičnih vojaških pohodov. Rimljani so kasneje zgradili številne ceste čez alpske prelaze, ki so se uporabljale še daleč v sredni vek.<ref>Prevas (2001), 68–69</ref> Rimljani so leta 121 pr. n. š. premagali Alobroge v dolini Rone, v [[Galske vojne|galskih vojnah]] pod poveljstvom [[Julij Cezar|Julija Cezarja]] pa še Helvete 58 pr. n. š..<ref>Beattie, (2006), 27</ref> Rimljani so v Alpah ustanovili številna mesta, pogosto na starejših keltskih naselbinah npr. [[Aosta|Aosto]] (''Augusta Praetoria Salassorum''), [[Lausanne|Lausanno]] (''Lausodunon'') in [[Garmisch-Partenkirchen|Partenkirchen]] (''Partanum'') s kopališči, vilami, arenami in templji. Ob propadu rimskega imperija so se v Alpah neselili [[Germani]] ([[Langobardi]], [[Alemani]], Bavarci in [[Franki]]).<ref>Beattie, (2006), 31, 34</ref> [[File:Suvorov crossing the alps.jpg|right|thumb|300px|General Suvorov prečka Alpe (Vasilij Surikov, 1899).]] V zgodnjekrščanskem obdobju so v Alpah zgradili prve samostane in cerkve, Frankovsko [[Karolinško cesarstvo]] je uvedlo [[fevdalizem]]. Večji del srednjega veka je v Alpah, zlasti na ozemlju današnje Švice, potekalo rivalstvo med cesarstvi/kraljestvi/vojvodinami iz nemškega, francoskega in italijanskega govornega območja. Da bi se zaščitili pred [[Habsburžani]], so štirje kantoni razglasili neodvisnost leta 1291. Po številnih vojnah in pridružitvi dodatnih kantonov se je Švicarska konfederacija dokončno uveljavila kot neodvisna država v 16. stoletju.<ref>Beattie, (2006)</ref> [[Napoleon Bonaparte]] je priključil nekaj alpskih dežel Franciji, leta 1798 pa ustanovil kratkoživo [[Helvetska republika|Helvetsko republiko]]. Po umiku zavezniške vojske z generalom [[Aleksander Suvorov|Suvorovim]] čez zasneženi prelaz Panix (2404 m) v oktobru 1799, je Napoleon naslednje leto prečil z 40.000-glavo vojsko prelaz Veliki Sv. Bernard (2469 m) in zasedel praktično vse alpske dežele.<ref>Shoumatoff (2001), 182–183</ref> === Razvoj alpinizma === Obstaja le malo dokazov o prisotnosti praljudi na alpskih vrhovih. Skozi ves stari in srednji vek so vrhovi veljali za grozljiv svet, kjer domujejo zmaji in demoni, vraževerni ljudje so celo prečkali prelaze s prevezanimi očmi.<ref>Fleming (2000)</ref> V srednjem veku sta opisana dva primera osvajanja vrhov, ki ju lahko štejemo za alpinistično dejanje. Antoine de Ville, je po ukazu francoskega kralja [[Karel VIII. Francoski|Karla VII.]] leta 1492 splezal na Mt. Aiguille (2085 m, Dofinejske Predalpe, Francija), vrh je bil nato neobiskan do leta 1834.<ref name=Peakware>{{navedi splet |url =http://www.peakware.com/peaks.html?pk=4&view=overview |title =Mont Aiguille |publisher =Peakware, the World Mountain Encyclopaedia |accessdate =2 January 2013 }}</ref><ref name=Mont-aiguilleA>{{navedi splet |url =http://www.mont-aiguille.com/montaigu/histoire.html |title =L'ascension historique de 1492 |date =2009-01-12 |publisher =Mont-Aiguille.com |language =fr |trans-title =The historic ascent of 1492 |accessdate =3 January 2013 |archiveurl =https://web.archive.org/web/20090616140030/http://www.mont-aiguille.com/montaigu/histoire.html |archivedate =2009-06-16 }}</ref> Še večjega spoštovanja pa je vreden vzpon na Rocciamelone (3538 m, Savojske Alpe, Italija). Vrh je osvojil križarski vitez Bonifacius Rotarius iz [[Asti]]ja leta 1358, ko se je vrnil iz neuspešne križarske vojne proti Turkom, ki jo je napovedal [[Avignonsko izgnanstvo|avignonski]] [[papež Klemen VI.]]. Zaobljubil se je, da se bo vzpel na prvo goro, ki jo bo zagledal po vrnitvi domov. Na vrh je prinesel bronasti triptih (51 × 53 cm) z napisom ''hic me aportavit bonifacius rotarius civis astensis in honore d ni'' (domini) ''nri'' (nostri) ''yhu'' (Yesus) ''c'' (Christi) ''et beate marie virginis anno dn'' (domini) ''MCCCLVIII p mo'' (primo) ''septembri'' <ref>[http://www.caisusa.it/joomla/650-trittico-rocciamelone/79-con-rotario-sul-rocciamelone Con Rotario sul Rocciamelone]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.lastampa.it/Torino/cmsSezioni/viaggi/200807articoli/7758girata.asp |title=L'alpinismo? E nato sul Rocciamelone (La Stampa, 30 julij 2008) |accessdate=2008-09-16 |archive-date=2008-09-16 |archive-url=https://archive.today/20080916195420/http://www.lastampa.it/Torino/cmsSezioni/viaggi/200807articoli/7758girata.asp |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.filateliareligiosa.it/database-pdf/finish/11-abbazie-santuari-chiese-e-luoghi-sacri/224-rocciamelone-vetta-del-piemonte.html Priložnostna znamka]{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Šele v 18. stol. je alpski svet postal zanimiv, ko so njegovo romantično podobo javnosti predstavili [[Jean-Jacques Rousseau]], [[Albrecht von Haller]], [[Johann Wolfgang von Goethe]], [[Friedrich Schiller]] in drugi, ki so spodbudili nastanek gorskega turizma. V območje večnega snega sta se prva podala [[Benediktinci|benediktinski]] menih Placidus a Spescha (1752–1833) in naravoslovec Horace-Bénédict de Saussure (1740-1799). De Saussure je med drugim poskušal osvojiti Mt. Blanc, ker mu ni uspelo, je prvopristopnikom ponudil nagrado. Dr. Michel Paccard in Jacques Balmat sta vrh osvojila 1786, naslednje leto pa je uspelo tudi de Saussureju. Tudi do osvojitve [[Triglav]]a že nekaj let prej, leta 1778, je prišlo na pobudo premožnega naravoslovca [[Žiga Zois|Žige Zoisa]]. Za znanstveniki in domačini so prišli gorniki in alpinisti, ki so 1857 ustanovili prvo planinsko društvo, angleški ''Alpine Club''. V naslednjih letih so društva in zveze ustanovile tudi alpske države, s tem pa je bilo ustvarjeno okolje za organizirano obiskovanje gora. [[Slovensko planinsko društvo]], predhodnica [[Planinska zveza Slovenije|PZS]], je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893 v Ljubljani. === Svetovni vojni === Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] sta preko Alp tekli [[soška fronta|soška]] in [[tirolska fronta]], na katerih je veliko vojakov izgubilo življenje v snežnih plazovih, zlasti decembra 1916, ko so plazovi na obeh straneh pokopali 10.000 ljudi.<ref>[http://www.history.com/this-day-in-history/soldiers-perish-in-avalanche-as-world-war-i-rages History Channel - na današnji dan, 13. december, 1916]</ref> [[Adolf Hitler]] je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] Nemčiji priključil oziroma zasedel vse alpske države razen Švice, zgradil si je vilo v [[Berchtesgaden]]u. V zadnjih mesecih vojne so zavezniki zasedli ključne prelaze<ref>Mitchell (2007), 7–10</ref> in razblinili vsako upanje za ohranitev alpske trdnjave nacističnega režima (''Alpenfestung''). Naropane umetnine in zlato so po vojni našli v rudnikih soli na območju Altauseeja.<ref>Mitchell (2007), 10, 151</ref> == Planšarstvo == Planšarstvo je poletna migracija ljudi in živali na višja območja, tradicionalna oblika živinoreje v Alpah že iz prazgodovinskih časov (4. tisočletje pr. n. št.),<ref>{{navedi knjigo | last = Barker | first = Graeme | title = Prehistoric Farming in Europe | publisher = Cambridge University Press | location = Cambridge | year = 1985 | isbn = 0-521-22810-7 | url = http://books.google.com/books?id=UVA7AAAAIAAJ&printsec=frontcover#PPA120,M1 | page = 120}}</ref> ki preprečuje, da bi večino gora pod 2000 m prerastel gozd. Navada se je ohranila v vseh alpskih državah, čeprav v bistveno manjšem obsegu kot nekoč. Pastirji prevzamejo skrb za živali večjega števila lastnikov. Večina alpskih pašnikov je pod 2400 m. Največ se pase [[govedo|goveda]] in [[ovca|ovc]], v manjšem obsegu tudi [[koza|koz]] in [[prašič|prašičev]].<ref>[http://books.google.com/books?id=UVA7AAAAIAAJ&printsec=frontcover#PPA115,M1 Barker 115]</ref>. Planšarstvo je pridobilo na pomenu po pandemiji [[kuga|kuge]] v srednjem veku, ker lahko majhno število pastirjev skrbi za velike črede živali. Zaradi sporov s samostani in meščani glede pašnih pravic je prihajalo spopadov<ref>[http://www.hls-dhs-dss.ch/textes/d/D8569.php Švicarski zgodovinski leksikon]</ref> in pravih vojn v današnji Švici. Do bitke pri Morgartnu (1315) je prišlo zaradi spora okoli pašnih pravic med kantonom [[kanton Schwyz|Schwyz]] in benediktinskim samostanom v Einsiedelnu, ki so ga podpirali Habsburžani.<ref>[http://www.hls-dhs-dss.ch/textes/d/D25760.php Švicarski zgodovinski leksikon]</ref> == Viri == {{sklici|2}} == Glej tudi == [[Slika:Alpe_Mali_Dru.jpg|300px|thumb|Pogled na [[Mali Dru]] v alpskem masivu [[Mont Blanc]]]] * [[Julijske Alpe]] * [[Kamniško-Savinjske Alpe]] * [[Karnijske Alpe]] * [[CIPRA]] == Zunanje povezave == * [http://www.summitpost.org/alps-eastern-part/152667 Vzhodne Alpe na summitpost] {{ikona en}} * [http://www.summitpost.org/alps-western-part/155280 Zahodne Alpe na summitpost] {{ikona en}} * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/17356/Alps Encyclopædia Britannica, geslo Alpe, Article Free Pass] {{ikona en}} {{Zbirka|Category:Alps|Alpe}} {{wikislovar}} [[Kategorija:Alpidi]] [[Kategorija:Gorovja v Evropi]] [[Kategorija:Gorovja v Franciji]] [[Kategorija:Gorovja v Švici]] [[Kategorija:Gorovja v Avstriji]] [[Kategorija:Gorovja v Nemčiji]] [[Kategorija:Gorovja v Italiji]] [[Kategorija:Gorovja v Sloveniji]] [[Kategorija:Alpe|*]] {{normativna kontrola}} 2axkzjrgyao69kgsxlxp5sn71up3fl1 6659946 6659944 2026-04-15T10:46:16Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-23166-28|~2026-23166-28]] ([[User talk:~2026-23166-28|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] 6625967 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora |name=Alpe |native_name= {{plainlist| * {{lang-fr|Les Alpes}} * {{lang-de|Alpen}} * {{lang-it|Alpi}} }} |photo=Massif du Mont Blanc.JPG |photo_caption= Mont Blanc, najvišja gora v Alpah |country = [[Avstrija]] |country1= [[Francija]] |country2= [[Italija]] |country3= [[Lihtenštajn]] |country4= [[Monako]] |country5= [[Nemčija]] |country6= [[Slovenija]] |country7= [[Švica]] |state_type=Regija |region= |border=| border1= |geology=metamorfne in magmatske kamnine | geology1=[[fliš]] | geology2=[[apnenec]] | period=[[terciar]] | orogeny=[[Alpidska orogeneza]] |area_km2= 200000 |length_km= 1200 |length_orientation= |width_km= 250 |width_orientation= |highest=[[Mont Blanc]] | elevation_m = 4808,73 | elevation_ref = <ref name="BFM4809">{{navedi novice|url=http://www.bfmtv.com/planete/le-mont-blanc-passe-de-4-810-metres-a-4-8087-metres-913753.html|title=Le Mont-Blanc passe de 4.810 mètres à 4.808,7 mètres}}</ref> |coordinates = {{koord novi|45|49|58|N|06|51|54|E|format=dms|display=inline}} |range_coordinates = {{koord novi|46|30|N|09|19|E|format=dms|display=inline,title}} |range_coordinates_note = <!--Coordinates of Splügen Pass--> |map_image=Alpenrelief 01.jpg | map_caption=Relief Alp. Glej tudi [[:File:Alpenrelief 02.jpg|zemljevid z označenimi državnimi mejami]]. }} [[File:Aletschgletscher mit Pinus cembra1.jpg|right|thumb|300px|Ledenik Aletsch v Bernskih Alpah, Švica.]] '''Alpe''' so [[gorovje|gorski sistem]] v osrednji [[Evropa|Evropi]], ki se razteza v 1200 [[kilometer|km]] dolgem loku med [[Genovski zaliv|Genovskim zalivom]] in [[reka|reko]] [[Donava|Donavo]] pri [[Dunaj]]u. So najvišje in najbolj gosto poseljeno gorovje Evrope, pokrivajo ozemlja [[Francija|Francije]], [[Italija|Italije]], [[Avstrija|Avstrije]], [[Švica|Švice]], [[Nemčija|Nemčije]], [[Lihtenštajn|Lihtenštajna]] in [[Slovenija|Slovenije]]. Alpe zavzemajo površino približno 300.000 km², na njihovem območju pa prebiva okoli 20 [[milijon]]ov ljudi. Število prebivalcev se spreminja glede na [[letni čas]], saj je za Alpe značilna sezonska in [[turizem|turistična]] poselitev v višjih predelih. Tu se nahajajo večje bolj ravne površine, ki [[poletje|poleti]] služijo kot [[pašnik]]i in nemalokrat [[zima|pozimi]] kot [[Smučišče|smučišča]]. Gorovje leži na poti med [[Srednja Evropa|osrednjo]] ter [[južna Evropa|južno Evropo]], zaradi česar ima [[zgodovina|zgodovinski]] pomen zlasti kot tranzitna pot. Alpe so [[gospodarstvo|gospodarsko]] pomembne kot stičišče turizma, [[kmetijstvo|kmetijstva]], [[gozdarstvo|gozdarstva]], pridobivanja [[elektrika|električne]] [[energija|energije]] na [[hidroelektrarna]]h ter izkopavanja [[sol]]i in [[Železo|železove rude]]. == Etimologija == Latinska beseda ''Alpes'' morda prihaja iz besed ''altus'' (visok) ali ''albus'' (bel), po poznoantičnem [[filologija|filologu]] Marusu Serviusu Honoratusu je beseda keltskega izvora in pomeni visoko goro. Možen je tudi izvor iz predindoevropske besede ''*alb'' (hrib), iz česar izhaja [[Albanija]], pa tudi v rimskih časih ''Albania'' (dežela na vzhodnem [[Kavkaz]]u) in ''Albania/Albany'', starinski angleški izraz za [[Škotska|Škotsko]].<ref>http://www.etymonline.com/index.php?allowed_in_frame=0&search=alps&searchmode=none Online etymology dictionary</ref> Izraz Alpe se uporablja tudi za številna druga gorovja, na primer: * Apuanske Alpe (najvišji vrh Mt. Pisanino, 1946 m), v Italiji, del Apeninov * Dinarske Alpe, drugo ime za [[Dinarsko gorstvo]] (Maja Jezercë 2694 m), zahodni Balkan, najvišji predel so [[Prokletije]] * Transilvanske Alpe, drugo ime za Južne [[Karpati|Karpate]] v [[Romunija|Romuniji]] (Moldoveanu 2544 m) * Avstralske Alpe (Mt. Kosciuszko 2228 m) * Japonske Alpe (Mt. Kita 3193 m), na otoku [[Honšu]] * Montes Alpes, gorovje na [[Luna|Luni]] == Geografija == Manjše gorske skupine v Alpah zlahka definiramo med posameznimi prelazi, definicija večjih skupin pa je zelo raznolika. Italijanska razdelitev iz leta 1924 oz. 1926 deli Alpe na Zahodne, Osrednje in Vzhodne, na 26 sekcij in 112 skupin.<ref>Comitato Geografico Nazionale Italiano (Hrsg.): Nomi e limiti delle grandi parti del Sistema alpino. In L'Universo. Anno Vili, n. 9, Firenze, 1926.</ref> Julijske Alpe po tej definiciji vključujejo tudi [[Gorski Kotar]], Julijske Predalpe pa celotno [[Istra|Istro]].<ref name="planinski vestnik">[http://www.planinskivestnik.com/files/File/arhiv_pdf_pv_2006_05.pdf#page=82 Planinski vestnik, maj 2006, str. 80-81] Pridobljeno 18. januar 2014.</ref> Švicarska krovna planinska organizacija SAC (Schweizer Alpenclubs) uporablja delitev bolj ali manj po mejah kantonov,<ref>[http://www.stadler-markus.de/bibliothek/sac-clubfuehrer.html Delitev po SAC]</ref> nemške zveze pa imajo svojo razdelitev za Vzhodne Alpe.<ref>Franz Graßler: Alpenvereinseinteilung der Ostalpen (AVE). Alpenvereins-Jahrbuch. In: DAV, OeAV, AVS (Hrsg.): Berg '84. Band 108, 1984, S. 215–224.</ref> Novejši poskus poenotenja razdelitve celotnih Alp sega v leto 2006, ko jo je definiral Sergio Marazzi v okviru [[SOIUSA]] (''Suddivisione orografica internazionale unificata del Sistema Alpino'', Mednarodna standardizirana orografska razdelitev Alp).<ref name="Marazzi">Marazzi, Sergio (2012). ''SOIUSA - Suddivisione orografica internazionale unificata del Sistema Alpino '', [http://www.fioridimontagna.it/it/soiusa/soiusa.htm www.fioridimontagna.it], Pridobljeno 18. januar 2014.</ref> Po SOIUSA razdelimo Alpe na dva dela ([[Vzhodne Alpe]] in [[Zahodne Alpe]]), razmejitev poteka preko [[Bodensko jezero|Bodenskega]] in [[Komsko jezero|Komskega jezera]]), 5 velikih sektorjev (Jugozahodne, Severozahodne, Centralne vzhodne, Severne vzhodne in Južne vzhodne Alpe), 36 sekcij, 31 relativnih sektorjev, 132 podsekcij in 30 relativnih sektorjev. Na spodnjem seznamu so zraven še najvišji vrhovi posameznih skupin, oštevilčenje je enako kot na sliki. [[File:SOIUSA-sezioni.png|right|thumb|300px|Razdelitev Alp na 5 velikih sektorjev (različne barve) in 36 sekcij (SOIUSA).]] ===Zahodne Alpe=== {{glavni|Zahodne Alpe}} Jugozahodne Alpe * 1. [[Ligurske Alpe]] (Punta Marguareis, 2661 m) * 2. [[Primôrske Alpe]] (Monte Argentera, 3297 m), včasih tudi Maritimske Alpe * 3. [[Provansalske Alpe]] in Predalpe (Tete de l'Estrop, 2961 m) * 4. [[Kotijske Alpe]] (Monviso, 3841 m) * 5. [[Dofinejske Alpe]] (Barre des Écrins, 4102 m), včasih tudi Dofinejske Alpe * 6. [[Dofinejske Predalpe]] (Grande Tete de l'Obiou, 2790 m) Severozahodne Alpe [[File:Mont Blanc view from a plane.jpg|right|thumb|300px|Mt. Blanc iz zraka]] * 7. [[Savojske Alpe]] ([[Mont Blanc]], 4810 m), včasih tudi Grajiške Alpe * 8. [[Savojske Predalpe]] (Haute Cime des Dents du Midi, 3257 m) * 9. [[Peninske Alpe]] (Monte Rosa, 4634 m) * 10. [[Adulske Alpe|Lepontinske Alpe]] (Monte Leone, 3552 m) * 11. [[Luganske Predalpe]] (Pizzo di Gino, 2245 m) * 12. [[Bernske Alpe]] v širšem smislu (Finsteraarhorn, 4274 m) * 13. [[Glarnske Alpe]] v širšem smislu (Tödi, 3620 m) * 14. [[Švicarske Predalpe]] (Schilthorn, 2970 m) [[File:Französisch-Italienische Alpengliederung 1924.svg|right|thumb|300px|Delitev na tri dele, 26 sekcij in 112 skupin iz leta 1924.]] ===Vzhodne Alpe=== {{glavni|Vzhodne Alpe}} Osrednje vzhodne Alpe * 15. [[Zahodne Retijske Alpe]] ([[Piz Bernina]], 4049 m) * 16. [[Vzhodne Retijske Alpe]] ([[Wildspitze]], 3772 m) * 17. [[Zahodne Ture]], tudi Visoke Ture ([[Großglockner]], 3798 m) * 18. [[Vzhodne Ture]], tudi Nizke Ture (Hochgolling, 2863 m) * 19. [[Koroško-Štajerske Alpe]] ([[Eisenhut (gora)|Eisenhut]], 2441 m), kamor sodijo [[Krške Alpe]] * 20. [[Štajerske Predalpe]] (Ameringkogel, 2184 m), vključuje tudi [[Kobansko]] s [[Košenjak|Košenjakom]] Severne vzhodne Alpe * 21. [[Severne Tirolske apneniške Alpe]] (Parseierspitze, 3040 m) * 22. [[Bavarske Alpe]] (Großer Krottenkopf, 2657 m) * 23. [[Tirolske skrilaste Alpe]] (Lizumer Reckner, 2884 m) * 24. [[Salzburške Alpe]] (Hochkönig, 2941 m) * 25. [[Salzkammergut in Zgornjeavstrijske Alpe]] (Hoher Dachstein, 2993 m) * 26. [[Severne Štajerske Alpe]] ([[Hochtor]], 2369 m) * 27. [[Severne Spodnjeavstrijske Alpe]] (Hochstadl, 1919 m) Južne vzhodne Alpe * 28. [[Južne Retijske Alpe]] ([[Ortler]], 3905 m) * 29. [[Bergamske Alpe in Predalpe]] (Pizzo di Coca, 3052 m) * 30. [[Predalpe nad Brescio in Gardo]] (Monte Cadria, 2254 m) * 31. [[Dolomiti]] ([[Marmolada]], 3342 m) * 32. [[Beneške Predalpe]] (Col Nudo, 2472 m) * 33. [[Karnijske Alpe|Karnijske]] in [[Ziljske Alpe]] (Monte Coglians, 2780 m) * 34. [[Julijske Alpe]] v širšem smislu ([[Triglav]], 2864 m), se delijo naprej na Julijske Alpe in Julijske Predalpe * 35. [[Kamniško-Savinjske Alpe]] ([[Grintovec]], 2558 m). * 36. [[Slovenske Predalpe]] ([[Porezen]], 1630 m), se delijo naprej na Zahodne Slovenske Predalpe (Škofjeloško-Cerkljansko, Polhograjsko in Rovtarsko hribovje), Vzhodne Slovenske Predalpe ([[Posavsko hribovje]]) in Severovzhodne Slovenske Predalpe ([[Pohorje]] in [[Paški Kozjak]]). === Najvišji vrhovi Alp – štiritisočaki === [[File:Matterhorn from Domhütte - 2.jpg|right|thumb|300px|Matterhorn]] {| class="wikitable sortable" ! align=left | ime ! align=left | višina ! align=left | skupina |- | [[Mont Blanc]] | 4810 m | Savojske Alpe |- | Monte Rosa | 4634 m | Peninske Alpe |- | Dom (Mischabel)|Dom | 4545 m | Peninske Alpe |- | Weisshorn | 4505 m | Peninske Alpe |- | [[Matterhorn]] | 4478 m | Peninske Alpe |- | Grand Combin | 4314 m | Peninske Alpe |- | Finsteraarhorn | 4273 m | Bernske Alpe |- | Aletschhorn | 4192 m | Bernske Alpe |- | Barre des Écrins | 4102 m | Dolfinejske Alpe |- | [[Gran Paradiso]] | 4061 m | Savojske Alpe |- | Piz Bernina | 4049 m | Zahodne Retijske Alpe |- | Weissmies | 4023 m | Peninske Alpe |} Prvi se je na vse glavne alpske štiritisočake povzpel [[Karl Blodig]] (okrog leta 1900). === Porazdelitev alpskih vrhov z nadmorsko višino 2.000 m ali več po državah === {| class="wikitable sortable" |- !Country!!2000+!!2500+!!3000+!!3500+!!4000+!!Total |- |align=left|[[Avstrija]] (AT) |align=right|206 |align=right|150 |align=right|93 |align=right|14 |align=right|0 |align=right|463 |- |align=left|[[Francija]] (FR) |align=right|71 |align=right|95 |align=right|75 |align=right|40 |align=right|4 |align=right|285 |- |align=left|[[Nemčija]] (DE) |align=right|14 |align=right|11 |align=right|0 |align=right|0 |align=right|0 |align=right|25 |- |align=left|[[Italija]] (IT) |align=right|149 |align=right|197 |align=right|169 |align=right|48 |align=right|7 |align=right|570 |- |align=left|[[Liechtenstein]] (LI) |align=right|4 |align=right|1 |align=right|0 |align=right|0 |align=right|0 |align=right|5 |- |align=left|[[Slovenija]] (SI) |align=right|318 |align=right|34 |align=right|0 |align=right|0 |align=right|0 |align=right|352 |- |align=left|[[Švica]] (CH) |align=right|66 |align=right|114 |align=right|147 |align=right|44 |align=right|24 |align=right|395 |- class="sortbottom" |align=left|'''Alpe skupaj''' |align=right|507 |align=right|530 |align=right|416 |align=right|117 |align=right|29 |align=right|1599 |} 175 izmed teh vrhov je na meddržavnih mejah. == Geologija == {{glavni|Geologija Alp}} [[File:Alps geology map en.jpg|left|thumb|300px|Geološka karta Alp.]] Alpe so [[orogeneza|nastale]] postopoma, procesi iz različnih geoloških obdobij so opazni kot gorske skupine zgrajene iz različnih kamnin. V [[mezozoik|mezozoiku]] se je edina [[tektonika plošč|tektonska plošča]], na kateri je stala supercelina [[Pangea]], razklala na [[Lavrazija|Lavrazijo]] na severu in [[Gondvana|Gondvano]] na jugu, vmes pa je bilo morje [[Tetis]].<ref name="Graciansky">Graciansky (2011), 1-2</ref> Proti koncu mezozoika, v pozni [[kreda|kredi]], sta obe celini stisnili morje med njima, pri čemer se je morsko dno dvignilo v gorsko verigo od [[Gibraltar]]ja, preko Alp in [[Himalaja|Himalaje]] do [[Indonezija|Indonezije]]. Nastanek Alp je torej manjši del tega procesa, ki traja še danes, ko Alpe rastejo na stiku afriške in evrazijske plošče.<ref name="Gerrard16">Gerrard, (1990), 16</ref> Alpe so večinoma zgrajene iz morskih [[sedimentne kamnine|sedimentnih kamnin]], nekaj je tudi [[magma]]tskih [[intruzija|intruzij]], na primer [[granit]]na na Adamellu (3539 m, Južne Retijske Alpe, Italija). Že [[Kelti]] so v Alpah kopali [[baker|bakreno]] rudo, Rimljani so začeli izkoriščati tudi nahajališča [[zlato|zlata]] in [[železo|železa]].<ref>Shoumatoff (2001), 49–53</ref> Bogata so tudi nahajališča [[kristal]]ov<ref>Roth, 10–17</ref>, na primer [[cinabarit]]a, [[ametist]]a in [[kamena strela|kamene strele]]. == Ledeniki == Poledenitve v obdobju [[miocen]]a so povzročile značilne [[erozija|erozijske]] oblike,<ref name="Gerrard16" /> ki jih je sredi 19. stoletja opazil in pojasnil [[Louis Agassiz]], oče koncepta [[ledena doba|ledene dobe]].<ref name="Shoumatoff63ff">Shoumatoff (2001), 63–68</ref> Ledeniške doline so oblikovane v obliki črke U, s strmimi stenami in širokim dnom, erodiran material se kopiči v [[morena]]h na robu, v sredini ali na koncu ledenika.<ref name="Gerrard132">Gerrard, (1990), 132</ref><ref name="Shoumatoff63ff" /> V zadnjem stoletju je opazno izginjanje, umikanje in tanjšanje [[ledenik]]ov, leta 1876 so alpski ledeniki pokrivali 1817 km², leta 1973 le še 1342 km². Tudi [[Triglavski ledenik]]<ref>[http://www.dedi.si/dediscina/449-triglavski-ledenik Triglavski ledenik]</ref> in [[Ledenik pod Skuto]]<ref>[http://www.dedi.si/dediscina/60-ledenik-pod-skuto Ledenik pod Skuto]</ref> sta se močno zmanjšala in se ne premikata več. Največji ledenik v Alpah je Aletsch (Bernske Alpe, Švica), ki je dolg 23,6 km in pokriva 117,6 km². == Hidrologija == [[File:Tagliamento da Aonedis.JPG|Tagliamento da Aonedis|right|thumb|300px|Obsežna prodišča ob reki Tilment (''Tagliamento'').]] Čeprav Alpe pokrivajo le ~11 % Evrope, prispevajo 90 % vode nižjeležečim predelom. Vodo se izkorišča v hidroelektrarnah, za namakanje in za pitje.<ref>Chatré, Baptiste, et al. (2010), 5</ref> Kar 80 % pitne vode v Milanu pride iz Alp,<ref name = "Chatré9">Chatré, Baptiste, et al. (2010), 9</ref><ref name="Benniston et. al. 2011, 1">Benniston et al. (2011), 1</ref><ref>Price, Martin. ''Mountains: Globally Important Eco-systems". University of Oxford</ref> več kot 500 hidroelektrarn alpskega loka pa proizvede do 2900 KW elektrike vsako uro.<ref name = "Chatré8">Chatré, Baptiste, et al. (2010), 8</ref> Velike evropske reke, kot so [[Ren]], [[Rona]], [[Pad]], [[Inn]] (ki se izliva v [[Donava|Donavo]], ki ne izvira v Alpah), pripadajo [[severno morje|severnomorskemu]] in [[sredozemsko morje|sredozemskemu]] povodju, običajno posebej ločimo še [[jadransko morje|jadransko]] in [[črno morje|črnomorsko]]) povodje. Gorske reke imajo velika nihanja vodostaja, zlasti spomladi zaradi taljenja [[sneg]]a, prinašajo velike količine proda. Na robu Alp je [[Ženevsko jezero]], ki je s 580 km² daleč največje alpsko jezero. Za primerjavo, [[Gardsko jezero]] (370 km²), [[Bohinjsko jezero]] (3,18 km²), [[Krnsko jezero]] (5,6 ha ali 0,056 km²). == Ekologija == === Rastlinstvo === [[File:LeontopodiumAlpinum-3.jpg|left|thumb|300px|Planika (''Leontopodium alpinum'').]] V alpskem svetu je bilo opisanih 13000 vrst<ref name = "Chatré8"/> rastlin, ki rastejo na travnikih, v močvirjih, gozdovih (listnatih in iglastih) ter na kamniti podlagi ([[melišče|melišča]], morene, gola skala).<ref name="Reynolds43ff">Reynolds, (2012), 43–45</ref> [[Gozdna meja]] je različno visoka glede na usmerjenost pobočja (sever, jug) in lego posameznega območja v Alpah. Listnati gozd, ki ga sestavljajo [[bukev]], [[hrast]], [[jesen (drevo)|jesen]] in [[beli javor]], raste strnjeno do višine 1200 m na severni strani Alp, na južni pa do 1500 m, ponekod do 1700 m.<ref>Shoumatoff (2001), 75</ref> Nad listnatim gozdom je pas rušja (''[[bor (drevo)|Pinnus]] mugo''), nad njim pa pas nizkega grmičevja, zlasti [[dlakavi sleč|dlakavega sleča]] (rododendron).<ref>Beattie (2006), 17</ref> Alpske rože številnih vrst nad gozdno mejo so zaščitene in jih najdemo tudi do višine 4000 m. Verjetno najbolj prepoznavno alpski rožo – [[planika|planiko]] (''Leontopodium alpinum''), najdemo na višinah med 1400 in 3400 m.<ref name="Reynolds43ff" /> Zaradi ekstremnih in stresnih razmer gorske rastline proizvajajo številne sekundarne [[metabolit]]e, ki so zanimivi za [[farmacija|farmacijo]] in [[medicina|medicino]],<ref>Kala, C.P. and Ratajc, P. 2012.[http://rd.springer.com/article/10.1007/s10531-012-0246-x "High altitude biodiversity of the Alps and the Himalayas: ethnobotany, plant distribution and conservation perspective".] ''Biodiversity and Conservation'', 21 (4): 1115–1126.</ref> deli rastlin se uporabljajo jih tudi v [[zdravilstvo|zdravilstvu]] in za pripravo [[čaj]]ev. === Živalstvo === [[File:AlpineIbex.jpg|AlpineIbex|right|thumb|300px|Alpski kozorog (''Capra ibex'').]] Opisanih je bilo 30000 alpskih živali, od žuželk do [[medved]]a, nekatere vrste lahko preživijo zgolj v specifični mikroklimi nad ali pod snežno mejo.<ref name = "Chatré8"/><ref>Shoumatoff (2001), 90, 96, 101</ref> Največja žival visokih gora je [[alpski kozorog]] (''Capra ibex''), ki so ga našli do višine 3000 m<ref>Shoumatoff (2001), 104</ref>, [[gams]]i (''Rupicapra rupicapra'') živijo nekoliko nižje.<ref name="Shoumatoff102ff">Shoumatoff (2001), 102–103</ref> V Vzhodnih Alpah še najdemo medveda (''Ursus arctor''), tudi v Sloveniji. Od [[glodavci|glodavcev]] so najbolj znani [[Alpski svizec|svizci]] (''Marmota marmota''), ki večinoma živijo v podzemnih rovih nad gozdno mejo do višine 2700 m in pozimi [[hibernacija|hibernirajo]].<ref name="Shoumatoff102ff" /> Največje ptice so [[planinski orel]] (''Aquila chrysaetos''), ponovno naseljeni [[brkati ser]] (''Gypaetus barbatus''), zelo razširjena je tudi [[planinska kavka]] (''Pyrrhocorax graculus'').<ref name="Shoumatoff97ff">Shoumatoff (2001), 97–98</ref> [[Plazilci]], npr. [[modras]] (''Vipera ammodytes'') in [[gad]] (''Vipera berus''), živijo pod snežno mejo, [[planinski močerad]] (''Salamandra atra'') se je prilagodil na okolje tako, da leže žive mladiče. V potokih, bogatih s kisikom, živijo [[postrvi]]. Od žuželk so najbolj opazni [[metulji]], zlasti iz rodu ''[[Parnassius]]'', in zaščiteni [[alpski kozliček]] (''Rosalia alpina'').<ref>Shoumatoff (2001), 91</ref> == Tranzitne poti == [[File:Andermatt-Teufelsbruecke.jpg|left|thumb|300px|Hudičev most (spodnji) v bližini Gotthardskega prelaza, prvi most na tem mestu je bil zgrajen leta 1230.]] Preko Alp vodi veliko poti, cest in železnic predvsem v smeri sever-jug. [[Rimljani]] so čez prelaze zgradili prve prave ceste, med [[industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]] pa so položili prve železniške tire, mnoge skozi dolge predore. Danes je verjetno najbolj prometen alpski [[prelaz Brenner]] na nadmorski višini 1370 m med Italijo ([[Južna Tirolska]]) in Avstrijo ([[Tirolska]]). Mnogi visoki prelazi so pozimi zaprti zaradi snega in nevarnosti plazov, zaradi preusmeritve prometa skozi predore so danes pomembni predvsem zaradi turizma. Najvišji cestni asfaltirani prelazi v Alpah so ''Col de I'Iseran'' (2770 m, Savojske Alpe, Francija), ''[[Prelaz Stelvio|Stelvio]]'' (2757 m, Zahodne Retijske Alpe, Italija), ''Col Agnel'' (2744 m, Kotijske Alpe, Francija/Italija), najvišji slovenski prelaz je ''[[Vršič]]'' (1611 m, Julijske Alpe). Najvišja asfaltirana cesta (slepa ulica) v Alpah je ''cesta na Ötztalski ledenik'' (2830 m, Vzhodne Retijske Alpe, Avstrija), v Sloveniji pa ''[[Mangartska cesta]]'' (2072 m, Julijske Alpe). Najdaljši železniški predori so: ''[[Bazni predor Gotthard]]'' (57 km) in ''[[bazni predor Lötschberg]]'' (34,5 km, Bernske Alpe, Švica), ''Simplon'' (19,8 km, Lepontinske Alpe, Italija/Švica) in ''Vereina'' (19,1 km, Zahodne Retijske Alpe, Švica), najdaljši v Sloveniji je ''[[Železniški predor Karavanke|karavanški]]'' (7976 m). Najdaljši alpski cestni predori so ''[[Cestni predor Gotthard|Gotthard]]'' (16,9 km, Švica, med [[Kantoni Švice|kantonoma]] [[Kanton Uri|Uri]] in [[Kanton Ticino|Ticino]]), ''Arlberški'' (14 km, Avstrija, med [[Predarlska|Predarlsko]] in [[Tirolska|Tirolsko]]) in ''[[predor pod Mont Blancom]]'' (11,6 km, Italija/Francija). Najdaljši predor v slovenskem delu Alp je ''[[avtocestni predor Karavanke]]'' (7864 m). Izbor najpomembnejših čezalpskih povezav (preko Alp od zahoda proti vzhodu, glavni prelazi so v poševnem tisku): *[[Marseille]] – [[Nica]] – ''[[Tenda (prelaz)|Tenda]]'' – Cuneo – [[Torino]] *[[Avignon]] – Sisteron – Barcelonnette – ''Col de Larche/Colle della Maddalena'' – Cuneo – Mondovì – [[Genova]] *[[Nîmes]] – Tarascon – Apt – Sisteron – [[Briançon]] – ''Col de Montgenèvre'' – Susa – Torino ([[Via Domitia]]) *Vienne – Chambéry – Albertville – Bourg-Saint-Maurice – ''[[Mali Sveti Bernard]]'' – dolina Aoste – Milano (Alpis Graia) *[[Lyon]] – Chambéry – ''[[Mont Cenis]]'' ali ''[[cestni predor Fréjus]]'' – Susa – Torino *[[Dijon]] – [[Ženeva]] – [[Chamonix]] – ''[[Predor pod Mont Blancom]]'' – [[dolina Aoste]] – Torino *[[Besançon]] – [[Lozana]] – [[Martigny]] – ''[[Veliki Sveti Bernard]]'' – [[dolina Aoste]] – Vercelli – [[Pavia]] – [[Piacenza]] – [[Parma]] (''Alpis Pœnina'') *Dijon – Lozana – [[Brig]] – ''[[prelaz Simplon]]'' – Domodossola – [[Milano]] *[[Karlsruhe]] – [[Freiburg im Breisgau]] – [[Basel]] – [[Bern]] – ''[[Bazni predor Lötschberg|Lötschberg]]'' – Brig – ''prelaz Simplon'' – Domodossola – Milano *Stuttgart – Zürich – Luzern – Göschenen – ''cestni predor Gotthard'' – Airolo – Bellinzona – Milano *[[Ulm]] – [[Memmingen]] – [[Bregenz]] – [[Chur]] – ''[[Prelaz San Bernardino]]'' – [[Bellinzona]] – Milano *[[Augsburg]] – [[Füssen]] – Reutte – Fernpass – Imst – Landeck – ''prelaz Reschen'' – [[Merano]] – [[Bolzano]] – [[Verona]] ([[Via Claudia Augusta]]) *Augsburg – Landsberg am Lech – (ali: [[München]] –) [[Garmisch-Partenkirchen]] – Mittenwald – Seefelder Sattel – [[Innsbruck]] – ''[[prelaz Brenner]]'' – Bolzano – Verona ([[Via Raetia]]) *München – Rosenheim–Kufstein – Innsbruck – ''prelaz Brenner'' – Bolzano – Verona *München – [[Rosenheim]] – Bad Reichenhall – [[Salzburg]] – ''[[Turski prelaz]]'' – [[Špital ob Dravi]] – Villach/[[Beljak]] – Udine/[[Videm, Italija|Videm]] – Portogruaro – Mestre ali Špital ob Dravi – Villach/Beljak – Udine/Videm – Triest/[[Trst]] *Wels – ''[[Pyhrnski prelaz]]'' – Liezen – [[Gradec]] – [[Maribor]] – [[Ljubljana]] – Triest/Trst *[[Dunaj]] – Wiener Neustadt – ''[[Semmering (prelaz)|Semmering]]'' – Bruck an der Mur – Gradec – Maribor – Ljubljana – Triest/Trst Pomembne znotrajalpske tranzitne poti, ki prav tako omogočajo povezavo med alpskimi prehodi, zlasti na daljših razdaljah, so *Nica – Digne-les-Bains – Gap – Grenoble – Chambéry – Ženeva *Ženeva/Lozana – Brig – ''[[Furka (prelaz)|Furka]]'' – ''[[Oberalp (prelaz)|Oberalp]]'' – Chur – Bludenz – ''[[Arlberg (prelaz)|Arlberg]]'' – [[Innsbruck]] – Zell am See – Bischofshofen – Liezen – ''Semmering'' – Wiener Neustadt – Dunaj *Como – Sondrio – ''Stilfser Joch'' ali ''prelaz Tonale'' – Bolzano – Lienz – Villach/Beljak – Klagenfurt/[[Celovec]] – ''Packsattel'' – Graz/Gradec == Zgodovina == === Od prazgodovine do Napoleona === Po zadnji [[Ledena doba|ledeni dobi]] so se pozno [[Paleolitik|paleolitske]] skupnosti naselile ob jezerih in v jamskih sistemih. Znana najdišča so v jamah pri Vercorsu blizu [[Grenoble|Grenobla]] (Dofinejske Predalpe, Francija), mostišča na jezeru Mondsee (Salzkammergut in Zgornjeavstrijske Alpe, Avstrija) in [[jamske poslikave]] ter [[petroglif]]i v Val Camonici (Bergamske Alpe, Italija).<ref name="#1">Beattie, (2006), 25</ref> Najbolj znan prazgodovinski dokaz migracij preko Alp je človeška [[mumija]], poimenovana [[Ötzi]], ki so jo našli blizu italijansko-avstrijske meje leta 1991.<ref>[http://www.cell.com/current-biology/abstract/S0960-9822%2808%2901254-2 Luca Ermini et al., "Complete Mitochondrial Genome Sequence of the Tyrolean Iceman," ''Current Biology'', vol. 18, no. 21 (30 October 2008), pp. 1687–1693].</ref> [[Kelti]] so se naselili v Švici 1500–1000 pr. n. š., na vzhodu so živeli Retijci, na zahodu pa Helveti in Alobrogi. Med drugim so kopali [[sol]] v bližini [[Salzburg]]a, ([[Halštatska doba|halštatska kultura]]),<ref name="#1"/> znani so bili po izdelavi okrašenega orožja in nakita ([[La Tene|latenska kultura]]).<ref>Fleming (2000), 2</ref><ref>Shoumatoff (2001), 131</ref> Med [[Druga punska vojna|drugo punsko vojno]] je [[Hanibal]] leta 218 pr. n. š. prečkal Alpe s 38 000 pešaki, 8000 konjeniki in 37 bojnimi [[slon]]i.<ref>Lancel, Serge, (1999), 71</ref> Čeprav ni natančno znano, kje je prečkal Alpe in ni materialnih dokazov prehoda vojske, gre za enega najbolj znanih antičnih vojaških pohodov. Rimljani so kasneje zgradili številne ceste čez alpske prelaze, ki so se uporabljale še daleč v sredni vek.<ref>Prevas (2001), 68–69</ref> Rimljani so leta 121 pr. n. š. premagali Alobroge v dolini Rone, v [[Galske vojne|galskih vojnah]] pod poveljstvom [[Julij Cezar|Julija Cezarja]] pa še Helvete 58 pr. n. š..<ref>Beattie, (2006), 27</ref> Rimljani so v Alpah ustanovili številna mesta, pogosto na starejših keltskih naselbinah npr. [[Aosta|Aosto]] (''Augusta Praetoria Salassorum''), [[Lausanne|Lausanno]] (''Lausodunon'') in [[Garmisch-Partenkirchen|Partenkirchen]] (''Partanum'') s kopališči, vilami, arenami in templji. Ob propadu rimskega imperija so se v Alpah neselili [[Germani]] ([[Langobardi]], [[Alemani]], Bavarci in [[Franki]]).<ref>Beattie, (2006), 31, 34</ref> [[File:Suvorov crossing the alps.jpg|right|thumb|300px|General Suvorov prečka Alpe (Vasilij Surikov, 1899).]] V zgodnjekrščanskem obdobju so v Alpah zgradili prve samostane in cerkve, Frankovsko [[Karolinško cesarstvo]] je uvedlo [[fevdalizem]]. Večji del srednjega veka je v Alpah, zlasti na ozemlju današnje Švice, potekalo rivalstvo med cesarstvi/kraljestvi/vojvodinami iz nemškega, francoskega in italijanskega govornega območja. Da bi se zaščitili pred [[Habsburžani]], so štirje kantoni razglasili neodvisnost leta 1291. Po številnih vojnah in pridružitvi dodatnih kantonov se je Švicarska konfederacija dokončno uveljavila kot neodvisna država v 16. stoletju.<ref>Beattie, (2006)</ref> [[Napoleon Bonaparte]] je priključil nekaj alpskih dežel Franciji, leta 1798 pa ustanovil kratkoživo [[Helvetska republika|Helvetsko republiko]]. Po umiku zavezniške vojske z generalom [[Aleksander Suvorov|Suvorovim]] čez zasneženi prelaz Panix (2404 m) v oktobru 1799, je Napoleon naslednje leto prečil z 40.000-glavo vojsko prelaz Veliki Sv. Bernard (2469 m) in zasedel praktično vse alpske dežele.<ref>Shoumatoff (2001), 182–183</ref> === Razvoj alpinizma === Obstaja le malo dokazov o prisotnosti praljudi na alpskih vrhovih. Skozi ves stari in srednji vek so vrhovi veljali za grozljiv svet, kjer domujejo zmaji in demoni, vraževerni ljudje so celo prečkali prelaze s prevezanimi očmi.<ref>Fleming (2000)</ref> V srednjem veku sta opisana dva primera osvajanja vrhov, ki ju lahko štejemo za alpinistično dejanje. Antoine de Ville, je po ukazu francoskega kralja [[Karel VIII. Francoski|Karla VII.]] leta 1492 splezal na Mt. Aiguille (2085 m, Dofinejske Predalpe, Francija), vrh je bil nato neobiskan do leta 1834.<ref name=Peakware>{{navedi splet |url =http://www.peakware.com/peaks.html?pk=4&view=overview |title =Mont Aiguille |publisher =Peakware, the World Mountain Encyclopaedia |accessdate =2 January 2013 }}</ref><ref name=Mont-aiguilleA>{{navedi splet |url =http://www.mont-aiguille.com/montaigu/histoire.html |title =L'ascension historique de 1492 |date =2009-01-12 |publisher =Mont-Aiguille.com |language =fr |trans-title =The historic ascent of 1492 |accessdate =3 January 2013 |archiveurl =https://web.archive.org/web/20090616140030/http://www.mont-aiguille.com/montaigu/histoire.html |archivedate =2009-06-16 }}</ref> Še večjega spoštovanja pa je vreden vzpon na Rocciamelone (3538 m, Savojske Alpe, Italija). Vrh je osvojil križarski vitez Bonifacius Rotarius iz [[Asti]]ja leta 1358, ko se je vrnil iz neuspešne križarske vojne proti Turkom, ki jo je napovedal [[Avignonsko izgnanstvo|avignonski]] [[papež Klemen VI.]]. Zaobljubil se je, da se bo vzpel na prvo goro, ki jo bo zagledal po vrnitvi domov. Na vrh je prinesel bronasti triptih (51 × 53 cm) z napisom ''hic me aportavit bonifacius rotarius civis astensis in honore d ni'' (domini) ''nri'' (nostri) ''yhu'' (Yesus) ''c'' (Christi) ''et beate marie virginis anno dn'' (domini) ''MCCCLVIII p mo'' (primo) ''septembri'' <ref>[http://www.caisusa.it/joomla/650-trittico-rocciamelone/79-con-rotario-sul-rocciamelone Con Rotario sul Rocciamelone]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.lastampa.it/Torino/cmsSezioni/viaggi/200807articoli/7758girata.asp |title=L'alpinismo? E nato sul Rocciamelone (La Stampa, 30 julij 2008) |accessdate=2008-09-16 |archive-date=2008-09-16 |archive-url=https://archive.today/20080916195420/http://www.lastampa.it/Torino/cmsSezioni/viaggi/200807articoli/7758girata.asp |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.filateliareligiosa.it/database-pdf/finish/11-abbazie-santuari-chiese-e-luoghi-sacri/224-rocciamelone-vetta-del-piemonte.html Priložnostna znamka]{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Šele v 18. stol. je alpski svet postal zanimiv, ko so njegovo romantično podobo javnosti predstavili [[Jean-Jacques Rousseau]], [[Albrecht von Haller]], [[Johann Wolfgang von Goethe]], [[Friedrich Schiller]] in drugi, ki so spodbudili nastanek gorskega turizma. V območje večnega snega sta se prva podala [[Benediktinci|benediktinski]] menih Placidus a Spescha (1752–1833) in naravoslovec Horace-Bénédict de Saussure (1740-1799). De Saussure je med drugim poskušal osvojiti Mt. Blanc, ker mu ni uspelo, je prvopristopnikom ponudil nagrado. Dr. Michel Paccard in Jacques Balmat sta vrh osvojila 1786, naslednje leto pa je uspelo tudi de Saussureju. Tudi do osvojitve [[Triglav]]a že nekaj let prej, leta 1778, je prišlo na pobudo premožnega naravoslovca [[Žiga Zois|Žige Zoisa]]. Za znanstveniki in domačini so prišli gorniki in alpinisti, ki so 1857 ustanovili prvo planinsko društvo, angleški ''Alpine Club''. V naslednjih letih so društva in zveze ustanovile tudi alpske države, s tem pa je bilo ustvarjeno okolje za organizirano obiskovanje gora. [[Slovensko planinsko društvo]], predhodnica [[Planinska zveza Slovenije|PZS]], je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893 v Ljubljani. === Svetovni vojni === Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] sta preko Alp tekli [[soška fronta|soška]] in [[tirolska fronta]], na katerih je veliko vojakov izgubilo življenje v snežnih plazovih, zlasti decembra 1916, ko so plazovi na obeh straneh pokopali 10.000 ljudi.<ref>[http://www.history.com/this-day-in-history/soldiers-perish-in-avalanche-as-world-war-i-rages History Channel - na današnji dan, 13. december, 1916]</ref> [[Adolf Hitler]] je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] Nemčiji priključil oziroma zasedel vse alpske države razen Švice, zgradil si je vilo v [[Berchtesgaden]]u. V zadnjih mesecih vojne so zavezniki zasedli ključne prelaze<ref>Mitchell (2007), 7–10</ref> in razblinili vsako upanje za ohranitev alpske trdnjave nacističnega režima (''Alpenfestung''). Naropane umetnine in zlato so po vojni našli v rudnikih soli na območju Altauseeja.<ref>Mitchell (2007), 10, 151</ref> == Planšarstvo == Planšarstvo je poletna migracija ljudi in živali na višja območja, tradicionalna oblika živinoreje v Alpah že iz prazgodovinskih časov (4. tisočletje pr. n. št.),<ref>{{navedi knjigo | last = Barker | first = Graeme | title = Prehistoric Farming in Europe | publisher = Cambridge University Press | location = Cambridge | year = 1985 | isbn = 0-521-22810-7 | url = http://books.google.com/books?id=UVA7AAAAIAAJ&printsec=frontcover#PPA120,M1 | page = 120}}</ref> ki preprečuje, da bi večino gora pod 2000 m prerastel gozd. Navada se je ohranila v vseh alpskih državah, čeprav v bistveno manjšem obsegu kot nekoč. Pastirji prevzamejo skrb za živali večjega števila lastnikov. Večina alpskih pašnikov je pod 2400 m. Največ se pase [[govedo|goveda]] in [[ovca|ovc]], v manjšem obsegu tudi [[koza|koz]] in [[prašič|prašičev]].<ref>[http://books.google.com/books?id=UVA7AAAAIAAJ&printsec=frontcover#PPA115,M1 Barker 115]</ref>. Planšarstvo je pridobilo na pomenu po pandemiji [[kuga|kuge]] v srednjem veku, ker lahko majhno število pastirjev skrbi za velike črede živali. Zaradi sporov s samostani in meščani glede pašnih pravic je prihajalo spopadov<ref>[http://www.hls-dhs-dss.ch/textes/d/D8569.php Švicarski zgodovinski leksikon]</ref> in pravih vojn v današnji Švici. Do bitke pri Morgartnu (1315) je prišlo zaradi spora okoli pašnih pravic med kantonom [[kanton Schwyz|Schwyz]] in benediktinskim samostanom v Einsiedelnu, ki so ga podpirali Habsburžani.<ref>[http://www.hls-dhs-dss.ch/textes/d/D25760.php Švicarski zgodovinski leksikon]</ref> == Viri == {{sklici|2}} == Glej tudi == [[Slika:Alpe_Mali_Dru.jpg|300px|thumb|Pogled na [[Mali Dru]] v alpskem masivu [[Mont Blanc]]]] * [[Julijske Alpe]] * [[Kamniško-Savinjske Alpe]] * [[Karnijske Alpe]] * [[CIPRA]] == Zunanje povezave == * [http://www.summitpost.org/alps-eastern-part/152667 Vzhodne Alpe na summitpost] {{ikona en}} * [http://www.summitpost.org/alps-western-part/155280 Zahodne Alpe na summitpost] {{ikona en}} * [http://www.britannica.com/EBchecked/topic/17356/Alps Encyclopædia Britannica, geslo Alpe, Article Free Pass] {{ikona en}} {{Zbirka|Category:Alps|Alpe}} {{wikislovar}} [[Kategorija:Alpidi]] [[Kategorija:Gorovja v Evropi]] [[Kategorija:Gorovja v Franciji]] [[Kategorija:Gorovja v Švici]] [[Kategorija:Gorovja v Avstriji]] [[Kategorija:Gorovja v Nemčiji]] [[Kategorija:Gorovja v Italiji]] [[Kategorija:Gorovja v Sloveniji]] [[Kategorija:Alpe|*]] {{normativna kontrola}} 87fzjcx2ncl01eehcg3b71jmgrkzkr8 Ludvik XIV. Francoski 0 23668 6659640 6659594 2026-04-14T12:06:16Z Florentina Veršič 146476 /* Odnos z Nizozemsko */Dodani sliki. 6659640 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Ludvik XIV. | title = | successor = [[Ludvik XV.]] | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | image = <!-- Wikidata --> | caption = | succession = [[Kralj Francije]] | predecessor = [[Ludvik XIII.]] }} '''Ludvik XIV.''' (rojen kot '''Louis-Dieudonné'''), [[Francozi|francoski]] [[kralj]], * [[5. september]] [[1638]], [[Saint-Germain-en-Laye]], † [[1. september]] [[1715]], [[Versailles]]. Ludvik XIV. Francoski, znan tudi kot ''Ludvik Veliki'' (''Louis le Grand'') ali ''Sončni kralj'' (''le Roi Soleil''), je bil kralj Francije od leta 1643 do svoje smrti leta 1715. Njegova potrjena vladavina 72 let in 110 dni je najdaljša med vsemi vladarji.<ref>{{Navedi splet|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|title=Louis XIV|date=28. 10. 2009|accessdate=15. 3. 2025|website=MSN Encarta|archive-date=2008-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20080122045003/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761572792/Louis_XIV.html|url-status=dead}}</ref> Kot emblem dobe [[Absolutizem|absolutizma]] v Evropi<ref>Spielvogel 2016, stran 419.</ref> zapuščina Ludvika XIV. vključuje francosko kolonialno širitev, zaključek [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletne vojne]], v katero so bili vpleteni tudi [[Habsburžani]], in vpliv na slog likovne umetnosti in arhitekture v Franciji, vključno s preobrazbo palače Versailles v središče kraljeve moči in politike. Razkošen slog Ludvika XIV. je pomagal definirati francoski baročni slog umetnosti in arhitekture ter promoviral njegovo podobo absolutnega vladarja Francije v zgodnjem modernem obdobju. Ludvik XIV. je začel samostojno vladati Franciji leta 1661 po smrti svojega glavnega ministra [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]]. Verjel je v [[Božanska pravica kraljev|božansko pravico kraljev]] in je nadaljeval delo [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]], da bi ustvaril centralizirano državo, ki bi jo upravljala prestolnica. Ludvik XIV. je skušal odpraviti ostanke [[Fevdalizem|fevdalizma]], ki so še vedno vztrajali v delih Francije, tako da je mnoge pripadnike plemstva prisilil, da so prebivali v njegovi razkošni [[Versajska palača|versajski palači]]. S tem mu je uspelo pomiriti aristokracijo, od katere jih je veliko sodelovalo v uporih Fronde v času njegove mladoletnosti. V Franciji je utrdil sistem absolutne monarhije, ki je trajal do francoske revolucije. Ludvik XIV je uveljavil enotnost vere pod vodstvom Katoliške cerkve. Njegov preklic Nanteškega edikta je odpravil pravice [[Hugenoti|hugenotske]] protestantske manjšine in jih podvrgel valu preganjanj, s čimer so hugenote dejansko prisilili k izselitvi ali spreobrnitvi, s tem pa dejansko uničili francosko protestantsko skupnost. Med dolgo Ludvikovo vladavino je Francija postala vodilna evropska sila in se je redno bojevala. Konflikt s Španijo je zaznamoval njegovo celotno otroštvo, medtem ko se je Ludvik med svojo osebno vladavino boril v treh velikih celinskih spopadih proti močnim tujim zavezništvom: [[Francosko-nizozemska vojna|francosko-nizozemski vojni]], [[Devetletna vojna|devetletni vojni]] in [[Španska nasledstvena vojna|španski nasledstveni vojni]]. Poleg tega je Francija sodelovala v krajših vojnah, kot sta vojna devolucije in vojna reunionov. Vojskovanje je definiralo Ludvikovo zunanjo politiko, ki jo je gnala njegova osebna ambicija po slavi in ​​moči: »mešanica trgovine, maščevanja in pikiranja«.<ref>Nathan 1993, strani 633–649.</ref> Njegove vojne so do skrajnosti obremenile francoske vire, medtem ko se je v miru osredotočil na priprave na naslednjo vojno. Svoje diplomate je učil, da je njihova naloga ustvariti taktične in strateške prednosti za francosko vojsko.<ref>Nathan 1993, stran 633.</ref> Po smrti leta 1715 je Ludvik XIV. svojemu pravnuku in nasledniku [[Ludvik XV. Francoski|Ludviku XV.]] zapustil močno, a od vojne utrujeno kraljestvo, ki je bilo v velikih dolgovih po vojni za špansko nasledstvo, ki je divjala od leta 1701. Nekateri njegovi drugi pomembni dosežki vključujejo gradnjo prekopa [[Canal du Midi]], pokroviteljstvo umetnikov in ustanovitev Francoske akademije znanosti. == Zgodnja leta == [[File:Anonyme - Portrait du Dauphin 01.jpg|thumb|Ludvik XIV. kot majhen otrok, neznan avtor.]] [[File:Acte de naissance de Louis XIV 1738.jpg|thumb|right|upright|Vpis krsta Ludvika XIV. v krstno matično knjigo.]] Ludvik XIV. se je rodil 5. septembra 1638 v Château de Saint-Germain-en-Laye [[Ludvik XIII. Francoski|Ludviku XIII.]] in [[Ana Avstrijska|Ani Avstrijski]]. Poimenovali so ga Louis Dieudonné (''Ludvik, ki ga je dal Bog'')<ref>{{Navedi knjigo|title=La Provence mystique au XVIIe siècle: Antoine Yvan et Madeleine Martin|last=Bremond|first=Henri|publisher=Plon-Nourrit|year=1908|location=Pariz|page=381-382}}</ref> in je od rojstva nosil tradicionalni naslov francoskih [[Prestolonaslednik|prestolonaslednikov]]: dofen (dauphin).<ref>Bluche 1990, stran 11.</ref> V času njegovega rojstva sta bila njegova starša poročena 23 let. Njegova mati je med letoma 1619 in 1631 štirikrat rodila mrtvorojenega otroka. Vodilni sodobniki so ga zato imeli za božji dar, njegovo rojstvo pa za božji čudež.<ref>Barentine 2016, stran 129.</ref> Ludvikov odnos z materjo je bil za tisti čas nenavadno ljubeč. Sodobniki in očividci so trdili, da je kraljica ves svoj čas preživela z Ludvikom.<ref>Panhuysen 2016, stran 26.</ref> Oba sta se zelo zanimala za hrano in gledališče, zato je zelo verjetno, da je Ludvik ta zanimanja razvil skozi tesni odnos z materjo. Ta dolgotrajen in ljubeč odnos je mogoče dokazati z odlomki v Ludvikovih dnevniških zapisih, kot so: :<blockquote>»Narava je bila odgovorna za prve vezi, ki so me vezale na mojo mamo. Toda navezanosti, ki so nastale pozneje zaradi skupnih lastnosti duha, je veliko težje prekiniti kot tiste, ki so nastale zgolj s krvjo.«<ref>Fraser 2006, strani 14–16.</ref></blockquote> Njegova mati je bila tista, ki je Ludviku dala vero v absolutno in božansko moč njegove monarhične vladavine.<ref>Petitfils 2002, strani 30–40.</ref> V otroštvu sta zanj skrbeli guvernanti Françoise de Lansac in Marie-Catherine de Senecey. Leta 1646 je [[Nicolas Villeroi]] postal učitelj mladega kralja. Ludvik XIV. se je spoprijateljil z Villeroievimi majhnimi otroki, zlasti s Françoisom Villeroiem, in je čas preživljal med [[Kraljeva palača, Pariz|pariško kraljevo palačo]] in bližnjim Hotelom de Villeroy. == Manjšina in fronda == === Nasledstvo prestola === Spomladi 1643 je kralj [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvik XIII.]] slutil bližajočo se smrt in se je odločil, da bo uredil svoje zadeve za svojega štiriletnega sina Ludvika XIV. Ker ni zaupal presoji svoje španske žene, kraljice Ane, za katero se je pričakovalo, da bo postala edina [[Regent|regentka]] Francije, je kralj odredil, da bo v imenu njegovega sina odločal regentski svet z Ano na čelu.<ref>Reinhardt 2016, stran 20.</ref> Ludvik XIII. je umrl 14. maja 1643. Kraljica Ana je 18. maja<ref>Kleinman 1985, stran 145.</ref> s pomočjo pariškega parlamenta, sodnega organa plemičev in visoke duhovščine,<ref>Bély 2001, stran 57.</ref> razveljavila oporoko svojega moža in postala edina regentka. Izgnala je moževa ministra Chavignyja in Bouthilierja ter za svojega ministra za zunanje zadeve imenovala grofa Brienna.<ref>Sonnino 1998, strani 217–218.</ref> Ana je imela trdno v rokah smer verske politike, dokler njen sin ni leta 1661 postal polnoleten. Za glavnega ministra je imenovala [[Giulio Raimondo Mazzarino|kardinala Mazarina]] in mu zaupala vsakodnevno vodenje politike. Nadaljevala je politiko svojega pokojnega moža in [[Armand Jean du Plessis de Richelieu|kardinala Richelieuja]], čeprav sta jo slednja hotela odstraniti od političnih zadev, da bi si priborila absolutno oblast v Franciji in zmago v tujini za svojega sina. Ana je Mazarina zaščitila tako, da je izgnala svoja privrženca, vojvodo Beauforta in Marijo de Rohan, ki sta leta 1643 skovala zaroto proti njemu.<ref>Petitfils 2002, strani 34–37.</ref> Najboljši primer dokaza Anine zvestobe Franciji je bilo njeno ravnanje z enim od Richelieujevih mož, kanclerjem [[Pierre Séguier|Pierrom Séguierjem]]. Séguier je Anno leta 1637 ostro zaslišal (kot "navadnega kriminalca", kot se je spominjala), potem ko je odkril, da je svojemu očetu v Španiji izdajala vojaške skrivnosti. Zato je bila Ana leta praktično v hišnem priporu. S tem, ko je učinkovitega Séguierja obdržala na njegovem položaju, je Ana žrtvovala lastna čustva za interese Francije in svojega sina Ludvika. Kraljica si je prizadevala za trajen mir med katoliškimi narodi, vendar šele po francoski zmagi nad njeno rodno Španijo. Delno katoliško je usmerila tudi francosko zunanjo politiko. To je čutila Nizozemska, francoska protestantska zaveznica, ki je leta 1648 s Španijo sklenila ločeni mir.<ref>Petitfils 2002, strani 29–36.</ref> Leta 1648 sta se Ana in Mazarin uspešno pogajala o [[Vestfalski mir|Vestfalskem miru]], ki je končal [[Tridesetletna vojna|tridesetletno vojno]].<ref>Beem 2018, stran 83.</ref> Njegovi pogoji so zagotovili [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko neodvisnost]] od [[Španski imperij|Španije]], podelili nekaj avtonomije različnim nemškim knezom [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in Švedski podelili sedeže v [[Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)|cesarskem parlamentu]] ter ozemlja, ki so nadzorovala ustja rek [[Odra|Odre]], [[Laba|Labe]] in [[Vezera|Vezere]].<ref>Barentine 2016, stran 131.</ref> Francija je od poravnave imela največ koristi. Avstrija, ki ji je vladal [[Habsburžani|habsburški]] cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]], je Franciji odstopila vsa habsburška ozemlja in zahteve v [[Alzacija|Alzaciji]] ter priznala njeno dejansko suverenost nad tremi škofijami [[Metz]], [[Verdun, Meuse|Verdun]] in [[Toul]].<ref>Dvornik 1962, stran 456.</ref> Poleg tega so številne majhne nemške državice iskale francosko zaščito, saj so se želele osvoboditi habsburške nadvlade. To je prineslo ustanovitev [[Renska liga|Renske lige]] leta 1658, ki je še dodatno zmanjšala cesarsko moč. === Zgodnja dejanja === Ko se je tridesetletna vojna končala, je v Franciji izbruhnila državljanska vojna, znana kot [[fronda]]. Ta je dejansko preprečila Franciji, da bi izkoristila Vestfalski mir. Ana in Mazarin sta v veliki meri sledila politiki kardinala Richelieuja in krepila moč krone na račun plemstva in parlamentov. Ana se je bolj ukvarjala z notranjo politiko kot z zunanjimi zadevami. Bila je zelo ponosna kraljica, ki je vztrajala pri božanskih pravicah francoskega kralja.<ref>Kleinman 1985.</ref> [[File:Europe map 1648.PNG|thumb|Evropa po Vestfalskem miru leta 1648.]] Vse to jo je pripeljalo do tega, da je zagovarjala odločno politiko v vseh zadevah, povezanih s kraljevo avtoriteto, na način, ki je bil veliko bolj radikalen od tistega, ki ga je predlagal Mazarin. Kardinal je bil popolnoma odvisen od Anine podpore in je moral uporabiti ves svoj vpliv na kraljico, da bi ublažil nekatera njena radikalna dejanja. Ana je zaprla vsakega aristokrata ali člana parlamenta, ki je izpodbijal njeno voljo. Njen glavni cilj je bil prenesti na sina absolutno oblast v zadevah financ in pravosodja. Eden od voditeljev pariškega parlamenta, ki ga je zaprla, je umrl v zaporu.<ref>Petitfils 2002, strani 70–75.</ref> Frondeurji, politični dediči nezadovoljne fevdalne aristokracije, so si prizadevali zaščititi svoje tradicionalne fevdalne privilegije pred vse bolj centralizirano kraljevo vlado. Poleg tega so verjeli, da jim tradicionalni vpliv in oblast uzurpirajo nedavno oplemeniteni birokrati (Noblesse de Robe ali "plemstvo halje"), ki so upravljali kraljestvo in na katere se je monarhija vse bolj zanašala. To prepričanje je okrepilo nezadovoljstvo plemičev. Leta 1648 sta Ana in Mazarin poskušala obdavčiti člane pariškega parlamenta. Člani so zavrnili pokorščino in ukazali sežgati vse prejšnje kraljeve finančne odloke. Mazarin je na vztrajanje kraljice Ane po navdušenju nad zmago [[Ludvik II. Condéjski|Ludvika II. Condéjskega]] v bitki pri Lensu kot demonstracijo moči aretiral nekdanje člane parlamenta.<ref>Petitfils 2002, strani 80–85.</ref> Z Aninega vidika najpomembnejša aretacija je bila aretacija [[Pierre Broussel|Pierra Broussela]], enega najpomembnejših voditeljev pariškega parlamenta. [[File:Louis XIV en Jupiter, vainqueur de la Fronde.jpg|thumb|Portret Ludvika, zmagovalca fronde, iz leta 1655. Upodobljen je kot bog Jupiter.]] Ljudje v Franciji so se pritoževali nad širjenjem kraljeve oblasti, visoko stopnjo obdavčitve in zmanjšanjem avtoritete pariškega parlamenta ter drugih regionalnih predstavniških subjektov. Zaradi tega so v Parizu izbruhnili nemiri. Ana je bila pod močnim pritiskom prisiljena izpustiti Broussela. Poleg tega je v noči z 9. na 10. februar 1651, ko je bil Ludvik star dvanajst let, množica jeznih Parižanov vdrla v kraljevo palačo in zahtevala, da vidijo svojega kralja. Odpeljali so jih v kraljevo spalnico, kjer so opazovali Ludvika, ki se je pretvarjal, da spi, se pomirili in nato tiho odšli.<ref>Blanning 2008, stran 306.</ref> Grožnja kraljevi družini je Ano spodbudila, da je s kraljem in njegovimi dvorjani pobegnila iz Pariza. Kmalu zatem je sklenitev [[Vestfalski mir|Vestfalskega miru]] Condéjevi vojski omogočila, da se je vrnila, da bi pomagala Ludviku in njegovemu dvoru. Condéjeva družina je bila takrat blizu Ani, zato se je veliki grof strinjal, da ji bo pomagal pri poskusu obnovitve kraljeve oblasti.<ref>Petitfils 2002, strani 84–87.</ref> Kraljičina vojska pod vodstvom Condéja je napadla upornike v Parizu. Upornike je vodila Anina stara prijateljica [[Marie de Rohan]]. Beaufort, ki je pobegnil iz zapora, kamor ga je Ana zaprla pet let prej, je bil vojaški vodja v Parizu pod Contijevim nadzorom. Po nekaj bitkah je bil dosežen politični kompromis. Podpisali so [[Rueilski mir]] in dvor se je vrnil v Pariz. Na Annino žalost je bila njena delna zmaga odvisna od Condéja, ki je želel nadzorovati kraljico in uničiti Mazarinov vpliv. Condéja je sestra spodbudila, da se je obrnil proti kraljici. Potem ko je sklenila dogovor s svojo staro prijateljico Marie de Rohan, ki ji je uspelo vsiliti imenovanje [[Charles de l'Aubespine|Charlesa de l'Aubespinea]] za ministra za pravosodje, je Ana aretirala Condéja, njegovega brata [[Armand de Bourbon, princ Contijski|Armanda de Bourbona, princa Contijskega]] in moža njune sestre Anne Genevieve de Bourbon, vojvodinje Longuevillske. Te razmere niso trajale dolgo in Mazarinova nepriljubljenost je privedla do ustanovitve koalicije, ki sta jo vodili Marie de Rohan in vojvodinja Longuevillska. Ta aristokratska koalicija je bila dovolj močna, da je osvobodila prince, izgnala Mazarina in kraljici Ani naložila praktično hišni pripor. [[File:Louis XIV by Juste d'Egmont.jpg|left|thumb|Portret Justusa van Egmonta med letoma 1649 in 1652.]] Ludvik je bil priča vsem tem dogodkom, kar v veliki meri pojasni njegovo poznejše nezaupanje do Pariza in višje aristokracije.<ref>Petitfils 2002, strani 88–90, 91–98.</ref> »V nekem smislu se je Ludvikovo otroštvo končalo z izbruhom fronde. Ne le, da je življenje postalo negotovo in neprijetno – usoda, ki je doletela številne otroke vseh starosti – ampak je moral Ludvik zaupati svoji materi in Mazarinu politične in vojaške zadeve, ki jih ni mogel globlje razumeti.«<ref name=":0">Hatton 1972, stran 22.</ref> »Družinski dom je včasih postal skoraj zapor, ko je bilo treba Pariz zapustiti, ne v brezskrbnih izletih v druge gradove, temveč v ponižujočih begih.«<ref name=":0" /> Kraljeva družina je bila na ta način dvakrat izgnana iz Pariza, enkrat pa sta bila Ludvik XIV. in Ana aretirana v kraljevi palači v Parizu. Leta fronde so v Ludvika zasadila sovraštvo do Pariza in posledično odločenost, da se čim prej izselijo iz starodavne prestolnice in se nikoli več ne vrnejo.<ref>Hatton 1972, stran 31.</ref> Takoj, ko se je končala prva fronda (''Fronde parlementaire'', 1648–1649), se je začela druga (''Fronde des princes'', 1650–1653). Za razliko od prve so to drugo fazo upora višjega razreda zaznamovale zgodbe o umazanih spletkah in polovičarskem vojskovanju. Za aristokracijo je ta upor predstavljal protest za spremembo njihovega političnega statusa iz [[Vazal|vazalov]] v dvorjane. Vodili so ga najvišji francoski plemiči, med njimi Ludvikov stric [[Gaston, vojvoda Orléanski]], in sestrična Ana Marija Ludovika Orléanska, vojvodinja Montpensierska, znana kot ''la Grande Mademoiselle''. Uprli so se tudi krvni knezi, kot so Condé, njegov brat [[Armand Bourbonski, princ Contijski]], in njuna sestra vojvodinja Longuevillska, vojvode legitimnega kraljevega porekla, kot sta [[Henrik, vojvoda Longuevillski]], in [[François, vojvoda Beaufortski]]. V tej skupini so bili tudi tako imenovani "tuji princi", kot so [[Frédéric Maurice de La Tour d'Auvergne-Bouillon|Frédéric Maurice, vojvoda Bouillonski]], njegov brat [[Maršal Francije|maršal]] [[Henri Turenne|Turenne]] in [[Marie de Rohan]], vojvodinja Chevreuseja, ter potomci najstarejših francoskih družin, kot je [[François de La Rochefoucauld]]. Kraljica Ana je igrala najpomembnejšo vlogo pri porazu fronde, saj je želela prenesti absolutno oblast na svojega sina. Poleg tega večina knezov ni hotela imeti opravka z Mazarinom, ki je za več let odšel v izgnanstvo. Frondeurji so trdili, da delujejo v Ludvikovem imenu in v njegovem dejanskem interesu, s tem pa proti njegovi materi in Mazarinu. Kraljica Ana je imela zelo tesen odnos s kardinalom in mnogi opazovalci so verjeli, da je Mazarin postal Ludvikov očim s tajno poroko s kraljico Ano.<ref>Hatton 1972, stran 18.</ref> Vendar pa sta Ludvikova polnoletnost in kasnejše [[kronanje]] Frondeurjem odvzela izgovor za upor. Fronda je tako postopoma izgubljala zagon in se končala leta 1653, ko se je Mazarin zmagoslavno vrnil iz izgnanstva. Od takrat do svoje smrti je bil Mazarin odgovoren za zunanjo in finančno politiko brez konstantnega Aninega nadzora, saj ni bila več regentka.<ref>Petitfils 2002, strani 148–150.</ref> V tem obdobju se je Ludvik zaljubil v Mazarinovo nečakinjo [[Marie Mancini]], toda Ana in Mazarin sta kraljevo zaljubljenost končala tako, da sta Mancinijevo poslala stran od dvora, da bi se poročila v Italiji. Čeprav je bil Mazarin morda za kratek čas v skušnjavi, da bi svojo nečakinjo poročil s francoskim kraljem, je kraljica Ana temu absolutno nasprotovala. Svojega sina je želela poročiti s hčerko svojega brata, [[Filip IV. Španski|Filipa IV. Španskega]], tako iz dinastičnih kot političnih razlogov. Mazarin je kmalu podprl kraljičino stališče, ker je vedel, da je njena podpora njegovi moči in njegovi zunanji politiki odvisna od sklenitve miru s Španijo z močnega položaja in od španske poroke. Poleg tega Mazarinovi odnosi z Marie Mancini niso bili dobri in ji ni zaupal, da bi podprla njegova stališča. Vse Ludvikove solze in njegove prošnje matere niso prepričale, da bi si premislila. Španska poroka je bila zelo pomembna zaradi svoje vloge ob koncu vojne med Francijo in Španijo, saj bi številne zahteve in cilji Ludvikove zunanje politike za naslednjih 50 let temeljili na tej poroki. Obenem pa bi prav s to poroko španski prestol končno pripadal vladarski hiši Bourbonov.<ref>Bluche 1990, strani 128–129.</ref> == Osebna vladavina in reforme == === Odraslost in zgodnje reforme === [[File:Royal Monogram of King Louis XIV of France.svg|thumb|upright=0.45|Kraljevi monogram.]] Ludvik XIV je bil 7. septembra 1651 razglašen za polnoletnega. Po Mazarinovi smrti marca 1661 je Ludvik osebno prevzel vajeti vlade in presenetil svoj dvor z izjavo, da bo vladal brez glavnega ministra: :»Do tega trenutka sem z veseljem zaupal vodenje svojih zadev pokojnemu kardinalu. Zdaj je čas, da jih vodim sam. Vi [tajniki in ministri] mi boste pomagali s svojimi nasveti, ko jih bom prosil. Prosim in vam ukazujem, da ne zapečatite nobenih ukazov, razen na moj ukaz ... Ukazujem vam, da ne podpisujete ničesar, niti potnega lista ... brez mojega ukaza; da mi vsak dan osebno odgovarjate in da ne dajete prednosti nikomur.«<ref>{{Navedi splet|url=http://www.louis-xiv.de/index.php?id=30|title=Absolutism|accessdate=25. 11. 2025|website=Louis XIV - the Sun King}}</ref> Izkoristil je široko javno hrepenenje po miru in redu po desetletjih zunanjih in državljanskih sporov in kot mladi kralj utrdil osrednjo politično oblast na račun fevdalne aristokracije. Zgodovinar Chateaubriand je hvalil njegovo sposobnost izbiranja in spodbujanja nadarjenih ljudi in zapisal: »Iz Ludvikove grobnice se sliši glas genijev vseh vrst.«<ref>Dunlop 2000, stran xii.</ref> Ludvik je svojo vladavino začel z upravnimi in fiskalnimi reformami. Leta 1661 je bila zakladnica na robu bankrota. Da bi popravil situacijo, je Ludvik leta 1665 za generalnega nadzornika financ izbral [[Jean-Baptiste Colbert|Jean-Baptista Colberta]]. Vendar je moral Ludvik najprej nevtralizirati [[Nicolas Fouquet|Nicolasa Fouqueta]], mogočnega nadzornika financ. Čeprav se Fouquetove finančne indiskrecije niso bistveno razlikovale od Mazarinovih pred njim ali Colbertovih po njem, je njegova ambicija Ludvika skrbela. Kralja je bogato gostil v razkošnem gradu [[Graščina Vaux-le-Vicomte|Vaux-le-Vicomte]] in se bahal z bogastvom, ki bi ga težko nabral brez poneverbe vladnih sredstev. Zdele se je, da si Fouquet želi naslediti Mazarina in Richelieuja na oblasti, zato je indiskretno kupil in zasebno utrdil oddaljeni otok [[Belle-Île|Belle Île]]. Ta dejanja so zapečatila njegovo usodo. Fouqueta so obtožili poneverbe. Parlament ga je spoznal za krivega in obsodil na izgnanstvo, Ludvik pa je končno kazen spremenil v dosmrtno ječo. [[File:Colbert Presenting the Members of the Royal Academy of Sciences to Louis XIV in 1667.PNG|thumb|Člani [[Francoska akademija znanosti|Francoske akademije znanosti]] z Ludvikom leta 1667. V ozadju nov [[Observatorij Pariz|pariški observatorij]].]] Fouquetov padec je Colbertu dal proste roke pri zmanjševanju državnega dolga z učinkovitejšim obdavčenjem. Glavni davki so vključevali ''aides'' in ''douanes'' (v obeh primerih gre za [[Carinska služba|carino]]), ''gabelle'' (davek na sol) in ''taille'' (zemljiški davek). ''Taille'' se je sprva znižal, nekatere pogodbe o pobiranju davkov pa so bile prodane na dražbi, namesto da bi bile zasebno prodane peščici privilegirancev. Finančni uradniki so morali voditi redne račune, revidirati popise in odpravljati nepooblaščene izjeme: do leta 1661 je kralju pripadlo le 10 odstotkov dohodka iz kraljeve domene. Reforma nadvladala interesne skupine: ''taille'' so pobirali kronski uradniki, ki so si svoj položaj kupili po visoki ceni, kaznovanje zlorab pa je nujno znižalo vrednost nakupa. Kljub temu je Colbert dosegel odlične rezultate, saj se je primanjkljaj iz leta 1661 do leta 1666 spremenil v presežek, obresti na dolg pa so se zmanjšale z 52 milijonov na 24 milijonov livrov. Davek se je leta 1661 zmanjšal na 42 milijonov, leta 1665 pa na 35 milijonov, prihodki od posrednih davkov pa so se povečali z 26 milijonov na 55 milijonov. Prihodki kraljeve domene so se z 80.000 livrov leta 1661 povečali na 5,5 milijona leta 1671. Leta 1661 so prihodki znašali 26 milijonov britanskih funtov, od tega je 10 milijonov šlo v državno blagajno. Odhodki so znašali približno 18 milijonov funtov, kar je pustilo primanjkljaj v višini 8 milijonov. Leta 1667 so se neto prihodki povečali na 20 milijonov [[Funt šterling|funtov]], medtem ko so se odhodki zmanjšali na 11 milijonov, kar je predstavljalo presežek v višini 9 milijonov funtov. [[File:Description-de-l'entree-Du-Roy-et-de-la-Reyne-Paris MG 1114.tif|thumb|Gravura Ludvika XIV.]] Denar je bil bistven za reorganizacijo in povečanje vojske, prenovo Versaillesa in rastočo civilno upravo. Finance so bile vedno slabost francoske monarhije: pobiranje davkov je bilo drago in neučinkovito, neposredni davki so se zmanjševali, ko so prehajali skozi roke številnih vmesnih uradnikov, posredne davke pa so pobirali zasebni izvajalci, imenovani davčni kmetje, ki so ustvarjali lep dobiček. Glavna gospodarska slabost je izhajala iz starega dogovora med francosko krono in plemstvom: kralj je lahko brez soglasja zvišal davke narodu, če je le oprostil plemstvo. Neposredne davke so plačevali le "neprivilegirani" razredi, kar je pomenilo le kmete, saj si je večina meščanov na tak ali drugačen način prisvojila oprostitve. Sistem je celotno breme državnih stroškov prevalil na revne in nemočne. Po letu 1700 je bil kralj s podporo pobožne druge žene Madame de Maintenon odločen, da spremeni svojo fiskalno politiko. Čeprav je bil Ludvik pripravljen obdavčiti plemiče, se je bal političnih koncesij, ki bi jih zahtevali v zameno. Šele proti koncu svoje vladavine je v skrajni vojni stiski prvič v francoski zgodovini uvedel neposredne davke za aristokracijo. To je bil korak k enakosti pred zakonom in k zdravim javnim financam, čeprav so ga predvidljivo zmanjšale koncesije in oprostitve, ki so si jih z vztrajnimi prizadevanji priborili plemiči in meščani.<ref>Petitfils 2002, strani 250–253, 254–260.</ref> Ludvik in Colbert sta imela tudi obsežne načrte za rast francoske trgovine in obrtništva. Colbertova [[Merkantilizem|merkantilistična]] administracija je ustanovila nove industrije in spodbujala proizvajalce in izumitelje, kot so [[Lyon|lyonski]] proizvajalci svile in [[Manufaktura Gobelins|manufaktura tapiserij]] [[Manufaktura Gobelins|Gobelins]]. V Francijo je povabil proizvajalce in obrtnike z vse Evrope, kot so [[Murano|muranski]] steklarji, švedski železarji in nizozemski ladjedelničarji. Njegov cilj je bil zmanjšati uvoz, hkrati pa povečati francoski izvoz, s čimer bi zmanjšal neto odliv plemenitih kovin iz Francije. Ludvik je prek [[Michel de Tellier|Michela le Tellierja]] in njegovega sina Françoisa-Michela le Tellierja, naslednjega markiza de Louvois, uvedel reforme vojaške uprave. Pomagale so zajeziti neodvisnega duha plemstva in jim vsiliti red na dvoru in v vojski. Tako so minili časi, ko so generali zavlačevali vojno na mejah, se prepirali o prednostih in ignorirali ukaze prestolnice ter širšo strateško sliko, pri čemer je stara vojaška aristokracija (''noblesse d'épée'', plemstvo meča) monopolizirala višje vojaške položaje in višje čine. Louvois je moderniziral vojsko in jo reorganiziral v profesionalno, disciplinirano in dobro izurjeno silo. Bil je predan materialni blaginji in morali vojakov ter je celo poskušal voditi vojne kampanje. === Odnosi z glavnimi kolonijami === [[File:Jean Nocret - Louis XIV et la famille royale - Google Art Project.jpg|thumb|Ludvik in njegova družina na sliki Jeana Nocreta iz leta 1670. Upodobljeni so kot rimski bogovi. Od leve proti desni: Ludvikova teta Henriette-Marie; brat Filip, vojvoda Orleanski; vojvodovi hči Marie Louise Orleanska in žena Henriette-Anne Stuart; kraljica mati Ana Avstrijska; tri hčere Gastona, vojvode Orleanskega; Ludvik XIV.; dofen Ludvik; kraljica Marija Terezija; Anne Marie Louise Orleanska, imenovana velika gospodična.]] Ludvikove pravne reforme so bile uzakonjene z njegovimi številnimi Velikimi odloki. Pred tem je bila Francija mozaik pravnih sistemov s toliko tradicionalnimi pravnimi režimi, kot je bilo provinc, in dvema sočasno obstoječama pravnima sistemoma – običajnim pravom na severu in [[Rimsko pravo|rimskim civilnim pravom]] na jugu.<ref>Merryman 2007.</ref> Veliki odlok o civilnem postopku iz leta 1667, Ludvikov zakonik (''Code Louis''), je bil obsežen pravni zakonik, ki je uvedel enotno ureditev civilnega postopka po vsem kraljestvu. Med drugim je predpisoval krstne, poročne in mrliške zapise v državnih registrih, ne pa v cerkvenih, in strogo urejal pravico parlamentov do ugovorov.<ref>Antoine 1989, stran 33.</ref> Ludvikov zakonik je kasneje postal osnova za [[Code civil|Napoleonov zakonik]], ki je nato navdihnil številne sodobne pravne zakonike. Eden od bolj zloglasnih Ludvikovih odlokov je bil ''Veliki odlok o kolonijah'' iz leta 1685, ''Code Noir'' (''Črni zakonik''). Čeprav je dovoljeval suženjstvo, je poskušal to prakso humanizirati s prepovedjo ločevanja družin. Poleg tega so v kolonijah le rimokatoličani lahko imeli sužnje v lasti, ti pa so morali biti krščeni. Ludvik je vladal prek številnih svetov: * ''Conseil d'en haut'' ("Visoki svet", ki se je ukvarjal z najpomembnejšimi državnimi zadevami) – sestavljali so ga kralj, prestolonaslednik, generalni nadzornik financ in državni sekretarji, odgovorni za različne oddelke. Člani tega sveta so se imenovali državni ministri. * ''Conseil des dépêches'' ("Svet sporočil", ki se je ukvarjal z obvestili in upravnimi poročili iz provinc). * ''Conseil de Conscience'' ("Svet vesti", ki se je ukvarjal z verskimi zadevami in škofovskimi imenovanji). * ''Conseil royal des finances'' (»Kraljevi finančni svet«) na čelu s šefom finančnega sveta (v večini primerov častno mesto) – to je bilo eno redkih mest v svetu, ki so pripadala visoki aristokraciji.<ref>Petitfils 2002, strani 223–225.</ref> == Zgodnje vojne == === Španija === [[File:Louis XIV by Robert Nanteuil 1670.jpeg|thumb|left|upright|Graviran portret Ludvika XIV. iz leta 1670, delo Roberta Nanteuila.]] [[File:Gentlemen here is the King of Spain.jpg|thumb|Ludvik XIV. predstavlja vnuka kot španskega kralja Filipa V.]] Smrt Ludvikovega strica po materini strani, španskega kralja [[Filip IV. Španski|Filipa IV.]], leta 1665 je sprožila [[Devolucijska vojna|devolucijsko vojno]]. Leta 1660 se je Ludvik poročil z najstarejšo hčerko Filipa IV., Marijo Terezijo, kar je bila ena od določb Pirenejske pogodbe iz leta 1659.<ref name=":1">Wolf 1968, stran 117.</ref> Zakonska pogodba je določala, da se mora Marija Terezija odpovedati vsem zahtevam po španskem ozemlju zase in za vse svoje potomce.<ref name=":1" /> Mazarin in Lionne pa sta odpoved pogojevala s polnim plačilom španske dote v višini 500.000 ekujev.<ref>Dunlop 2000, stran 54.</ref> Dota ni bila nikoli plačana in je kasneje odigrala vlogo pri prepričevanju bratranca po materini strani, [[Karel II. Španski|Karla II. Španskega]], da je svoje cesarstvo zapustil Filipu, vojvodi Anžujskemu (kasneje [[Filip V. Španski|Filipu V. Španskemu]]), vnuku Ludvika XIV. in Marije Terezije. [[Devolucijska vojna]] se ni osredotočala na neplačilo dote, je pa to Ludvik XIV. uporabil kot izgovor za razveljavitev odpovedi Marije Terezije njenim zahtevam in mu je dovolil, da je zemljišče "prešlo" v njegovo korist. V [[Vojvodina Brabant|Brabantu]] (sporno ozemlje) otroci iz prvih zakonov tradicionalno niso bili prikrajšani zaradi ponovnih porok svojih staršev in so še vedno dedovali premoženje. Ludvikova žena je bila hči Filipa IV. iz prvega zakona, medtem ko je bil novi španski kralj Karel II. njegov sin iz poznejšega zakona. Tako naj bi Brabant "prešel" v last Marije Terezije, kar je upravičilo napad Francije na Špansko Nizozemsko. === Odnos z Nizozemsko === [[File:Louis XIV crosses the Rhine at Lobith - Lodewijk XIV trekt bij het Tolhuis bij Lobith de Rijn over, 12 juni 1672 (Adam Frans van der Meulen).jpg|thumb|right|250px|Bitka pri Tolhuisu, Ludvik prečka Ren pri Lobithu 12. junija 1672. Slika se nahaja v Rijksmuseumu v Amsterdamu.]] Med [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|nizozemsko osamosvojitveno vojno]] s Španijo je Francija podpirala [[Republika Nizozemska|Nizozemsko republiko]] kot del splošne politike nasprotovanja habsburški oblasti. [[Johan de Witt]], nizozemski voditelj med letoma 1653 in 1672, je to dojemal kot ključnega pomena za nizozemsko varnost in protiutež svojim domačim [[Oranski knez|oranžističnim]] nasprotnikom. Ludvik je nudil podporo v drugi angleško-nizozemski vojni med letoma 1665 in 1667, vendar je izkoristil priložnost za začetek [[Devolucijska vojna|devolucijske vojne]] leta 1667. Ta je zajela [[Franche-Comté]] in velik del španske Nizozemske. Francoska širitev na tem območju je bila neposredna grožnja nizozemskim gospodarskim interesom.<ref>Israel 1990, strani 197–199.</ref> Nizozemci so začeli pogovore s [[Karel II. Angleški|Karlom II. Angleškim]] na skupni diplomatski fronti proti Franciji, kar je vodilo do trojne zveze med Anglijo, Nizozemsko in Švedsko. Grožnja eskalacije in tajne pogodbe o delitvi španskih posesti s cesarjem [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom]], drugim pomembnim pretendentom za španski prestol, je Ludvika prisilila, da se je odpovedal številnim svojim pridobitvam v [[Aachenski mir (1668)|Aachenskem miru]] leta 1668.<ref>Hutton 1986, strani 299-300.</ref> Ludvik se ni preveč zanašal na svoj dogovor z Leopoldom in ker je bilo zdaj jasno, da so si francoski in nizozemski cilji v neposrednem nasprotju, se je odločil, da najprej premaga republiko, nato pa zaseže špansko Nizozemsko. To je zahtevalo razpad trojne zveze. Švedski je plačal, da je ostala nevtralna. Leta 1670 je s Karlom podpisal tajno pogodbo iz Doverja, anglo-francosko zavezništvo proti Nizozemski republiki. Maja 1672 je Francija napadla republiko, ki sta jo podpirala Münster in volilni okraj Köln.<ref>Lynn 1999, strani 109-110.</ref> [[File:Louis XIV, King of France, after Lefebvre - Les collections du château de Versailles.jpg|thumb|left|200px|Ludvikov portret iz leta 1670, avtor [[Claude Lefèbvre]].]] Hitro francosko napredovanje je privedlo do državnega udara, ki je strmoglavil De Witta in pripeljal na oblast [[Viljem III. Oranski|Viljema III. Oranskega]]. Leopold je francosko širitev v Porenje videl kot vse večjo grožnjo, zlasti po tem, ko so leta 1670 zavzeli strateško pomembno vojvodino Loreno. Možnost nizozemskega poraza je Leopolda pripeljala do zavezništva z Brandenburgom-Prusijo 23. junija, nato pa še do novega z Nizozemsko republiko 25. junija.<ref>McKay 1997, stran 206.</ref> Čeprav je bil Brandenburg junija 1673 iz vojne prisiljen izstopiti z Vossemsko pogodbo, so avgusta Nizozemci, Španija, cesar Leopold in vojvoda Lorenski sklenili protifrancosko zavezništvo.<ref>Young 2004, stran 133.</ref> Francosko zavezništvo je bilo v Angliji zelo nepriljubljeno, še bolj pa po razočarajočih bitkah proti floti Michiela de Ruyterja. Karel II. Angleški je februarja 1674 sklenil mir z Nizozemci v Westminstrski pogodbi. Vendar so imele francoske vojske pred nasprotniki znatne prednosti: nedeljivo poveljstvo, nadarjene generale, kot so Turenne, Condé in Luksemburg, ter precej boljšo logistiko. Reforme, ki jih je uvedel Louvois, vojni minister, so pomagale ohraniti velike poljske vojske, ki jih je bilo mogoče mobilizirati veliko hitreje, kar jim je omogočilo, da so zgodaj spomladi začele ofenzivo, preden so bili njihovi nasprotniki pripravljeni.<ref>Black 2001, strani 97-99.</ref> Francozi so se bili kljub temu prisiljeni umakniti iz večine Nizozemske republike, kar je Ludvika globoko pretreslo. Za nekaj časa se je umaknil v [[Château de Saint-Germain-en-Laye|St. Germain]], kjer ga nihče, razen nekaj bližnjih sodelavcev, ni smel motiti.<ref>Panhuysen 2009, strani 396-398.</ref> Francoske vojaške prednosti so jim omogočile, da so obdržali svoje položaje v Alzaciji in na Španskem Nizozemskem, medtem ko so ponovno zavzeli Franche-Comté. Do leta 1678 je medsebojna izčrpanost privedla do Nijmegenske pogodbe, ki je bila na splošno rešena v korist Francije in je Ludviku omogočila posredovanje v skandijanski vojni. Kljub vojaškemu porazu si je njegova zaveznica Švedska povrnila velik del tega, kar je izgubila s pogodbami iz leta 1679 iz Saint-Germain-en-Laye, Fontainebleauja in Lunda, ki so bile vsiljene Danski-Norveški in Brandenburgu.<ref>Frost 2000, stran 213.</ref> Vendar sta Ludvikova dva glavna cilja, uničenje Nizozemske republike in osvojitev Španske Nizozemske, propadla.<ref>Panhuysen 2009, stran 451.</ref> Ludvik je bil na vrhuncu svoje moči, vendar za ceno združevanja svojih nasprotnikov. To se je stopnjevalo z nadaljnjo širitvijo. Leta 1679 je odpustil svojega zunanjega ministra Simona Arnaulda, markiza de Pomponne, ker naj bi ta preveč popustil zaveznikom. Ludvik je ohranil moč svoje vojske, vendar se je v svoji naslednji seriji ozemeljskih zahtev izogibal uporabi zgolj vojaške sile. Namesto tega jo je kombiniral s pravnimi vzvodi v svojih prizadevanjih za povečanje meja svojega kraljestva. Sodobne pogodbe so bile namerno dvoumno formulirane. Ludvik je ustanovil zbornico Reuniona, da bi določil polni obseg svojih pravic in obveznosti v skladu s temi pogodbami. Mesta in ozemlja, kot sta [[Luksemburg]] in Casale, so bila cenjena zaradi svojih strateških položajev na meji in dostopa do pomembnih vodnih poti. Ludvik si je prizadeval tudi za osvojitev [[Strasbourg|Strasbourga]], pomembnega strateškega prehoda na levem bregu Rena in takrat svobodnega cesarskega mesta [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki ga je skupaj z drugimi ozemlji priključil leta 1681. Čeprav je bil Strasbourg del Alzacije, ni bil del habsburške Alzacije in zato v Vestfalskem miru ni bil odstopljen Franciji. Po teh priključitvah je Španija napovedala in začela novo vojno. Vendar so bili Španci hitro poraženi, saj jih je cesar (ki je imel delo z [[Velika turška vojna|veliko turško vojno]]) zapustil, Nizozemci pa so jih le minimalno podpirali. Z ratisbonskim premirjem leta 1684 se je bila Španija prisiljena za 20 let sprijazniti s francosko okupacijo večine osvojenih ozemelj.<ref>Lynn 1999, strani 161-171.</ref> == Glej tudi == * [[Seznam najdlje vladajočih monarhov vseh časov]] == Sklici == {{sklici}} === Citirana dela === * Barentine, John C. (2016). ''Uncharted Constellations: Asterisms, Single-Source and Rebrands''. Springer Publishing. ISBN <bdi>978-3-3192-7619-9</bdi>. * Bluche, François (1990). ''Louis XIV''. Translated by Greengrass, Mark. New York: Franklin Watts. stran 11. ISBN <bdi>978-0-5311-5112-9</bdi>. * Fraser, Antonia (2006). ''Love and Louis XIV: The Women in the Life of the Sun King''. New York: Random House, Inc. ISBN <bdi>978-1-4000-3374-4</bdi>. * Nathan, James (jesen 1993). "Force, Order, and Diplomacy in the Age of Louis XIV". ''Virginia Quarterly Review''. '''69''' (4). Charlottesville: University of Virginia. * Panhuysen, Luc (2016). ''Oranje tegen de Zonnekoning: De strijd van Willem III en Lodewijk XIV om Europa'' (in Dutch). Atlas Contact. ISBN <bdi>978-9-0450-2329-8</bdi>. * Petitfils, Jean-Christian (2002). ''Louis XIV'' (v francoščini). Paris: Perrin. OCLC 423881843. * Spielvogel, Jackson J. (2016). ''Western Civilization: A Brief History, Volume I: To 1715''. Cengage Learning. ISBN <bdi>978-1-3058-8842-5</bdi>. [[Kategorija:Francoski monarhi]] [[Kategorija:Francoski kralji]] [[Kategorija:Navarski kralji]] [[Kategorija:Bourboni]] [[Kategorija:Pokopani v baziliki Saint-Denis, Pariz]] [[Kategorija:Umrli za gangreno]] [[Kategorija:Zgodnja moderna Francija]] {{normativna kontrola}} sulejtou72jdbhx9o0ajmn5jh694a37 Mestna občina Novo mesto 0 23790 6659969 6657462 2026-04-15T11:38:45Z ~2026-90770-6 254477 /* Krajevne skupnosti */ 6659969 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Gregor Macedoni]] |grb=Coat_of_arms_of_Novo_Mesto.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Novo mesto.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F85_T1257_vF_b4_x516301_y70736_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F85_T1257_vF_b4_x516301_y70736_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.novomesto.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=235,7 |prebivalstvo=38669 |prebivalstvo_datum=2025 |moški=19508 |ženske=19161 |sedež=[[Novo mesto]]}} '''Mestna občina Nôvo mésto''' je ena od dvanajstih [[mestna občina|mestnih občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s 38.669 prebivalci (2025; 6. v Sloveniji) z osrednjim in največjim naseljem [[Novo mesto]], v katerem živita približno 2/3 prebivalstva občine. Občina na severu meji na občino [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]], na vzhodu na občini [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] in [[Občina Šentjernej|Šentjernej]], na jugu na [[Gorjanci|Gorjancih]] na [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]] ter občini [[Občina Metlika|Metlika]] in [[Občina Semič|Semič]], na zahodu pa na občine [[občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]], [[Občina Straža|Straža]] in [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]. Iz svojčas po površini največje občine v Sloveniji z največjim številom naselij (334) se je leta [[1994]] odcepila [[občina Škocjan]], leta [[1998]] [[občina Dolenjske Toplice|občine Dolenjske Toplice]], Mirna Peč, Šentjernej in [[Občina Žužemberk|Žužemberk]], leta 2006 pa še občini Straža in [[Šmarješke Toplice]]. == Krajevne skupnosti == V občini so naslednje [[krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: [[Birčna vas]], [[Bršljin]], [[Brusnice, Novo mesto|Brusnice]], [[Bučna vas]], [[Center, Novo mesto|Center]], [[Dolž]], [[Drska]], [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]], [[Gotna vas]], [[Kandija]] - Grm, [[Karteljevo]], [[Ločna]] - [[Mačkovec]], [[Majde Šilc]], [[Mali Slatnik]], [[Mestne njive]], [[Otočec]], [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]], [[Prečna]], [[Regrča vas]], [[Šmihel, Novo mesto|Šmihel]], [[Stopiče]], [[Uršna sela]] in Žabja vas. Od skupaj 23 KS v občini jih 11 ali skoraj polovica leži pretežno na ozemlju Novega mesta oz. v mejah mestnega naselja. == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Novo mesto - naselja.jpg|thumb|200px|levo|Občinska naselja]] [[Birčna vas]], [[Boričevo]], [[Brezje, Novo mesto|Brezje]], [[Brezovica pri Stopičah]], [[Češča vas]], [[Črešnjice, Novo mesto|Črešnjice]], [[Črmošnjice pri Stopičah]], [[Daljni Vrh]], [[Dobovo]], [[Dolenja vas, Novo mesto|Dolenja vas]], [[Dolenje Grčevje]], [[Dolenje Kamenje, Novo mesto|Dolenje Kamenje]], [[Dolenje Karteljevo]], [[Dolenje Lakovnice]], [[Dolenji Suhadol]], [[Dolnja Težka Voda]], [[Dolž]], [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]], [[Golušnik]], [[Gorenje Grčevje]], [[Gorenje Kamence]], [[Gorenje Kamenje, Novo mesto|Gorenje Kamenje]], [[Gorenje Karteljevo]], [[Gorenje Kronovo]], [[Gorenje Lakovnice]], [[Gorenje Mraševo]], [[Gorenji Suhadol]], [[Gornja Težka Voda]], [[Gumberk]], [[Herinja vas]], [[Hrib pri Orehku]], [[Hrušica, Novo mesto|Hrušica]], [[Hudo, Novo mesto|Hudo]], [[Iglenik, Novo mesto|Iglenik]], [[Jama, Novo mesto|Jama]], [[Jelše pri Otočcu]], [[Jugorje, Novo mesto|Jugorje]], [[Jurna vas]], [[Konec (naselje)|Konec]], [[Koroška vas, Novo mesto|Koroška vas]], [[Koti]], [[Križe, Novo mesto|Križe]], [[Kuzarjev Kal]], [[Laze, Novo mesto|Laze]], [[Leskovec, Novo mesto|Leskovec]], [[Lešnica, Novo mesto|Lešnica]], [[Lutrško Selo]], [[Mala Cikava]], [[Male Brusnice]], [[Mali Cerovec]], [[Mali Orehek]], [[Mali Podljuben]], [[Mali Slatnik]], [[Mihovec]], '''[[Novo mesto]]''', [[Otočec]], [[Paha]], [[Pangrč Grm]], [[Petane]], [[Petelinjek, Novo mesto|Petelinjek]], [[Plemberk]], [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]], [[Potov Vrh]], [[Prečna]], [[Pristava, Novo mesto|Pristava]], [[Rajnovšče]], [[Rakovnik pri Birčni Vasi]], [[Ratež]], [[Sela pri Ratežu]], [[Sela pri Zajčjem Vrhu]], [[Sela pri Štravberku]], [[Sevno, Novo mesto|Sevno]], [[Smolenja vas]], [[Srebrniče]], [[Srednje Grčevje]], [[Stopiče]], [[Stranska vas, Novo mesto|Stranska vas]], [[Suhor, Novo mesto|Suhor]], [[Šentjošt, Novo mesto|Šentjošt]], [[Škrjanče pri Novem mestu]], [[Štravberk]], [[Travni Dol]], [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]], [[Uršna sela]], [[Velike Brusnice]], [[Veliki Cerovec]], [[Veliki Orehek]], [[Veliki Podljuben]], [[Veliki Slatnik]], [[Verdun, Novo mesto|Verdun]], [[Vinja vas]], [[Vrh pri Ljubnu]], [[Vrh pri Pahi]], [[Vrhe, Novo mesto|Vrhe]], [[Zagrad pri Otočcu]], [[Zajčji Vrh pri Stopičah]], [[Ždinja vas]], [[Žihovo selo]]. ==Glej tudi== * [[seznam osebnosti iz Mestne občine Novo mesto]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|City Municipality of Novo Mesto|Mestna občina Novo mesto}} * [http://www.novomesto.si/ Uradna spletna stran] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/0.htm Zemljevid na www3.gov.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051227232402/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/0.htm |date=2005-12-27 }} stanje naselij pred odcepitvijo občin Straža in Šmarješke Toplic {{Novo mesto}} {{Slovenske občine}} {{Slovenija regije jugovzhodna Slovenija}} [[Kategorija:Novo mesto]] [[Kategorija:Mestna občina Novo mesto|*]] [[Kategorija:Dolenjska]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Novo mesto]] {{normativna kontrola}} jovjgkwyuh5qajenmspig3ragx2mwwr 6659970 6659969 2026-04-15T11:40:06Z ~2026-90770-6 254477 6659970 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |tip_občine=mestna |župan=[[Gregor Macedoni]] |grb=Coat_of_arms_of_Novo_Mesto.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Novo mesto.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F85_T1257_vF_b4_x516301_y70736_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F85_T1257_vF_b4_x516301_y70736_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.novomesto.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=235,7 |prebivalstvo=38669 |prebivalstvo_datum=2025 |moški=19508 |ženske=19161 |sedež=[[Novo mesto]]}} '''Mestna občina Nôvo mésto''' je ena od dvanajstih [[mestna občina|mestnih občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s 38.669 prebivalci (2025; 6. v Sloveniji) z osrednjim in največjim naseljem [[Novo mesto]], v katerem živita približno 2/3 prebivalstva občine. Občina na severu meji na občino [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]], na vzhodu na občini [[Občina Šmarješke Toplice|Šmarješke Toplice]] in [[Občina Šentjernej|Šentjernej]], na jugovzhodu na [[Gorjanci|Gorjancih]] na [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]] ter na jugu na občini [[Občina Metlika|Metlika]] in [[Občina Semič|Semič]], na zahodu pa na občine [[občina Dolenjske Toplice|Dolenjske Toplice]], [[Občina Straža|Straža]] in [[Občina Mirna Peč|Mirna Peč]]. Iz svojčas po površini največje občine v Sloveniji z največjim številom naselij (334) se je leta [[1994]] odcepila [[občina Škocjan]], leta [[1998]] [[občina Dolenjske Toplice|občine Dolenjske Toplice]], Mirna Peč, Šentjernej in [[Občina Žužemberk|Žužemberk]], leta 2006 pa še občini Straža in [[Šmarješke Toplice]]. == Krajevne skupnosti == V občini so naslednje [[krajevna skupnost|krajevne skupnosti]]: [[Birčna vas]], [[Bršljin]], [[Brusnice, Novo mesto|Brusnice]], [[Bučna vas]], [[Center, Novo mesto|Center]], [[Dolž]], [[Drska]], [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]], [[Gotna vas]], [[Kandija]] - Grm, [[Karteljevo]], [[Ločna]] - [[Mačkovec]], [[Majde Šilc]], [[Mali Slatnik]], [[Mestne njive]], [[Otočec]], [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]], [[Prečna]], [[Regrča vas]], [[Šmihel, Novo mesto|Šmihel]], [[Stopiče]], [[Uršna sela]] in Žabja vas. Od skupaj 23 KS v občini jih 11 ali skoraj polovica leži pretežno na ozemlju Novega mesta oz. v mejah mestnega naselja. == Naselja v občini == [[Slika:Mestna občina Novo mesto - naselja.jpg|thumb|200px|levo|Občinska naselja]] [[Birčna vas]], [[Boričevo]], [[Brezje, Novo mesto|Brezje]], [[Brezovica pri Stopičah]], [[Češča vas]], [[Črešnjice, Novo mesto|Črešnjice]], [[Črmošnjice pri Stopičah]], [[Daljni Vrh]], [[Dobovo]], [[Dolenja vas, Novo mesto|Dolenja vas]], [[Dolenje Grčevje]], [[Dolenje Kamenje, Novo mesto|Dolenje Kamenje]], [[Dolenje Karteljevo]], [[Dolenje Lakovnice]], [[Dolenji Suhadol]], [[Dolnja Težka Voda]], [[Dolž]], [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]], [[Golušnik]], [[Gorenje Grčevje]], [[Gorenje Kamence]], [[Gorenje Kamenje, Novo mesto|Gorenje Kamenje]], [[Gorenje Karteljevo]], [[Gorenje Kronovo]], [[Gorenje Lakovnice]], [[Gorenje Mraševo]], [[Gorenji Suhadol]], [[Gornja Težka Voda]], [[Gumberk]], [[Herinja vas]], [[Hrib pri Orehku]], [[Hrušica, Novo mesto|Hrušica]], [[Hudo, Novo mesto|Hudo]], [[Iglenik, Novo mesto|Iglenik]], [[Jama, Novo mesto|Jama]], [[Jelše pri Otočcu]], [[Jugorje, Novo mesto|Jugorje]], [[Jurna vas]], [[Konec (naselje)|Konec]], [[Koroška vas, Novo mesto|Koroška vas]], [[Koti]], [[Križe, Novo mesto|Križe]], [[Kuzarjev Kal]], [[Laze, Novo mesto|Laze]], [[Leskovec, Novo mesto|Leskovec]], [[Lešnica, Novo mesto|Lešnica]], [[Lutrško Selo]], [[Mala Cikava]], [[Male Brusnice]], [[Mali Cerovec]], [[Mali Orehek]], [[Mali Podljuben]], [[Mali Slatnik]], [[Mihovec]], '''[[Novo mesto]]''', [[Otočec]], [[Paha]], [[Pangrč Grm]], [[Petane]], [[Petelinjek, Novo mesto|Petelinjek]], [[Plemberk]], [[Podgrad, Novo mesto|Podgrad]], [[Potov Vrh]], [[Prečna]], [[Pristava, Novo mesto|Pristava]], [[Rajnovšče]], [[Rakovnik pri Birčni Vasi]], [[Ratež]], [[Sela pri Ratežu]], [[Sela pri Zajčjem Vrhu]], [[Sela pri Štravberku]], [[Sevno, Novo mesto|Sevno]], [[Smolenja vas]], [[Srebrniče]], [[Srednje Grčevje]], [[Stopiče]], [[Stranska vas, Novo mesto|Stranska vas]], [[Suhor, Novo mesto|Suhor]], [[Šentjošt, Novo mesto|Šentjošt]], [[Škrjanče pri Novem mestu]], [[Štravberk]], [[Travni Dol]], [[Trška Gora, Novo mesto|Trška Gora]], [[Uršna sela]], [[Velike Brusnice]], [[Veliki Cerovec]], [[Veliki Orehek]], [[Veliki Podljuben]], [[Veliki Slatnik]], [[Verdun, Novo mesto|Verdun]], [[Vinja vas]], [[Vrh pri Ljubnu]], [[Vrh pri Pahi]], [[Vrhe, Novo mesto|Vrhe]], [[Zagrad pri Otočcu]], [[Zajčji Vrh pri Stopičah]], [[Ždinja vas]], [[Žihovo selo]]. ==Glej tudi== * [[seznam osebnosti iz Mestne občine Novo mesto]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|City Municipality of Novo Mesto|Mestna občina Novo mesto}} * [http://www.novomesto.si/ Uradna spletna stran] * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/0.htm Zemljevid na www3.gov.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051227232402/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/0.htm |date=2005-12-27 }} stanje naselij pred odcepitvijo občin Straža in Šmarješke Toplic {{Novo mesto}} {{Slovenske občine}} {{Slovenija regije jugovzhodna Slovenija}} [[Kategorija:Novo mesto]] [[Kategorija:Mestna občina Novo mesto|*]] [[Kategorija:Dolenjska]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Novo mesto]] {{normativna kontrola}} mfkqhs9ypv8xej0rrkddl3h4mylnnli Zoran Mušič 0 30768 6659679 6659400 2026-04-14T13:14:42Z ~2026-21580-76 257878 ZBRISALA SEM NERESNICE. UREDNIKI, PROSIM, POGLEJTE V KATALOG K RAZSTAVI IZ LETA 1991;TAM NATANČNO NAVAJA AVTORJE. IN DA POVEM, DOKUMENTACIJA JE OBSEŽNA, OD STR. 95 DO 141.PROSIM VAS, DA STE KOREKTNI. TUDI O RAZSTAVAH V OKVIRU EPK NI PODANA PRAVA INFORMACIJA. PROSIM, DA POGLEDATE URADNO STRAN EPK IN SE PREPRIČATE. TUDI O MOJI DOKTORSKI NALOGI SO NAPISANE NERESNICE. TISTI UREDNIK, KI TO POČNE, JE LAHKO KAZENSKO IN ODŠKODNINSKO PREGANJAN. ZATO, KER TO DELA NAMERNO IN ŠKODI MOJEMU DOBREMU IMENU. 6659679 wikitext text/x-wiki {{esej}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil pred vojno med vodilnimi člani Neodvisnih, po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore trpljenja iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kar je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na nekdanji večji kmetiji še žive. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka vojne živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega se je družina že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene; 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. Ustvarjal je umetnine za prekooceanske ladje. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že prej. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič po pričanju [[Zoran Kržišnik|Zorana Kržišnika]] lahko prvič obiskal šele leta 1956, ker prej ni dobil jugoslovanske vize. Dve leti prej so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. [[Zoran Kržišnik|Kržišnik]]. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški reprezentativni katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu sedem (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: v Ljubljani je vsaj osemnajst listov v petih zbirkah, v Trstu so tri v eni in dve v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Pripravljal je raznolike kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' ([[Augustus]]) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. Risal je za prospekte Benetk. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale v knjižnici umetnikovega ateljeja. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob odmevni retrospektivi leta 1967 in drugih razstavah Moderne galerije, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. == Slikarjeve razstave in posthumne študije == Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v sočasno prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih, čeprav so jih kustosinje Goriškega muzeja uredile in znova natančno popisale leta 2024. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na grafičnih razstavah in pri ljubiteljih. Avstrijci mu obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov s podobno zastarelimi življenjepisi. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo s pomočjo J. Claira leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov, pretežno grafik. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih zgodnjih del do leta 1945. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z nadgrajeno rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] 4me8yuz9g33hxpena689ydb6nrqcar7 6659760 6659679 2026-04-14T16:40:20Z G-Cup 10746 Popravki in dopolnila 6659760 wikitext text/x-wiki {{esej}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil pred vojno med vodilnimi člani Neodvisnih, po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore trpljenja iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kar je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na nekdanji večji kmetiji še žive. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka vojne živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega se je družina že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene; 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. Ustvarjal je umetnine za prekooceanske ladje. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že prej. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič po pričanju [[Zoran Kržišnik|Zorana Kržišnika]] lahko prvič obiskal šele leta 1956, ker prej ni dobil jugoslovanske vize. Dve leti prej so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. [[Zoran Kržišnik|Kržišnik]]. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški reprezentativni katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu sedem (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: v Ljubljani je vsaj osemnajst listov v petih zbirkah, v Trstu so tri v eni in dve v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Pripravljal je raznolike kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' ([[Augustus]]) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. Risal je za prospekte Benetk. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale v knjižnici umetnikovega ateljeja. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob odmevni retrospektivi leta 1967 in drugih razstavah Moderne galerije, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. == Slikarjeve razstave in posthumne študije == Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v sočasno prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih, čeprav so jih kustosinje Goriškega muzeja uredile in znova natančno popisale leta 2024. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na grafičnih razstavah in pri ljubiteljih. Ob razstavi je izšel razkošen katalog več avtorjev. Avstrijci mu obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov z zastarelimi življenjepisi. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo s pomočjo J. Claira leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov, pretežno grafik. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih zgodnjih del do leta 1945. Pri gradivih je pomagala Ida Cadorin. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih novejših obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve osebne dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z nadgrajeno rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] c3fe5nj5ocltwju9xmucu6obal18y29 6659763 6659760 2026-04-14T16:44:46Z G-Cup 10746 /* Slikarjeve razstave in posthumne študije */ popravki 6659763 wikitext text/x-wiki {{esej}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil pred vojno med vodilnimi člani Neodvisnih, po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore trpljenja iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kar je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na nekdanji večji kmetiji še žive. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka vojne živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega se je družina že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene; 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. Ustvarjal je umetnine za prekooceanske ladje. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že prej. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič po pričanju [[Zoran Kržišnik|Zorana Kržišnika]] lahko prvič obiskal šele leta 1956, ker prej ni dobil jugoslovanske vize. Dve leti prej so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. [[Zoran Kržišnik|Kržišnik]]. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški reprezentativni katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu sedem (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: v Ljubljani je vsaj osemnajst listov v petih zbirkah, v Trstu so tri v eni in dve v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Pripravljal je raznolike kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' ([[Augustus]]) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. Risal je za prospekte Benetk. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale v knjižnici umetnikovega ateljeja. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob odmevni retrospektivi leta 1967 in drugih razstavah Moderne galerije, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. == Slikarjeve razstave in posthumne študije == Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v sočasno prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih, čeprav so jih kustosinje Goriškega muzeja uredile in znova natančno popisale leta 2024. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na grafičnih razstavah in pri ljubiteljih. Ob razstavi je izšel razkošen katalog več avtorjev. Avstrijci slikarju obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov z zastarelimi življenjepisi, kar se v italijanščini, francoščini in drugih jezikih ponavlja do danes. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo s pomočjo J. Claira leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov, pretežno grafik. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih zgodnjih del do leta 1945. Pri gradivih je pomagala Ida Cadorin. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih novejših obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve osebne dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z nadgrajeno rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] 4tnag29w3dac4ahdf79ws5fm4r3tz70 6659774 6659763 2026-04-14T17:27:09Z G-Cup 10746 Posodobitev lokacij nahajališč risb iz taborišča. 6659774 wikitext text/x-wiki {{esej}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil pred vojno med vodilnimi člani Neodvisnih, po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore trpljenja iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kar je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na nekdanji večji kmetiji še žive. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka vojne živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega se je družina že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene; 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. Ustvarjal je umetnine za prekooceanske ladje. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že prej. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič po pričanju [[Zoran Kržišnik|Zorana Kržišnika]] lahko prvič obiskal šele leta 1956, ker prej ni dobil jugoslovanske vize. Dve leti prej so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. [[Zoran Kržišnik|Kržišnik]]. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob osamljenega slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški reprezentativni katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu (žarni niši) Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu sedem (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: slovenski lastniki imajo vsaj 22 listov v devetih zbirkah na različnih lokacijah. V Trstu so tri risbe v eni in ena v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Risal je za prospekte Benetk. Pripravljal je raznolike kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' (Augustus) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in do 2016 restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. V sedemdesetih letih je izdelal še večji mozaik. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale v knjižnici umetnikovega ateljeja. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob odmevni retrospektivi leta 1967 in drugih razstavah Moderne galerije, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. == Slikarjeve razstave in posthumne študije == Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v sočasno prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih, čeprav so jih kustosinje Goriškega muzeja uredile in znova natančno popisale leta 2024. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na grafičnih razstavah in pri ljubiteljih. Ob razstavi je izšel razkošen katalog več avtorjev. Avstrijci slikarju obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov z zastarelimi življenjepisi, kar se v italijanščini, francoščini in drugih jezikih ponavlja do danes. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo s pomočjo J. Claira leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov, pretežno grafik. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih zgodnjih del do leta 1945. Pri gradivih je pomagala Ida Cadorin. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih novejših obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve osebne dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z nadgrajeno rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] kx7ugajgvli0jmc9wtdnuzmsrhvlb1h 6659824 6659774 2026-04-14T20:05:46Z G-Cup 10746 6659824 wikitext text/x-wiki {{esej}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil pred vojno med vodilnimi člani Neodvisnih, po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore trpljenja iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] v Londonu in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kar je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na nekdanji večji kmetiji še žive. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka vojne živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega se je družina že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene; 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij|prezbiterija;]] še manj je Mušič sodeloval v Grahovem). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih, likovno skromnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in občasno v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. Ustvarjal je umetnine za prekooceanske ladje. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že prej. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič po pričanju [[Zoran Kržišnik|Zorana Kržišnika]] lahko prvič obiskal šele leta 1956, ker prej ni dobil jugoslovanske vize. Dve leti prej so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. [[Zoran Kržišnik|Kržišnik]]. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob osamljenega slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški reprezentativni katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu (žarni niši) Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu sedem (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: slovenski lastniki imajo vsaj 22 listov v devetih zbirkah na različnih lokacijah. V Trstu so tri risbe v eni in ena v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Risal je za prospekte Benetk. Pripravljal je raznolike kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' (Augustus) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in do 2016 restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. V sedemdesetih letih je izdelal še večji mozaik. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza s ponavljanjem sanjskih konjičkov v manj intenzivnih barvah in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale v knjižnici umetnikovega ateljeja. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob odmevni retrospektivi leta 1967 in drugih razstavah Moderne galerije, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z omenjenimi rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je pred končno selitvijo v Benetke ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali portretne linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadi ali pa ploskev glave in rok žari na ploskvi platna.. == Slikarjeve razstave in posthumne študije == Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v sočasno prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih, čeprav so jih kustosinje Goriškega muzeja uredile in znova natančno popisale leta 2024. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na grafičnih razstavah in pri ljubiteljih. Ob razstavi je izšel razkošen katalog več avtorjev. Avstrijci slikarju v istem obdobju obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov z zastarelimi življenjepisi, kar se v italijanščini, francoščini in drugih jezikih ponavlja do danes. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo s pomočjo J. Claira leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot dvesto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov, pretežno grafik. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih zgodnjih del do leta 1945. Pri gradivih je pomagala Ida Cadorin. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih novejših obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve osebne dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z nadgrajeno rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] p85bprrlnledit0s06rqmflfcq3gwkd 6659826 6659824 2026-04-14T20:07:51Z G-Cup 10746 /* Življenjepis */ 6659826 wikitext text/x-wiki {{esej}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil pred vojno med vodilnimi člani Neodvisnih, po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore trpljenja iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kar je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na nekdanji večji kmetiji še žive. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka vojne živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega se je družina že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene; 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. Ustvarjal je umetnine za prekooceanske ladje. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že prej. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič po pričanju [[Zoran Kržišnik|Zorana Kržišnika]] lahko prvič obiskal šele leta 1956, ker prej ni dobil jugoslovanske vize. Dve leti prej so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. [[Zoran Kržišnik|Kržišnik]]. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob osamljenega slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški reprezentativni katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu (žarni niši) Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu sedem (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: slovenski lastniki imajo vsaj 22 listov v devetih zbirkah na različnih lokacijah. V Trstu so tri risbe v eni in ena v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Risal je za prospekte Benetk. Pripravljal je raznolike kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' (Augustus) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in do 2016 restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. V sedemdesetih letih je izdelal še večji mozaik. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale v knjižnici umetnikovega ateljeja. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob odmevni retrospektivi leta 1967 in drugih razstavah Moderne galerije, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. == Slikarjeve razstave in posthumne študije == Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v sočasno prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih, čeprav so jih kustosinje Goriškega muzeja uredile in znova natančno popisale leta 2024. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na grafičnih razstavah in pri ljubiteljih. Ob razstavi je izšel razkošen katalog več avtorjev. Avstrijci slikarju obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov z zastarelimi življenjepisi, kar se v italijanščini, francoščini in drugih jezikih ponavlja do danes. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo s pomočjo J. Claira leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov, pretežno grafik. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih zgodnjih del do leta 1945. Pri gradivih je pomagala Ida Cadorin. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih novejših obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve osebne dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z nadgrajeno rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] kx7ugajgvli0jmc9wtdnuzmsrhvlb1h 6659827 6659826 2026-04-14T20:11:18Z G-Cup 10746 6659827 wikitext text/x-wiki {{esej}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil pred vojno med vodilnimi člani Neodvisnih, po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore trpljenja iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kar je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na nekdanji večji kmetiji še žive. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka vojne živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega se je družina že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene; 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. Ustvarjal je umetnine za prekooceanske ladje. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že prej. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]; večkrat je menjal tudi bivališče. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič po pričanju [[Zoran Kržišnik|Zorana Kržišnika]] lahko prvič obiskal šele leta 1956, ker prej ni dobil jugoslovanske vize. Dve leti prej so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. [[Zoran Kržišnik|Kržišnik]]. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z [[Grupo 69]]. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto v ZDA. Skupaj z ženo sta najela novo, razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob osamljenega slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški reprezentativni katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu (žarni niši) Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Na vse študente je imelo velik vpliv kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli [[Pierre Bonnard|Pierra Bonnarda]], zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal svojih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina) in uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti ob razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka in za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, ob portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materiala je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu sedem (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: slovenski lastniki imajo vsaj 22 listov v devetih zbirkah na različnih lokacijah. V Trstu so tri risbe v eni in ena v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Risal je za prospekte Benetk. Pripravljal je raznolike kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' (Augustus) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in do 2016 restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. V sedemdesetih letih je izdelal še večji mozaik. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale v knjižnici umetnikovega ateljeja. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in knjige o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob odmevni retrospektivi leta 1967 in drugih razstavah Moderne galerije, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. == Slikarjeve razstave in posthumne študije == Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v sočasno prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih, čeprav so jih kustosinje Goriškega muzeja uredile in znova natančno popisale leta 2024. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na grafičnih razstavah in pri ljubiteljih. Ob razstavi je izšel razkošen katalog več avtorjev. Avstrijci slikarju obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov z zastarelimi življenjepisi, kar se v italijanščini, francoščini in drugih jezikih ponavlja do danes. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo s pomočjo J. Claira leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov, pretežno grafik. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih zgodnjih del do leta 1945. Pri gradivih je pomagala Ida Cadorin. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih novejših obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Ob EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve osebne dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z nadgrajeno rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] 86q8xmbi14ijsg3h4yjged0a78fihfm 6659839 6659827 2026-04-14T21:39:46Z G-Cup 10746 6659839 wikitext text/x-wiki {{esej}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil pred vojno med vodilnimi člani Neodvisnih, po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore trpljenja iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kar je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na nekdanji večji kmetiji še žive. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka vojne živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega se je družina že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene; 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. Ustvarjal je umetnine za prekooceanske ladje. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že prej. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]; večkrat je menjal tudi bivališče. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič po pričanju [[Zoran Kržišnik|Zorana Kržišnika]] lahko prvič obiskal šele leta 1956, ker prej ni dobil jugoslovanske vize. Dve leti prej so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. [[Zoran Kržišnik|Kržišnik]]. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z Grupo 69. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto v ZDA. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Skupaj z ženo sta najela razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob osamljenega slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški reprezentativni katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu (žarni niši) Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Vpliv na vse študente je imelo kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli Pierra Bonnarda, zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal tedanjih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval podobe notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina). Nujen je bil finančni prispevek uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti po razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka ter za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, pri portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materialov je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu sedem (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: slovenski lastniki imajo vsaj 22 listov v devetih zbirkah na različnih lokacijah. V Trstu so tri risbe v eni in ena v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Risal je za prospekte Benetk. Pripravljal je raznolike kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' (Augustus) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in do 2016 restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. V sedemdesetih letih je izdelal še večji mozaik. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale v knjižnici umetnikovega ateljeja. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in publikacije o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob odmevni retrospektivi leta 1967 in drugih razstavah Moderne galerije, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. == Slikarjeve razstave in posthumne študije == Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v sočasno prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje v depojih, čeprav so jih kustosinje Goriškega muzeja uredile in znova natančno popisale leta 2024. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na grafičnih razstavah in pri ljubiteljih. Ob razstavi je izšel razkošen katalog več avtorjev. Avstrijci slikarju obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov z zastarelimi življenjepisi, kar se v italijanščini, francoščini in drugih jezikih ponavlja do danes. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo s pomočjo J. Claira leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov, pretežno grafik. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih zgodnjih del do leta 1945. Pri gradivih je pomagala Ida Cadorin. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih novejših obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Med EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve osebne dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z nadgrajeno rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] e2rbobra00ya6pkccyxvns0hdjkjl22 6659868 6659839 2026-04-15T06:11:25Z ~2026-21580-76 257878 Izbrisala neresničen stavek. 6659868 wikitext text/x-wiki {{esej}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil pred vojno med vodilnimi člani Neodvisnih, po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore trpljenja iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kar je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na nekdanji večji kmetiji še žive. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka vojne živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega se je družina že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene; 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. Ustvarjal je umetnine za prekooceanske ladje. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že prej. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]; večkrat je menjal tudi bivališče. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič po pričanju [[Zoran Kržišnik|Zorana Kržišnika]] lahko prvič obiskal šele leta 1956, ker prej ni dobil jugoslovanske vize. Dve leti prej so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. [[Zoran Kržišnik|Kržišnik]]. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z Grupo 69. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto v ZDA. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Skupaj z ženo sta najela razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob osamljenega slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški reprezentativni katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu (žarni niši) Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Vpliv na vse študente je imelo kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli Pierra Bonnarda, zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal tedanjih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval podobe notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina). Nujen je bil finančni prispevek uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti po razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka ter za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, pri portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materialov je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu sedem (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: slovenski lastniki imajo vsaj 22 listov v devetih zbirkah na različnih lokacijah. V Trstu so tri risbe v eni in ena v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Risal je za prospekte Benetk. Pripravljal je raznolike kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' (Augustus) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in do 2016 restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. V sedemdesetih letih je izdelal še večji mozaik. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale v knjižnici umetnikovega ateljeja. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in publikacije o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob odmevni retrospektivi leta 1967 in drugih razstavah Moderne galerije, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. == Slikarjeve razstave in posthumne študije == Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v sočasno prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na grafičnih razstavah in pri ljubiteljih. Ob razstavi je izšel razkošen katalog več avtorjev. Avstrijci slikarju obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov z zastarelimi življenjepisi, kar se v italijanščini, francoščini in drugih jezikih ponavlja do danes. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo s pomočjo J. Claira leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov, pretežno grafik. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih zgodnjih del do leta 1945. Pri gradivih je pomagala Ida Cadorin. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih novejših obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Med EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve osebne dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z nadgrajeno rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] h5eo8zuf0sx99isfbqexavn1p2gepyx 6659906 6659868 2026-04-15T08:45:34Z ~2026-23156-87 258261 Vrnitev neustreznega brisanja aktivne zaščite grafik v Goriškem muzeju. 6659906 wikitext text/x-wiki {{esej}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil pred vojno med vodilnimi člani Neodvisnih, po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore trpljenja iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kar je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na nekdanji večji kmetiji še žive. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka vojne živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega se je družina že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene; 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. Ustvarjal je umetnine za prekooceanske ladje. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že prej. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]; večkrat je menjal tudi bivališče. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje prijateljevanje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič po pričanju [[Zoran Kržišnik|Zorana Kržišnika]] lahko prvič obiskal šele leta 1956, ker prej ni dobil jugoslovanske vize. Dve leti prej so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. [[Zoran Kržišnik|Kržišnik]]. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z Grupo 69. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto v ZDA. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Skupaj z ženo sta najela razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob osamljenega slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški reprezentativni katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu (žarni niši) Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Vpliv na vse študente je imelo kulturno in družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli Pierra Bonnarda, zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal tedanjih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval podobe notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je v Španijo odpotoval iz Maribora na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina). Nujen je bil finančni prispevek uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti po razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja, ponekod dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka ter za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, pri portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materialov je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu sedem (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: slovenski lastniki imajo vsaj 22 listov v devetih zbirkah na različnih lokacijah. V Trstu so tri risbe v eni in ena v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Risal je za prospekte Benetk. Pripravljal je raznolike kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' (Augustus) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in do 2016 restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. V sedemdesetih letih je izdelal še večji mozaik. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale v knjižnici umetnikovega ateljeja. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in publikacije o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob odmevni retrospektivi leta 1967 in drugih razstavah Moderne galerije, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. == Slikarjeve razstave in posthumne študije == Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od leta 1991 na ogled v sočasno prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje pretežno v depojih, čeprav so jih kustosinje Goriškega muzeja uredile in znova natančno popisale leta 2024. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na grafičnih razstavah in pri ljubiteljih. Ob razstavi je izšel razkošen katalog več avtorjev. Avstrijci slikarju obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili pa so več katalogov z zastarelimi življenjepisi, kar se v italijanščini, francoščini in drugih jezikih ponavlja do danes. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo s pomočjo J. Claira leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in dopolnjuje z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja, med njimi Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov, pretežno grafik. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih zgodnjih del do leta 1945. Pri gradivih je pomagala Ida Cadorin. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih novejših obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Med EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve osebne dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z nadgrajeno rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] 2sqmuyzt3tex7fyiec1dnvfusrzkxfj 6659922 6659906 2026-04-15T09:44:18Z G-Cup 10746 Popravki in dopolnila 6659922 wikitext text/x-wiki {{esej}} {{Infopolje Oseba|death_date=|death_place=}} '''Anton Zoran Mušič''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[risar]], *[[12. februar]] [[1909]], [[Bukovica pri Volčji Dragi]] ali Biljah (spodnja [[Vipavska dolina]]), † [[25. maj]] [[2005]], [[Benetke]]. Mušič je bil pred vojno med vodilnimi člani Neodvisnih, po letu 1952 sopotnik tretje slikarske Pariške šole: École de Paris ali [[School of Paris]]. Bil je slikarski, grafični in risarski mojster sodobne [[Evropa|Evrope,]] posebej [[Kras|Krasa]] ter kraških ambientov in figur umrlih taboriščnikov. Umetnik je edini slikar slovenskega porekla, ki se je v drugi polovici 20. stoletja prebil v elitne kulturne kroge v Italiji in [[Francija|Franciji]], posebej v [[Pariz|Parizu]], kjer je živel večino svojega zrelega življenja do pozne starosti. Slikal je krajine, tihožitja, portrete, dalmatinske osličke in konjičke, avtoportrete, drevesa, prizore trpljenja iz [[Koncentracijsko taborišče Dachau|taborišča Dachau]], vedute Benetk, notranjosti cerkva, dvojne portrete z ženo Ido in starostne avtoportrete. Umetnikove izbrane slike, grafike ali risbe najdemo v zbirkah [[Louvre|Louvra]], [[Vatikanski muzeji|Vatikanskih muzejev]], Galerije [[Tate Gallery|Tate]] in drugje. Njegova nečakinja Vanda Mušič je obsežno družinsko zbirko slikarjevih del za stalno postavitev podarila [[Narodna galerija v Ljubljani|Narodni galeriji v Ljubljani]] in za to leta 2018 prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]].<ref name=":17">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasor_knji%C5%BEica.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2017]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Življenjepis == Zoran Mušič je bil v cerkvi v [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Biljah]] šele 11. marca 1909 krščen kot Anton Zoran Musič, kar je v krstno knjigo zapisal tedanji vikar [[Jože Abram]]. Po drugi svetovni vojni so ga izven Slovenije pogosto imenovali tudi ''Antonio Music'' ali ''Zoran Music''. Slikar in vsi njegovi ožji sorodniki so bili doma na [[Goriška|Goriškem]]. Anton Musič starejši je bil iz [[Šmartno, Brda|Šmartna v Brdih]], kjer sorodniki ugledne slovenske vinogradniške družine Musič na nekdanji večji kmetiji še žive. Mati Marija [[Blažič]] je bila rojena v oddaljenem zaselku Kostanjevica ([[Lig]] nad Kanalom).<ref name="G. Zupan, Biography 2012">G. Zupan, Biografija, Videnja Zorana Mušiča, Ljubljana, 2012.</ref> Vsa ožja družina in njihovi predniki so bili slovenskega porekla. Zoran je s starši in mlajšim bratom do začetka vojne živel v vasi Bukovica, med Volčjo Drago in Biljami, pod obronki kraških gričev. Musič starejši je bil tam učitelj in upravitelj vaške šole, mati je bila prav tako šolana učiteljica. Družina je živela v najetih prostorih v hišah Bukovica 42 in 40. Učitelja so kmalu po začetku I. svetovne vojne kot avstro-ogrskega obveznika mobilizirali in poslali na fronto v [[Galicija|Galicijo]]. Deček je bil skupaj z materjo in mlajšim bratom Ljubanom ob izbruhu [[Soška fronta|Soške fronte]] v začetku junija leta 1915 izgnan iz domačega kraja. Odšli so z vlakom v smeri Beljaka in na koncu v vas [[Arnače]] pri [[Velenje|Velenju]]. Na robu Štajerske je bodoči slikar prvič obiskoval ljudsko šolo. Po demobilizaciji Antona starejšega se je družina že spomladi [[1918]] vrnili v domače kraje na Goriško. Tam se je dečku globoko v podzavest vtisnila krajina vojnih opustošenj: razvaljenih hiš in golega kraškega kamenja z ožganim drevjem ter žičnimi ovirami. Italijanski zavojevalci so slovensko učiteljsko družino, v kateri je bil družinski oče znan zavedni Slovenec, že ob koncu poletja leta 1919 znova izgnali iz območja Brd in s Primorske. Preselili so se na Koroško, v tedaj slovenski [[Griffen|Grebinj]]. Stanovali so v stari šoli pod grajskim gričem; objekt je sedaj podrt. Starši so učili v [[Vovbre|Vovbrah]] in Grebinju. Dobro leto kasneje, po oktobrskem [[Plebiscit|plebiscitu]] 1920, so družino s Koroške grobo pregnali avstrijski nacionalisti. Končno zatočišče so primorski begunci po krajši odisejadi našli na slovenskem Štajerskem, družina z mlajšim sinom v stari šoli pri Sv. Emi nad [[Mestinje|Mestinjami]]. Zoran se je takoj preselil v [[Maribor]], kjer je kot osamljen dijak novembra [[1920]] nadaljeval šolanje na Realki. Po nekaj letih se je prešolal na mariborsko Učiteljišče, kjer je jeseni 1928 zaključil to srednjo šolo. S slikanjem so ga najprej seznanjali njegovi srednješolski učitelji. Prvi je bil kipar Franc Ravnikar, za njim šolana slikarja [[Viktor Cotič]] na realki in [[Anton Gvajc]] na učiteljišču v Mariboru. Za krajši čas je Mušič po končani srednji šoli obiskal [[Dunaj]] in tam preverjal možnosti študija ter obiskoval kulturne prireditve. Prvič je objavljal v časopisih, najprej par okornih karikatur mariborskih kulturnikov. Študiral je od pomladi 1930 na Akademiji za likovno umetnost v [[Zagreb]]u, pretežno pri profesorju, vzorniku in mentorju [[Ljubo Babić (slikar)|Ljubi Babiću]]. Ta ugledni slikar, profesor, scenograf, galerist, oblikovalec in umetnostni zgodovinar je nanj vplival v vseh pogledih. Med ostalimi njegovimi profesorji so nanj nekoliko vplivali Tomislav Krizman, Maks Vanka in Vladimir Becić. Leta [[1934]] je z odliko in manjšo razstavo na akademiji zaključil dodiplomski študij. Pol leta kasneje je s slikarji in kiparji štajerske likovne skupine Brazda prvič razstavljal v [[Murska Sobota|Murski Soboti]] in marca 1935 v [[Celje|Celju]]. Nato je za tri mesece odpotoval v [[Španija|Španijo]], od koder se je ob koncu junija 1935 z vlakom vrnil domov na Štajersko. Javnosti je postal znan s svojimi slikami in zlasti s pismi iz Španije, objavljenimi v časniku [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]. V Španiji je veliko skiciral in kopiral znane slike [[El Greco|El]] [[El Greco|Greca]] in F. Goye za slovenske galerije ter mecene; 3. novembra 1935 je bilo v mariborski Kazinski dvorani odprtje slikarske in kiparske razstave, na kateri je z izbranimi slikami razstavljal. To je bila že četrta razstava tega leta, na kateri je sodeloval.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> [[Slika:Music, Manessier et Eudaldo.jpg|300px|thumb|left|Od leve proti desni: Zoran Mušič, [[Alfred Manessier]], Eudaldo (Morales), okrog 1960]] Slikar je izmenično živel pri starših v Mariboru in [[Hoče - Slivnica|Hočah]], občasno v Zagrebu in Ljubljani. Po letu 1940 je bil uradno stalno nastanjen in prijavljen v [[Ljubljana|Ljubljani]], najprej v vili blizu Tivolija. Vmes je od jeseni 1935 do poletja 1936 služil vojaški rok najprej v [[Bileća|Bileći]] ter za tem v Rogoznici pri [[Šibenik]]u in bil po stažiranju povišan v [[Podporočnik|podporočnika]]. Veliko je razstavljal, potoval, pisal ocene za časopise, dajal samozavestne izjave, zastopal stanovsko društvo. Vsako poletje je od leta 1936 zahajal v [[Dalmacija|Dalmacijo]], največkrat na [[Korčula|Korčulo]], kjer je bilo manjše kulturno, likovno žarišče. Kontinuirano je slikal in risal na terenu, pogosto grčaste oljke, kamnite zidove in branjevke z oslički. Skupaj s prijatelji je razstavljal po Jugoslaviji ([[Beograd]], [[Zagreb]], [[Osijek]]). Do novembra 1944 je sodeloval na okoli 30 skupinskih in samostojnih razstavah. Prvo samostojno razstavo je imel novembra 1939 s kolegom F. Šimunovićem v Beogradu, v Umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorić, manjšo samostojno retrospektivo z dvajsetimi deli že v začetku leta 1942 pri galeristu P. Obersnelu v Ljubljani (galerija je bila tedaj na [[Gosposvetska cesta, Ljubljana|Gosposvetski]] cesti). Bil je član mariborskega umetniškega [[Klub Brazda|kluba Brazda]] in za tem slovenske likovne skupine ''[[Neodvisni]]''. Zvesto so ga spremljali različni kritiki. Najbolj naklonjeno so o njem pisali Lojze Bizjak, [[Radivoj Rehar|Radivoj]] [[Radivoj Rehar|Rehar]] in [[Fran Šijanec]]. Do italijanske kapitulacije je Mušič živel pretežno v Ljubljani, kjer je bil uradno prijavljen v Tavčarjevi ulici. Na Goriškem je bil več mesecev, ko je slikal v treh cerkvah. V [[Drežnica|Drežnici]] in [[Grahovo ob Bači|Grahovem]] sta delala skupaj z [[Avgust Černigoj|Avgustom Černigojem]] (Černigoj je v Drežnici izpeljal večino dela, Mušič je slikal konkretno krajino, portrete domačinov in obeh avtorjev na obodu za glavnim oltarjem drežniškega [[prezbiterij]]a). V Gradnem v Brdih sta okrasila cerkev skupaj z [[Lojze Spacal|Lojzem Spacalom]] (Mušič je v olju naslikal 14 standardnih postaj [[Križev pot|Križevega pota]]). Podobe so delno navdihnila njegova predhodna bivališča oz. slike v sosednjih cerkvah. V [[Trst]] se je Mušič uradno preselil v pozni jeseni 1943, po nemški zasedbi južne Slovenije in [[Italija|Italije]]. Skoraj leto dni je živel delno v Trstu, kjer je pisal in risal za časopise in v [[Benetke|Benetkah]], kjer je med obiski ustvarjal pretežno [[gvaš]]e in [[risba|risbe]]. V obeh mestih je razstavljal leta 1944. Nemški [[gestapo]]vci so ga v Benetkah aretirali v začetku oktobra 1944, skupaj z več aktivnimi podporniki antifašističnih upornikov iz Italije in Slovenije. Najprej je bil več tednov zaprt v ozki kletni celici na Oberdankovem trgu ([[trg Oberdan|Trg Oberdan)]] v Trstu, za tem krajši čas v Koronejskih zaporih. Sredi novembra 1944 je bil iz tržaškega zapora z vlakom odpeljan v [[koncentracijsko taborišče]] [[Dachau]]. Tam je na robu smrti preživel čas do konca vojne. Pred tem je zavrnil predlog naj se pridruži domobrancem v Istri, kljub grožnjam, da ga bodo ustrelili kot talca. V taborišču je na skrivaj narisal zgolj nekaj skic, predvsem manjših [[portret]]ov sojetnikov. Po osvoboditvi je v Dachauu skupaj z drugimi Slovenci več kot mesec dni čakal na prevoz domov. Med čakanjem je risal različne motive, predvsem mrtvece v taborišču. V začetku junija se je s prvim transportom za Slovenijo z več kot sto risbami vrnil v [[Ljubljana|Ljubljano.]] Krajši čas se je zdravil na [[Golnik]]u. Z Golnika se je vrnil v Ljubljano, kjer je imel na Ajdovščini stalno bivališče. Iz Ljubljane je zaradi pritiskov povojnih oblastnikov in očitkov kolegov ob koncu julija leta 1945 odšel k sorodnikom v Gorico. Tovariši so mu očitali razstavljanje med vojno in premalo spoštljiv odnos do partije. Pozno jeseni je iz Gorice odpotoval v Benetke, kjer se je ustalil. Znova se je spoprijateljil s samosvojo slikarko Ido [[Cadorin]] in se septembra 1949 z njo poročil. Po letu 1946 je intenzivno slikal, najprej [[akvarel]]e popularnih motivov Benetk in za tem serijsko podobe potujočih konjičkov brez domovine. Razstavljal je v Trstu, Benetkah, redno v uglednem rimskem razstavišču blizu [[Španske stopnice|Španskih stopnic]] in drugje po Italiji (npr. Milano) ter večkrat s pomočjo prijateljev v [[Švica|Švici]]. Tam se je družil s slikarjem W. J., ki ga je spoznal že na Korčuli. Zelo pogosto je do 1953 zahajal v Trst in se veliko družil s slovenskimi intelektualci, pisatelji ter slikarji, redko s sorodniki. Znova se je začel posvečati grafiki, posebej med obiski v Švici, kjer so mu bili naklonjeni znanci, založniki grafik in posamezni meceni. Ustvarjal je umetnine za prekooceanske ladje. V začetku leta 1952 je imel prvo manjšo razstavo v [[Pariz]]u, ki ga je priložnostno obiskoval že prej. Po dogovoru z uveljavljeno pariško galerijo - [[Galerie de France]] se je ustalil v [[Francija|Franciji]]. S pomočjo prijateljev je našel atelje na robu četrti [[Montparnasse]]; večkrat je menjal tudi bivališče. Redno se je skupaj z ženo vračal v Benetke. Izmenoma je živel med njimi in Parizom. V francoski prestolnici se je družil s kolegi iz različnih dežel, zlasti s tistimi, ki so govorili njemu bolj domače jezike (italijansko, nemško, slovensko).<ref>BBC Radio 4 – Great Lives, Series 36, Kulvinder Ghir on Zoran Mušič. Tuesday 21 April 2015, 16:30. <http://www.bbc.co.uk/programmes/b05r3w3s>.</ref> Posebej ponosen je bil na svoje druženje z A. [[Giacometti|Giacomettijem]]. Pomagali so mu posamezni rojaki, ki so bili bolj vešči stikov z galeristi in tiskarji grafik ter njihovo prodajo. [[Veno Pilon]] je bil reden gost in svetovalec v njegovem ateljeju. Skiciral je Mušiča pri slikanju konjičkov (1954), včasih ob druženju v kavarnah, kjer je bil slikar manj pogost gost kot nekateri drugi Parižani in bohemski ustvarjalci. Slovenijo je Mušič po pričanju [[Zoran Kržišnik|Zorana Kržišnika]] lahko prvič obiskal šele leta 1956, ker prej ni dobil jugoslovanske vize. Dve leti prej so bile posamezne risbe iz taborišča razstavljene na Babićevi spominski razstavi v Zagrebu. Leta 1955 so njegove izbrane grafike razstavili na prvem grafičnem bienalu v Ljubljani, skupaj z drugimi predstavniki tedanje skupine École de Paris. Na drugem bienalu je prejel eno pomembnih nagrad in dobil možnost za manjšo samostojno razstavo grafik leta 1959. Pogosto je obiskoval starše v Ljubljani in Brdih, kasneje, do pozne starosti, redno brata in druge sorodnike v Sloveniji. Dokler je mogel, je zahajal v Dalmacijo ali Istro. Njegovi stanovanji v Parizu in Benetkah sta se razvili v neuradni ambasadi slovenske kulture; obiskovali so ga zlasti slikarji [[Miha Maleš]], [[Maksim Sedej]], [[France Mihelič]] in kiparji, stari in novi prijatelji. Včasih je sam poiskal slovenske študente, da so mu delali družbo, npr. [[Tomaž Šalamun|Tomaž Šalamun]] in [[Tatjana Wolf|Tatjana Wolf]] ali filozof [[Evgen Bavčar]], drugič se je osamil, da je imel dovolj časa za razmišljanje in delo. Samostojno je razstavljal v številnih manjših galerijah Evrope in se skozi Avstrijo ter ugledna razstavišča Nemčije s svojimi kakovostnimi izdelki počasi in potrpežljivo prebijal v prestižne institucije Francije, najbolj pogosto Pariza. V Ljubljani je bil vedno dobrodošel v [[Moderna galerija (Ljubljana)|Moderni galeriji]], ki jo je vodil njegov prijatelj Z. [[Zoran Kržišnik|Kržišnik]]. Gostili so ga na samostojnih predstavitvah v letih 1959, 1960, 1967, 1990, 1997, 2009, 2020; včasih v Mali galeriji, običajno v glavni stavbi. Sodeloval je na vseh ljubljanskih grafičnih bienalih od prvega leta 1955 do 1981 in večkrat za tem. Zoran Kržišnik ga je utemeljeno uvrščal med pionirje ljubljanskega grafičnega bienala in ga imenoval enega od velikih podpornikov tega bienala. Kljub zavistnosti nekaterih domačih kolegov je Mušič postal merilo za primerjave uspeha, kakovosti med likovniki v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot gost je razstavljal z Grupo 69. Kržišnik je slikarju pomagal pri omenjenem uveljavljanju v nemških deželah Evrope. Kritiki kot [[Jean Grenier|Jean Grenier]] ali [[Jacques Lassaigne]] so povzeli Kržišnikove analize, jih nadgradili in slikarju pomagali v Franciji. Mušič se je dokončno uveljavil v Evropi s svojimi ekspresivnimi figuralnimi ciklusi risb, grafik in slik ''[[Nismo poslednji]]'' sredi 1970-ih, ko se je zanj v večji meri zavzel uveljavljeni kritik, pisec in direktor najbolj znanih pariških muzejev, akademik [[Jean Clair]]. Ugledni pisec in kasnejši prijatelj ga je redno spremljal in promoviral štiri desetletja, vse do umetnikove smrti. Razstavljal je v vedno bolj reprezentančnih, izbranih galerijah Evrope (npr. [[Pompidoujev center|Center Georges Pompidou]]), pogosto v ZDA. Postopoma je za svoje zasluge dobil v Sloveniji vse možne stanovske in državne nagrade ter priznanja. Skupaj z ženo sta najela razkošno bivališče ob [[Canal Grande, Benetke|Canalu Grande]] v Benetkah, blizu Akademije; omislil si je boljši atelje v Parizu. Vrnil se je k svojim ciklusom notranjosti beneških cerkva, jih dopolnil z [[veduta]]mi mesta ob [[laguna]]h, z značilnimi pročelji in nekaj silhuetami znamenitih stavb. Razvil je barvito serijo podob osamljenega slikarja v ateljeju. Vedno bolj se je posvečal dvojnim portretom z Ido, redkeje mestnim vedutam. Njegova velika retrospektiva je bila aprila 1995 v razstavišču [[Grand Palais]] v Parizu. Razstavo sta skupaj odprla slovenski predsednik [[Milan Kučan]] in francoski predsednik [[François Mitterrand]]. Ta je bil slikarjev osebni prijatelj. Obisk razstave je bil za Pariz sorazmerno skromen, odmev med strokovnjaki pa velik. Razstava je bila največja med okoli 250 samostojnimi predstavitvami umetnikovega dela v obdobju njegovega življenja. Izbrane risbe s te razstave je slikar podaril centru Georges [[Pompidoujev center|Pompidou]]. Za pariški reprezentativni katalog so pisali vrhunski kritiki Francije in izbrani posamezniki iz drugih držav. Pozna leta je slikar preživljal v Benetkah, kjer je skoraj slep slikal temne avtoportrete. Zadnja dela na platnu so bila datirana leta 2000. Umetnik je umrl 25. maja 2005 doma v Benetkah, v starosti 96 let. Pokopan je v družinskem grobu (žarni niši) Cadorinovih na otočku Sv. Mihaela v Benetkah, na robu razdelka 16.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> == Delo == [[Slika:Zoran Mušič - Avtoportret 1998.jpg|thumb|right|250px|Zoran Mušič - Avtoportret (1998)]] Zavestnega likovnega ustvarjanja se je začel mladi Mušič lotevati okoli 1927 v Mariboru, ko se je na srednji šoli seznanjal z osnovnimi slikarskimi tehnikami in uveljavljenimi motivi akademskih slikarjev, njegovih učiteljev. Prevladovalo je risanje [[tihožitje|tihožitij]] in [[portret]]ov. Model v domačem okolju je bila v začetku kar mati, ki jo je risal že kot srednješolec. V javnosti se je po končanem učiteljišču najprej uveljavil kot skromen mariborski [[karikatura|karikaturist]]. Znanje mu je omogočilo, da je z le nekaj težavami naredil sprejemne izpite za Zagrebško likovno akademijo. V 1930-ih se je v Zagrebu hitro razvil v akademsko šolanega slikarja in grafika ter kulturnika. Izkazal se je za zelo spretnega risarja in nadarjenega slikarja s smislom za barvna skladja, ki je imel na akademiji po prvem letniku vedno samo odlične ocene. Skupaj z njim so študirali [[Dore Klemenčič]], kipar [[Zdenko Kalin]], [[Zoran Didek]], Smiljana Didek, malo kasneje [[Gabrijel Stupica]], s katerim se je večkrat družil in leto za tem [[Marij Pregelj]].<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Bil je močno pod kulturnim vplivom mentorja Babića in drugih učiteljev ter vzornikov nekoliko konservativne akademske šole. Vpliv na vse študente je imelo kulturno in živahno družabno življenje Zagreba. Ustvarjal je risbe, redke začetniške grafike manjših formatov ([[linorez]]i, [[litografija|litografije]] 1932-1933), številne [[gvaš]]e, [[tempera|tempere]] in [[Oljno slikarstvo|olja]] s standardnimi motivi za akademije: [[portret]], figura, [[tihožitje]], [[krajinsko slikarstvo|krajina]], mestna [[veduta]]. Študenti so na akademiji veliko kopirali znane slike in odlitke antičnih kipov, kar je bila značilnost večine konservativnih akademij. Na starejših oljih so vidni becićevski pastozni nanosi, samozavestne poteze in premišljene kompozicije ter sorazmerno umirjena barvna paleta. Vihravo zasnovo linij, izhodiščne kompozicije motivov in notranjo dinamiko je zadržal vsa 1930-ta leta. Slikarjev mentor je tedaj za zgled postavljal [[Edouard Manet|Edouarda Maneta]] in izbrane španske slikarje. Popularen je bil [[Francisco de Goya|Goya]] in njegova slikana svetloba. Ob njih je jasno razpoznaven vpliv krajin in interierjev [[Vincent van Gogh|van Gogha]], pri grafiki in risbah socialna motivika [[George Grosz|Georga Grosza]], nekoliko Otta Dixa in drugih slikarjev, tudi hrvaškega [[Krsto Hegedušić|Hegedušića]]. Navduševal se je nad [[postimpresionizem|postimpresionisti]] okoli Pierra Bonnarda, zlasti njegovimi prefinjenimi, barvitimi interierji. Navdihoval se je ob originalih španskih baročnih slikarjev in posebej ob poznemu Goyi, ki mu ga je priporočil Babić.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Izhodišča je Mušič med študijem in v večji meri kasneje (po drugi svetovni vojni) našel ne le v slikarstvu, povzel je zanj zanimive pobude v vseh razvojnih obdobjih evropske kulture, v podobah [[Altamira|Altamire]], zgodnjekrščanskih [[mozaik]]ih Ravene, [[fajumski portreti|fajumskih portretih]] in v [[Stensko slikarstvo|stenskem slikarstvu]] osrednje Italije 13. in 14. stoletja. Navdihoval se je ob literaturi, v gledališču, pri filmih. Natančno je bil seznanjen z delom ekspresionistov, čeprav se je hitro odrekel pretiranemu izražanju čustev in pripovednosti v svojih podobah. Najbolj se je v zgodnjem obdobju naslanjal na izhodišča [[fauvizem|fauvistov]], koloristov in omenjenih postimpresionistov; francoskih in nemških. [[Bauhaus]] in konstruktivizem ga nista pritegnila. Posebej natančno je premislil tihožitja in načine slikanja [[Paul Cezanne|Cezanna]], delno [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautreca]], bolj, kakor mislimo [[Edgar Degas|Degasa]] in nekaj kasneje ustvarjalnost Filippa [[Filippo de Pisis|de Pisisa]], zlasti ob osebnih srečanjih s slikarjem v Benetkah. Navdih je v zgodnjem obdobju ustvarjanja vedno bolj iskal v naravi, vendar brez njenega neposrednega posnemanja. Redno je v vseh letnih časih obiskoval slovenske gore, kjer je našel dodatne motive ([[Vršič]], [[Ojstrica|Ojstrica, Prisank]], [[Škrlatica]]). Večino okorno risanih ali slikanih podob iz obdobja šolanja je v zreli dobi uničil, ker se je zavedal tedanjih lastnih likovnih pomanjkljivosti. Posamezne motive je, ob pomanjkanju materialov med vojno, preslikal. Ohranil je širok izbor boljših del in jih skrbno hranil v lastni zbirki, kar je potrdila njegova zadnja retrospektiva leta 2025 v Gorici. Pogosto je na prostem slikal mestne ali vaške vedute in izbrane motive ponavljal v isti ali v različnih tehnikah. Zagrebško okolje je pustilo dodaten vtis z deli mentorja [[Ljubo Babić (slikar)|Babića]]; ob njem je občudoval podobe notranjosti cerkva in druge slike Dalmatinca [[Emanuel Vidović|Emanuela Vidovića]], interierje [[Marino Tartaglia|Marina Tartaglie]], vlake s parno vleko [[Antun Motika|Antuna Motike]] ali izraznost Vena Pilona, nekoliko manj krajine [[Oton Gliha|Otona Glihe]] in drugih. Akademskemu šolanju je sledilo obdobje, ki bi lahko bilo imenovano mariborsko-ljubljansko uveljavljanje.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Mušič je po podiplomskem izpopolnjevanju odpotoval iz Maribora v Španijo na predlog in pod neposrednim vplivom Babića in s spodbudami in vzporednim bivanjem kolege F. Šimunovića ter s finančno podporo slovenskih institucij (Narodna galerija, mesto Maribor, Dravska banovina). Nujen je bil finančni prispevek uglednih posameznikov, poznavalcev in mecenov (I. Zorman, [[F. Windischer]]), ki so v njem že videli perspektivnega ustvarjalca. Ta pot in izkušnje, ki jih je dobil v sorazmerno kratkem času na Iberskem polotoku, so ga dokončno potegnili iz anonimnosti v Sloveniji in delno v Jugoslaviji, zlasti po razstavah v Beogradu. Potoval je po stopinjah svojega mentorja. Ponekod je dobesedno povzemal njegove izjave s predavanj in motiviko Babićevih skic ter slik (notranjosti stolnic, krajine, Toledo), drugje je ubral popolnoma svojo motivno pot (bikoborbe, maskirani sprevodi, ciganska bivališča). Znal je smiselno reducirati vtise in se v kratkem obdobju španskega bivanja osredotočil na tri velike umetnike in tista njihova znanja, ki so mu najbolj ugajala. V svoje ustvarjanje je prevzel spoznanja ob ogledih originalov [[Francisco de Goya|Goye]], [[El Greco|Greca]] in kasneje [[Diego Velázquez|Velazqueza]]. Večino svojega obiska v Španiji je posvetil kopiranju Goyevih slik v [[muzej Prado|muzeju Prado]]. Povzel je prefinjeno upodabljanje notranje svetlobe, ki jo izžarevajo posamezne figure in predmeti na španskih slikah. Med potjo je pisal dnevnik in veliko skiciral ter fotografiral.<ref name="G. Zupan, Biography 2012" /> Drug navdih je bila kamnita krajina, znova nadgradnja sončnega Mediterana, v večji meri [[Kras]]a in ob tem slovenskih gora. Odnos do vedno prisotne kraške krajine je po vrnitvi v Jugoslavijo poglobil v [[Bileća|Bileći]], kjer je tudi portretiral. Kasneje je dopolnil svoja občutja v [[Dalmacija|Dalmaciji]], zlasti med rednimi poletnimi slikanji vzdolž presončene skalnate jadranske obale in na obiskih Krka ter za tem [[Korčula|Korčule]] od (občasno) 1934 do bolj redno med 1936 in 1940. Na otok je zahajal skoraj vsako poletje in tam skiciral, fotografiral ter slikal; prvič prizore z oslički in ženami na tržnici, na počivališčih ali na poti. Morda se je srečeval s patrom in umetnostnim zgodovinarjem Vidom Mihičićem, dokazano s slikarjem in izumiteljem iz Švice Walterjem H. Jonasom. Ohranjena je vrsta njegovih krajin, delno s konkretno znanih lokacij (mesto Korčula, [[Vela Luka]], [[Lumbarda]], okolica Dubrovnika) in posamezne fotografije. Tudi v Dalmaciji je vedno ustvarjal v serijah (''Oljke'', ''Otočanke'', ''Tržnice'', ''Oslički''); prevladovali so gvaši. V zgodnjem obdobju je svoje stojalo pogosto postavil na prostem (vedute Maribora, Kolodvori, motivi ob vodi, beneška nabrežja). Bil je dobro seznanjen z vsemi tedaj sodobnimi ustvarjalnimi trendi, vključno z eksperimenti prijateljev Ferda Delaka in konstruktivista [[Avgust Černigoj|Avgusta Černigoja]], vendar ga takšen način likovnega izražanja ni pritegnil. Njegovo zgodnje ustvarjanje likovni kritiki nekoliko okorno uvrščajo v barvni realizem, zlasti v krogu skupine Neodvisni. Posredno je po obiskih in življenju v Benetkah, izrazito po koncu vojne, upošteval bizantinske mozaike in včasih, pri portretih, poznoantične ''[[Fajumski portreti|fajumske portrete]]''. Starejši vzhodnjaški vplivi na njegovo ustvarjalnost so zgrešena fikcija površnih piscev. Po vojni je poleg taboriščnih vtisov nanj vplivalo srednjeveško ustvarjanje v Italiji, npr. sienske stenske slike iz obdobja gotike in zgodnje renesanse. Vse vplive in izhodišča je Mušič sintetiziral in izčistil na svoj, avtorski način, ki je prevladal nad vzorniki in šolo. Zaradi lažje dostopnosti in cene materialov je pred drugo svetovno vojno in med njo veliko ustvarjal v tehniki [[gvaš]]a ali [[tempera|tempere]] na papir, manj v tehniki [[olje na platnu]]. Nekatera manj popularna ohranjena olja so običajno naročeni, močno standardni meščanski portreti. Kadar slikar ni mogel potovati, so bila pogost motiv tihožitja (cvetje v vazi, stare sohe, sadje, ribe, ptice). Analiziral je začetke kubizma. Poskusil je slikati stenske slike, vendar manj uspešno, šablonsko; podobno učinkujejo skoraj vsa omenjena naročila za portrete. Njegov prvi večji prodor izven Jugoslavije je povezan s serijo razstavljenih gvašev (temper) v Benetkah poleti 1944 (večinoma uveljavljene vedute Benetk, blizu motivov F. De Pisisa). Italijanski avtorji kataloga Mušič so ga tedaj jasno postavili med Slovence in perspektivne slikarje slovanskega vzhoda s svojskim izrazom in energijo. Pri njem so iskali manj utemeljene vzhodnjaške vplive; teh do selitve v Benetke v njegovih delih ni.<ref name="G. Zupan, Biography 2012"/> Optimizem in načrte novih razstav je prekinil nemški zapor in za njim koncentracijsko taborišče Dachau. Po prestavitvi v podzemno tovarno je še kot taboriščnik pogosto skiciral, vendar je ohranjeno ali odkrito le malo teh dokumentarno dragocenih zgodnjih risb s svinčnikom ali tušem: vtisov iz taborišča, drobnih portretov sojetnikov ali risb po naročilu stražarjev (te so do sedaj znane le iz pripovedi). Izkušnje iz Dachaua, kjer je zlasti maja 1945, po osvoboditvi, vendar še vedno za žico, narisal nad 200 izjemnih črtnih skic (predvsem mrtvecev) so ostale v zavesti in podzavesti. Risbe, zlasti pa prizori preživelih med kupi mrličev, so imeli trajen vpliv na njegovo zrelo likovno izražanje. Risbe so edinstveno pričevanje in likovni dokument ter nova stopnja in podlaga kasnejše izčiščene Mušičeve ustvarjalnosti. So prestop ustvarjalnosti med šolanim akademskim slikarjem in zrelim umetnikom z globokimi osebnimi izkušnjami. Več kot 110 skic trupel in drugih motivov iz taborišča, ki so pretežno nastale maja 1945, tik po osvoboditvi, je ohranjeno v različnih zbirkah po svetu. Posamezne poznamo zgolj po reprodukcijah. Največ originalov je avtor daroval muzeju novejše umetnosti v Parizu (13 na desetih listih), ena je v manjšem pariškem muzeju. V Baslu imajo v muzeju devet originalnih risb, v Celovcu sedem (najmanj pet so jih prenesli v zasebno last), v Ljubljani so tri v Moderni galeriji. Veliko risb je v zasebnih zbirkah: slovenski lastniki imajo vsaj 22 listov v devetih zbirkah na različnih lokacijah. V Trstu so tri risbe v eni in ena v drugi zasebni zbirki (eno so darovali Vatikanskim muzejem). Posamezne so v Nemčiji, Franciji in Španiji. Leta 2016 so v tržaškem partizanskem arhivu našli še 23 risb (eno dodatno v drugi zbirki), ki jih hranijo v muzeju Revoltella. Ena starejša portretna risba je po novejših informacijah v Brdih, ena risba je v Ženevi, ena v Barceloni in ena v Vatikanskem muzeju (prej v Trstu). Nekaj risb je razpršeno po Evropi, vsaj štiri so ostale v ZDA in sedemnajst ali več je ostalo v lasti slikarja, njegove vdove in kasneje neopredeljenih dedičev v Benetkah in v Evropi. Rešitev iz taborišča je predstavila drugačnega ustvarjalca. Dozoreval je še vrsto let. Postopoma so postale njegove slike bolj ploskovne, izčiščene in vsebinsko večplastne, vendar z manj detajli. Sprostil se je po letu 1946; najprej z barvitimi akvareli beneških vedut. Več let jih je risal v serijah. Nadaljeval je z živahno paleto v najbolj znanih različicah popularnih dalmatinskih osličkov, ki so hitro postali lebdeči, potujoči konjički različnih barv. Upodabljal jih je v vseh tehnikah in velikostih, samo v olju je več kot 600 ohranjenih platen ali lesonitnih plošč. Poslikal je svoj drugi začasni podstrešni atelje v Benetkah in za tem 1949 - 1950 v celoti pritlično sobo vile Dornacher v Zollikonu pri Zürichu v Švici. Za naročnici je povezano uporabil vse dotedanje njemu ljube motive. Risal je za prospekte Benetk. Pripravljal je raznolike kartone za tkane in vezene dekoracije velikih potniških ladij z motivi ''Potovanje Marca Pola'' (Augustus) in ''Pomladi'' (Asia). Ohranjena in do 2016 restavrirana vezenina z motorne ladje Augustus je njegovo največje samostojno delo ob rekonstruirani sobi iz Züricha. V sedemdesetih letih je izdelal tudi večji mozaik v Ravenni. Benetke in obiski v Švici so spodbudili in omogočili ustvarjanje grafik v različnih klasičnih tehnikah. V njih je ločil nekdaj v slikah združeno črtno risbo in barvne ploskve, posebej značilne za litografije ter akvatinte. ''Konjički'', ki iščejo cilj v simbolni krajini, so ostali za več kot desetletje njegov prepoznavni znak tudi pri grafikah, posebej v času iskanja tržišč in ob nostalgičnem domotožju, ko ni smel v staro domovino. S spomini na domačo pokrajino in Dalmacijo so povezani ciklusi ''Brodniki'', ''Sienske krajine'' in ''Umbrijske krajine''. Natančno je spremljal tudi slike in kompozicije Paula Kleeja. Novo družinsko življenje označujejo serije manjših ležečih aktov in desetine ''portretov Ide''. Po selitvi iz Benetk v Pariz se je umetnik znova prebijal od začetka in skoraj iz anonimnosti. Poskušal se je v različnih smereh in tehnikah, slikal je platna večjih formatov, se približal abstrakciji in se vrnil k figuri, čeprav je njegov prevladujoč motiv vedno in v vsakem motivu do pozne starosti domišljijska krajina. Ta, v začetku lirična krajina, je polna notranje energije in sintez različnih znanj ter osebnih spoznanj. Stopnjevanje motivike od barvitih konjičkov ali bolj umirjenih Dalmatink, ki potujejo na tržnico, je mogoče spremljati vzporedno v slikah in na grafikah, kjer se iz prepoznavnih figur osebe postopno reducirajo v simbolne loke, geometrijske like, kasneje v madeže in lise. Nadaljeval je izražanje v različnih grafičnih tehnikah, intenzivno je spoznaval barvno litografijo večjih formatov. Kasneje se je vračal k jedkanici, akvatinti, priljubljeni suhi igli, barvni risbi in olju. Po ponovnih obiskih domačega Krasa in Dalmacije so abstraktni motivi znova žareli v intenzivnih barvah, nič več z megličastimi [[akvarel]]i. Očiščeni motivi Ograd, Kraških pokrajin, Bizantinskih suit, ožgane zemlje in kamenje so imeli nekaj kasneje vzporednice v manj uspešnih, vendar z barvami prežetih krajinah iz [[Cortina d'Ampezzo|Cortine d'Ampezzo]]. Te je risal v tehniki pastela na terenu, sam med vršaci. Slepa ulica so bili delno konkretni motivi Apeninov in orientacijskih točk. Sledila je krajša ustvarjalna kriza in slepa ulica s ponavljanjem sanjskih konjičkov in opuščanje nekaterih iskanj v smeri abstraktnih motivov. Likovno razvojno obdobje je zaključil s serijo razstav, med njimi je bila retrospektiva v Moderni galeriji leta 1967. Ob koncu šestdesetih let se je znova postopno vrnil k figuri človeka in dodatno k obujenim spominom na grozo Dachaua. Po novem opusu stotin akrilov in risb s figurami umrlih, kar ga je razvrščalo med ekspresivne figuralike, je nadaljeval z Rastlinskimi motivi. Za tem se je znova sprostil v gorah, ob barvno umirjenih silhuetah znanih gora [[Dolomiti|Dolomitov]] okoli Cortine ali do skrajnostnih motivov ogoljenega kamenja. Ustvarjalni proces je bil vedno podoben načinu, ki ga je posvojil že med študijem. Obiskoval je gore in obale ter si osamljen skiciral motive, zanimive zanj v realni ali abstraktni zasnovi. S pomočjo teh je kasneje ustvarjal serije slik v ateljeju ali grafik v delavnicah tiskarjev. Vrnitev k človeku in njegovemu telesu je bila leta 1970 delno spontana in delno načrtovana. Svoje delo je stalno primerjal z ustvarjalnostjo sočasnih likovnikov v Parizu in drugje. Več kot verjetno je nanj vplivalo delo pesnikov in drugih kulturnikov iz različnih držav, s katerimi se je družil v Parizu. Njihove knjige, zapisi in ilustracije pahljače likovnikov, pisateljev in pesnikov so ostale v knjižnici umetnikovega ateljeja. Največ je likovnih monografij. Manj verjetno je je povzemal izhodišča filozofov, saj se z njimi ni neposredno družil. V njegovi bogati knjižnici tovrstnih knjig ni. Bolj običajne so knjige njegovih slovenskih kolegov in publikacije o žrtvah taborišč v različnih jezikih. Njihovo ustvarjanje je spremljal v Benetkah in Parizu. V Sloveniji so ga, razen ob odmevni retrospektivi leta 1967 in drugih razstavah Moderne galerije, še vedno pogosto spregledali; šele po osamosvojitvi je bilo postopoma drugače. Nov prelom v avtorjevi motiviki je bil vzporeden izidu knjige profesorja estetike [[Jean Grenier|Jeana Grenierja]]<ref>{{|title=Zoran Music|url=http://dx.doi.org/10.1093/gmo/9781561592630.article.o902429|publisher=Le Musee de Poche|date=1970|series=|first=Jean|last=Grenier|location=Paris}}</ref>. Ključna je bila sprememba tehnike; vplivalo je še več osebnih razlogov. Omenjena monografija je bila leta 1970, tik pred izidom, dopolnjena s Kržišnikovim besedilom. Grenier je natančno razčlenil Mušičev izvor, poznal vzore s krasa in slovansko dušo ter njegovo ustvarjalnost. Slikarjev prijatelj in najboljši poznavalec Kržišnik je vsem presenečenim teoretikom Evrope, ki niso razumeli novih slikarjevih motivov iz taborišč z naslovom ''Nismo poslednji'', te celostno predstavil. Sledila je zaslužena retrospektivna razstava v pariškem Muzeju moderne umetnosti ob koncu leta 1972. Na razstavi je prvič v večjem številu pokazal svoje nove slikane nadgradnje spominov iz taborišča, cikluse temnih teles trpinov. Otrpla trupla serij ''[[Nismo poslednji]]'' ali ''Noi non siamo gli ultimi'' so mu po razstavi odprle vrata v velike galerije Evrope in ZDA. V zrelem obdobju je zavestno in zaradi oslabelega vida ustvarjal z bolj izbrano barvno skalo in manj podrobnostmi. V lažje obvladljivem akrilu, risbah in grafikah je ustvaril svojsko prevrednoteno figuraliko žrtev taborišč. Podobe so daleč od osladnosti bolj priljubljenih starejših krajin. S slikami se je oddolžil lastnim notranjim moram preživetja po taborišču, spominu sotrpinov v taborišču Dachau in bil aktualen v času novih vojn na [[Indokitajski polotok|Indokitajskem polotoku]] in Afriki. S serijami ''Nismo poslednji'' je prepričal zadnje dvomljivce med likovnimi kritiki. Nadaljeval je z rastlinskimi motivi podob ožganih hrastov-plutovcev in njihovih korenin, kar ima globok osebni pomen. Nadaljeval je s podobami osamljenih ali prepletenih dreves v različnih letnih časih. Vzporedno se je vrnil v upodabljanje svojih videnj Benetk, večinoma k ploskovitim vtisom pročelij ter počlovečenim silhuetam zarjavelih bark in Giudecce. Zavestno je v svojem delu preizkušal zanj nove tehnike slikanja, vedno bolj reduciral barve, iskal součinkovanje struktur platna, tekstur, odsotnosti bleščav. Nadaljeval je s starostnimi cikli figur ''Samotarjev'', z ''Avtoportreti'', slikami notranjščin. Osamljenost ali odtujevanje najbližjih je izrazil v serijah ''V ateljeju'', ''Dvojni portreti'', ''Katedrale''. S silhuetami Pariza je ustvaril nekaj oddaljenih primerjav z Monetovimi vedutami mest. Sledili so znova figuralni samotni ''Popotniki'', ''Anachoreti'', ''Goli portreti''. V pozni starosti je po papirju večjega formata skoraj slep vlekel duhovne črte svoje lastne podobe ali linije svoje žene Ide kot grafe notranjih čustev in oblik, kjer linija telesa izstopa iz beline ozadij. == Slikarjeve razstave in posthumne študije == Stalna zbirka 134 njegovih povojnih grafik je bila od jeseni leta 1991 na ogled v sočasno prenovljenem renesančnem [[Grad Dobrovo|dvorcu Dobrovo]] v [[Goriška Brda|Goriških Brdih]]. Večina teh grafik je zadnje desetletje pretežno v depojih, čeprav so jih kustosinje Goriškega muzeja uredile in znova natančno popisale leta 2024. Grafike so pomemben del umetnikovega opusa, potrjen na grafičnih razstavah in pri ljubiteljih. Ob razstavi je izšel razkošen katalog več avtorjev. Avstrijci slikarju obljubljene večje stalne razstave v Celovcu niso nikoli uredili in niso ustanovili napovedane mednarodne kulturne fundacije. Odtujili so številne umetnine, rezervirane za celovško razstavo in jih niso nikoli vrnili slikarju ali njegovi ženi. Postopoma jih preprodajajo po Avstriji in drugje. V Avstriji zato Mušič, po pričanju njegove žene, kar dve desetletji ni imel večje razstave. Objavili so več katalogov z zastarelimi življenjepisi, kar se v italijanščini, francoščini in drugih jezikih ponavlja do danes. V Italiji so Mušičeva dela v različnih manjših javnih in zasebnih zbirkah: akvareli v Bologni, večina zapuščine v Benetkah (delno prodana v Belgijo). Posamezna dela so v Milanu, Gorici, Vidmu, Trstu in Rimu. Največji zasebni zbiralec in poznavalec M. Zanei živi v Trstu. Zametki zbirk nastajajo v Španiji, kjer je večjo razstavo s pomočjo J. Claira leta 2008 pripravila [[Barcelona]]. V stalni likovni zbirki imajo njegova pozna dela na papirju shranjena v [[Valencija|Valencii]]. Zasebniki v tujini in Sloveniji imajo odlične zbirke njegovih umetnin. Največji sta omenjena v Trstu in v Ljubljani (ter novo nastajajoča na Bledu). Več zbirk je v severni Italiji, izbrana dela so v družini Braglia v Švici. Zapuščino družine v Benetkah je leta 2018 delno prevzel lokalni muzej Fortuny; velik del zapuščine je zašel v zasebno last. V Sloveniji je slikarjevo delo zelo dobro zastopano v stalnih zbirkah Moderne galerije Ljubljana, ki ima zanimivo serijo zgodnjih in nekaj izvrstnih poznih slik, ki so del redne stalne zbirke. Galerija je izdala vrsto posebnih katalogov. V Umetnostni galeriji Maribor so zlasti zgodnje slike in njegov najstarejši grafični ''Avtoportret.'' Več kot ducat raznolikih del je v stalni postavitvi Kambičeve zbirke v [[Metlika|Metliki]] in v katalogu te galerije. Stalne zbirke v Narodni galeriji so bile z novo donacijo Mušičeve družine maja 2016 nadgrajene s posebno, stalno razstavo slikarjevih del, ki edina obsega več kot sto risb, grafik in slik. To je osebna zbirka Mušičevih ožjih sorodnikov v Sloveniji: nečakinje Vande, brata Ljubana in svakinje Milade. Razstavo so odprli 18. maja 2016 in prenovili februarja leta 2017, znova novembra 2018, leta 2020, 2022 in 2023 ter 2025. Za razstavo je bil natisnjen nov, obširnejši katalog s preverjenimi podatki in natančnim popisom del (avtorja J. Clair in G. Zupan; sodelovala je M. Krapež). Galerija donacijo redno nadgrajuje in širi z drugimi Mušičevimi deli v različnih tehnikah; zbirka prerašča v največjo zbirko tega avtorja v katerikoli javni instituciji Evrope. V Narodni galeriji v Ljubljani tudi zgodovinski pregled stalne likovne zbirke zaključujejo ustvarjalci iz druge polovice 20. stoletja (Stupica, D. Tršar, M. Pogačnik), med njimi je Mušič. Manjše galerije v Sloveniji imajo posamezna dela (Galerija Vena Pilona v Ajdovščini, Galerija Slovenj Gradec, Mestni muzej v Ljubljani, Kambičeva galerija). Pet do deset del je v rednih zbirkah velikih muzejev sveta, vendar prepogosto v depojih (pariški [[Louvre]], Center Georgesa Pompidouja, Tate Modern, London; Metropolitan muzej v New Yorku, Nacionalna galerija v Rimu, Vatikanski muzeji). Novembra 2012 je pri SAZU izšla do sedaj najbolj obsežna slovenska knjiga o Mušiču; napisalo jo je več kot 20 avtorjev iz Slovenije in Evrope. Sodelovali so vodilni poznavalci Mušičevega dela iz različnih držav in umetnikovi prijatelji. Uredniki knjige so bili Niko Grafenauer, Alenka Puhar in Gojko Zupan. Po slikarjevi smrti so v Ljubljani pripravili več zanimivih razstav: ''Drobna dela na papirju'' (prenos iz Gorice) v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] (2005) in ''Mušičeva dela iz privatnih zbirk I, II, III'' v Galeriji Zala (2006; 2008 grafike; 2009 risbe). Ista galerija je serijsko organizirala razstave v tujini (2010 v Beogradu; 2011 na Dunaju in v Londonu). Posebno razstavo je maja leta 2006, ob prvi obletnici slikarjeve smrti, organizirala slikarka, vdova Ida Cadorin s sodelavci v slovenski galeriji A + A v Benetkah. V Barceloni so imeli od 25. februarja do 18. maja 2008 v [[Gaudi|Gaudijevi]] palači ''La Pedrera'' obsežno retrospektivno razstavo z okoli 130 predstavljenimi deli: skicami, akvareli, oljnimi in akrilnimi slikami iz vseh obdobij med 1945 in 2001. Skrben izbor Jeana Claira in njegovih sodelavcev je spremljal katalog in dopolnjeval film, ki ga je v osemdesetih letih posnela švicarska televizija z režiserjem Junodom. Med vabljenimi predavatelji na razstavi sta bila Alenka Puhar in Gojko Zupan. Avgusta 2008 je izšla brošura Stevena Jarona o ''Mušičevih taboriščnih risbah''. Decembra 2008 je bila natisnjena knjiga spominov Mušičeve žene Ide (avtorica novinarka G. dal Bon). V Ljubljani, Ajdovščini in Novi Gorici je bila ob stoletnici rojstva odprta vrsta razstav, večina s katalogi. Marca 2009 je bilo mogoče videti dokumentarno razstavo Španska vizija v Narodni galeriji in razstavo Mušičeve risbe v Galeriji Zala v Gosposki ulici. SAZU je 26. in 27. marca 2009 s pomočjo koordinatorjev N. Grafenauerja in G. Zupana pripravil dvodnevni simpozij, posvečen delu in življenju slikarja. Predavali so najbolj vidni poznavalci umetnikovega dela iz Slovenije in sveta. V Cortini je bila od februarja do srede aprila 2009 odprta razstava Mušičevih podob Dolomitov, pretežno grafik. Najbolj celostno retrospektivo ob umetnikovi stoletnici je v Sloveniji pripravila kustosinja Breda Ilich Klančnik. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta 24. novembra 2009 z okoli 170 slikami in risbami. Odprta je bila do konca februarja 2010. Spremljal jo je odličen katalog s temeljnim besedilom Tomaža Brejca in spremljevalnimi besedili drugih poznavalcev. To je bila največja razstava posameznega slikarja v Sloveniji doslej, kakor je navajala posebna priloga Dela: Zoran Mušič, 12. februarja 2010. Tri izjemna slikarjeva dela iz zrelega obdobja so v stalni postavitvi Moderne galerije. Manjšo dokumentarno razstavo o ustvarjanju Mušiča in Maleša je prav tako zasnovala poznavalka Breda Ilich Klančnik. Razstava je gostovala v Dobrovem, kasneje (2012) v Galeriji Mihe Maleša v Kamniku. Razstave so s pomočjo lastnikov slik iz Slovenije in naših likovnih kritikov organizirali tudi v Italiji. V Legnanu pri Milanu so 19. novembra 2011 odprli večjo razstavo Mušičevih del, pretežno slik iz slovenskih zasebnih zbirk. Razstava je bila odprta do sredine februarja 2012. Za katalog sta pisala Boris Pahor in Gojko Zupan. Leta 2013 je bil Mušič uvrščen na elitno razstavo izbranih portretov različnih ustvarjalcev 20. stoletja v Milanu (''Il Volto dell’ 900''), leta 2015 s ''Samotarji'' na reprezentativno razstavo v [[Vicenza|Vicenzi]] (''Od Tutankamona do Bacona''). Zagrebški kritik Igor Zidić je v jeseni 2015 pripravil manjšo razstavo v Rovinju. Prvi doktorat, povezan z Mušičem, je pripravila Aurora Fonda na Univerzi v Padovi: ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. Raziskava ima bogato dokumentacijo z več sto reprodukcijami umetnikovih zgodnjih del do leta 1945. Pri gradivih je pomagala Ida Cadorin. Mušičevo slikarstvo in [[Merleau-Ponty|Merleau-Pontyjevo]] filozofijo je v doktoratu leta 2016 povezala Nelida Nemec. Soočila je predvsem filozofove poglede o slikarstvu in percepciji z umetniško prakso ter podobnimi pogledi slikarja Mušiča. Dodala je svoje vrednotenje, interpretiranje njunega dela in zgolj 14 reprodukcij Mušičevih slik. Sledil je francoski, najbolj obsežen in zelo natančen doktorat, ki ga je napisal Etienne David. Ukvarjal se je s ključnimi serijami del slovenskega slikarja v taborišču in odmevih Dachaua in ta natančno pregledan ter dokumentiran opus primerjal z ustvarjalnostjo Jeana Fautrierja. Tudi David ima raziskavo obogateno s stotinami reprodukcij. Dodatno je v svojih novejših obsežnih knjigah Mušiča kot ključnega interpreta holokavsta, z nekaj preveč političnimi naglasi, obravnaval Paul Bernard Nouraud. Oktobra 2016 so v [[Tržič, Gorica|Tržiču]] / Monfalcone razstavili restavrirano Mušičevo veliko [[tapiserija|tapiserijo]] s podobami pohoda Marca Pola na Kitajsko, eno njegovih največjih in ključnih del iz leta 1951. Septembra 2016 so odprli razstavo zasebne zbirke Braglia v Luganu v Švici. Leta 2017 so bile pomembne razstave v Švici, v Bologni in znova v Cortini. Tega leta je v Kopru izšla knjiga ''Pokrajina telesa, Mušič v vidu Merleau-Pontyja'', kjer je Nemčeva ponatisnila v doktoratu opisano Mušičevo videnje pokrajine in telesa in združitev teh likovnih segmentov - figure in krajine. Januarja 2018 so odprli butično razstavo v galeriji Lorenzelli v Milanu in za tem v Revoltelli v Trstu izjemno predstavitev Mušičevih novo najdenih 24 dachauskih risb. Nadgradnja predhodnih retrospektiv je bila nova velika razstava, pripravljena v uglednem Muzeju Leopold na Dunaju aprila 2018. Kustosa te razstave sta bila Hans Peter Wipplinger in Ivan Ristić. Besedila za katalog so dodali francoski akademik Clair, Italijanka Pasqualijeva in Slovenec Zupan. Manjšo butično razstavo je ob 110. obletnici slikarjevega rojstva junija 2019 organizirala Galerija Zala. V Celovcu so januarja 2020 odprli obširno razstavo z deli iz avstrijskih in italijanskih ter slovenskih zasebnih zbirk. Večja, pretehtana razstava kakovostnih umetnin (150 del: slike, grafike, risbe, tapiserija) je bila oktobra 2022 odprta v mestni galeriji v Tržiču / Monfalcone. Izdali so katalog z besedili zbiralca Zaneija in različnih italijanskih piscev ter Slovenca Zupana. Razstavo izbranih slik Zorana Mušiča in Ide Cadorin so odprli jeseni 2022 v bruseljski galeriji A. Vervoordt. Isti galerist širi seznanjanje z Mušičem na Kitajskem. Njegova dela so vključili v razstavo umetnikov z izkušnjo vojne, ki je bila med marcem in novembrom 2023 v Torinu. Priznanje umetnikove večplastne sporočilnosti je bila leta 2024 razstava Marco Polo v Doževi palači s ključnim eksponatom, veliko Mušičevo vezenino. Med EPK v Novi Gorici in Gorici je bilo odprtih nekaj manjših razstav in velika tridelna, premišljeno postavljena retrospektiva v palači Attems Petzenstein z več kot 130 slikami in nekaj grafikami, večinoma iz avtorjeve osebne zbirke. Postavila jo je Daniela Ferretti, ki se je s prvo ureditvijo Mušičeve razstave v Benetkah ukvarjala že leta 1985. Upravljalci slikarjeve osebne dediščine so v Gorici to razstavo odprli ob obletnici Mušičeve smrti maja 2025. Razstava je bila ena večjih retrospektiv s poudarki na obdobju življenja in dela v Benetkah, z nadgrajeno rekonstrukcijo umetnikovega zadnjega ateljeja in s tretjič predstavljeno obnovljeno poslikano sobo iz Züricha. V desetletju do 2025 je bilo po svetu več kot 30 samostojnih in nad 100 skupinskih razstav z Mušičevo udeležbo. Ob 111-letnici rojstva so v Narodni galeriji v Ljubljani pripravili razstavo ''Zoran Mušič. 111 let, 111 razstavnih katalogov'', v Moderni galeriji pa 27. februarja odprli razstavo ''Zoran Mušič: obsojeni na upanje'', kjer so pokazali originalne risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki so jih odkrili v Trstu. Razstava je bila podaljšana do julija 2020. V Zagrebu in Kostanjevici so leta 2021 pripravili razstavo Vezi, ki predstavlja povezave zagrebške akademije in slovenskih likovnih ustvarjalcev (med več kot 130 slikami, kipi in risbami je šest Mušičevih). Jeseni 2021 so v Mariboru v UGM odprli manjšo, študijsko razstavo slikarjevih del iz mariborskega obdobja (dvanajst slik in grafik). Več Mušičevih slik, žal le iz zgodnjega obdobja, je bilo na razstavi zbirke Kroples marca 2024 v Narodni galeriji v Ljubljani. Neobičajno sintezo del Zorana Šimunovića in Zorana Mušiča so sestavili v Galeriji Zala septembra 2024. Rojstni dan slikarja so februarja 2025 s slikami in grafikami proslavili v Galeriji Novak. Manj opažena je bila manjša razstava serije Nismo poslednji v Judovskem muzeju v Parizu. V Sloveniji sta bili prezrti še poletni razstavi leta 2025 v Torbandeni v Trstu in v Železni Kapli v Avstriji. Narodna galerija iz Ljubljane je ob koncu leta 2025 v mestu Dachau razstavila slovenske impresioniste v navezavi na dachauske krajinarje in razstavo zaključila z nekaj Mušičevimi deli iz lastne zbirke. Ob 100-letnici rojstva Zorana Mušiča (2009) je [[Banka Slovenije]] v slikarjev spomin izdala [[numizmatika|numizmatični]] [[zlatnik]] z nominalno vrednostjo 100 € in [[srebrnik]] z nominalno vrednostjo 30 €<ref>{{Navedi splet |url=https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |title=Numizmatika BS |accessdate=2020-01-26 |archive-date=2022-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220411160957/https://www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/numizmatika/f/zbirateljski/32/100-letnica-rojstva-slikarja-zorana-musica-2009 |url-status=dead }}</ref>. Pobudo za kovance je dal slikar, akademik Andrej Jemec, opis motiva G. Zupan. V rojstnem kraju so istega leta natisnili spominsko poštno znamko. == Serije podob == *1926-1928 risbe, portret matere *1929-1930 karikaturi mariborskih osebnosti, risbe *1931-33 grafike s socialno motiviko: Na ulici, Trg, Predmestje, Avtoportret, zgodnji portreti, Portret bankirja R.?; *1934 zgodnja Tihožitja (Ribe), Orebič, Oljke, Krk, Zagreb - Ilica; Avtoportret s prijateljem G. Stupico *1935 Slike iz Španije (kopije: El Greco: El Espolio, Inquisition; Goya: Smejoči ženi in mož, Oblečena Maja, Sedeča Španka?;) gvaši: Bikoborba, Cerkev San Francisco, Procesija, Toledo; risbe: Penitenti, Bikoborba, Kolporter, Toledo, Madrid I, II, III *1935-1938 : Tihožitja: Cvetje, Rumeni tulipani, Beli tulipani, Anemone, Vrtnice *1936-1937 : Hočko Pohorje, Vedute Maribora, Košaki, Predmestje, Kamnica *1936-1937 : Krajina na Korčuli, Zaliv, Oljke I, II, III, V ogradi, Kopalke, Poletni počitek *1936-1940 Portreti: župan Alojzij Juvan (1936); župnik Jakob Soklič (1937); Borut Pretnar (1940); Andrej in Marko Loos (1937); Gospa Loos (1938); Deklica s pentljo (1937); Gospa Marija Musič 1937; pisatelj Vitomil Zupan (1940); *1936-1940 : Aleksandrova cesta, Maribor, Trg svobode, *1937-1940 : gvaši Dalmatinke na tržnici - Korčula I, II, Pot na tržnico, Nalaganje osličkov, Portal mornariške šole *1937-1940 : Mariborski kolodvor I, II, III, IV, Kolodvori *1938-1943 : Akti v interierjih *1940 : Cavtat, Gostilnica, Cafe al Mare, Beograd; risbe z avtoportreti, Avtoportret s prijateljem *1940-1943 : Tihožitja (Kljunač I, Kljunač II, Jabolka, Ribe, Slaniki, Školjke) *1940-1943 : Motivi iz Ljubljane (Ob Ljubljanici, Cukrarna, Tržnica, Ajdovščina, Valvasorjev trg I, II, III, IV; Kolodvor, Dvorec Fužine) *1941 : Portreti sorodnikov, N. A. in A. P., Tržnica, Beneška kuhinja, Medana *1942-1943 : Svetniki (Kip svetnika, Kip svetnice, Razpelo I, II, III.), Križev pot v Gradnem 1-14; Tihožitja *1943 : Ajdovščina v Ljubljani (Figovec I, II, III) *1943-1944 : Notranjosti katedrale in cerkva (Benetke), Nabrežja, Riva, Mostovi, Gostilna; risbe v Benetkah *1944-1945 : Risbe iz Dachaua (ohranjenih vsaj 115), Portret R. D., Avtoportret, risbe Gorica I, II, III, IV, V *1946-1949 : Benetke, Akti, portreti (Ida Barbarigo), Mali akti, Avtoportreti, risbe iz Švice *1946-1953 : »Dalmatinski motivi« (Žene in oslički, Konjički - več sto olj; Konji, ki gredo mimo, Dalmatinski griči, Tržnice) *1947-1948 : Benetke, akvareli (Trgi, Nabrežja, Palače, Barke, Cerkve, Kanali, Rialto) *1947-1948: grafike v Švici, v ateljeju prijatelja W. J. (Železniška postaja Z., San Remo, avtoportret) *1949-1951: poslikana polkletna soba vile Dornacher, Zollikon, Zuerich, rekonstruirana 2005 - 2018 *1949-1953 : Brodniki (Trajekt), slike in grafike *1949-1956 : Umbrijske krajine, Sienske krajine, Črna gora, Bela gora *1950-1953 : Portreti I. C. in Akti, Pot Marca Pola, velika vezenina za ladjo Augustus; oprema drugih ladij - Asia *1953-1956 : Dalmatinske žene, Četrtkova tržnica, Sredina tržnica *1953-1956 : Potujoči konjički, Ida na konju *1956-1958 : Mreže, Vrše in barke (Chioggia, Pelestrina) *1957-1958: Burja na krasu, Istrska zemlja, Veter in sonce *1957-1960 : Dalmatinske zemlje, Istrske zemlje, Jadranske zemlje, Ogoljene krajine, Ograde, Puste (Izžgane) zemlje - grafike *1958-1961: Bizantinske suite *1962-1968 : Italijanski motivi, Motivi iz Cortine d'Ampezzo in njene okolice (Armentarola, Valparola), Dolomiti, Primošten, Karlobag, Apenini *1966 : Dalmatinski griči *1966-1968 : Konjički II, Konjički, ki gredo mimo II *1969-1980 : Skalnata krajina, Samo kamenje - grafike *1970-1976 in 1987 : serije Nismo poslednji, slike (olja in akrili), risbe in grafike *1970-1971 : mozaik za hotel v M., največje samostojno delo v tej tehniki *1972-1975 : Rastlinski (vegetabilni) motivi, Letni časi, Drevje *1975-1976 : Krajine iz Dolomitov (Averau, Cinque Torri, Nuvolau) - grafike, slike *1977 : Serija temnih akvarelov in motivov ladij *1981-1983 : Benetke, Kanal Giudecca, Zattere, Punta della Dogana, Beneška pročelja *1983-1985 : Notranjosti katedral in drugih beneških cerkva *1983-1990 : Atelje, avtoportreti in portreti Ide, Dvojni portreti *1987-1990 : zadnje potrjene, posamezne avtorske grafike *1988-1990 : Mesta, nočni pogledi na Pariz (domnevno tudi 1997), Avtoportreti, Ida *1991-1998 : Goli (Anachoreti), Odhajajoči, skice sedečih figur, Mož, ki se umiva, Avtoportreti, Temni avtoportreti *1995-1998 : Fotelji, Sedeči avtoportreti - zadnja zaključena dela v akrilu in na platno *1998-2000 : pogledi na Giudecco, serije risb Avtoportret (glava) *2001 : zadnje datirane avtoportretne risbe na papir, *2003 : nedokončana zadnja skica z ogljem na platno za sliko naj bi nastajala leta 2003 == Muzeji in galerije == Javne zbirke z Mušičevimi deli; evidentirane so v depojskih zbirkah ali na razstavah [[Slovenija]] *[[Belokranjski muzej Metlika]], Galerija Kambič, [[Metlika]] (slike, gvaši: 18 del) *Pilonova galerija Ajdovščina, [[Ajdovščina]] (slika, grafike, risbe) *[[Goriški muzej, Kromberk]], Občina Brda, Galerija Zorana Mušiča, [[Dobrovo]], Goriška Brda (134 grafik) *Galerija Prešernovih nagrajencev, [[Kranj]], (grafika) *[[Koroška galerija likovnih umetnosti]], [[Slovenj Gradec]] (grafična mapa) * [[Koroški pokrajinski muzej]], Sokličeva zbirka, [[Slovenj Gradec]] (portret župnika J. Sokliča) *[[Muzej in galerije mesta Ljubljane]], [[Ljubljana]] (sliki Ribe, Valvasorjev trg; risba Ajdovščina) *Mednarodni grafični likovni center Tivoli, Ljubljana, (več grafik) *[[Moderna galerija Ljubljana]], Ljubljana (3 risbe iz Dachaua, gvaši, grafike, slike, skupaj okoli 60 del) *[[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije]], Ljubljana (en podpisan tisk iz Dachaua), D. poročevalec *[[Narodna galerija]], Ljubljana (ena starejša risba); donacija družine Mušič (140 del: slike, risbe, grafike, tapiserija), donacija DUTB (skupaj je v zbirki več kot 200 del) *Umetniška zbirka NLB, Ljubljana, gvaš, grafike *[[Umetnostna galerija Maribor]], [[Maribor]], (kopija El Greca, slike, grafike, gvaši), Avtoportret *Talum, Umetniška zbirka, Kidričevo (pet grafik) *Tolminski muzej, Tolmin (grafika) [[Avstrija]] *[[Albertina (muzej)|Albertina]], [[Dunaj]] (48 del: risbe, grafike) *Mestna galerija [[Celovec]] (5 risb iz Dachaua, 2020 zamenjane s 45 drugimi risbami) *Sammlung Essl, [[Klosterneuburg]], slike [[Francija]] *Musée des Beaux-Arts, [[Caen]] *[[Louvre]], [[Pariz]] (grafike in tiskarske plošče iz serije Nismo poslednji) *[[Musée national d'art moderne]], [[Pompidoujev center]], Pariz (13 risb iz Dachaua na desetih listih) *Musée des Beaux-Arts André Malraux, [[Le Havre]] *Musée de Valence, [[Valence]] *Le musée d’art et d’histoire du Judaïsme, Pariz [[Hrvaška]] *Nacionalni muzej moderne umjetnosti, [[Zagreb]] (predvojni gvaš, Avtoportret; grafike) *Muzej moderne i sodobne umjetnosti, [[Reka, Hrvaška|Reka]] [[Italija]] *Galleria d´Arte Moderna, [[Bologna]] *Museo Morandi, Bologna *Galleria internazionale d'arte Moderna Ca' Pesaro, [[Benetke]] (več grafik in slik) *Galleria Nazionale d'Arte Moderna, [[Rim]] *GaMeC gallery, [[Bergamo]] *Musei Provinciali di Gorizia, [[Gorica]] *Palazzo Fortuny, Benetke (več sto del, dokumentacija) *Museo Revoltella, [[Trst]] (24 risb iz Dachaua, slike) *Riseria / Rižarna, Trst (več grafik serije Nismo poslednji) *[[Milano|Milano, Galleria]] *Monfalcone / Tržič, Museo Cantieristico MUCA, Vezenina z ladje Augustus, posojena iz Rima [[Izrael]] *muzej [[Jad Vašem]], [[Jeruzalem]] [[Milano|Kanada]] *Vancouver, Vancouver Art Gallery [[Severna Makedonija]] *Muzej sodobne umetnosti, [[Skopje]] (6 darovanih del) [[Nemčija]] *Muzej Folkwang, [[Essen]] *Bayerische Staatsgemälde Sammlung, [[München]] *Kunsthalle, [[Bremen]] *Muzej Abteiberg, [[Mönchengladbach]] *Muzej moderne umetnosti, [[Nürnberg]] (4 risbe iz Dachaua) *Saarland Museum, [[Saarbrücken]] *Mestni muzej, [[Braunschweig]] *Stadtmuseum, Städtische Kunstsammlung, [[Darmstadt]] [[Nizozemska]] *Muzej Stedelijk, [[Amsterdam]] [[Norveška]] *Nasjonalgalleriet, Oslo *Sonia Henie Onstad foundation, Hovikodden *Museum of Modern Art, Stavanger [[Srbija]] *Narodna banka Srbije, [[Beograd]] [[Španija]] *Museo Thyssen-Bornemisza, [[Madrid]] *Collecio IVAM, [[Valencia]] (starostne risbe) [[Švedska]] *Museum, [[Stockholm]] [[Švica]] *Kunstmuseum, [[Basel]] (9 risb iz Dachaua) *Musée Jenisch, [[Vevey]], slike Vatikan *[[Vatikanski muzeji]] (risba iz Dachaua) [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] *Estorick Collection, [[London|London, slike, grafike]] *[[galerija Tate|Tate Modern Tate]], London, grafike [[Združene države Amerike]] *MoMa, (Muzej sodobne umetnosti), New York (1 x olje, 5 grafik) *Fine Arts Museum of [[San Francisco]] *Hirshhorn Museum and Sculpture Garden Collection, Washington *MIT List Visual Arts Center, [[Cambridge, Massachusetts|Cambridge]] *Museum Santa Fe, New Mexico (?) *Carnegie Institute, [[Pittsburgh]] == Sklici == {{sklici}} == Viri, brez leksikonov in enciklopedij == *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič grafike'', III. Mednarodni bienale grafike, katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1959. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Ljubljana : Mala galerija, 1960. *France STELÈ, Slikar in grafik Zoran (Anton) Mušič, ''Umetnost v Primorju'', Ljubljana, 1960. p. 100, 137, 138, 171–174. *Fran ŠIJANEC, ''Sodobna slovenska likovna umetnost'', Maribor, Založba Obzorja, 1961. p. 143, 180– 84, 515–516. *Zoran KRŽIŠNIK, ''Zoran Mušič'', katalog razstave, Moderna galerija, Ljubljana, 1967. *Zoran KRŽIŠNIK, 20. ans après, ''20. siècle, Panorama 68'', Paris, Juin 1968. pp. 117-123. *Jean GRENIER, ''Zoran Music'', Le Musée de Poche, Paris, 1970. *Taja VIDMAR BREJC, ''Zoran Mušič'', monografija, seminar dr. N. Šumija, Filozofska fakulteta univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1973. /tipkopis/ *Giuseppe MAZZARIOL, Jean LEYMARIE, ''Music opere 1946-1985'', Museo Correr, Venezia, 1985. *Paolo RIZZI, Everardo DALLA NOCE, ''Omaggio a Zoran MUSIC, opere dal 1944 al 1984'', Galleria d'Arte Contini, 1987. *Angelo DRAGONE, ''Zoran Music - opere dal 1939 al 1981 da collezioni private'', Acqui Terme, 1988. *Nelida SILIČ NEMEC, Ob življenjskem jubileju Zorana Mušiča, ''Primorske novice'', l. 43, št. 13, 17. februar 1989, str. 7. ISSN 0350-4468. *Zoran KRŽIŠNIK, Nelida Silič NEMEC, Nace ŠUMI, ''Galerija Zorana Mušiča, Grad Dobrovo, Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'', Goriški muzej, Nova Gorica, 1991. *Gojko ZUPAN, Nelida S. Nemec et alii: Grad Dobrovo, ''Sinteza 91, 92, 93, 94'', Ljubljana, september 1992, p. 198 *''ÜBER-LEBENS-MITTEL'', Kunst aus Konzentrationslagern und in Gedenkstȃtten für Opfer des Nationalsozialismus, Marburg : Jonas Verlag, 1992. *Ziva AMISHAI-MAISELS, ''Depiction and Interpretation'', The Influence of the Holocaust on the Visual Arts, Pergamon Press, Oxford, New York, Seoul, Tokyo, 1993. *Jean CLAIR et ali''i, Zoran Music'', Galeries nationales du Grand Palais, katalog razstave, Paris, 1995. *Gojko ZUPAN, Anton Zoran Musič : Music, Gorizia, Musei Provinciali, ''Umetnostna kronika'' 3, Ljubljana : ZRC SAZU, 2004. p. 18. *Gojko ZUPAN, Pano z življenjepisom, Zoran Mušič, Drobna dela na papirju, razstava, Cankarjev dom, 5. julij 2005–1. september 2005. *Gojko ZUPAN, O Mušičevih drobnih delih na papirju, Zbirka Zanei, KL, ''Delo'', XLVII, Ljubljana, 6. julij 2005, št. 154. p. 12. *Nelida NEMEC, Mušičeva zakoreninjenost v kraškem svetu: v Cankarjevem domu v Ljubljani razstava Drobna dela na papirju, ''Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju,'' Komen, št. 7. september 2005, str. 30-31. - ISSN 1318-3527 *Gojko ZUPAN, Umrl je umetnik, ''Umetnostna kronika'' 8, Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. pp. 27–30. *Gojko ZUPAN, Zorenje Zorana Mušiča med 1909 in 1935, separat, ''Zbornik za umetnostno zgodovino'', Ljubljana, 2006. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Mariboru, ''Večer'', št. 34, leto 62, 11. februarja 2006. Maribor, p. 43. *Gojko ZUPAN, Umetnik na tujem : Zoran Mušič - slovenski izseljenec, ''Mohorjev koledar'', Ljubljana, 2006. pp. 177–182. *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič : iz slovenskih zasebnih zbirk, 1935–1997'', katalog razstave, Ljubljana : Galerija Zala, 2006. *Gojko ZUPAN, »Avstrijsko« poreklo, Zoran Mušič v Dozzi, ''Delo'', Ljubljana, 14. julija 2007, XLIX, št.160. p. 17. *Marko KOŠAN, Pričevanje podobe, Ljubljana, 2007; razširjeno: O razmerju umetnosti dopričevanja o strahotah nacističnih koncentracijskih taborišč, No!art Borisa Lurieja proti dachavskim dnevnikom Zorana Mušiča in Bogdana Borčića, ''Boris Lurie in/and NO!art'', Slovenj Gradec, Koroška galerija, april 2019. p. 176–188. *Mirko GALIĆ, Zoran Mušič, Istočnjak na zapadu, ''Drugo čitanje'', Zagreb, 2007. p. 431. *Nelida NEMEC, Karst landscape as an inspiration for creative opuses of Lojze Spacal and Zoran Mušič. ''Annales: analiza istrske in mediteranske'' ''študije'', L. 18, št. 1, 2008, str. 193-206, Koper, 2008. ISSN 1408-5348 *Gojko ZUPAN, ''Zoran Mušič Iz slovenskih privatnih zbirk II, Grafika (1931-1984)'', Ljubljana : Galerija Zala, 2008. *Giovanna dal BON, ''Doppio ritratto, Zoran Music - Ida Cadorin,'' Venezia, 2008''.'' *Steven JARON, ''Zoran Music, Voir jusqu'au coeur des choses'', L' Échoppe, Paris, 2008. *Gojko ZUPAN, Apel je na pogled postavil portret : doslej neznani Prešernov portret Zorana Mušiča, ''Delo'', KL, Ljubljana, 6. februar 2008, l. 50, št. 30. p. 20. *Gojko ZUPAN, Peter KOLŠEK, Mateja KRAPEŽ'', A Spanish vision : a documentay exhibition on the 10 th anniversary of the birth of Zoran Music, Ljubljana : National Gallery of Slovenia, 2009.'' *''Zoran Music a Cortina. Il ciclo naturalistico della vita'', a cura di Daniele D'Anza, Il ramo d'oro edizioni, Trieste, 2009. ISBN 9788889359419 *Gojko ZUPAN, Risbe Zorana Mušiča iz taborišča Dachau, ''Zbornik za Staneta Bernika'', Ljubljana : SUZD, 2009. pp. 274–301. *Gojko ZUPAN, Alenka PUHAR, Irene MISLEJ, Veno PILON, Maja MARINKOVSKA, ''Zoran Mušič na Goriškem = Zoran Mušič nel Goriziano'', Ajdovščina, Pilonova galerija, 2009. *Gojko ZUPAN, Mušič je bil most med našo kulturo in drugimi evropskimi kulturami, Tretjinska inventura Mušičevega leta, ''Kras'', Sveto, marec 2009, št. 93/94. pp. 44–47. *Nelida NEMEC, ''Zoran Mušič. Podobe kraškega sveta''. Poslovni center Hit Paviljon Nova Gorica, 12. februar-29.marec 2009, zgibanka. *Gojko ZUPAN, Bukovica in Mušič : geografija in likovnost, ''Primorska srečanja : revija za družboslovje in kulturo'', L. 31, št. 318/319, Nova Gorica, 2009, pp. 3-8. *Zoran KRŽIŠNIK, Tomaž BREJC, Ješa DENEGRI, Meta GABRŠEK PROSENC, Miklavž KOMELJ, Ivana SIMONOVIĆ ČELIĆ, Gojko ZUPAN, Jana INTIHAR FERJAN, Breda ILICH KLANČNIK, ''ZORAN MUŠIČ, V javnih in zasebnih zbirkah v Sloveniji'', Moderna galerija Ljubljana, Ljubljana, 24. november 2009. *Asta VREČKO, ''Predstavitev absolutnega zla v likovni umetnosti : Zoran Mušič: Cikel Nismo poslednji'', Ljubljana : Filozofska fakulteta, 2009. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič v Piranu: Kraška krajina s številnimi pomeni, ''Revija Kras'', Sveto, avgust 2009, št. 95/96. p. 58–59. *Gojko ZUPAN, Mušič v mondenem Parizu, ''Bilten SUZD 5''–7, spletna izdaja, Ljubljana, december–april 2009/2010. p. 40. *Aurora FONDA, ''L'opera giovanile di Zoran Music'', Padova, 2011. (disertacija) *Flavio ARENSI, Boris PAHOR, Gojko ZUPAN, ''Zoran Music : se questo e un uomo'', katalog razstave, Palazzo Leone da Perego, Legnano 2011. * ''Videnja Zorana Mušiča'', SAZU, Ljubljana, 2012. Uredniki: Niko Grafenauer, Gojko Zupan, Alenka Puhar. Uvod: Jože Trontelj; avtorji: Boris Pahor, Jean Clair, Igor Zidić, Tomaž Brejc, Gojko Zupan, Tonko Maroević, Marilena Pasquali, Emerik Bernard, Niko Grafenauer, Nadja Zgonik, Andrej Medved, Milček Komelj, Marijan Tršar, Jožef Muhovič, Andrej Jemec, Jože Ciuha, Irene Mislej, Boris Podrecca, Miro Oppelt, Ivo Jevnikar, Alenka Puhar; Gojko Zupan (življenjepis). * Gojko ZUPAN, Nalepka mercedesa na stari stoenki, Slikarski ponaredki, Direktorji se vozijo v prestižnih znamkah, na steno pa obesijo zmazek, ''Delo'', 18. april 2013, l. 55, št. 89, p. 17 * Asta VREČKO, ''Pomen Zagreba kot likovnega in kulturnega centra za slovensko slikarstvo (1927–1941)'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2014. * Asta VREČKO, Problematika taboriščne umetnosti in Zoran Mušič, ''Ars & humanitas : revija za umetnost in humanistiko = Journal of arts and humanities'', l. 8, št. 1, Ljubljana, 2014, pp. 213–229. * Gojko ZUPAN, Razstava, ki bi jo bilo vredno videti pri nas, ''Delo'', Ljubljana, 20. oktober 2015,  l. 57, št. 244, p. 16. * Anna KREKIC, Francesca NODARI, ''Immaginario di viaggio'', Zoran Mušič e Tranquillo Marangoni sulle motonavi Augustus e Giulio Cesare, Monfalcone / Tržič, 2016. * Nelida NEMEC, ''Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva'', doktorska disertacija; Koper, 2016. COBISS.SI-ID-1538238660; natisnjeno kot: N. NEMEC, ''Pokrajina telesa. Mušič v vidu Merleau-Pontyja''. Založba Annales ZRS Koper, Koper, 2017. Repozitorij Univerze na Primorskem, ISBN 978-961-6964-90-6 * Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Mateja KRAPEŽ, Vanda MUŠIČ, ''Zoran Mušič (1909-2005)'', Iz umetniške zbirke Ljubana, Milade in Vande Mušič Narodni galeriji podarjena in posojena dela, Narodna galerija : Ljubljana, 2016. * Gojko ZUPAN, Bukovica in Zoran Mušič, ''Iztrgano iz spomina'', Zbornik, Bukovica, 2017. pp. 470-475. * Gojko ZUPAN, »S pomočjo te najdbe bomo znova pisali zgodovino in ocene pomena Mušičevih risb«, ''Primorski dnevnik'', Kultura, Trst, 29. novembra 2017, str. 11, l. LXXIII, št. p. 278. * Jean CLAIR, ''Zoran Music a Dachau, La barbarie ordinaire,'' Paris, 2018''.'' * Etienne DAVID, ''La représentation des traumatismes de la Seconde Guerre mondiale à travers le cycle Nous ne sommes pas les derniers de Zoran Music et la série Otages de Jean Fautrier,'' Paris, 2018.   *Hans-Peter WIPPLINGER, Ivan RISTIĆ, Gojko ZUPAN, Jean CLAIR, Marilena PASQUALI, Zoran Mušič&nbsp;: ''Poesie der Stille = poetry of silence''&nbsp;: [Leopold Museum, Wien, 13. April bis 6. August 2018] <nowiki>ISBN 978-3-9504518-1-8</nowiki> katalog *Nelida NEMEC, Poezija tišine. ''Novi glas,'' Trst/Gorica, XXII, št. 24 (1089), 28. junij 2018, p. 2 in 9. *Asta VREČKO, Dajana VLAISAVLJEVIĆ, Ariana NOVINA, Breda ILICH KLANČNIK, Gojko ZUPAN, ''Vezi,'' ''Ties that bind, Zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama'', Galerija Božidar Jakac, Kostanjevica, 2021. katalog *Gojko ZUPAN, ''ZORAN MUŠIČ VII'', ''Zakladi iz slovenskih zasebnih zbirk / Treasures from Slovenian Private Collections: The Painter Zoran Mušič,'' [Galerija ZALA, Ljubljana, &nbsp;6. junij do 25. junij 2019]&nbsp; katalog razstave, catalogue. *Gojko ZUPAN, ''111 katalogov Zorana Mušiča'', 111 Years, 111 Exhibition Catalogues, zloženka, Narodna galerija : Ljubljana, januar 2020. *Gojko ZUPAN, Zoran Mušič, »Uno di tropo« a Trieste, ''Zoran Music, Il viaggio della vita, Sguardi transfrontalieri'', Monfalcone / Tržič, 2022, str. 91–101. *Nelida NEMEC, ''ZORAN MUŠIČ. KRIŽEV POT PO PIRANSKIH CERKVAH. MUŠIČEVA SAKRALNA TEMATIKA IN KRIŽEV POT V GRADNEM. IL TEMA SACRO DI MUŠIČ E LA VIA CRUCIS DI GRADNO. SACRED THEMES AND THE STATIONS OF THE CROSS IN GRADNO BY ZORAN MUŠIČ. SAKRALE THEMEN UND DIE KREUZWEGSTATIONEN IN GRADNO VON ZORAN MUŠIČ. 1.4.-16.4.2023.'' Društvo "Prijatelji zakladov sv. Jurija" Piran, Associazione "Amici dei tesori di S. Giorgio" Pirano. april 2023. *Jean DAIVE, Zoran Mušič, ''Le dernier mur,'' Paris, 2024. p. 89. *Jean CLAIR, ''Le livre des amis'', Gallimard, Paris, 2024. p. 314. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, La stanza di Zurigo, le opere, l’atelier,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Music, The Zurich Room, Works and Studio,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-596-6</nowiki>. *Daniela FERRETTI ed.: Daniela Ferretti, Gojko Zupan, Paola Simonetta Cadorin, Marcella Ciarnelli, Monica Cadorin, Diego Bianchi, Jean Clair, Michael Peppiat, ''Zoran Mušič, Zuriška soba, dela in atelje,'' Antiga Edizioni, Treviso, 2025. <nowiki>ISBN 978-88-8435-597-3</nowiki>. == Nagrade == * odkupna nagrada za sliko ''Ob Ljubljanici'', Maribor, 1937 * odkupna nagrada za sliko ''Trg Svobode, Maribor,'' 1939 * odkupna nagrada za sliko ''Aleksandrova cesta, Maribor'', 1940 * nagrada Premio Gualino na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1950 * nagrada Premio Parigi, Cortina, 1951 * Velika nagrada za grafiko na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1956 * Nagrada na 2. mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, 1957 * Nagrada UNESCO na beneškem bienalu, Venezia / Benetke, 1960 * naziv viteza: ''Chevalier des Arts et des Lettres'', Pariz, 1968 * Zlata nagrada Moretti, Udine / Videm, 1969 * nagrada za risbo na mednarodnem bienalu, Rijeka, 1970 * Grand Prix na bienalu, Menton, 1972 * častna nagrada na III. grafičnem bienalu, Fredrikstadt, Norveška, 1976 * naziv častnika: Commandeur des Art et des Lettres, Pariz, 1979 * nagrada Accademico di San Luca, Roma / Rim, 1979 * [[Jakopičeva nagrada]], Ljubljana, ([[1979]]) * imenovanje za dopisnega člana slovenske akademije znanosti in umetnosti, SAZU, Ljubljana, 1981 * velika častna nagrada 14. mednarodnega grafičnega bienala, Ljubljana, ([[1981]]) * [[Prešernova nagrada]], za življenjsko delo, Ljubljana, ([[1991]]) * naziv častnika Legije časti: Officier de Legion d'honneur, Pariz, 1991 * nagrada Premio Massi, Venezia / Benetke, 1991 * Zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Ljubljana, 1999 * nagrada sv. Hilarija in Tacijana, Gorica / Gorizia, 2001 (prvi prejemnik) == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Zoran Mušič}} *http://images.google.si/images?hl=sl&q=zoran%20mu%C5%A1i%C4%8D&um=1&ie=UTF-8&sa=N&tab=wi *http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110808232213/http://www.ng-slo.si/default.asp?id=32&avt_filter=m&prikaz=galerija_avtorja&avtor=129 |date=2011-08-08 }} *http://zerogravity.mg-lj.si/eng/telo/music.htm *http://galerie-bordas.com *http://galerijazala.si {{-}} {{JakopiceviNagrajenci}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mušič, Zoran}} [[Kategorija:Rojeni leta 1909]] [[Kategorija:Umrli leta 2005]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski risarji]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Jakopičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Dopisni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci Ordre des Arts et des Lettres]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost v Zagrebu]] 4h30rsv5q99oujkshd8hxb3dspynmpv Radiotelevizija Slovenija 0 32071 6659758 6649716 2026-04-14T16:34:31Z Pv21 142817 dodatne fotografije, združitev odstavkov o podobni temi (koronski čas) 6659758 wikitext text/x-wiki {{coor title dms|46|03|15|N|14|30|31.70|E|region:SI_scale:2000}} {{Infobox TV channel | name = Radiotelevizija Slovenija | logofile = Rtv slo.png | logosize = 250px | logocaption = Logotip RTV Slovenija | logoalt = | logo2 = | launch = 1. september 1928 (radio)<br/>28. november 1958 (televizija)<br/>2001 (multimedijski portal) <ref>[http://www.rtvslo.si/strani/zgodovina-rtv-slovenija/14 Zgodovina RTV Slovenija na spletnem portalu MMC]</ref> | closed date = <!-- {{End date|YYYY|MM|DD|df=y}} --> | picture format = | share = | share as of = | share source = | network = | owner = | slogan = | country = {{SLO}} | language = [[slovenščina]] | broadcast area = Slovenija | affiliates = | headquarters = Ljubljana | former names = Radiotelevizija Ljubljana | replaced names = | replaced by names = | sister names = | timeshift names = | web = [http://www.rtvslo.si/ www.rtvslo.si] | terr serv 1 = | terr chan 1 = | sat serv 1 = | sat chan 1 = | cable serv 1 = | cable chan 1 = | sat radio serv 1 = | sat radio chan 1 = | iptv serv 1 = | iptv chan 1 = | online serv 1 = | online chan 1 = }} '''Radiotelevizija Slovenija''' (skrajšano '''RTV Slovenija''') je edina javna, neprofitna [[radio]][[televizija|televizijska]] [[organizacija]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Deluje kot [[javni zavod]] posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, saj opravlja [[Javna služba|javno službo]] z namenom zagotavljanja [[kultura|kulturnih]], [[socialno delo|socialnih]] in [[demokracija|demokratičnih]] potreb državljanov Republike Slovenije, Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v [[Italija|Italiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in na [[Madžarska|Madžarskem]], pa tudi pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki živijo na ozemlju Slovenije. Sedež zavoda je v [[Ljubljana|Ljubljani]], ima pa še dva regionalna RTV centra, ki se nahajata v [[Maribor]]u in [[Koper|Kopru]]. Javni zavod RTV Slovenija ustvarja tri nacionalne radijske programe in tri nacionalne televizijske programe, regionalne radijske in televizijske programe, po en radijski in televizijski program za avtohtono madžarsko in italijansko prebivalstvo v Sloveniji, radijske in televizijske oddaje za [[romi|romsko]] etnično skupnost, za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence v tujini ter za tujo javnost: skupno osem radijskih programov (od tega štirje oddajajo 24 ur dnevno) in pet televizijskih programov.<ref>[http://www.rtvslo.si/files/pr/brosura_web_2.pdf Ali veste - brošura RTV Slovenija]</ref> Poseben pomen osrednje slovenske kulturne ustanove zaseda RTV s svojo enoto glasbene produkcije, v okviru katere deluje [[Simfonični orkester RTV Slovenija]], [[Big Band RTV Slovenija]], [[Komorni zbor RTV Slovenija]], [[Otroški pevski zbor RTV Slovenija|otroški in mladinski pevski zbor]] ter [[glasbena knjižnica|nototeka]]. Glasbeni sestavi RTV so primarni vir, ki polni nacionalni glasbeni arhiv z arhivskimi in koncertnimi posnetki slovenskih avtorjev in izvajalcev ter deluje tako za programske potrebe matične hiše kot v promocijo države Slovenije. RTV je eden glavnih slovenskih promotorjev domače radijske in televizijske ter glasbene ustvarjalnosti, ki jih v okviru svojih programskih načrtov vključuje v radijske in televizijske oddaje. Izvirne dosežke in opuse v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti vzpodbuja tudi s podeljevanjem vsakoletne [[Ježkova nagrada|Ježkove nagrade]]. Prireditev poteka od leta 1989 dalje; zasnovana je bila leto po smrti sodelavca RTV [[Frane Milčinski - Ježek|Franeta Milčinskega - Ježka]]. V sklopu RTV deluje tudi [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|Založba kaset in plošč]], ki preko zvočnih in slikovnih medijev omogoča uporabnikom dostop do arhivov lastne produkcije zavoda. RTV ustvarja [[teletekst]] ter [[Multimedijski center RTV Slovenija|internetni in mobilni portal]] (MMC), ki je zadolžen še za ustvarjanje treh infokanalov (informativnega, otroškega in zabavnega) in za podnaslavljanja oddaj za [[Slušna prizadetost|gluhe in naglušne]]. Za potrebe [[Novinarstvo|novinarskih]] storitev radijskih in televizijskih programov delujejo dopisniki RTV v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], [[Moskva|Moskvi]], [[Bruselj|Bruslju]], [[Rim]]u, [[Berlin]]u in [[Beograd]]u, specializirani novinarji za spremljanje slovenske skupnosti v sosednjih regijah Avstrije, Italije in Madžarske ter domači dopisniki v vseh slovenskih pokrajinah. == Zgodovina == {{glavni|zgodovina Radiotelevizije Slovenija}}[[Slika:Stavba studia Ijubljanske radijske postaje na Bleiweisovi cesti 1928.jpg|thumb|250px|Stavba Radia Ljubljana leta 1928 na [[Bleiweisova cesta, Ljubljana|Bleiweisovi cesti]]]][[Slika:RTV-kukavica.png|thumb|right|250px|Mehanizem radijske kukavice, zvočnega logotipa Radia Ljubljana od leta 1928 dalje.]] Zgodovina zavoda sega v leto 1928, ko je 1. septembra začela delovati ''Radijska postaja Ljubljana'', predhodnica Radia Ljubljana. Njena prva namestitev je bila v upravi prosvetne zveze, prvi tehnični vodja je bil inženir [[Marij Osana]]. Postaja je oddajala na [[radijski valovi|radijskem valu]] 578 m, z [[moč]]jo 2,5 [[vat|KW]]. Postaja je imela že v letu 1938 19.406 naročnikov. Marij Osana je že leta 1924 začel v Ljubljani s poskusnimi oddajami z lastnoročno izdelanim [[oddajnik]]om. Naslednji korak naprej se je zgodil 8. marca 1925, ko so [[radioamaterstvo|radioamaterji]] iz Ljubljane prenašali preko svojega oddajnika program na [[Bled]]. Sledil je prenos koncerta [[Glasbena matica|Glasbene matice]] iz Ljubljane, ki ga je 26. januarja 1926 organiziral Marij Osana. Po večletnih poizkusih in zapletenih meritvah s pomanjkljivo merilno opremo je Marij končno lahko določil najprimernejšo lokacijo za postavitev [[antena|antene]] [[Oddajnik Domžale|oddajnika v bližini Domžal]].{{navedi vir}} Antena je bila zgrajena leta 1931 in oddajnik s povečano močjo 5 KW so vključili v mesecu decembru istega leta. Leta 1939 je bilo načrtovano povečanje moči oddajnika. Nov oddajnik bi moral imeti po že sklenjeni pogodbi oddajno moč 20 KW, vendar zaradi začetka vojnih razmer v [[Evropa|Evropi]] do realizacije te pogodbe ni nikoli prišlo.{{navedi vir}} [[Slika:Reportažni avtomobili in oprema v Planici 1969.jpg|sličica|Reportažni avtomobili in oprema v Planici, 1969]] Nemško letalstvo je 11. aprila 1941 bombardiralo oddajnik radijske postaje Ljubljana v Domžalah in postaja ni bila sposobna za nadaljnje oddajanje programa. Po italijanski zasedbi Ljubljane je radijsko postajo Ljubljana prevzela italijanska družba EIAR. [[Osvobodilna fronta]] je uspela v okupirani Ljubljani organizirati od 17. novembra leta 1941, delovanje ilegalnega oddajnika, imenovanega [[Radio Kričač|Kričač]], katerega tehnični vodja je bil [[Milan Osredkar]]. Oddajal je trikrat tedensko in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah ob 20. uri, na valovni dolžini 27 m, samo petnajstminutni program s pozivanjem k odporu proti [[okupacija|okupatorju]]. Oddajnik se je moral nenehoma seliti iz ene v drugo stavbo zaradi nevarnosti odkritja, uporabil je v času svojega delovanja kar 23 različnih lokacij in ni bil nikoli odkrit. Avgusta leta 1944 je bil oddajnik prepeljan na osvobojeno ozemlje v [[Bela krajina|Belo Krajino]], kjer je kot [[Radio Osvobodilna fronta|Radio Osvobodilne fronte]] (ROF) deloval do konca vojne. Radijska postaja je bila nato preko [[Gorski kotar|Gorskega Kotarja]] in [[Trst]]a prepeljana v Ljubljano, kjer se je na dan osvoboditve, 9. maja 1945, ponovno oglasila kot ''Radio svobodna Ljubljana'', kmalu nato pa je bila preimenovana v ''Radio Ljubljana''.{{Navedi vir}} Neposredno po koncu vojne je bil leta 1945 ustanovljen [[Radio Maribor]] in postal sestavni del Radia Ljubljana, zdaj Radia Slovenija. Istega leta je bil ustanovljen Plesni orkester RTV, danes Big Band RTV Slovenija, saj so bile programske zahteve po zočnih posnetkih in živih izvedbah velike. Leta 1946 so bili obnovljeni še ostali glasbeni sestavi, simfonični orkester in zabavni orkester.{{navedi vir}} [[Slika:Frane Milčinski 1948 Radio Ljubljana.jpg|levo|sličica|238x238_pik|Frane Milčinski Ježek na radiu (1948)]] 1. aprila 1949 je bil ustanovljen prvi televizijski laboratorij v Ljubljani. 14. februarja 1957 je nova TV izvedla prvi neposredni prenos programa [[RAI]], 4. marca pa vzpostavila zvezo Ljubljana-Krvavec-Zagreb. 12. maja 1957, je slovenska televizija gostujoča v studiu [[TV Zagreb]] začela z lastnim poskusnim programom, oddajo ''TV prihaja'' scenarista [[Rado Cilenšek|Rada Cilenška]]. Oddaja je predstavila prihodnost televizije, slovenske pokrajine, glavno mesto in dosežke socializma. Nastopali so [[Frane Milčinski Ježek]], [[Rudolf Hlebš]], [[Jelka Cvetežar]] in člani [[PORL]] po vodstvom [[Bojan Adamič|Bojana Adamiča]]. Prvi napovedovalci so bili radijci [[Saša Vuga]], [[Dušica Erzin]] in [[Draga Rogl]], ki je tudi vodila prvo oddajo iz zagrebškega studia – prva profesionalna napovedovalka je postala [[Helena Koder]]. 15. maja je oddajnik na Krvavcu posredoval prvi javni prenos nogometne tekme - med Jugoslavijo in Italijo. 23. junija 1957 je iz TV Zagreb potekala druga poskusna oddaja. Oddajanje iz prvega slovenskega improviziranega studia je potekalo od 7. do 15. decembra iz [[Gospodarsko razstavišče|Gospodarskega razstavišča]] (med drugim z [[Ansambel bratov Avsenik|Ansamblom bratov Avsenik]]).<ref>[60 let slovenske televizije: "Odkar imam televizijo, zaspat ponoči moč mi ni ..." http://www.rtvslo.si/kultura/film/60-let-slovenske-televizije-odkar-imam-televizijo-zaspat-ponoci-moc-mi-ni/422094] MMC RTV SLO, 21. maj 2017</ref> 28. novembra 1958 pa je začela [[TV SLO 1|oddajati redna postaja]], vendar kot članica skupnega [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|jugoslovanskega]] tv programa, pri čemer je imela Televizija Ljubljana 30 odstotni delež sporeda. Ob ustanovitvi Televizije Ljubljana je združeno podjetje dobilo ime RTV Ljubljana in se nato leta 1990 preimenovalo v RTV Slovenija. Zavod je neposredni nadaljevalec razvoja slovenske radiodifuzije in tudi osnovatelj muzejske zbirke tehnoloških naprav s tega področja. Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija. Ob združitvi radia in televizije se je leta 1959 formirala funkcija generalnega direktorja.<ref>Enciklopedija Slovenije, zvezek XV, str. 55 - Ljubljana 1996, ISBN 8611147928 {{OCLC|36885531}}</ref> Prvi je bil Drago Seliger (1959-1963). RTV je ustanovna članica [[Evropska radiodifuzna zveza|Evropske radiodifuzne zveze (EBU)]] (1950), sodelovala pa je tudi z vzhodnoevropsko radiodifuzno zvezo [[Intervizija|Intervizijo]]. Zavod si je za svoj praznik (dan RTV Slovenija) izbral 28. november.<ref>{{navedi splet|title=Danes je dan RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/enostavno/zanimivosti/danes-je-dan-rtv-slovenija/518951|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref> [[Slika:Gradnja televizijskega studia v stavbi Radia Ljubljana 1960.jpg|sličica|Graditev televizijskega studia v stavbi Radia Ljubljana (1960)]] Leta 1960 je Televizija Ljubljana prvič snemala za EBU, in sicer prenos [[smučarski skoki|smučarskih skokov]] iz [[Planica|Planice]]. Od septembra 1960 program TV Ljubljana oddaja vsak dan<ref>Dnevnik, 29. junij 1960</ref>. Ker je Televizija Ljubljana zavračala unitaristične in centralistične težnje po enotni Jugoslovanski radioteleviziji, ki jezikovno ni ustrezala potrebam slovenskih gledalcev, je uvedla informativno oddajo [[TV Dnevnik]]. Prvič je bil predvajan 15. aprila 1968. Odtlej so domači gledalci lahko poslušali redne televizijske informativne oddaje v slovenščini. Leta 1965 je Radio Slovenija prvič oddajal v [[stereo]] tehniki, leta 1966 pa Televizija Slovenija poskusno prvič v barvah. Televizija redno oddaja v barvni tehniki od leta 1974 dalje.<ref>Enciklopedija Slovenije, zvezek 13, str. 222 (Televizija Slovenija), Mladinska knjiga, 1987, Ljubljana.</ref> [[Slika:SLO — Ljubljana — Kolodvorska ulica 2 (Radiotelevizija Slovenija) 2020.JPG|sličica|250px|Stavba RTV Slovenija je bila zgrajena leta 1975 po načrtih Franca Rihtarja.]]Leta 1970 je začel postopno oddajati [[TV SLO 2|2. program Televizije Ljubljana]]. Sprva so ga sestavljale večinoma osrednje oddaje drugih članic JRT, predvsem Televizije Zagreb in Beograd. Leta 1971 je začela oddajati Televizija Koper/Capodistria v italijanščini in slovenščini, ki se je uveljavila kot prva dvojezična televizijska postaja v Sloveniji. Leto kasneje je nastal Val 202, drugi radijski program Radia Slovenija. Leta 1975 je bila v Ljubljani zgrajena stavba Televizije Slovenija na Kolodvorski, nekdaj Moša Pijadejevi ulici, kamor so se televizijske ekipe preselile iz bližnje radijske stavbe, kjer so gostovale od nastanka Televizije Ljubljana dalje.{{navedi vir}} Leta 1984 je bila dodana nova storitev - [[teletekst]], ki je v treh desetletjih svojega delovanja ostal med najbolj branimi slovenskimi mediji.<ref>[http://www.rtvslo.si/faq RTV - pogosta vprašanja in odgovori]</ref> Po podatkih RTV naj bi približno 500.000 uporabnikov vsaj enkrat dnevno preverilo novice, vremensko napoved, spored oddaj itd. Leta 1989 je začel Radio Ljubljana oddajati signal [[RDS]].<ref name=":7">{{navedi splet|title=Pogled nazaj v bogato zgodovino RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/pogled-nazaj-v-bogato-zgodovino-rtv-slovenija/318662|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref> Do leta 1992 je bila RTV v tujini obravnavana kot kolektivna članica [[Jugoslovanska radiotelevizija|Jugoslovanske radiotelevizije]] (JRT), pri čemer je bilo njeno članstvo v komisijah EBU porazdeljeno po nacionalnem ključu.<ref>Enciklopedija Slovenije, zvezek XV, str. 56 - Ljubljana 1996, ISBN 8611147928 {{OCLC|36885531}}</ref> Od leta 1992 dalje je obravnavana kot polnopravna članica [[Mednarodna telekomunikacijska zveza|Mednarodne telekomunikacijske zveze]] (ITU) in hkrati tudi EBU.{{navedi vir}} Leta 2001 je bil ustanovljen [[Multimedijski center RTV Slovenija|MMC]] (Multimedijski center). Medijski portal objavlja novice, zagotavlja digitalni arhiv oddaj, forum ter ogled radijskih in televizijskih postaj v živo.<ref name=":7" /> Od leta 2010 dalje vsi radijski in televizijski programi komunicirajo z javnostmi tudi preko [[Facebook]]-a in [[Twitter]]ja.{{navedi vir}} 17. decembra 2018 je programski svet RTV glasoval o razrešitvi generalnega direktorja Igorja Kadunca in predlog za razrešitev zavrnil s 14 glasovi za razrešitev, 12 glasovi proti (za razrešitev je bilo potrebno 15 glasov). Dve glasovnici sta bili oddani neveljavni. Podlaga za poskus razrešitve so bili predvsem očitki o neizvajanju sklepov nadzornega sveta, pa tudi številne kršitve.<ref>{{navedi splet|title=Programski svetniki RTV Slovenija niso razrešili generalnega direktorja Kadunca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/programski-svetniki-rtv-slovenija-niso-razresili-generalnega-direktorja-kadunca/474943|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref> V letu 2018 je imela RTV Slovenija 2.299 redno zaposlenih in okoli 50 pogodbenih sodelavcev,<ref>Radiotelevizija Slovenija, Finančni načrt 2018, januar 2019</ref> od tega med drugim 900 na TV Slovenija, 327 na Radiu Slovenija, 262 na Regijskem centru Koper, 201 na Regijskem centru Maribor in 112 v glasbeni produkciji.{{navedi vir}} 25. januarja 2021 je programski svet RTV Slovenija za novega generalnega direktorja imenoval dotedanjega predsednika nadzornega sveta [[Andrej Grah Whatmough|Andreja Graha Whatmougha]],ki so ga podprli programski svetniki, blizu strankam tedanje koalicije ([[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Stranka modernega centra|SMC]]).<ref>{{navedi splet|title=Generalni direktor RTV Slovenija bo Andrej Grah Whatmough|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-generalni-direktor-je-andrej-grah-whatmough/|website=www.delo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl-si}}</ref> 16. avgusta 2021 je direktor Grah Whatmough po nesklepčni seji programskega sveta razrešil direktorico Natalijo Gorščak.<ref>{{navedi splet|title=Grah Whatmough razrešil direktorico TV Slovenija|url=https://siol.net/novice/slovenija/grah-whatmough-razresil-direktorico-tv-slovenija-gorscakovo-559549|website=siol.net|accessdate=2021-08-25|lang=sl}}</ref> Razrešitev je bila kasneje na delovnem in socialnem sodišču spoznana za nezakonito.<ref>{{navedi splet|title=Razrešitev direktorice TV Slovenija je bila nezakonita|url=https://www.mladina.si/218885/razresitev-direktorice-tv-slovenija-je-bila-nezakonita/|website=Mladina.si|accessdate=2022-10-08}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Sklep o razrešitvi direktorice TV Slovenija nezakonit|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sklep-o-razresitvi-direktorice-tv-slovenija-nezakonit/|website=www.delo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl-si}}</ref> Jeseni 2021 je prišlo do nestrinjanja med novim vodstvom in zaposlenimi zaradi sprememb programsko-produkcijskega načrta za informativni program za leto 2022. Odstopila je odgovorna urednica Informativnega programa, zaposleni so organizirali tiskovno konferenco, na kateri so opozorili na spremembe ki bi po njihovem mnenju škodile poslanstvu javnega zavoda RTV Slovenija.<ref>{{navedi splet|title=Manica Janežič Ambrožič odstopila z mesta odgovorne urednice Informativnega programa TV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/manica-janezic-ambrozic-odstopila-z-mesta-odgovorne-urednice-informativnega-programa-tv-slovenija/597646|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl}}</ref>''<ref>{{navedi splet|title=Kolektiv informativnega programa TV Slovenija: To je nepremišljen in neusklajen programski načrt|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kolektiv-informativnega-programa-tv-slovenija-to-je-nepremisljen-in-neusklajen-programski-nacrt/602553|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl}}</ref>'' Decembra 2021 je Urad vlade za komuniciranje (UKOM) pod vodstvom direktorja UKOM [[Uroš Urbanija|Uroš Urbanije]] pričel z objavljanjem<ref name=":42">{{navedi splet|title=Šef Ukoma zaradi novinarjevega tvita pritiska na vodstvo RTV in inšpektorat za delo|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/620c0eab35d9b/janseva-vlada-zaradi-novinarjevega-tvita-pritiska-na-vodstvo-rtv-in-inspektorat-za-delo|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref> tedenskih<ref>{{navedi splet|title=Analiza analize Urada vlade za komuniciranje|url=https://radiostudent.si/politika/n-euro-moment/analiza-analize-urada-vlade-za-komuniciranje|website=Radio Študent|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref> analiz poročanja RTV,<ref name=":44">{{navedi splet|title=Šef Ukoma zaradi novinarjevega tvita pritiska na vodstvo RTV in inšpektorat za delo|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/620c0eab35d9b/janseva-vlada-zaradi-novinarjevega-tvita-pritiska-na-vodstvo-rtv-in-inspektorat-za-delo|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref> &nbsp;ki so postale nov predmet spora med zaposlenimi in vodstvom. [[Slika:Demonstration in Ljubljana - Power to the People (Ljubljana).jpg|levo|sličica|265x265_pik|Demonstracije pred RTV Slovenija v času epidemije novega koronavirusa]] 27. decembra 2021 je državni zbor na izredni seji imenoval 13 članov programskega sveta. &nbsp;Sklepe o imenovanju članov na predlog strank je opozicija protestno zapustila, saj je bilo imenovanje po njihovo nezakonito - zakon o RTV SLO namreč določa, da mora DZ pri imenovanju svetnikov na predlog strank upoštevati zastopanost strank v DZ, mandatno-volilna komisija pa je vkljub temu izbrala le kandidate strank, ki so podpirale vlado.<ref>{{navedi splet|title=DZ imenoval člane programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-imenoval-clane-programskega-in-nadzornega-sveta-rtv-slovenija/606604|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref> 4. marca 2022 je generalni direktor kljub le 21,78 odstotka podpori novinarjev informativnega programa &nbsp;za odgovorno urednico Informativnega programa TV Slovenija imenoval [[Jadranka Rebernik|Jadranko Rebernik]].<ref>{{navedi splet|title=V nasprotju z mnenjem novinarjev za odgovorno urednico informativnega programa imenovana Rebernik|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-nasprotju-z-mnenjem-novinarjev-za-odgovorno-urednico-informativnega-programa-imenovana-rebernik/614591|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl}}</ref> 11. marca 2022 je bil kljub ostremu nasprotovanju zaposlenih za v. d. urednika uredništva MMC-ja imenovan [[Igor Pirkovič]].<ref>{{navedi splet|title=Igor Pirkovič kljub nasprotovanju zaposlenih imenovan za v. d. urednika uredništva MMC-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/igor-pirkovic-kljub-nasprotovanju-zaposlenih-imenovan-za-v-d-urednika-urednistva-mmc-ja/615341|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl}}</ref> 27. marca 2022 je na javni tribuni [[Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve|Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve]] Slavko Kmetič, član programskega sveta, izrekel nekaj odmevnih besed, ki so jih nekateri zaposleni razumeli kot pritisk nanje.<ref>{{navedi splet|title=Programski svetnik Slavko Kmetič grozil s čistkami na RTV: »Dvema, trem bomo dali odpoved, potem pa bo mir!« (VIDEO)|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/programski-svetnik-slavko-kmetic-grozil-s-cistkami-na-rtv-dvema-trem-bomo-dali-odpoved-potem-pa-bo-mir-video-965656|website=Revija Reporter|accessdate=2022-10-27}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Ko Marcel reče, da jih je manj in se ve, kdo so, in njegovo izjavo "generalno vodstvo" iztrga iz konteksta in zmanipulira, so to "nesprejemljivo... {{!}} By Eugenija {{!}} Facebook|url=https://www.facebook.com/eugenija.carl/videos/ko-marcel-re%C4%8De-da-jih-je-manj-in-se-ve-kdo-so-in-njegovo-izjavo-generalno-vodstv/407173034336860/|website=www.facebook.com|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref><ref>{{navedi splet|title=(PREJELI SMO) Javna tribuna: Mediji 1991 in danes|url=https://demokracija.si/prejeli-smo/prejeli-smo-javna-tribuna-mediji-1991-in-danes/|website=Demokracija|date=2022-03-26|accessdate=2022-10-27|lang=sl-SI}}</ref> 20. aprila 2022 (nekaj dni pred državnozborskimi volitvami) je komisija za informativne programe RTV (na predlog predsednika omenjene komisije [[Jožef Jerovšek|Jožefa Jerovška]], sicer dolgoletnega poslanca stranke SDS<ref>{{navedi splet|title=Odgovorni na RTVS nad Goloba z vsemi topovi, tudi Jerovškom|url=https://necenzurirano.si/clanek/svet/vladajoca-klika-nad-goloba-z-vsemi-topovi-tudi-jerovskom-960911|website=Necenzurirano.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl|archive-date=2022-10-27|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221027190354/https://necenzurirano.si/clanek/svet/vladajoca-klika-nad-goloba-z-vsemi-topovi-tudi-jerovskom-960911|url-status=dead}}</ref>) ugotovila, da naj bi bilo poročanje in informiranje gledalcev in poslušalcev glede kandidatov na volitvah zelo pristransko v korist strank levega pola, ter da so se zamolčane potencialne nepravilnosti Roberta Goloba.<ref>{{navedi splet|title=Komisija RTVS z navodili, kako naj novinarji poročajo o Golobu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/komisija-programskega-sveta-rtvs-z-navodili-kako-naj-novinarji-pisejo-o-golobu/|website=N1|date=2022-04-20|accessdate=2022-10-27|lang=sl-SI}}</ref> 21. aprila 2022 se je na Televiziji Slovenija odvilo zadnje in v javnosti precej odmevno predvolilno soočenje pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskimi volitvami v Sloveniji 2022]]. Zaradi nestrinjanja z načinom vodenja [[Igor Pirkovič|Igorja Pirkoviča]] je oddajo v drugi uri soočenja zapustila celotna opozicija. &nbsp;Naslednjega dne so se začeli vrstiti pozivi k odstopu generalnega direktorja Whatmougha ter odgovorne urednice informativnega programa Jadranke Rebernik ter tudi programskih svetnikov, ki so do tedaj potrjevali programske spremembe.<ref name=":52">{{navedi splet|title=Jelinčič, Fajon, Mesec, Jasnič, Šarec, Bratušek pred koncem zapustili studio|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/soocenja/jelincic-fajon-mesec-jasnic-sarec-bratusek-pred-koncem-zapustili-studio/620762|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-23|lang=sl}}</ref><ref name=":62">{{navedi splet|title=Pozivi k odstopu odgovorne urednice in direktorja RTV SLO; ZNP: Politični napad na voditelja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pozivi-k-odstopu-odgovorne-urednice-in-direktorja-rtv-slo-znp-politicni-napad-na-voditelja/620852|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-23|lang=sl}}</ref> 23. maja 2022 so zaposleni izvedli prvo opozorilno stavko.<ref>{{navedi splet|title=Stavkamo za neodvisni javni RTV-servis!|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stavkamo-za-neodvisni-javni-rtv-servis/628253|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl}}</ref> 20. junija 2022 je sledilo nadaljevanje stavke.<ref>{{navedi splet|title=Vodstvo RTV-ja skrajšalo Dnevnik in Odmeve na 5 minut, Tednika ne bo. Milinković: Ogorčeni smo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vodstvo-rtv-ja-skrajsalo-dnevnik-in-odmeve-na-5-minut-tednika-ne-bo-milinkovic-ogorceni-smo/631500|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-09|lang=sl}}</ref> 18. julija 2022 je Andrej Grah Whatmough kljub nasprotovanju novinarskih sindikatov in stroke za direktorja televizije imenoval [[Uroš Urbanija|Uroša Urbanijo]].<ref name=":12">{{navedi splet|title=Uroš Urbanija, novi direktor Televizije Slovenija: Spremembe so potrebne, a premišljeno|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/uros-urbanija-novi-direktor-televizije-slovenija-spremembe-so-potrebne-a-premisljeno/634622|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-08|lang=sl}}</ref> 21. julija 2022 je novinarka RTV Eugenija Carl na Facebooku objavila zapis, v katerem je bila kritična do novinarskih standardov nove informativne oddaje na RTV [[Panorama (TV oddaja)|Panorama]]. Zaradi Carlinega zapisa je direktor TV Slovenija Urbanija od pravne službe RTV zahteval sprožitev disciplinskega postopka.<ref>{{navedi splet|title=Urbanija že na pohodu: Predlagal disciplinski postopek proti Carlovi|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/62fcc99a8296f/urbanija-ze-na-pohodu-predlagal-disciplinski-postopek-proti-carlovi|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-10-27|lang=sl}}</ref> 26. septembra 2022 se je stavka zaostrila. Načrtovano je bilo, da na TV Slovenija ne bo informativnih oddaj, športa, kulture in oddaj v živo, na MMC pa ne novih novic. Zaradi poseganja vodstva v program je v obeh [[Dnevnik (RTV SLO)|Dnevnikih]] voditelj prebral obvestilo o stavki in druge pomembnejše novice dneva. V. d. urednika uredništva MMC Pirkovič je posegel v portal in brez vednosti dnevne urednice z vstopne strani in podportalov odstranil članek o stavki.<ref>{{navedi splet|title=Opravičujemo se za amaterski Dnevnik. Takega v zgodovini še ni bilo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zaostritev-stavke-na-rtv-slovenija-zatemnjene-vsebine-in-protest/|website=N1|date=2022-09-26|accessdate=2022-10-09|lang=sl-SI}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Shod za javno RTV: "Uničevanje RTV Slovenija se mora končati"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/shod-za-javno-rtv-unicevanje-rtv-slovenija-se-mora-koncati/641654|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-09|lang=sl}}</ref> == Simboli == [[Slika:Deček s piščalko 2022-10-28 18-11-17.jpg|sličica|Deček s piščalko]] Grafični [[logotip]] RTV Slovenija je silhueta »dečka s piščalko« oz. »pastirčka«, katerega izvirnik iz leta 1942 je istoimenski kip<ref>[http://www.siol.net/kultura/novice/2011/08/kalinov_pastircek.aspx Pastirček Zenka Kalina]</ref><ref>[http://www.mg-lj.si/node/462 Zdenko Kalin, Pastirček]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Moderna galerija Ljubljana</ref> slovenskega kiparja [[Zdenko Kalin|Zdenka Kalina]] (1911-1990). Kip stoji pred vhodom v glavno zgradbo na Kolodvorski 2-4 v Ljubljani, na prostem obstajata še njegovi repliki v ljubljanskem [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoliju]] in pred gradom [[Grad Brdo pri Kranju|Brdo pri Kranju]]. Od septembra 1990 dalje, ko se je RTV Ljubljana preimenovala v RTV Slovenija, sestavlja grafično podobo logotipa deček s piščalko, sledita pa mu dve različici imena, daljša »RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA« ali krajša »RTV SLO« Poleg zvočnega logotipa, ki oponaša petje [[kukavica|kukavice]] in je v uporabi od ustanovitve Radia Ljubljana leta 1928 do danes (navadno pred osrednjimi informativnimi oddajami), je v uporabi še zvočni [[avizo (glasba)|aviso]] Televizije Slovenija. Predvaja se pred začetkom televizijskih prenosov in je prav tako kakor Kalinov kipec imenovan ''Pastirček'', njegov avtor pa je skladatelj [[Uroš Krek (skladatelj)|Uroš Krek]]. Osrednja zgradba Radia Slovenije se nahaja na [[Tavčarjeva ulica, Ljubljana|Tavčarjevi]] 17 v Ljubljani, njena avtorja (1939-1952) sta arhitekta [[Oton Gaspari]] in Tomaž Štrukelj. Do začetka [[1970.|70.]] let 20. stoletja so imeli v zgradbi svoje prostore tako radijski kot televizijski delavci, nato pa se je začela gradnja novega RTV centra, ki je še danes domicil Televizije Slovenija ter nekaterih skupnih služb. Stoji v neposredni bližini nekdanje skupne, sedaj pa ponovno le radijske hiše in je z njo povezan preko podzemnega hodnika pod Kolodvorsko ulico. Arhitekt nove zgradbe je [[Franc Rihtar]].<ref>{{Navedi splet |url=http://euscreen.eu/play.jsp?id=EUS_996479F9EC4B4BAEB8A74395AE4B15AF |title=EuScreen - Stari in novi RTV center |accessdate=2013-04-04 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305070152/http://euscreen.eu/play.jsp?id=eus_996479f9ec4b4baeb8a74395ae4b15af |url-status=dead }}</ref> == Upravljanje in organizacija javnega zavoda == === Pravne podlage za poslovanje === Pravne podlage za poslovanje in opravljanje dejavnosti javnega zavoda RTV Slovenija opredeljujejo Zakon o zavodih,<ref>[http://www.orm.sik.si/katalog/zakon_o_zavodih.pdf Zakon o zavodih RS]</ref> Zakon o medijih,<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=76040 Zakon o medijih] Uradni list RS</ref> Zakon o javnih glasilih,<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO330.html |title=Zakon o javnih glasilih /ZJG/ |accessdate=2013-04-04 |archive-date=2013-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131222193913/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO330.html |url-status=dead }}</ref> Zakon o javnih financah,<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_ZAKO6163.html |title=Zakon o javnih financah |accessdate=2013-04-04 |archive-date=2013-10-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131008141732/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_ZAKO6163.html |url-status=dead }}</ref> Zakon o javnih naročilih,<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO1667.html |title=Zakon o javnih naročilih |accessdate=2013-04-04 |archive-date=2012-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120114045308/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO1667.html |url-status=dead }}</ref> Zakon o sistemu plač v javnem sektorju,<ref>{{Navedi splet |url=http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO5916.html |title=Zakon o sistemu plač v javnem sektorju |accessdate=2013-04-04 |archive-date=2013-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130526065333/http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO5916.html |url-status=dead }}</ref> Zakon o delovnih razmerjih RS,<ref>[http://www.delovno-pravo.si/zakon-o-delovnih-razmerjih Zakon o delovnih razmerjih]</ref> Kolektivna pogodba JZ RTV Slovenija, Kolektivna pogodba za poklicne novinarje, Statut zavoda RTV Slovenija<ref>[http://www.rtvslo.si/files/RTV_Slovenija/statut_2012.pdf Statut RTV Slovenija]</ref> ter [[Zakon o RTV Slovenija]], ki med drugim določa, da je RTV Slovenija edina družba, ki sme imeti radijske in televizijske postaje hkrati. V skladu z zakonom mora nacionalni program pokrivati ozemlje, kjer živi najmanj 90% prebivalstva Republike Slovenije, medijske storitve za narodnostni program pa 90% odstotkov ozemlja v Sloveniji, kjer živijo pripadniki madžarske ali italijanske narodne manjšine. {{side box |text= {{plainlist| * '''[[Drago Seliger]]''' (1959-1963) * '''[[Boris Mikoš]]''' (1963-1968) * '''[[Milan Merčun]]''' (1968-1973) * '''[[Janez Vipotnik]]''' (1973-1977) * '''[[Tone Krašovec]]''' (1977-1981) * '''[[Ferdo Lužar]]''' (1981-1985) * '''[[Jože Šrot]]''' (v.d. 1985-1986) * '''[[Vlado Janžič]]''' (1986-1990) * '''[[Jože Knez]]''' (v.d. 1990-1991) * '''[[Janez Jerovšek]]''' (1991-1992) * '''Peter Mori''' (v.d. 1992-1994) * '''[[Žarko Petan]]''' (1994-1996) * '''[[Janez Čadež]]''' (1997-2001) * '''[[Aleks Štakul]]''' (2001-2006) * '''[[Anton Guzej]]''' (2006-2010) * '''[[Marko Filli]]''' (2010-2017) * '''[[Igor Kadunc]]''' (2017-2021)<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/igor-kadunc-novi-generalni-direktor-rtv-slovenija/420596 Igor Kadunc novi generalni direktor RTV Slovenija]</ref> * '''[[Andrej Grah Whatmough]]''' (v. d. 2021–2023)<ref>{{navedi novice |url=https://www.dnevnik.si/1042947909/slovenija/andrej-grah-whatmough-bo-novi-generalni-direktor-rtv-slovenija |title=Andrej Grah Whatmough bo novi generalni direktor RTV Slovenija |date=2021-01-25 |work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] |accessdate=2021-01-26 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * '''[[Zvezdan Martič]]''' (v. d. od 2023)<ref>{{navedi novice |url=https://sta.si/3199169 |title=Svet RTVS soglasno razrešil v. d. generalnega direktorja zavoda Andreja Graha Whatmougha |date=2021-01-25 |work=[[STA]] |accessdate=2023-08-03}}</ref> }} |above=Seznam generalnih direktorjev RTV Slovenija}} [[Slika:RTVSlovenija-ReportazniAvtomobili.png|thumb|right|250px|Reportažni avtomobili RTV Slovenija (2011)]] [[Slika:Reportažno vozilo RTV-centra Maribor..jpg|sličica|250x250_pik|Reportažno vozilo Regionalnega RTV centra Maribor.]] [[Slika:St26-RTVSLO.JPG|thumb|250px|Studio 26 Radia Slovenija, domicil Simfoničnega orkestra RTV]] [[Slika:RTVSLO muzej.JPG|thumb|right|250px|Del muzejske zbirke RTV]] === Organiziranost delovnih enot zavoda === V skladu z internim statutom je RTV Slovenija organizirana v naslednje enote<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=75914 Organiziranost RTV Slovenija, Statut RTV, Uradni list RS, 70. člen]</ref>: *'''programsko-produkcijska enota Televizija Slovenija''' **organizacijska enota Televizijska produkcija **uredniško-producentska enota Kulturni in umetniški programi **uredniško-producentska enota Informativni program **uredniško-producentska enota Razvedrilni program **uredniško-producentska enota Športni program **uredniško-producentska enota za poseben nacionalni program, namenjen parlamentarnim vsebinam Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles (3. televizijski program) *'''programsko-produkcijska enota Radio Slovenija''' **uredniško-producentska enota Uredništvo 1. programa **uredniško-producentska enota Uredništvo 2. programa **uredniško-producentska enota Uredništvo 3. programa **uredniško-producentska enota Uredništvo informativnih in eksperimentalno-razvojnih programov **organizacijska enota Radijska produkcija<ref>[http://www.rtvslo.si/raprodukcija/domov Radijska produkcija RTV, domača stran]</ref> *'''organizacijska enota Glasbena produkcija''' *'''programsko-produkcijska enota Regionalni center RTV Koper Capodistria''' **uredniško-producentska enota Regionalni televizijski program **uredniško-producentska enota Regionalni radijski program **uredniško-producentska enota Televizijski program za italijansko narodno skupnost **uredniško-producentska enota Radijski program za italijansko narodno skupnost *'''programsko-produkcijska enota Regionalni RTV center Maribor''' **uredniško-producentska enota Regionalni televizijski program **uredniško-producentska enota Regionalni radijski program **uredniško-producentska enota Uredništvo radijskega programa za tujo javnost *'''studio madžarskih programov Lendava''' **uredniško-producentska enota Televizijski program za madžarsko narodno skupnost **uredniško-producentska enota Radijski program za madžarsko narodno skupnost *'''programsko-produkcijska enota Multimedijski center''' *'''organizacijska enota Oddajniki in zveze''' * === Organi zavoda === Organi zavoda so: *'''Programski svet RTV Slovenija''' (skupno 29 članov) v sestavi<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/sestava-programskega-sveta/2936 Sestava programskega sveta RTV]</ref>: **član po imenovanju madžarske narodne skupnosti **član po imenovanju italijanske narodne skupnosti **član po imenovanju [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] **dva člana po imenovanju [[predsednik Republike Slovenije|predsednika RS]] **trije člani po izvolitvi zaposlenih na RTV Slovenija **člani po imenovanju [[državni zbor Republike Slovenije|DZ]] na predlog političnih strank (5) **člani po imenovanju DZ na predlog gledalcev in poslušalcev (16) *'''Nadzorni svet RTV Slovenija''' (11 članov) v sestavi<ref>[http://www.rtvslo.si/files/svet_rtv/porocilo_o_delu_ns_v_letu_2010-s_prilogo.pdf Poročilo nadzornega sveta RTV za leto 2010]</ref>: **člani po imenovanju DZ (5) **člani po imenovanju [[Vlada Republike Slovenije|Vlade RS]] (4) **člani, ki so jih izvolili zaposleni na RTV Slovenija (2) *'''Svet delavcev''', ki jih izvolijo zaposleni na RTV Slovenija (skupno 13 članov)<ref>http://www.rtvslo.si/files/svet_rtv/clani_sd_2009_2013.pdf Svet delavcev RTV Slovenija</ref> *'''Poslovodno in programsko vodstvo RTV Slovenija''': generalni direktor, direktor Radia, direktor Televizije, odgovorni uredniki, vodje organizacijskih enot. Mandat vseh vodstvenih delavcev traja štiri leta.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=75914 Vodenje RTV Slovenija, Statut RTV, Uradni list RS, 41. člen]</ref> === Financiranje zavoda === Zavod se v največji meri financira s pomočjo RTV-prispevka, ki je z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija predpisana posebna oblika javne dajatve.<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/p-r-a-v-i-l-n-i-k/233 Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija]</ref><ref>[http://www.rtvslo.si/strani/pravilnik/241 Pravilnik o kriterijih za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo prispevka za programe RTV Slovenija]</ref> V skladu s tem je zavezanec za plačilo RTV-prispevka ''»vsak, ki ima oz. uporablja radijski ali televizijski sprejemnik oz. katerokoli drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oz. televizijskih programov na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija«''. V manjši meri se RTV financira s pomočjo oglaševanja v okviru svojih programov. Oglaševalni čas je zakonsko omejen. RTV trži tudi nekatere storitve, ki niso del javne službe, to so storitve ostalim radiodifuznim organizacijam<ref>[http://imss.dz-rs.si/imis/b044445336eafacee49b.pdf Poročilo o delovanju nadzornega sveta RTV 2012/2013 - Cene stroritev, ki niso del javne službe]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> v okviru organizacijske enote Oddajniki in zveze, minimalen je zaslužek od prodaje zgoščenk s strani založbe. Zavod RTV je tudi investitor v posamezne projekte. Zaradi nastanitvenih potreb in velikega zanimanja športnega novinarstva ob rednih letnih prenosih smučarskih skokov iz [[Planica|Planice]] je vlagatelj v objekt planiškega doma, ki nosi ime Dom RTV Planica.<ref>[http://zemljevid.najdi.si/5056497-151/radiotelevizija-slovenija-javni-zavod-ljubljana-rtv-dom-planica/ Dom RTV Planica na spletni strani Najdi.si]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Največja naložba zavoda RTV je bila namenjena gradnji kulturnega in kongresnega centra [[Cankarjev dom]] v Ljubljani med letoma 1978 in 1982. RTV je bil poleg [[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|IS SRS]] ter podjetij Emona, Iskra in Ljubljanske banke glavni investitor<ref>Enciklopedija Slovenije, zvezek 1, str. 418; Cankarjev dom; Mladinska knjiga, 1987, Ljubljana</ref> v izgradnjo objekta, pri katerem ima tudi lastniški delež. Ta delež se kompenzira z vsakoletno nekajkratno možnostjo brezplačne uporabe dvoran za potebe kulturnih prireditev v organizaciji RTV. == Programske vsebine == === Radijske postaje === RTV upravlja s tremi narodnimi in štirimi regionalnimi postajami. Vse postaje razen MMR oddajajo tudi na [[internet]]u. Nacionalni radijski programi imajo sedež v Ljubljani in oddajajo v [[slovenščina|slovenščini]]. Dostopni so po vsej državi. [[Slika:Radio Slovenia studio.JPG|thumb|250px|Studio 1. programa Radia Slovenija]] Trije nacionalni radijski programi, ki oddajajo 24 ur dnevno, so: * '''[[A1 (radio)|1. program Radia Slovenija]]''', tudi z imenom '''A1''' oz. s sloganom '''»Vedno prvi«''', je neposredni nadaljevalec prvega slovenskega radijskega programa. Program pripravlja analitične in mnenjske oddaje (''Studio ob sedemnajstih'', ''Tedenski aktualni mozaik''), prispevke za kmetijce, izseljence, zdomce, Rome, ''radijsko pravljico'' za otroke (od leta 1965 dalje), oddajo ''Slovenska zemlja v besedi in pesmi'' (od leta 1968). V letu 2011 je bil drugi najbolj poslušani radio v Sloveniji. Izbor glasbe obsega popularno in zabavno ter narodnozabavno glasbo (po podatkih iz leta 2012 obsega 3.783 ur), informativni program (3.387 ur) ter literarne oddaje in radijske igre (379 ur). 1. program Radia Slovenija organizira tudi festival slovenskega [[šanson]]a ter vzpodbuja kreativnost manj uveljavljenih glasbenih skupin. * '''[[Val 202]] (drugi program)''' je bil ustanovljen leta 1972 in velja za najbolj poslušan radijski program v Sloveniji.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042374363 |title=Že leta najbolj poslušana Val 202 in Prvi program Radia Slovenija |author=Hreščak, Anja |date=17.7.2010 |work=Dnevnik |accessdate=5.7.2013 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304115753/http://www.dnevnik.si/objektiv/vec-vsebin/1042374363 |url-status=dead }}</ref> Val 202 se osredotoča na predvajanje [[popularna glasba|pop glasbe]] in [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], ki zajema največ programskega časa (5.377 ur), poleg tega predvaja informativni program (1.842 ur) in športni program (752 ur), sicer pa se posveča kontaktnim oddajam, pogovorom s poslušalci, z izbiranjem ''popevke tedna'', ''imena tedna'' (v skupnem prerezu izbranih osebnosti ob koncu leta na posebni prireditvi razglasi ''[[ime leta]]'') itd. Val 202 je organizator mnogih koncertnih prireditev, med drugim najbolj obiskanega slovenskega koncerta s skupino [[Siddharta]] in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija na [[Stadion Bežigrad|Bežigrajskem stadionu]] leta 2003 z več kot 30.000 poslušalci. * '''[[Program Ars (Radio Slovenija)|Program ARS]] (tretji program)''' je začel z oddajanjem leta 1969. Pokriva področja [[umetnost]]i, kulture, [[znanost]]i in izobraževanja. Predvaja [[radijska igra|radijske igre]] in [[esej]]istične vsebine ter skoraj izključno [[klasična glasba|klasično glasbo]], ki v enem letu zasede več kot 6.800 ur programskega časa. Regionalne postaje imajo sedež v regionalnih RTV centrih, oddajajo pa ali v slovenščini ali v [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]]u [[narodna manjšina|manjšine]]: * '''[[Radio Koper]]''' ima sedež v Kopru; oddaja v slovenščini, program je dostopen na [[Primorska|Primorskem]]. Radio Koper-Capodistria z deljenim italijansko-slovenskim sporedom je bil sicer ustanovljen že leta 1949, kasneje se je zaradi programskih potreb razdelil na samostojen italijanski in samostojen slovenski program. * '''[[Radio Capodistria]]''' s sedežem v Kopru; oddaja v [[italijanščina|italijanščini]] in je dostopen na Primorskem, v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji]] ter v [[Istra|Istri]]. * '''[[Radio Maribor]]''' s sedežem v [[Maribor]]u, dostopen v severovzhodni Sloveniji. * '''[[Pomurski madžarski radio]]''', kratica '''MMR''', deluje kot del mariborskega centra s sedežem v [[Lendava|Lendavi]] in oddaja v [[madžarščina|madžarščini]]. Signal je dostopen v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Ustanovljen je bil že leta 1958, del RTV Slovenija pa je postal leta 1996. Poseben radijski program je '''[[Radio Slovenia International]]''', kratica '''RSi''', oddaja kot četrti nacionalni program in je namenjen tujejezičnim poslušalcem v Sloveniji. V skladu z zakonskimi določili ta program, namenjen informiranju tujejezične javnosti, poleg slovenskega oddaja v [[nemščina|nemškem]] in [[angleščina|angleškem]] jeziku. 85 odstotkov programskega časa predstavlja glasba, 15 odstotkov pa informativne oddaje, ki se posvečajo aktualnim gospodarskim, političnim, kulturnim ter športnim dogodkom v Sloveniji in svetu. Radijski program deluje od leta 1985. Radio Si ima sedež v Mariboru. [[Slika:RTVS-Studio1.JPG|thumb|right|250px|Studio 1 Televizije Slovenija]] [[Slika:Ciprnik-Planica.JPG|thumb|right|250px|Leta 2018 porušen Dom RTV Planica ob [[Letalnica bratov Gorišek|letalnici bratov Gorišek]], nad njim gora [[Ciprnik]].]] === Televizijske postaje === [[Slika:Tv koper-capodistria nuova insegna ingresso.jpg|sličica|Prostori TV Koper Capodistria]] RTV oddaja dve nacionalni in dve regionalni postaji ter parlamentarni program. Vsi so dostopni po vsej državi prek prizemnega digitalnega omrežja DVTB ter prek spletnega predvajalnika RTV 4D. Nacionalna in parlamentarni program imajo sedež v Ljubljani. Oddajajo v slovenščini, razen določenih oddaj na [[TV SLO 1|TV SLO1]] in TV Maribor, ki so v madžarščini, ter TV Koper, ki so v italijanščini (glej razdelek Regionalne televizijske postaje). Za razliko od radijskih programov RTV Slovenija, ki delujejo kot ločene, samostojne uredniško-producentske enote, pripravljajo vsebine 1. in 2. programa Televizije Slovenija tematsko organizirane delovne enote. To so uredniško-producentske enote: Kulturni in umetniški programi, Informativni program, Razvedrilni program, Športni program in Program plus. [[Slika:Maribor from Pekrska gorca 2.JPG|sličica|Poslopje RTV centra v Mariboru (spodaj)]] Vsak regionalni RTV center ima svojo postajo. Medtem ko je koprski program dvojezičen (slovenščina in italijanščina), je mariborski samo v slovenščini, razen oddaj, ki jih v madžarščini pripravi narodnostni program v in ima določene oddaje v madžarščini na prvem programu Televizije Slovenija. * '''Televizija Koper/Capodistria''' (sedež v [[Koper|Kopru]]; oddaja v slovenščini in [[italijanščina|italijanščini]]) * '''Televizija Maribor''' ima sedež v Mariboru, oddaja v slovenščini. Ustanovljena je bila leta 1968 kot dopisništvo Televizije Ljubljana za območje [[Štajerska|Štajerske]], [[Koroška (pokrajina)|Koroške]] in [[Pomurje|Pomurja]]. Sprva je uredništvo tega programa spremljalo dogodke in pripravljalo prispevke za oddajo ''Po Sloveniji'', po letu 1980, ko je bila vzpostavljena stalna avdio-video zveza z Ljubljano, pa je začela pripravljati 30-minutno oddajo ''TV Obzornik'', ki je bil redno na sporedu enkrat tedensko. Leta 1986 je bil pod [[Pekrska gorca|Pekrsko gorco]] zgrajen nov regionalni RTV center, od leta 2002 pa deluje samostojni regionalni televizijski program. Največ predvajanih vsebin je informativnih, sledijo izobraževalne in glasbene. ==== Televizijske kanali ==== * '''[[TV SLO 1]]''' ali ''TV Slovenija 1'' ustvarjeno [[1958]] * '''[[TV SLO 2]]''' ali ''TV Slovenija 2'' ustvarjeno [[1970]] * '''[[TV SLO 3]]''' ali ''TV Slovenija 3'' ustvarjeno [[2008]] === Multimedijski center (MMC) === :''Glavni članek: [[Multimedijski center RTV Slovenija]]''. Leta 1995 je začela delovati domača spletna stran www.rtvslo.si, leta 2001 pa je kot tehnična podpora internetni prisotnosti RTV Slovenija začel delovati multimedijski center. V okviru MMC nastajajo vsebine, ki polnijo mobilni in spletni portal. Internetni prenos avdio in video vsebin oddaj poteka bodisi na zahtevo (prek arhiva) bodisi v živo. MMC upravlja še avdio in video arhiv prek predvajalnika RTV 4D, podnaslavlja televizijske vsebine za naglušne in gluhe. Ima tri infokanale ter ureja spletne strani www.rtvslo.si/zaotroke in www.bansi.si. Na spletišču MMC je tudi [[spletni forum|forum]] in novičarski razdelek, skupno je objavljenih preko 27.000 prispevkov letno. Glede na spletno statistiko v povprečju spletni portal MMC obišče 450.000 različnih uporabnikov mesečno, po podatkih iz leta 2011 pa imajo spletne strani RTV Slovenija povprečno 43 milijonov prikazov na mesec. Preko MMC lahko spletni uporabniki v živo spremljajo večino programov lastne produkcije, imajo pa tudi dostop do spletnega arhiva, ki obsega več kot 1.000.000 posnetkov televizijskih in radijskih oddaj. === Sodelovanje in mednarodna izmenjava RTV vsebin === Do razmaha [[internet|spletne]] komunikacije so bile vsebine, posredovane preko radijskih valov oz. televizijskih sprejemnikov, najbolj ažurne in najbolj dostopne širokemu krogu zainteresirane javnosti. Poleg izmenjave vsebin s skupno jugoslovansko mrežo JRT in z družbama Intervizija (OIRT) ter Evrovizija (EBU), je RTV sodeloval z vsemi zainteresiranimi radiodifuznimi ponudniki, ki so oddajali programe za slovensko govoreče poslušalce. *'''Programi v slovenskem jeziku za zamejske slovence:''' neposredno po koncu 2. svetovne vojne je začela v slovenščini redno oddajati radijska postaja [[Slovenski program radia RAI Trst|Radio Trst A]], na sedežu Italijanske Radiotelevizije [[RAI]], za [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo-Julijsko krajino]]. Leta 1946 je na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]] po načelu enakopravnosti narodnih manjšin začel nastajati tudi slovenski spored v okviru [[ÖRF]],<ref>{{navedi splet |url=http://volksgruppen.orf.at/slovenci/novice/ |title=Novice |work=Volksgruppen |publisher=ÖRF |accessdate=5.7.2013 |archive-date=2013-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130718143255/http://volksgruppen.orf.at/slovenci/novice |url-status=dead }}</ref> leta 1979 pa še v [[Gjur|Györu]] (polovica sporeda v [[Porabsko narečje|porabskem narečju]], polovica v knjižni slovenščini). *'''Slovenci po svetu:''' od aprila leta 1941 do decembra 2005 je v slovenskem jeziku<ref>{{navedi splet| url=http://www.bbc.co.uk/slovene/institutional/aboutus.shtml |title=Britanski radio, ki govori tudi slovensko |publisher=BBC Slovene |accessdate=5.7.2013}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.bbc.co.uk/slovene/history.shtml |title=Konec zgodovine... |publisher=BBC v slovenščini |accessdate=5.7.2013}}</ref> oddajal britanski [[BBC]], ki mu je Radio Ljubljana pomagal pri izbiri novinarjev za slovenske oddaje.<ref name="EncSlo">Enciklopedija Slovenije, zvezek 10, str. 44; Radio; Mladinska knjiga, 1996, Ljubljana</ref> Po 2. svetovni vojni je slovenske poslušalce po svetu nagovarjal ''Radio Svobodna Jugoslavija'' v Sovjetski Zvezi (od leta 1943), ''Radio Moskva'' (od leta 1945), radijska postaja ''Deutsche Welle'' v [[Köln]]u, s katero je Radio Ljubljana leta 1983 podpisal protokol o medsebojni izmenjavi programov in o novinarskem sodelovanju.<ref name="EncSlo"/> Stalne oddaje v slovenščini so bile na sporedih ''Radia Vatikan'',<ref>{{navedi splet |url=http://www.jezuiti.si/?page_id=507 |title=Radio Vatikan |publisher=Jezuiti v Sloveniji |accessdate=5.7.2013 |archive-date=2015-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150614173520/http://www.jezuiti.si/?page_id=507 |url-status=dead }}</ref> na ''Švedskem radiu (SR)'', na programu ''Voice of America'' (Radio glas Amerike), oddaje različnih obsegov so bile redno predvajane v [[Avstralija|Avstraliji]], v [[Kanada|Kanadi]] in [[Združene države Amerike|ZDA]], v [[Urugvaj]]u ter [[Argentina|Argentini]]. Mnogim izmed njih je Radio Ljubljana / Radio Slovenija posredoval programsko gradivo, predvsem glasbeno, v obliki posnetkov slovenske glasbe oz. slovenskih izvajalcev. Navkljub zmanjševanja obsega radijskih oddaj zaradi povečane uporabe interneta nekateri radijski programi še danes vključujejo slovenski jezik. === Glasbena produkcija === [[Slika:SORS-Laibach-CD.jpg|sličica|Vaja simfonikov RTV s skupino [[Laibach]]]] V skladu z zakonom morajo vsebine lastne produkcije obsegati najmanj 30% dnevnega oddajnega časa vsakega radijskega programa.<ref>[http://www.apek.si/obveznosti-radijskih-programov Obveznosti radijskih programov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131021023019/http://www.apek.si/obveznosti-radijskih-programov |date=2013-10-21 }} Apek.si</ref> Glasbene vsebine v okviru radijskih programov zasedajo največji delež, pri čemer je zakonska obveznost RTV predvajanje 40 odstotkov glasbe slovenskih avtorjev. Glasbena produkcija RTV Slovenija oskrbuje tako radijske kot televizijske programe s kvalitetnimi novimi glasbenimi vsebinami in hkrati polni fonotečni arhiv z vsebinami, ki so tako v interesu javnega zavoda kot v interesu slovenske kulture v splošnem. Fonoteka Radia Slovenija vsebuje približno 260.000 trakov resne in zabavne glasbe, zgoščenk, vinilnih plošč oz. kaset, ter je bila v času [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]] najobsežnejša izmed fonotek članic Jugoslovanske Radiotelevizije. [[Slika:SORS-Konzerthaus-Dec2011.JPG|sličica|Simfoniki RTV v dunajskem Konzerthausu (2011)]] Zaradi potrebe po glasbenih vsebinah je že ob ustanovitvi Radia Ljubljana leta 1928 začel nastajati radijski orkester, ki se je do leta 1948, ko je bil razpuščen, v popolnosti razvil. Orkestrski glasbeniki so tako leta 1948 sestavili novo ustanovljeni [[slovenska filharmonija|orkester Slovenske filharmonije]]. Leta 1955 je Radio Ljubljana zaradi programskih potreb po lastni glasbeni produkciji ponovno ustanovil [[Simfonični orkester RTV Slovenija|svoj simfonični orkester]], ki deluje do danes. Pred tem je bil leta 1937 ustanovljen [[Komorni zbor RTV Slovenija|Komorni zbor Radia Ljubljana]], ki je eden najstarejših evropskih radijskih zborov, vendar od leta 2005 deluje kot projektni, tj. najemniški zbor brez stalne zasedbe. V okviru glasbenih sestavov zavoda deluje [[Big Band RTV Slovenija]], ena najstarejših tovrstnih zasedb na svetu, saj deluje nepretrgano že od leta 1945. [[Otroški pevski zbor RTV Slovenija|Otroški in mladinski zbor]] sta na pobudo nekdanjega urednika, skladatelja [[Janez Bitenc|Janeza Bitenca]], nastala leta 1957. V petdesetih letih delovanja sta posnela več tisoč zborovskih skladb. Janez Bitenc je bil med drugim tudi prvi urednik radijske oddaje ''Četrtkov večer domačih pesmi in napevov'', ki neprekinjeno deluje od leta 1953 do danes.<ref>[http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/vecina-slovencev-v-cetrtkovem-veceru-najde-pesem-zase/309064 »Večina Slovencev v Četrtkovem večeru najde pesem zase«, članek na MMC RTV SLO]</ref> S to oddajo je nastal koncept [[narodnozabavna glasba|narodnozabavne]] »Oberkrain« glasbe, ki se je začela razvijati v Sloveniji in potem hitro dobila posnemovalce po vseh [[Alpe|alpskih]] državah. Tudi sicer je bil v vsej svoji zgodovini zavod RTV najdejavnejši promotor za nastanek novih slovenskih skladb, tako zabavnega kot resnega žanra. Med zaposlenimi v radijskih vrstah so bili številni avtorji danes zimzelenih slovenskih melodij, [[Mojmir Sepe]], [[Jure Robežnik]], [[Jože Privšek]], [[Tadej Hrušovar]], [[Dečo Žgur]], [[Marijan Vodopivec]], [[Bojan Adamič]], [[Vlado Kreslin]], [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski Ježek]], itd., pevci, npr. [[Ditka Haberl]], pa tudi tekstopsci, npr. [[Elza Budau]], [[Dušan Velkaverh]], itd. Na RTV, predvsem pa na Radiu Slovenija, je bila zaposlena vrsta danes priznanih ustvarjalcev, pesnikov, pisateljev, [[Prešernova nagrada|prešernovih nagrajencev]] in [[slovenska akademija znanosti in umetnosti|akademikov]]. Mednje sodijo [[Ervin Fritz]], [[Veno Taufer]], [[Saša Vuga]], [[Lojze Krakar]], [[Vitan Mal]], [[Milan Dekleva]], [[Anton Nanut]], [[Janez Menart]], [[Ciril Zlobec]], [[Lojze Lebič]], [[Tone Pavček]], idr. === Dopisniška mreža === [[Slika:Journalists on Kavkaz-2016 04.jpg|sličica|Dopisnica iz Rusije [[Vlasta Jeseničnik]] leta 2016 na Kavkazu]] ==== Dopisniki Uredništva zunanjepolitičnih oddaj ==== {| class="wikitable" !Država !Mesto !Dopisnik |- |{{Flagu|Avstrija}} |<center>[[Dunaj]] [[Avstrijska Koroška]] </center> |[[Petra Kos Gnamuš|'''Petra Kos Gnamuš''']] |- |{{Flagu|Belgija}} |<center>[[Bruselj]]</center> |'''[[Igor Jurič]]''' |- | rowspan="2" |{{Flagu|Italija}} |<center>[[Rim]] in [[Vatikan (mesto)|Vatikan]] </center> |[[Mojca Širok|'''Mojca Širok''']] |- |<center>[[Trst]]</center> |[[Špela Lenardič|'''Špela Lenardič''']] |- |{{Flagu|Nemčija}} |<center>[[Berlin]]</center> |[[Maja Derčar|'''Maja Derčar''']] |- |{{Flagu|Rusija}} |<center>[[Moskva]]</center> |[[Helena Ponudič|'''Helena Ponudič''']] |- |{{Flagu|Srbija}} |<center>[[Beograd]] ''<small>(Dopisništvo pokriva celoten Balkan)</small>'' </center> |[[Saša Banjanac Lubej|'''Saša Banjanac Lubej''']] |- |{{Flagu|ZDA}} |<center>[[Washington, D.C.|Washington]]</center> |[[Andrej Stopar|'''Andrej Stopar''']] |- |[[Bližnji vzhod]] |<center>[[Kairo]]</center> |[[Karmen Švegl|'''Karmen W. Švegl''']] |} Leta 2022 je RTV Slovenija zaprla svoje dopisništvo na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] in odprla novega v Bangkoku na [[Tajska|Tajskem]], saj na območju [[Azija|Azije]] in [[Oceanija|Oceanije]] ni imela dopisništva.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=RTV Slovenija odpira prvo redno dopisništvo v Aziji|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/rtv-slovenija-odpira-prvo-redno-dopisnistvo-v-aziji/634284|website=rtvslo.si|accessdate=2022-12-28|language=sl}}</ref> Tja so poslali prej bližnjevzhodno dopisnico [[Karmen Švegl]]. Dopisništvo je bilo leta 2024 znova preseljeno nazaj na Bližnji vzhod. Po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino leta 2022]] je RTV najavil namen zaprtja dopisništva v Moskvi in preselitev v [[Kijev]] zaradi onemogočanja novinarskega dela s strani ruskega režima. Nekateri zaposleni na RTV so temu nasprotovali in trdili, da je kljub onemogočanju svobodnega poročanja »nujno« da RTV obdrži tamkajšnje dopisništvo. [[Uroš Urbanija]] je izpostavil dejstvo, da je stanovanje dopisništva v katerem biva dopisnica [[Vlasta Jeseničnik]], v lasti ruskega ministrstva za zunanje zadeve. Poročanje Jeseničnikove, ki je bilo v začetku invazije začasno ustavljeno, je bilo deležno tudi kritik [[Janez Janša|Janeza Janše]] zaradi proruske drže, zagovorniki pa so jo branili, da je njeno delo profesionalno in v skladu s »pogoji ki jih določa ruski avtoritarni režim«. Z menjavo uprave RTV se ukinitev ni zgodila.<ref>{{Navedi splet|title=Dopisnica Vlasta Jeseničnik odhaja iz Moskve|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/dopisnica-vlasta-jesenicnik-odhaja-iz-moskve-2088582/|website=www.dnevnik.si|date=2023-08-29|accessdate=2025-08-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bo Andrej Grah Whatmough zamrznil oziroma ukinil dopisništvo RTVS v Moskvi?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bo-andrej-grah-whatmough-zamrznil-oziroma-ukinil-dopisnistvo-rtvs-v-moskvi/|website=N1|date=2023-05-03|accessdate=2025-08-15|language=sl-SI}}</ref> == Arhivi RTV Slovenija == Radijski arhivi hranijo poleg 260.000 enot zabavne in resne glasbe tudi okrog 50.000 enot (trakov) s področja govora, to so radijske igre, oddaje, interpretacije dramskih igralcev, zgodovinski posnetki znanih Slovencev. Leta 2008 je bila ustanovljena mediateka, ki skrbi za [[digitalizacija|digitalizacijo]] analognih zvočnih arhivskih vsebin. V arhivu Televizije Slovenija je shranjena vsebina, ki je nastajala od 12. maja leta 1957 do danes. Ta zajema za okrog 30.000 ur filmov lastne produkcije, neobjavljeno filmsko gradivo ter gradivo tujih agencij (okrog 2.000.000 metrov filmskega traku), fotografsko zbirko pribl. 400.000 fotografij, arhiv prispevkov dnevno-informativnega programa (1.650.300 m filmskega traku), oddaje na kasetah in magnetoskopskih trakovih (23.380 enot ali pribl. 23.000 ur programa), oddaje na videokasetah (okrog 7.000 ur programa), arhiv [[TV Dnevnik]]ov, register oddaj TV Ljubljana/Slovenija od začetkov oddajanja do danes (več kot 790 tisoč dokumentov), itd. Nekateri so dostopni tudi na spletnem portalu [http://www.euscreen.eu/search.html?q=rtv%20slovenija Euscreen]. Časopisna dokumentacija RTV Slovenija hrani več kot 100.000 časopisov in revij, več kot 2.000.000 člankov z vseh področij, v času svojega 55-letnega delovanja pa je ustvarila okvirno 5.000 brošur in 20.000 knjig. Izposoja tovrstnih člankov s strani zunanjih interesentov je približno 3.000 enot na mesec. RTV ima tudi lastno [[muzej]]sko zbirko<ref>[http://www.rtvslo.si/rtvslo-90-60/zgodbe-90-60/v-muzejski-zbirki-rtv-slovenija-zbranih-vec-kot-200-eksponatov/446425 Muzejska zbirka RTV, spletna stran MMC]</ref> tehnoloških naprav s področja oddajanja in snemanja avdio-vizualnih vsebin. Od leta 1971 dalje izhaja časopis javnega zavoda RTV Slovenija, imenovan ''Kričač''.<ref>[http://www.rtvslo.si/kricac Kričač, časopis zavoda RTV]</ref> == Založba kaset in plošč (ZKP) == :''Glavni članek: [[Založba kaset in plošč RTV Slovenija]]''. Sprva »Založba kaset in plošč«, danes pa pod isto kratico »Založba kakovostne produkcije« RTV Slovenija, ponuja na slovenskem kulturnem tržišču izbor novih ali arhivskih avdio ter vizualnih del, ki so nastala v lastni produkciji RTV hiše. Založba je bila ustanovljena leta 1970, trenutno je v okviru spletne prodaje [http://www. rtvslo.si/zkpprodaja] na voljo okrog 1000 izdelkov. Založba proizvede letno od 60 do 70 izdaj, 60 % zgoščenk ter 40 % DVD-jev.<ref>{{Navedi splet |url=http://zkpprodaja.si21.com/sl/ZKP_RTV_SLO/ |title=O ZKP Slovenija |accessdate=2013-04-04 |archive-date=2015-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150929074927/http://zkpprodaja.si21.com/sl/ZKP_RTV_SLO/ |url-status=dead }}</ref> [[Slika:Krvavec razgled.JPG|thumb|right|250px|RTV oddajnik na [[Krvavec|Krvavcu]]]] == Oddajniki in zveze == Organizacijska enota Oddajniki in zveze upravlja 170 oddajnih objektov po vsej Sloveniji. Ti so namenjeni oskrbovanju gledalcev in poslušalcev z RTV programi. Največji oddajni centri so na izpostavljenih višinskih točkah, na gorah [[Nanos]],<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-nanos/106 Oddajni center Nanos]</ref> [[Krvavec]],<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-krvavec/104 Oddajni center Krvavec]</ref> [[Uršlja gora|Plešivec]] (Uršlja gora),<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-plesivec/108 Oddajni center Plešivec]</ref> [[Krim, Slovenija|Krim]],<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-krim/103 Oddajni center Krim]</ref> [[Kum]],<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-kum/105 Oddajni center Kum]</ref> [[Trdinov vrh]]<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-trdinov-vrh/109 Oddajni center Trdinov vrh]</ref> ter na [[Pohorje|Pohorju]].<ref>[http://www.rtvslo.si/strani/oddajni-center-pohorje/107 Oddajni center Pohorje]</ref>, oddajni center na Belem Križu pa je trenutno v fazi prenove. V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovenske osamosvojitvene vojne]] so letala [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] so med 26. junijem in 2. julijem uničila ali poškodovala oddajnike na Nanosu, Kumu, Krvavcu, Boču, Pohorju in v Domžalah. Ob pomoči EBU so bile tako med vojno uvedene prve satelitske oddaje. Leta 1997 je steklo redno oddajanje RTV programov preko [[satelit]]a [[Hot Bird|Hot Bird 3]], leta 2006 pa se je se preselilo na satelit [[Hot Bird|Hot Bird 8]]. == Sklici == {{sklici|colwidth=30em}} == Glej tudi == * [[Varuh pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija|Varuh pravic gledalcev in poslušalcev]] *[[Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2022)]] *[[seznam slovenskih radijskih postaj]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{wikinavedek}} * {{uradno spletno mesto|https://www.rtvslo.si/}} * [https://www.rtvslo.si/oz/oddajanje/dvbt/programi/543636 Programi RTV SLO] * [http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/stara-osebna-izkaznica-rtv-slovenija/335069 Stara osebna izkaznica RTV Slovenija (Andrej Mrak, za MMC)] * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174997059 Od Radia Ljubljana do RTV Slovenia]«. ''Sledi časa'' (28. oktober 2023). RTV Slovenija. * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174722565 Oddajniki in zveze RTV Slovenija]«. ''Sledi časa'' (4. oktober 2020). RTV Slovenija. {{RTVSLO}} {{Ansambli RTVSLO}} {{EMA}} {{ERZ}} {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}} {{zvezdica}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Radiotelevizija Slovenija| ]] [[Kategorija:Televizijske postaje v Sloveniji]] [[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Javne radiotelevizijske hiše]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] 6tp9804nyu23l0mths4040ns2yxqw7n Seznam slovenskih športnih plezalcev in alpinistov 0 33380 6659820 6645307 2026-04-14T19:57:00Z ~2026-23067-77 258246 6659820 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] pomembnejših [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2|g=G}} == A == * [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938) * [[Uroš Ahačič]] * [[Janez Aleš]] * [[Janez Aljančič]] (1937 - 2025) * [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927) * [[Aljaž Anderle]] (1973 -) * [[Matjaž Anderle]] - Libor; Ful * [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]]) *[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik, reševalec) *[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (1950 - 2010) *[[Matej Arh]] * [[Miha Arih]] (1918 - 1944) *[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]]) * [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009) *[[Ivan Arnšek]] * [[Tomislav Aurednik]] (1977 -) * [[France Avčin]] (1910 - 1984) *Lilijana Avčin ? * [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti (1945 -) *[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec) *[[Urban Ažman]] - Urbi == B == * [[Silvo Babič]] * [[Metod Badjura]] * [[Rudolf Badjura]] * Lev Baebler * [[Ambrož Bajde]] * Inko Bajde * [[Peter Bajec]] - Poli * [[Ana Baumgartner]] * [[Franc Bauman]] *[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944) *[[Jure Bečan]] (1989 -) * [[Klemen Bečan]] (1982 -) * [[Marko Bekeš]] * [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995) * [[Andreja Belavič Benedik]] * I. Bele * [[Jani Bele]] * [[Iztok Belehar]] (1941 - 2024) * [[Filip Bence]] - "Ta črn" (1950 - 2009) *[[Roman Benet]] (1962 -) (Italija) *[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002) * [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985) *[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926) *[[Zvonko Berlič]] *[[Dinko Bertoncelj]] (1928 -) ([[Argentina]]) * [[Zoran Bešlin]] * F. Bešter * T. Bešter * [[Matej Balažic]] *[[Bogdan Biščak]] (1958 -) *[[Franc Bizjak]] *Janez Bizjak * [[Aleksander Bjelčevič|Aleksander (Aleš) Bjelčevič]] (1962 -) * [[Rok Blagus]] * [[Anton Blažej]] (1898 - 1972) * [[Janko Blažej]] * Benjamin Blažič *[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020) *[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (1928 - 2025) *[[Zvone Blažina]] *[[Martin Bombač]] *[[Franc Borštnar]] (1905 - ?) *[[Saša Bolčič]] *[[Ines Božič Skok]] *[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav) *[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962) * [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995) * [[Bogdan Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] *[[Drago Bregar]] (1952 - 1977) *Jernej Breščak * [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003) *[[Marjeta Brežnik]] - Daisy *[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953) *[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914) *[[Vesna Britovšek]] *[[Janez Brojan]] (1906 - 2002) *Janez Brojan ml. (1947 -) *Tine Bucik *[[Jennifer Buckley]] (2007 -) * [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950) * [[Lado Bučer]] * [[Tone Bučer]] (1917 - 1986) *Lojze (Alojz) Budkovič (1953 -) *[[Stojan Burnik]] (1951 -) *[[Marko Butinar]] == C == * [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983) *[[Slavko Cankar]] - "Ata" *[[Danilo Cedilnik]] (1947 -) *B. Cegnar *[[Jure Cencelj]] *[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija) * [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988) * [[Jože Cesar]] (1907 - 1993) *[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977) * [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013) * J. Ciperle * [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944) * [[Tine Cuder]] (1979 -) *[[Rok Cencelj]] *[[Jurij Cencelj]] *[[Josip Cerk]]? *[[Fanny Copeland]]? == Č == * [[Matic Čakš]] (1991 -) * [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006) * [[Marko Čar]] (1969 - 2000) *[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022) * [[Urh Čehovin]] (1977 -) * [[Klemen Čepič]] (1967 -) * [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973) * [[Milan Černilogar]] * [[Aleš Česen]] (1982 -) * [[Nejc Česen]] (1985 -) * [[Tomo Česen]] (1959 -) * [[Jože Četina]] (1927 - 2017) (reševalec) * [[Anže Čokl]] (1982 -) * [[Jaka Čop]] (1911 - 2002) * [[Miha Čop]] (1888 - 1938) * [[Joža Čop]] (1893 - 1975) * [[Sara Čopar]] *[[Martin Čufar]] (1947 - 2003) * [[Martina Čufar]] (1977 -) * [[Iztok Čurči]] (1972 -) == D == * [[Nastja Davidova]] (1979 -) * [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982) * [[David Debeljak]] *[[Dušan Debelak]] (1966 -) * [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948) * [[Katja Debevec]] (r. Kadić) (1995 -) * [[Tadej Debevec]] (1978 -) * [[Friderik Degen]] (1906 - 2001) *[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005) *[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961) *Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926) *[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018) * [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980) * [[Matjaž Deržaj]] (1936 - 2017) * Albert (=Dorči?) Detiček *[[Metod Di Batista]] * [[Tina Di Batista]] (1975 -) * [[Branko Diehl]] (1905 - 1950?) *[[Pavle Dimitrov|Pavle]]/[[Pavel Dimitrov]] (1937 - 2023) *[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020) *[[Polona Dobrovoljc]] *[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]] (1921 - 2005) *[[Aleš Dolenc]] (1963 -) *[[Eva Dolenc]] Barbara Bajcer, Maja Šuštar, Nastja Davidova, Marija Jeglič, Sara Jaklič, Marta Krejan Čokl, Katarina Rogelj, Metka Križič, Eva Dolenc, Miranda Ortar *[[Matjaž Dolenc]] *[[Alojz Dolhar]] (1902 - 1969) *[[Rafko Dolhar]] (1933 - 2026) *[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936) *[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994) *[[Vladimir Dougan]] (1891 - 1955) *[[Tone Dovjak]] *[[Janez Dovžan]] - Švelc (1943/45 -) *[[Jože Drab]] *Peter Dragar * [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (1941 -) * [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993) * [[Tomo Drolec]] * [[Robert Držan]] (1964 -) * [[Janez Duhovnik]] (1942 -) * [[Marko Dular]] (1936 - 1957) == E == *[[Franc Ekar]] *[[Andrej Erceg]] - Crni *[[Boris Erjavec]] *[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943) *[[Peter Erjavšek]] == F == *Maja Fabjan *[[Rado Fabjan]] *[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989) *[[Polona Fajdiga]] (1982 -) *[[Vlado Fajgelj]]? *[[Peter Ficko]] *[[Mitja Filipič]] *[[Matjaž Fistravec]]? * [[Matej Flis]] * [[Jure Franko]] * [[Lučka Franko|Lučka (Lucija) Franko]] (1983 -) (por. [[Podlipnik]]) * [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991) * [[Slavko Frantar]] - Čopk * Bruno Fras ? * [[Marica Frece]] * Drago Frelih * [[Janez Frelih]] *[[Jože Frelih]] *[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944) * [[Marjan Frešer]] (1953 -) * [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996) == G == * [[Janja Garnbret]] (1999 -) * [[Andrej Gaspari]] *[[Mario Gec]] * [[Milan Gladek]] * Aleš Glavnik *Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka) *[[Borut Gogala]] (1986 -) *[[Tone Golnar]] * [[Janez Golob]] (1940 -) * [[Jure Golob]] (1971 -) * [[Lojze Golob]] (1939 -) * Ludvik Golob * [[Tadej Golob]] (1967 -) * [[Urban Golob]] (1970 - 2015) *[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950) *Marko Gorišek (1962 - 2026) *[[France Gorjanc]] (1913 - 1986) * [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik * Marko Goršič *[[Asja Gosar]] *[[Milan Gostiša]] *[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000) *[[Daniel Gradišar]] *[[Janez Gradišar]] - Čirčang (1944 -) *[[Živojin Gradišar]]? *[[Andrej Gradišnik]] (1963 -) * [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) * [[Matevž Gradišnik]] * [[Blaž Grapar]] (1978 -) * [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan (in brat)'' * [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007) * [[Živa Grgič]] *[[Cene Griljc]] (1933 -) * [[Andrej Grmovšek]] (1973 -) * [[Tanja Grmovšek]] (1976 -) * [[Aljoša Grom]] (1973 -) * [[Marjan Gros]] - Torta (1951/2 -) * [[Natalija Gros]] (1984 -) *[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970) * [[Viki Grošelj]] (1952 -) * M. Grubešič * [[Andrej Grudnik]] * [[Matic Grudnik]] (1985 -) *[[Jernej Grudnik]] * [[Vili Guček]] (1966 -) * [[Nastja Guzzi]] * [[Gustl Vršnik]] == H == * [[Miha Habjan]] (1977 -) *[[Vladimir Habjan]] (1957 -) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Žiga Hafner]] - "Baron" *Ljubo Hansel *[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921) *[[Erika Heim]] (1913 - 2014) *[[Hubert Hajm|Hubert Heim]] (Hajm) (1914- 1981) *Emil Herlec (predvojni alpinist) *[[Emil Herlec]] ml. - Milč (1931 - 2020); bratje Roman, Janez, Ferdo Herle *[[Hubert Hercek]] (1942 - 1987) *[[Franc Herle]] (1917 - 1944) *[[Roman Herlec]] *[[Jože Herman]] - John * [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (1984 -) * [[Marija Hlavaty]] - Marička (r. [[Horvat]]) * [[Jože Hobič]] (1955 -) * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] * [[Metod Hočevar]] * [[Marička Horvat]]=[[Marija Hlavaty]] * [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935) * [[Aleš Holc]] (1975 - 2014) * [[Lidija Honzak]] * [[Matija Horvat]] (1935 - 2014) * [[Tina Horvat]] (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]]) * [[Primož Hostnik]] (1982 -) *[[Andreja Hrastnik]] & [[Martin Hrastnik]] *Stanko Hribar? *[[Bojan Hribernik]] *J. Hribernik *Ursula Hribernik (2012 -) * [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011) *[[Stanko Hudnik]] * [[Janko Humar]] (1959 -) * [[Marko Humar]] * [[Metod Humar]] (1939 - 2012) * [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009) == I == *[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'') *[[Franc Intihar]] * [[Iztok Ipavec]] * [[Matjaž Ivnik]] (1962 - 2022) == J == *[[Andreja Jagodic]] (1975 -) *[[Cveto Jagodic]] *B. Jaklič *[[Sara Jaklič]] (1993? -) *[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979) *[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (1970 -) *[[Alenka Jamnik]] *[[Matjaž Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (1947 -) *[[Igor Jamnikar]] *[[Peter Janežič - Peko]] *[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (1935 -) * [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997) *[[Marija Jeglič]] - Meri (1991 -) * [[Dušan Jelinčič]] (1953 -) * [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965) * Tjaša Jelovčan * [[Slavko Jenko|Slav(k)o Jenko]] (1929 - 2022) * [[Aleš Jensterle]] (1972 -) * [[Matjaž Jeran]] (1980 -) * J. Jeranko * [[Rado Jeranko]] (1931 - 2022) * Denis Jerant *[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (1928 -) *[[Blaž Jereb]] * [[France Jerman]] (1920 - 1980) * [[Janko Jerman]] - Jančman * Mojca Jernejc * [[Peter Jeromel]] *[[Anže Jerše]] *Jure Jeršin *Tomo Jeseničnik *[[Julček Jesenšek]] * [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976) *[[Matic Jezeršek]] *[[Andrej Jež]] (1994) * [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942) *[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007) * [[Matic Jošt]] (1971 -) * Silvester Jošt * [[Klement Jug]] (1898 - 1924) * [[Darko Juhant]] (1963 -) * [[Stane Jurca]] (1933 -) *[[Jelena Justin]]? *[[Ljubo Juvan|Ljubo (Ludvik) Juvan]] (1936 - 2016) *[[Marjan Juvan]] (1949? -) *[[Peter Juvan]] *[[Sašo Juvan]] == K == * [[Katja Kadić]] > Katja Debevec (1995 -) *([[France Kadilnik]]) *[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar (1874 - 1939) *[[Miha Kajzelj]] (1967 -) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986) *[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972) *O. Kalan *[[Tjaša Kalan]] (1996 -) *[[Boris Kambič]] (1939 -) * [[Monika Kambič]] Mali (1969 -) *[[Rebeka Kamin]] *([[Janez Kanoni]]) *[[Andrej Karničar]] (1923 - 1998) * [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019) * [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (1970 -) *[[Luka Karničar]] (1956 - 1997) * [[Silvo Karo]] (1960 -) * [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016) * [[Jaka Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *Marija Kavar-Mica (= Marija Markež) *[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993) *[[Olga Kekec]] *[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017) *[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980) *[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921) *[[Marko Kern]] *N. Kern *[[Stane Kersnik]] *[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003) *[[Urša Kešar]] *[[Peter Keše]] - Šodr *Jože Kidrič? *[[Mitja Kilar]] *Gregor Kladnik *[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995) *[[Kristian Klanjšček]] *Matic Klanjšek? * [[Matija Klanjšček]] (1977 -) * [[Lado Klar]] (1936 -) * Klavora * [[Stane Klemenc]] (1950 -) * Alenka Klemenčič * [[Dušan Klepec]] * [[Janez Klinar]] - "Požganc" (1843 - 1926) *[[Rudi Klinar]] (1944 -) *[[Stanko Klinar]] (1933 - 2023) *Tomaž Klinar (1969 - 2016) *J. Klofutar *[[Ivanka Klopčič Casar]]? *[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937) *[[Gašper Knez]] * [[Franček Knez]] (1955 - 2017) * Knific * [[Klemen Kobal]] * [[Jože Kobilica]] *[[Stane Koblar]] (1919 - 1983) *[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930) *([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] 1954 -) *[[Rudi Kocjančič]] *[[Rado Kočevar]] (1928 - 2024) *I. Kodran *Kodrič *Grega Kofler *[[Zvone Kofler]] (? - 1971, Himalaja) *[[Boris Kofol]] * [[Andrej Kokalj]] - Koki (1959 -) * [[Rok Kolar]] *Andrej Komac - Mota (1853 - 1908) *[[Domen Komac]] *[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939) *[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006) *[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986) *[[Jože Kordiš]]? *[[Roman Kordiš]] *[[Dejan Koren]] *[[Janko Koren]] (1931 - 2011) *[[Zlatko Koren]] *[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar *Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975) *Luka Korošec (prvopristopnik na Triglav) *[[Tone Korošec]] (1917 - 1998) *[[Blaž Kos]] (1979 -) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *Miha Kos (1868 - 1927) * [[Ana Kosmač]] (1987 -) *[[Dušan Košir]] (1923 - 2010) *([[Fedor Košir]] 1908 - 1972) *[[Mitja Košir]] (1947 -) *J. Košnik * [[Vasja Košuta]] (1974 -) * [[Ivan Kotnik - Ivč]] (1951 -) *[[Marjan Kovač]] *[[Rajko Kovač]] - Rok (=[[Rok Kovač]]?) *Matej Kovačič * [[Pavle Kozjek]] - Pablo (1959 - 2008) * [[Edo Kozorog]] (1963 -) * [[Aleš Koželj]] (1974 -) * Marjan Kožuh ? * [[Silvo Kragelj]] (? - 2023) *[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995) *[[Gabrijela Krajnc]] (1965 -) *[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988) * Tone Kralj * [[Matevž Kramer]] *[[Mia Krampl]] (2000 -) * [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (1965 -) * [[Luka Krajnc (alpinist)|Luka Kranjc]] * [[Matej Kranjc]] * M. Kraševec *Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 - ?) *[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) *M. Krč *F. Kreačič *[[Leonid Kregar]] - Ničo (1940 - 2020) *[[Marjan Kregar]] (1956 -) *[[Marta Krejan Čokl]] * [[Igor Kremser]] * [[Gregor Kresal]] (1969 -) * [[Dominik Krese]] *[[Anica Kristančič]] *[[Marijan Krišelj]] (1931 - 2005) *[[Boris Krivic]] - Boro *[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005) *[[Vinko Križaj]] *T. Križnar ? *[[Samo Krmelj]] (1973 -) *Luka Kronegger * [[Jernej Kruder]] (1990 -) *[[Julija Kruder]] (1997 -) *[[Franci Krumpak]] *[[Janez Krušic]] (1917 - 2003) *[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019) * [[Julius Kugy]] (1858 - 1944) * [[Dušan Kukovec]] (1928 - 2023) * [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984) *[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967) *[[Matjaž Kunaver]] ? *[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988) *[[Primož Kunaver]] *[[Vlasta Kunaver]] (1963 -) *Janez Kunstelj *[[Matevž Kunšič]] *[[Simon Kurinčič]] (1975 -) * [[Matej Kranjc]] (1957 -) * Boris Kurnik *[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950) == L == * [[Grega Lačen]] (1976 - 2020) * [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]] * [[Leopold Lampič]] * [[Franc Langerholc]] *[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016) *[[Božo Lavrič]] (1943 -) *[[Alina Ledinek]] *Lemajič *[[Matevž Lenarčič]] *[[Davorin Lesjak|Davorin (Tine) Lesjak]] (1872 - 1946) * [[Bojan Leskošek]] * [[Ivana Leskovar]] *[[Ela Leskovšek]] *[[Marjeta Leva]] * [[Vlado Leva]] *[[Janez Levec (vojak)]] *[[Bor Levičnik]] *[[Igor Levstek]] (1931 - 2010) *[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005) *[[Srečko Likar]] * [[Tamara Likar]] (1959 - 1982) *[[Blaž Lindič]] *[[Luka Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] - Pipar *[[Matija Lipar]] *[[Beba Lipold]] *[[Jože Lipovec]] (1910 - ?) *[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) *[[Marijan Lipovšek]] (1910 - 1995) * [[Maja Lobnik]] (1979–2021) *[[Janez Lončar]] - Šodr (1943/46? -) * [[Boris Lorenčič]] - Lori (1970 -) * [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987) * Boštjan Ložar *[[Vita Lukan]] (2000 -) * [[Metka Lukančič]] Nemec (1969 -) *[[Alenka Lukič]] *[[Marko Lukič]] (1969 -) *[[Sara Lukič]] *[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932) == M == * [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011) *[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018) * [[Gregor Malenšek]] (1971 -) * [[France Malešič]] (1921 - 2020) * France Malešič (1944 -) (zdravnik, reševalec...) *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic (1927 - ?)? ([[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic) *[[Minka Mali]] (1893 - 1991) *[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000) *[[Marjan Manfreda - Marjon]] (1950 - 2015) *[[Nejc Marčič]] * [[Anže Marenče]] * [[Miha Marenče]] (1974 -) *[[Štefan Marenče]] - Štef * [[Tine Marenče]] * [[Janez Marinčič]] * [[Marija Markež]] - Mica (roj. [[Kavar]]) * [[Dušan Markič]] *[[Peter Markič]] - Pero *[[Rado Markič]] *S. Markič *[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000) * [[Mina Markovič]] (1987 -) * [[Tine Martinčič]] * ([[Andrej Mašera]]) (1946 -) * [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005) * [[Viktor Matičič]] (1966 -) * [[Vanja Matijevec]] (1946 -) (mdr. ledni) *([[Vilko Mazi]] 1888-1986) *[[Maks Medja]] (1906 - 1985) *[[Janko Meglič]] (1965 - 2012) * [[Matej Mejovšek]] (1970 -) * [[Jože Melanšek]] (1932 -) * [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020) * [[Damjan Meško]] (1943 -) *[[Igor Mezgec]] * [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014) *[[Ivan Michler]] (1891 - 1982) *Jože A.(ndrej) "Joža" Mihelič (1946 -) * [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004) * Davo Mihev * Stanko Mihev *[[Peter Mikša]] (1977 -) *[[Anton Mikuš]] *[[Janko Mirnik|Janko (Ivan) Mirnik]] (1929 - 2021) *[[Bine Mlač]]? *([[Janko Mlakar]]) *[[Klavdij Mlekuž]] ( *Močnik in Poljanšek *[[Vinko Modec]] *Stane Mokotar * [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004) * [[Lojze Motore]] (1920 - 2004) * [[Anton Mrak]] * [[Franci Mrak]] * [[Irena Mrak]] (1973 -) * Peter Mrak * [[Tadej Mrak]] * [[Ervin Mlakar]] * [[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) * Vinko Modec * [[Minca Mramor]] *[[Peter Muck]] (1930 - 2023) *M. Murovec *[[Irena Mušič Habjan]] (1967 -) == N == * [[Blaž Navršnik]] - Dolfa * Justin Nemeček * [[Lara Nikolič]] * Boris Novak * [[Franjo Novak]] * Niko Novak * Silvo Novak * [[Urban Novak]] * Jurček Nowakk (IN-planinec) == O == *[[Blaž Oblak]] (ledni) *[[Igor Oblak]] *[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951) *Matjaž Ocepek *[[Erih Obrez]] *[[Domen Oder]] *[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009) *[[France Ogrin]] (1911 - 1944) *[[Ana Ogrinc]] *[[Dejan Ogrinec]] *[[Pavel Oman]] *[[Igor Omersa]] *[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -) *[[Žiga Oražem]] *[[Tine Orel]] (1913 - 1985) *[[Fran Orožen]]? *[[Miranda Ortar]] (1967 -) == P == * [[Andrej Pahovnik]] * [[Lidija Painkiher]] *[[Danica Pajer]] *[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]]) *M. Papler * [[Mateja Pate]] * [[Anton Pavlič]] - Čif * [[Janez Pečar - Bobek]] (1862 - 1949) *[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (1957 -) (ledni) *[[Matevž Pečovnik]] *[[Matjaž Pečovnik]] *[[Anže Peharc]] (1997 -) *[[Aco Pepevnik|Aco (Franc) Pepevnik]] (1959 -) *Franc Perc *[[Tone Perčič]] (1954 -) *[[Doriano Perhat]] ? *Kazimir Perko *[[Marjan Perko]] (+ 1997) * [[Uroš Perko]] (1976 -) * [[Željko Perko]] * Matija Perko - Janči * ([[Marko Pernhart]]) *[[Borut Peršolja]] (1972 -) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *Tomaž Petač *[[Anja Petek]] *[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999) *Eva Petrič ? * [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996) * [[Aleš Petrin]] - Čevl (1969 - 2006) * [[Lojze Pezdirnik]] * Janez Pikon *[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003) *Leo Pipan *Gorazd Pipenbaher (2012)? *Aleš Pirc *[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg) *[[Blaž Pišek]] * [[Katja Planinc]] * Peter Planko * [[Janko Plevel]] - Pubi (1955 - 1996) * [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996) * [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010) * M. Podbevšek * Srečo Podbevšek * [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982) * [[Peter Podgornik]] (1958 -) *Jože Pogačnik (1927 - 1951) *[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965) *[[Bojan Pograjc]] =? *Ivan Pohar (1887 - ?) *[[Cene Polajnar]] * [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998) * [[Peter Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Bojan Pollak]] - Bojč (1943 -) *B. Popovič *[[Luka Potočar]] (2001 -) *[[Franjo Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995) *[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012) *[[Nejc Pozvek]] *Zvone - [[Zvonko Požgaj]] *[[Ciril Praček]] & [[Lojzka Praček]] *[[Miha Praprotnik]] (1967 -) * [[Klemen Premrl]] (1973 -) * [[Angelca Prepotnik|Angelca ("Gelca") Prepotnik]] - Golob (1932 - 2023) & [[Jože Prepotnik]] (brat) * [[Milan Preskar]] * [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) *[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969) *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) * [[Marko Prezelj]] (1965 -) * [[Jaka Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] (1855 - 1944) *[[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (1944 -) (pediater=?) *[[Janez Primožič (alpinist)|Janez Primožič]] (1967 -) *[[Urban Primožič]] *[[Poldi Pristov]] *[[Lojze Pristovnik]] *[[Nataša Privšonik]] (paraplezalka) * [[Roman Pugelj]] (1948 - 2010) * [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi) *[[Brane Pečar]] * [[Anton Pavlič]] == R == *[[Gašper Rak]] *[[Lučka Rakovec]] (2001 -) *[[Blaž Rant]] (1983 -) * [[Tomaž Rant]] (1973 -) * [[Matjaž Ravhekar]] * [[Benjamin Ravnik]] * [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982) * [[Jurij Ravnik]] (1979 -) * [[Silvo Ravnik]] - Gvava * Marjan Raztresen? * Slavko Rebec *[[Milan Rebula]] - "Bistri" *Matic Redelonghi * [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926) * [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]] * [[Lojze Rekar]] (? - 1971) * [[Rosa Rekar]] (2005 -) * Marko Renčelj ? *[[Urška Repušič]] (2000 -) * [[Janez Resnik]] (1948 - 1969) *[[Boris Režek]] (1908 - 1996) *''Vilko Rifel'' *Ivan Rihar *Srečko Rihter (+ 1983, Kavkaz) * [[Roman Robas]] (1942 -) * [[Simon Robič]] (1824 - 1897) * [[Avgust Robnik]] *[[Tanja Rojs]] * [[Milan Romih]] (1960 -) * [[Nuša Romih]] (1964 -) * Roš *[[Tomaž Rotar]] *[[Bojan Rotovnik]] ? *[[Dolfi Rotovnik]] (1937 -) *[[Vlado Rotovnik]] *Jože Rovan ? *Žarko Rovšček (1951 -) *[[Jože Rozman]] (1955 - 1991) *[[Jože Rožič]] (1951 -) *[[Luka Rožič]] *[[Slavko Rožič]] - Slavc *Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav) *[[Janez Rožman]] (1901 - 1937) *[[Marjan Ručigaj]] (1948 - 2021) *[[Uroš Rupar]] (1965 -) *Jože Rus (1888 - 1945)? *[[Iztok Rutar]] == S == * [[Janez Sabolek]] - Sabl(j)a * M. Salberger * Milan (Emil) Savelli (1941 - 2015) * [[Franci Savenc]] (1935 - 2023) * [[Tone Sazonov]] - Tonač (1937 -) * [[Milan Schara]] * [[Janez Anton Scopoli]] * [[Boris Sedej]] - Pinko *[[Primož Sedej]] - "Logaški" *Sekloča *[[Grega Senčar]] *[[Karl Seunig]] - Pipar *[[Aljaž Simonič]] - Ali *[[Boris Simončič]] (1963 - 1983) *Ivan Simunič (1933 -) (Italija) *[[Janko Skerlep]] * [[Janez Skok]] *[[Stane Skok]] *[[Maks Skribe]] *[[Jurij Skvarča]] (Argentina) *[[Peter Skvarča]] (Argentina) * [[Tadej Slabe]] (1959 -) * [[Jaka Slapar]] (1992 -) * [[Mirko Slapar]] *Boštjan Slatenšek *[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933) * [[Simon Slejko]] * [[Gregor Sluga]] * [[Miha Smolej]] (1948 - 2015) * [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961) * Toni Smolej - reševalec * [[Manca Smrekar]] (1992 -) (paraplezalka) * [[Borut Soklič]] * [[Matej Sova]] (1979 -) * Sabina Sovinc *[[Borut Spacal]] (1947 -) *[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997) * [[Dušan Srečnik]] - Zobač (1949 - 2021) * [[Matic Standeker]] *[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847) *[[Uroš Stanonik]] *[[Luka Stražar]] (1988 -) *[[Janez Strehovec]] (1950 - 2025) *[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912) * [[Blaž Stres]] (1974 -) *[[Jernej Stritih]] *[[Boris Strmšek]] *Tone Strojin *[[Samo Supin]] (1965 -) (ledni... plezalec) * [[Marko Sušnik]] (1993 -) * Goran Suzić (? - 1987) * [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991) * [[Leo Svetičič]] * [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995) *[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019) == Š == *[[Marjana Šah Štrok]] *[[Marjan Šavelj]] (1928 - 2006) *[[Peter Ščetinin]] (1935 -) *[[Tine Ščuka]] *[[Gregor Šegel]] (ledni...) *D. Šegregur *[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017) *[[Gregor Šeliga]] *[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996) *[[Miha Šercer]] - Šerc * [[Matjaž Šerkezi]] - Šerk (1980 -) * ([[Vinko Šeško]] (1937 -) *[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) *[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011) *[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011) * [[Andrej Škafar]] (1955 -) * [[Igor Škamperle]] (1962 -) *Jože Škantar - Šest (1809 - 1891) *[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911) *[[Janez Škarja Kačon]] (1933 - 1997) * [[Metod Škarja]] (1963 -) * [[Simona Škarja]] (1967 -) * [[Tone Škarja]] (1937 - 2020) * [[Danilo Škerbinek]] (1940 -) *[[Dane Škerl]]?/D. Škerlj? *U. Škerl? *[[Vladimir Škerlak (1909|Vladimir Škerlak]] (1909 - 2002) *Aljaž Škerlavaj *Dušan Škodič ? *[[Anton Škof]] - Pipar *[[Nejc Škof]] * [[Domen Škofic]] (1994 -) * Martin Škrk * [[Martin Šolar]] * [[Jaka Šprah]] * [[Bojan Šrot]] (1960 -) * Štamcar * [[Miro Štebe]] (1953 -) * [[Lojze Šteblaj]] * [[Grega Štendler]] (1971 -) * F. Šter * J. Šterk * [[Andrej Štremfelj]] (1956 -) * [[Anže Štremfelj]] (1983 -) *[[Katarina Štremfelj]] (1980? -) *[[Maja Štremfelj]] (= [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]]) * [[Marija Štremfelj]] (1957 -) * [[Marko Štremfelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897 - 1974) * [[Jagoda Štrukelj]] * [[Urša Štrukelj]] (1975 -) * [[Mojca Štrumbelj]] * [[Albert Štupar]] (1929 - 1956) * [[Tomaž Štupar]] *[[Franc Štupnik|Franc(i) Štupnik]] - Cicko (? - 2024) * [[Ivan Šturm]] * [[Živko Šumer]] (? - 1966) *([[Ivan Šumljak]]) *[[Maja Šuštar]] Habjan (1979 -) *[[Franci Šušteršič]] (1943 -) *[[Miro Šušteršič]] - Čeha *[[Erik Švab]] (1970 -) * [[Mojca Švajger]] *[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954) *[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) == T == *[[Gabrijela Krajnc|Jelka Tajnik]] (1965 -) *P. Taler *[[Lucija Tarkuš]] (2003 -) *Karl Tarter (1909 - 1973) *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Franc Telcer]] (1918 - 2008) *[[Andrej Terčelj]] (1959 -) *Danilo (Dani) Tič (1961 -) *[[Josip Tičar]] (1875 - 1946) * [[Tomaž Tišler]] * [[Iztok Tomazin]] (1960 -) *[[Stane Tominec]] (1894 - 1991) *[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943) *[[Josip Tominšek]] *[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961) *[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]] *[[Janez Toni]] *[[Albin Torelli]] (1898 - 1973) * [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]] * [[Emil Tratnik]] * [[Jožica Trček]] (1947 -) *[[Dalibor Trnkóczy]] - Kore *[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969) * [[Saša Truden]] * [[Žarko Trušnovec]] * [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935) * [[Matija Tuma]] (1938 - 2024) * [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996) * [[Eva Tušar]] *[[Slavko Tuta]] == U == * [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005) * [[Jure Ulčar]] * [[Simon Unuk]] * [[Bruno Urh]] (1968 -) *[[Franc Urh]] *[[Silva Urh]] *[[Nikolaj Užnik]] (Avstrija: koroški Slovenec) == V == *[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020) *[[Slavo Vajt]] (1935 - 2022?) *[[Milan Valant]] (1939 - 2014) *Ivo Valič *[[Miha Valič]] (1978 - 2008) * [[Tomaž Valjavec]] * [[Igor Varjačič]] (1966 -) * [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007) * Ivo Veberič (+ 1983, Kavkaz) *[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]<nowiki/>[[Petra Vencelj|j]] (1967 -) *[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]<nowiki/>[[Stane Veninšek|ek]] *[[Patricija Verdev|Patricija Ve]]<nowiki/>[[Patricija Verdev|rdev]] *[[Franc Verko-Verč|Franc Verko-]]<nowiki/>[[Franc Verko-Verč|Verč]] *[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]<nowiki/>[[Miha Verovšek|k]] *Brane Vezoni<nowiki/>k (1964 -) *Ciril Vezoni<nowiki/>k *[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]<nowiki/>[[Gregor Vezonik|ik]] (1995 -) *[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]<nowiki/>[[Danijel Vezovnik|vnik]] *Grega Vida (<nowiki/>1977 -) *[[Franc Vidic]] <nowiki/>(1957 -) *[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]<nowiki/>[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992) * [[Katja Vidmar]] (1984 -) * [[Lado Vidmar]] (ledni) * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (1985 -) * [[Saša Vidmar]] * [[Adi Vidmajer]] (1942 - 2021) * [[Tina Vintar]] * [[Tomo Virk]] (1960 -) * [[Srečko Vizjak]] (''Drenovec'') * [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006) *[[Marko Vogrič (alpinist)|Marko Vogrič]] *Vojvodič *[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]] *[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]] *[[Klemen Volontar]] (1962 - 2022) *[[Matija Volontar]] *[[Viktor Vovk]] (1893 - 1968) *Andrej Vrbec  *[[Miha Vreča]] *[[Damjan Vrečur]] *[[Miha Vrevc]] *[[Matevž Vukotić]]/[[Matevž Vukotič|Vukotič]] == W == * [[Matjaž Wiegele]] * Lovrenc Willomitzer (eden prvopristopnikov na Triglav, vodja odprave 1778) * [[Tatjana Winter]] == Z == * [[Drago Zagorc]] * [[Nuša Zagorc]] (1943 -) * [[Boris Zajc]] (1933 - 1995) * [[Luka Zajc]] * Maja Zalar * [[Rok Zalokar, alpinist]] * [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000) * [[Rudi Zaman]] * [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983) * [[Luka Zazvonil]] (1977 -) * [[Mira Zorič]] * [[Janez Zorko]] (1937 - 2023) * Andrej Zorman * [[Tadej Zorman]] (1977 -) * [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977) * [[Miha Zupin]] * [[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (1954 -) * [[Davor Zupančič]] (1959 -) *[[Ljubo Zupančič]] * [[Peter Zupančič]] (1973 -) == Ž == * [[Mojca Žerjav]] *Tomaž Žerovnik *Židan Stanko (1974) *[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995) *Žnidaršič *[[Jože Žumer]] (1953 - 2006) *[[Anton Žunter]]? * [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992) *[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920) *[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016) {{seznami narodov po poklicu|plezalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]] [[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]] 4wm9fmgdi99vi86z4ipssiz6ekopti3 6659821 6659820 2026-04-14T19:59:48Z ~2026-23067-77 258246 6659821 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] pomembnejših [[Slovenci|slovenskih]] [[športni plezalec|športnih plezalcev]] in [[alpinist|alpinistov]] ter gornikov.''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{compactTOC2|g=G}} == A == * [[Jože Abram|Josip Abram - Trentar]] (1875 - 1938) * [[Uroš Ahačič]] * [[Janez Aleš]] * [[Janez Aljančič]] (1937 - 2025) * [[Jakob Aljaž]] (1845 - 1927) * [[Aljaž Anderle]] (1973 -) * [[Matjaž Anderle]] - Libor; Ful * [[Benjamin Anderwald|Benjamin (Beno) Anderwald]] ([[1915|1915 -]] [[1944]]) *[[Jože Andlovic]] (1923 - 2011) (zdravnik, reševalec) *[[Zvone Andrejčič|Zvone (Zvonimir) Andrejčič]] - Zvonc (1950 - 2010) *[[Matej Arh]] * [[Miha Arih]] (1918 - 1944) *[[Vojko Arko]] (1920 - 2000) ([[Argentina]]) * [[Milenko Arnejšek - Prle]] (1948 - 2009) *[[Ivan Arnšek]] * [[Tomislav Aurednik]] (1977 -) * [[France Avčin]] (1910 - 1984) *Lilijana Avčin ? * [[Janko Ažman|Janko (Janez) Ažman]] - Jeti (1945 -) *[[Marko Ažman]] (1959 - 1988) (jadralni padalec) *[[Urban Ažman]] - Urbi == B == * [[Silvo Babič]] * [[Metod Badjura]] * [[Rudolf Badjura]] * Lev Baebler * [[Ambrož Bajde]] * Inko Bajde * [[Peter Bajec]] - Poli * [[Ana Baumgartner]] * [[Franc Bauman]] *[[Anton Bavčer|Anton (Tone) Bavčer]] (1905 - 1944) *[[Jure Bečan]] (1989 -) * [[Klemen Bečan]] (1982 -) * [[Marko Bekeš]] * [[Stane Belak - Šrauf]] (1940 - 1995) * [[Andreja Belavič Benedik]] * I. Bele * [[Jani Bele]] * [[Iztok Belehar]] (1941 - 2024) * [[Filip Bence]] - "Ta črn" (1950 - 2009) *[[Roman Benet]] (1962 -) (Italija) *[[Albin Benkovič]] - Bine (1915 - 2002) * [[Borut Bergant]] - Čita (1954 - 1985) *[[Ivan Berginc]] - Štrukelj (1867 - 1926) *[[Zvonko Berlič]] *[[Dinko Bertoncelj]] (1928 -) ([[Argentina]]) * [[Zoran Bešlin]] * F. Bešter * T. Bešter * [[Matej Balažic]] *[[Bogdan Biščak]] (1958 -) *[[Franc Bizjak]] *Janez Bizjak * [[Aleksander Bjelčevič|Aleksander (Aleš) Bjelčevič]] (1962 -) * [[Rok Blagus]] * [[Anton Blažej]] (1898 - 1972) * [[Janko Blažej]] * Benjamin Blažič *[[Aleksander Blažina|Aleksander (Sandi) Blažina]] (1926 - 2020) *[[Danica Blažina]] (r. Pajer) (1928 - 2025) *[[Zvone Blažina]] *[[Martin Bombač]] *[[Franc Borštnar]] (1905 - ?) *[[Saša Bolčič]] *[[Ines Božič Skok]] *[[Stipe Božić]] (Split-Hrvaška, udeleženec slovenskih alpinističnih odprav) *[[Rudolf Brajnik]] (1882 - 1962) * [[Jasna Bratanič]]? (1967 - 1995) * [[Bogdan Brecelj]] * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] *[[Drago Bregar]] (1952 - 1977) *Jernej Breščak * [[Stane Brezovnik]] (1953 - 2003) *[[Marjeta Brežnik]] - Daisy *[[Arnošt Brilej]] (1891 - 1953) *[[Bogumil Brinšek]] (1884 - 1914) *[[Vesna Britovšek]] *[[Janez Brojan]] (1906 - 2002) *Janez Brojan ml. (1947 -) *Tine Bucik *[[Jennifer Buckley]] (2007 -) * [[Ivan Bučer]] (1910 - 1950) * [[Lado Bučer]] * [[Tone Bučer]] (1917 - 1986) *Lojze (Alojz) Budkovič (1953 -) *[[Stojan Burnik]] (1951 -) *[[Marko Butinar]] == C == * [[Alojz Cajzek - Cajz]] (1961 - 1983) *[[Slavko Cankar]] - "Ata" *[[Danilo Cedilnik]] (1947 -) *B. Cegnar *[[Jure Cencelj]] *[[Lucijan Cergol]] (1957 - 1987) (Italija) * [[Silvo Cerjak]] (1954 - 1988) * [[Jože Cesar]] (1907 - 1993) *[[Milan Ciglar]] (1923 - 1977) * [[Milan Cilenšek]] (1935 - 2013) * J. Ciperle * [[Miran Cizelj]] (1915 - 1944) * [[Tine Cuder]] (1979 -) *[[Rok Cencelj]] *[[Jurij Cencelj]] *[[Josip Cerk]]? *[[Fanny Copeland]]? == Č == * [[Matic Čakš]] (1991 -) * [[Franc Čanžek – Čajz]] (1947 - 2006) * [[Marko Čar]] (1969 - 2000) *[[Stazika Černič]] Simić - Staza (1923 - 2022) * [[Urh Čehovin]] (1977 -) * [[Klemen Čepič]] (1967 -) * [[Peter Čermelj]] (1900 - 1973) * [[Milan Černilogar]] * [[Aleš Česen]] (1982 -) * [[Nejc Česen]] (1985 -) * [[Tomo Česen]] (1959 -) * [[Jože Četina]] (1927 - 2017) (reševalec) * [[Anže Čokl]] (1982 -) * [[Jaka Čop]] (1911 - 2002) * [[Miha Čop]] (1888 - 1938) * [[Joža Čop]] (1893 - 1975) * [[Sara Čopar]] *[[Martin Čufar]] (1947 - 2003) * [[Martina Čufar]] (1977 -) * [[Iztok Čurči]] (1972 -) == D == * [[Nastja Davidova]] (1979 -) * [[Ciril Debeljak]] - Cic (1930 - 1982) * [[David Debeljak]] *[[Dušan Debelak]] (1966 -) * [[Mira Marko Debelak-Deržaj]] (1904 - 1948) * [[Katja Debevec]] (r. Kadić) (1995 -) * [[Tadej Debevec]] (1978 -) * [[Friderik Degen]] (1906 - 2001) *[[Avgust Delavec]] (1918 - 2005) *[[Jernej Demšar]] (1875 - 1961) *Lojze (Alojz) de Reggi (1905 - 1926) *[[Mirko Dermelj|Mir(k)o Dermelj]] (1914 - 2018) * [[Edo Deržaj]] (1904 - 1980) * [[Matjaž Deržaj]] (1936 - 2017) * Albert (=Dorči?) Detiček *[[Metod Di Batista]] * [[Tina Di Batista]] (1975 -) * [[Branko Diehl]] (1905 - 1950?) *[[Pavle Dimitrov|Pavle]]/[[Pavel Dimitrov]] (1937 - 2023) *[[Jože Dobnik]] (1921? - 2020) *[[Polona Dobrovoljc]] *[[Davorin Dolar|Davorin (Daro) Dolar]] (1921 - 2005) *[[Aleš Dolenc]] (1963 -) *[[Eva Dolenc]] Barbara Bajcer, Maja Šuštar, Nastja Davidova, Marija Jeglič, Sara Jaklič, Marta Krejan Čokl, Katarina Rogelj, Metka Križič, Eva Dolenc, Miranda Ortar *[[Matjaž Dolenc]] *[[Alojz Dolhar]] (1902 - 1969) *[[Rafko Dolhar]] (1933 - 2026) *[[Stanko Dolhar]] (1913 - 1936) *[[Beno Dolinšek]] (1969 - 1994) *[[Vladimir Dougan]] (1891 - 1955) *[[Tone Dovjak]] *[[Janez Dovžan]] - Švelc (1943/45 -) *[[Jože Drab]] *Peter Dragar * [[Kazimir Drašlar]] - Mikec (1941 -) * [[Herbert Drofenik]] (1909 - 1993) * [[Tomo Drolec]] * [[Robert Držan]] (1964 -) * [[Janez Duhovnik]] (1942 -) * [[Marko Dular]] (1936 - 1957) == E == *[[Franc Ekar]] *[[Andrej Erceg]] - Crni *[[Boris Erjavec]] *[[Lojze Erjavšek]] - Jerinčkov (1909 - 1943) *[[Peter Erjavšek]] == F == *Maja Fabjan *[[Rado Fabjan]] *[[Nadja Fajdiga]] (1926 - 1989) *[[Polona Fajdiga]] (1982 -) *[[Vlado Fajgelj]]? *[[Peter Ficko]] *[[Mitja Filipič]] *[[Matjaž Fistravec]]? * [[Matej Flis]] * [[Jure Franko]] * [[Lučka Franko|Lučka (Lucija) Franko]] (1983 -) (por. [[Podlipnik]]) * [[Marija Frantar]] - Mariča (1956 - 1991) * [[Slavko Frantar]] - Čopk * Bruno Fras ? * [[Marica Frece]] * Drago Frelih * [[Janez Frelih]] *[[Jože Frelih]] *[[Matevž Frelih]] (1905 - 1944) * [[Marjan Frešer]] (1953 -) * [[Vanja Furlan]] (1966 - 1996) == G == * [[Janja Garnbret]] (1999 -) * [[Andrej Gaspari]] *[[Mario Gec]] * [[Milan Gladek]] * Aleš Glavnik *Tanja Glušič (slepo-gluha paraolimpijska plezalka) *[[Borut Gogala]] (1986 -) *[[Tone Golnar]] * [[Janez Golob]] (1940 -) * [[Jure Golob]] (1971 -) * [[Lojze Golob]] (1939 -) * Ludvik Golob * [[Tadej Golob]] (1967 -) * [[Urban Golob]] (1970 - 2015) *[[Ervin Gomišček|Ervin (Marij) Gomišček]] (1922 - 1950) *Marko Gorišek (1962 - 2026) *[[France Gorjanc]] (1913 - 1986) * [[Jurij Gorjanc]] - zdravnik * Marko Goršič *[[Asja Gosar]] *[[Milan Gostiša]] *[[Jože Govekar]] - Jozva (1929 - 2000) *[[Daniel Gradišar]] *[[Janez Gradišar]] - Čirčang (1944 -) *[[Živojin Gradišar]]? *[[Andrej Gradišnik]] (1963 -) * [[Dušan Gradišnik]] (1919 - 1993) * [[Matevž Gradišnik]] * [[Blaž Grapar]] (1978 -) * [[Janez Gregorin]] (1911 - 1942) - ''Šteblajev Johan (in brat)'' * [[Miro Gregorin]] (1913 - 2007) * [[Živa Grgič]] *[[Cene Griljc]] (1933 -) * [[Andrej Grmovšek]] (1973 -) * [[Tanja Grmovšek]] (1976 -) * [[Aljoša Grom]] (1973 -) * [[Marjan Gros]] - Torta (1951/2 -) * [[Natalija Gros]] (1984 -) *[[Silvo Grošelj]] (1948 - 1970) * [[Viki Grošelj]] (1952 -) * M. Grubešič * [[Andrej Grudnik]] * [[Matic Grudnik]] (1985 -) *[[Jernej Grudnik]] * [[Vili Guček]] (1966 -) * [[Nastja Guzzi]] * [[Gustl Vršnik]] == H == * [[Miha Habjan]] (1977 -) *[[Vladimir Habjan]] (1957 -) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Žiga Hafner]] - "Baron" *Ljubo Hansel *[[Josip Hauptman]] - Pipar (1863 - 1921) *[[Erika Heim]] (1913 - 2014) *[[Hubert Hajm|Hubert Heim]] (Hajm) (1914- 1981) *Emil Herlec (predvojni alpinist) *[[Emil Herlec]] ml. - Milč (1931 - 2020); bratje Roman, Janez, Ferdo Herle *[[Hubert Hercek]] (1942 - 1987) *[[Franc Herle]] (1917 - 1944) *[[Roman Herlec]] *[[Jože Herman]] - John * [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] (1984 -) * [[Marija Hlavaty]] - Marička (r. [[Horvat]]) * [[Jože Hobič]] (1955 -) * [[Franc Jožef Hanibal Hohenwart]] * [[Metod Hočevar]] * [[Marička Horvat]]=[[Marija Hlavaty]] * [[Valentin Hodnik]] (1896 - 1935) * [[Aleš Holc]] (1975 - 2014) * [[Lidija Honzak]] * [[Matija Horvat]] (1935 - 2014) * [[Tina Horvat]] (hči [[Tine Mihelič|Tineta Miheliča]]) * [[Primož Hostnik]] (1982 -) *[[Andreja Hrastnik]] & [[Martin Hrastnik]] *Stanko Hribar? *[[Bojan Hribernik]] *J. Hribernik *Ursula Hribernik (2012 -) * [[Jože Hudeček]] (1937 - 2011) *[[Stanko Hudnik]] * [[Janko Humar]] (1959 -) * [[Marko Humar]] * [[Metod Humar]] (1939 - 2012) * [[Tomaž Humar]] (1969 - 2009) == I == *[[Janez Ileršič]] - Ile (u. 1979 ''na Mont Blancu s Tatjano Jakofčič'') *[[Franc Intihar]] * [[Iztok Ipavec]] * [[Matjaž Ivnik]] (1962 - 2022) == J == *[[Andreja Jagodic]] (1975 -) *[[Cveto Jagodic]] *B. Jaklič *[[Sara Jaklič]] (1993? -) *[[Tatjana Jakofčič]] (1956?- 1979) *[[Tomaž Jakofčič]] - Jaka (1970 -) *[[Alenka Jamnik]] *[[Matjaž Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]] - Mišo (1947 -) *[[Igor Jamnikar]] *[[Peter Janežič - Peko]] *[[Anton Jeglič|Anton (Tone) Jeglič]] (1935 -) * [[Janez Jeglič]] - Johan (1961 - 1997) *[[Marija Jeglič]] - Meri (1991 -) * [[Dušan Jelinčič]] (1953 -) * [[Zorko Jelinčič]] (1900 - 1965) * Tjaša Jelovčan * [[Slavko Jenko|Slav(k)o Jenko]] (1929 - 2022) * [[Aleš Jensterle]] (1972 -) * [[Matjaž Jeran]] (1980 -) * J. Jeranko * [[Rado Jeranko]] (1931 - 2022) * Denis Jerant *[[Martin Jereb|Martin (Davorin?) Jereb]] (1928 -) *[[Blaž Jereb]] * [[France Jerman]] (1920 - 1980) * [[Janko Jerman]] - Jančman * Mojca Jernejc * [[Peter Jeromel]] *[[Anže Jerše]] *Jure Jeršin *Tomo Jeseničnik *[[Julček Jesenšek]] * [[Pavla Jesih]] (1901 - 1976) *[[Matic Jezeršek]] *[[Andrej Jež]] (1994) * [[Bogdan Jordan|Bogdan (Božo) Jordan]] (1917 - 1942) *[[Božidar Jordan|Božidar (Božo) Jordan]] (1931 - 2007) * [[Matic Jošt]] (1971 -) * Silvester Jošt * [[Klement Jug]] (1898 - 1924) * [[Darko Juhant]] (1963 -) * [[Stane Jurca]] (1933 -) *[[Jelena Justin]]? *[[Ljubo Juvan|Ljubo (Ludvik) Juvan]] (1936 - 2016) *[[Marjan Juvan]] (1949? -) *[[Peter Juvan]] *[[Sašo Juvan]] == K == * [[Katja Kadić]] > Katja Debevec (1995 -) *([[France Kadilnik]]) *[[Bogomil Kajzelj]] - Pipar (1874 - 1939) *[[Miha Kajzelj]] (1967 -) *[[Mirko Kajzelj (zdravnik)|Mirko Kajzelj]] (1908 - 1986) *[[Vladimir Kajzelj]] (1905 - 1972) *O. Kalan *[[Tjaša Kalan]] (1996 -) *[[Boris Kambič]] (1939 -) * [[Monika Kambič]] Mali (1969 -) *[[Rebeka Kamin]] *([[Janez Kanoni]]) *[[Andrej Karničar]] (1923 - 1998) * [[Davorin Karničar]] (1962 - 2019) * [[Drejc Karničar|Drejc (Andrej) Karničar]] (1970 -) *[[Luka Karničar]] (1956 - 1997) * [[Silvo Karo]] (1960 -) * [[Domen Kastelic]] (1982 - 2016) * [[Jaka Kastelic]] *[[Matej Kastelic]] *Marija Kavar-Mica (= Marija Markež) *[[Boštjan Kekec]] (1959 - 1993) *[[Olga Kekec]] *[[Cveto Kemperle]] (1940 - 2017) *[[Pavle Kemperle]] (1905 - 1980) *[[Jernej Kerč]] (1870 - 1921) *[[Marko Kern]] *N. Kern *[[Stane Kersnik]] *[[Marjan Keršič]] - Belač (1920 - 2003) *[[Urša Kešar]] *[[Peter Keše]] - Šodr *Jože Kidrič? *[[Mitja Kilar]] *Gregor Kladnik *[[Gregor Klančnik]] (1913 - 1995) *[[Kristian Klanjšček]] *Matic Klanjšek? * [[Matija Klanjšček]] (1977 -) * [[Lado Klar]] (1936 -) * Klavora * [[Stane Klemenc]] (1950 -) * Alenka Klemenčič * [[Dušan Klepec]] * [[Janez Klinar]] - "Požganc" (1843 - 1926) *[[Rudi Klinar]] (1944 -) *[[Stanko Klinar]] (1933 - 2023) *Tomaž Klinar (1969 - 2016) *J. Klofutar *[[Ivanka Klopčič Casar]]? *[[Alojzij Knafelc]] (1859 - 1937) *[[Gašper Knez]] * [[Franček Knez]] (1955 - 2017) * Knific * [[Klemen Kobal]] * [[Jože Kobilica]] *[[Stane Koblar]] (1919 - 1983) *[[Fran Kocbek]] (1863 - 1930) *([[Janez Kocjan|Janez (Janko) Kocjan]] 1954 -) *[[Rudi Kocjančič]] *[[Rado Kočevar]] (1928 - 2024) *I. Kodran *Kodrič *Grega Kofler *[[Zvone Kofler]] (? - 1971, Himalaja) *[[Boris Kofol]] * [[Andrej Kokalj]] - Koki (1959 -) * [[Rok Kolar]] *Andrej Komac - Mota (1853 - 1908) *[[Domen Komac]] *[[Jože Komac]] - Paur (1862 - 1939) *[[Vlasto Kopač]] (1913 - 2006) *[[Andrino Kopinšek]] (1900 - 1986) *[[Jože Kordiš]]? *[[Roman Kordiš]] *[[Dejan Koren]] *[[Janko Koren]] (1931 - 2011) *[[Zlatko Koren]] *[[Ivan Korenčan]] (? - 1954) - Pipar *Drago/[[Karel Korenini]] (1906 - 1975) *Luka Korošec (prvopristopnik na Triglav) *[[Tone Korošec]] (1917 - 1998) *[[Blaž Kos]] (1979 -) *Matevž Kos (prvopristopnik na Triglav) *Miha Kos (1868 - 1927) * [[Ana Kosmač]] (1987 -) *[[Dušan Košir]] (1923 - 2010) *([[Fedor Košir]] 1908 - 1972) *[[Mitja Košir]] (1947 -) *J. Košnik * [[Vasja Košuta]] (1974 -) * [[Ivan Kotnik - Ivč]] (1951 -) *[[Marjan Kovač]] *[[Rajko Kovač]] - Rok (=[[Rok Kovač]]?) *Matej Kovačič * [[Pavle Kozjek]] - Pablo (1959 - 2008) * [[Edo Kozorog]] (1963 -) * [[Aleš Koželj]] (1974 -) * Marjan Kožuh ? * [[Silvo Kragelj]] (? - 2023) *[[Lojze Kraiger]] (1913 - 1995) *[[Gabrijela Krajnc]] (1965 -) *[[Dimitrij Kralj]] (1905 - 1988) * Tone Kralj * [[Matevž Kramer]] *[[Mia Krampl]] (2000 -) * [[Jelka Kranjc]] (r. [[Tajnik (razločitev)|Tajnik]]) (1965 -) * [[Luka Krajnc (alpinist)|Luka Kranjc]] * [[Matej Kranjc]] * M. Kraševec *Anton Kravanja - Kopiščar star. (1866 - ?) *[[Anton Kravanja - Kopiščar]] ml. (1889 - 1953) *M. Krč *F. Kreačič *[[Leonid Kregar]] - Ničo (1940 - 2020) *[[Marjan Kregar]] (1956 -) *[[Marta Krejan Čokl]] * [[Igor Kremser]] * [[Gregor Kresal]] (1969 -) * [[Dominik Krese]] *[[Anica Kristančič]] *[[Marijan Krišelj]] (1931 - 2005) *[[Boris Krivic]] - Boro *[[Marijan Krišelj ]](1931 - 2005) *[[Vinko Križaj]] *T. Križnar ? *[[Samo Krmelj]] (1973 -) *Luka Kronegger * [[Jernej Kruder]] (1990 -) *[[Julija Kruder]] (1997 -) *[[Franci Krumpak]] *[[Janez Krušic]] (1917 - 2003) *[[Slavko Krušnik]] - Mihec (1924 - 2019) * [[Julius Kugy]] (1858 - 1944) * [[Dušan Kukovec]] (1928 - 2023) * [[Aleš Kunaver]] (1935 - 1984) *[[Josip Kunaver|Josip (Jože) Kunaver]] (1882 - 1967) *[[Matjaž Kunaver]] ? *[[Pavel Kunaver]] (1889 - 1988) *[[Primož Kunaver]] *[[Vlasta Kunaver]] (1963 -) *Janez Kunstelj *[[Matevž Kunšič]] *[[Simon Kurinčič]] (1975 -) * [[Matej Kranjc]] (1957 -) * Boris Kurnik *[[Janez Kveder]] - Skalaš (1897 - 1950) == L == * [[Grega Lačen]] (1976 - 2020) * [[Marijan Lačen|Mar(i)jan Lačen]] * [[Leopold Lampič]] * [[Franc Langerholc]] *[[Janko Lapajne]] (1923 - 2016) *[[Božo Lavrič]] (1943 -) *[[Alina Ledinek]] *Lemajič *[[Matevž Lenarčič]] *[[Davorin Lesjak|Davorin (Tine) Lesjak]] (1872 - 1946) * [[Bojan Leskošek]] * [[Ivana Leskovar]] *[[Ela Leskovšek]] *[[Marjeta Leva]] * [[Vlado Leva]] *[[Janez Levec (vojak)]] *[[Bor Levičnik]] *[[Igor Levstek]] (1931 - 2010) *[[Marko Lihteneker]] (1959 - 2005) *[[Srečko Likar]] * [[Tamara Likar]] (1959 - 1982) *[[Blaž Lindič]] *[[Luka Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] - Pipar *[[Matija Lipar]] *[[Beba Lipold]] *[[Jože Lipovec]] (1910 - ?) *[[Barbka Lipovšek - Ščetinin]] (1941 - 1975) *[[Marijan Lipovšek]] (1910 - 1995) * [[Maja Lobnik]] (1979–2021) *[[Janez Lončar]] - Šodr (1943/46? -) * [[Boris Lorenčič]] - Lori (1970 -) * [[Evgen Lovšin]] (1895 - 1987) * Boštjan Ložar *[[Vita Lukan]] (2000 -) * [[Metka Lukančič]] Nemec (1969 -) *[[Alenka Lukič]] *[[Marko Lukič]] (1969 -) *[[Sara Lukič]] *[[Pavel Lukman]] (1. zimski vzpon na Triglav 1932) == M == * [[Andrej Magajne]] - Magi (? - 2011) *[[Ante Mahkota]] (1936 - 2018) * [[Gregor Malenšek]] (1971 -) * [[France Malešič]] (1921 - 2020) * France Malešič (1944 -) (zdravnik, reševalec...) *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic (1927 - ?)? ([[Matic Malešič]] *[[Matija Maležič (alpinist)|Matija Maležič]] - Matic) *[[Minka Mali]] (1893 - 1991) *[[Cene Malovrh]] (1915 - 2000) *[[Marjan Manfreda - Marjon]] (1950 - 2015) *[[Nejc Marčič]] * [[Anže Marenče]] * [[Miha Marenče]] (1974 -) *[[Štefan Marenče]] - Štef * [[Tine Marenče]] * [[Janez Marinčič]] * [[Marija Markež]] - Mica (roj. [[Kavar]]) * [[Dušan Markič]] *[[Peter Markič]] - Pero *[[Rado Markič]] *S. Markič *[[Andrej Markovič]] (1976 - 2000) * [[Mina Markovič]] (1987 -) * [[Tine Martinčič]] * ([[Andrej Mašera]]) (1946 -) * [[Sonja Mašera]] (1911 - 2005) * [[Viktor Matičič]] (1966 -) * [[Vanja Matijevec]] (1946 -) (mdr. ledni) *([[Vilko Mazi]] 1888-1986) *[[Maks Medja]] (1906 - 1985) *[[Janko Meglič]] (1965 - 2012) * [[Matej Mejovšek]] (1970 -) * [[Jože Melanšek]] (1932 -) * [[Vid Mesarič]] (1933 - 2020) * [[Damjan Meško]] (1943 -) *[[Igor Mezgec]] * [[Peter Mežnar]] (1972 - 2014) *[[Ivan Michler]] (1891 - 1982) *Jože A.(ndrej) "Joža" Mihelič (1946 -) * [[Tine Mihelič]] (1941 - 2004) * Davo Mihev * Stanko Mihev *[[Peter Mikša]] (1977 -) *[[Anton Mikuš]] *[[Janko Mirnik|Janko (Ivan) Mirnik]] (1929 - 2021) *[[Bine Mlač]]? *([[Janko Mlakar]]) *[[Klavdij Mlekuž]] ( *Močnik in Poljanšek *[[Vinko Modec]] *Stane Mokotar * [[Matej Mošnik]] (1975 - 2004) * [[Lojze Motore]] (1920 - 2004) * [[Anton Mrak]] * [[Franci Mrak]] * [[Irena Mrak]] (1973 -) * Peter Mrak * [[Tadej Mrak]] * [[Ervin Mlakar]] * [[Klavdij Mlekuž]] (1943 -) * Vinko Modec * [[Minca Mramor]] *[[Peter Muck]] (1930 - 2023) *M. Murovec *[[Irena Mušič Habjan]] (1967 -) == N == * [[Blaž Navršnik]] - Dolfa * Justin Nemeček * [[Lara Nikolič]] * Boris Novak * [[Franjo Novak]] * Niko Novak * Silvo Novak * [[Urban Novak]] * Jurček Nowakk (IN-planinec) == O == *[[Blaž Oblak]] (ledni) *[[Igor Oblak]] *[[Josip Ciril Oblak]] - Ice (1877 - 1951) *Matjaž Ocepek *[[Erih Obrez]] *[[Domen Oder]] *[[Franc Oderlap]] (1958 - 2009) *[[France Ogrin]] (1911 - 1944) *[[Ana Ogrinc]] *[[Dejan Ogrinec]] *[[Pavel Oman]] *[[Igor Omersa]] *[[Janko Oprešnik]] - Zumba (1964 -) *[[Žiga Oražem]] *[[Tine Orel]] (1913 - 1985) *[[Fran Orožen]]? *[[Miranda Ortar]] (1967 -) == P == * [[Andrej Pahovnik]] * [[Lidija Painkiher]] *[[Danica Pajer]] *[[Tonček Pangerc]] (1925 - 1954) ([[Argentina]]) *M. Papler * [[Mateja Pate]] * [[Anton Pavlič]] - Čif * [[Janez Pečar - Bobek]] (1862 - 1949) *[[Andrej Pečjak|Andrej (in Jasna) Pečjak]] (1957 -) (ledni) *[[Matevž Pečovnik]] *[[Matjaž Pečovnik]] *[[Anže Peharc]] (1997 -) *[[Aco Pepevnik|Aco (Franc) Pepevnik]] (1959 -) *Franc Perc *[[Tone Perčič]] (1954 -) *[[Doriano Perhat]] ? *Kazimir Perko *[[Marjan Perko]] (+ 1997) * [[Uroš Perko]] (1976 -) * [[Željko Perko]] * Matija Perko - Janči * ([[Marko Pernhart]]) *[[Borut Peršolja]] (1972 -) *[[Janko Pertot]] (1896 - 1987) *Tomaž Petač *[[Anja Petek]] *[[Darinka Petkovšek]] (1923 - 1999) *Eva Petrič ? * [[Žiga Petrič]] (1971 - 1996) * [[Aleš Petrin]] - Čevl (1969 - 2006) * [[Lojze Pezdirnik]] * Janez Pikon *[[Milan Pintar]] - [[Milan Pintar|Mik]] (1934 - 2003) *Leo Pipan *Gorazd Pipenbaher (2012)? *Aleš Pirc *[[Borut Pirc]] (1938 - 1999) (zdravnik kirurg) *[[Blaž Pišek]] * [[Katja Planinc]] * Peter Planko * [[Janko Plevel]] - Pubi (1955 - 1996) * [[Bojan Počkar]] (1963 - 1996) * [[Dušan Podbevšek]] - Dule (1958 - 2010) * M. Podbevšek * Srečo Podbevšek * [[Pavel Podgornik]] (1958 - 1982) * [[Peter Podgornik]] (1958 -) *Jože Pogačnik (1927 - 1951) *[[Jožef Pogačnik (1878)|Jožef Pogačnik]] (1878 - 1965) *[[Bojan Pograjc]] =? *Ivan Pohar (1887 - ?) *[[Cene Polajnar]] * [[Dušan Polenik]] (1968 - 1998) * [[Peter Poljanec]] *[[Urša Poljanšek]] *[[Bojan Pollak]] - Bojč (1943 -) *B. Popovič *[[Luka Potočar]] (2001 -) *[[Franjo Potočnik]] * [[Miha Potočnik]] (1907 - 1995) *[[Vanč Potrč]] (1937 - 2012) *[[Nejc Pozvek]] *Zvone - [[Zvonko Požgaj]] *[[Ciril Praček]] & [[Lojzka Praček]] *[[Miha Praprotnik]] (1967 -) * [[Klemen Premrl]] (1973 -) * [[Angelca Prepotnik|Angelca ("Gelca") Prepotnik]] - Golob (1932 - 2023) & [[Jože Prepotnik]] (brat) * [[Milan Preskar]] * [[Jože Pretnar]] (1891 - 1969) *[[Brane Pretnar]] (1943 - 1969) *[[Nevina Prevec]] (1905 - 2001) * [[Marko Prezelj]] (1965 -) * [[Jaka Prijatelj]] *[[Anton Primožič]] (1855 - 1944) *[[Janez Primožič (pediater)|Janez Primožič]] (1944 -) (pediater=?) *[[Janez Primožič (alpinist)|Janez Primožič]] (1967 -) *[[Urban Primožič]] *[[Poldi Pristov]] *[[Lojze Pristovnik]] *[[Nataša Privšonik]] (paraplezalka) * [[Roman Pugelj]] (1948 - 2010) * [[Dodi Pušnik]] (Ferdo Pušnik - Dodi) *[[Brane Pečar]] * [[Anton Pavlič]] == R == *[[Gašper Rak]] *[[Lučka Rakovec]] (2001 -) *[[Blaž Rant]] (1983 -) * [[Tomaž Rant]] (1973 -) * [[Matjaž Ravhekar]] * [[Benjamin Ravnik]] * [[Janko Ravnik]] (1891 - 1982) * [[Jurij Ravnik]] (1979 -) * [[Silvo Ravnik]] - Gvava * Marjan Raztresen? * Slavko Rebec *[[Milan Rebula]] - "Bistri" *Matic Redelonghi * [[Alojz de Reggi]] (1905 - 1926) * [[Srečo Rehberger|Sreč(k)o Rehberger]] * [[Lojze Rekar]] (? - 1971) * [[Rosa Rekar]] (2005 -) * Marko Renčelj ? *[[Urška Repušič]] (2000 -) * [[Janez Resnik]] (1948 - 1969) *[[Boris Režek]] (1908 - 1996) *''Vilko Rifel'' *Ivan Rihar *Srečko Rihter (+ 1983, Kavkaz) * [[Roman Robas]] (1942 -) * [[Simon Robič]] (1824 - 1897) * [[Avgust Robnik]] *[[Tanja Rojs]] * [[Milan Romih]] (1960 -) * [[Nuša Romih]] (1964 -) * Roš *[[Tomaž Rotar]] *[[Bojan Rotovnik]] ? *[[Dolfi Rotovnik]] (1937 -) *[[Vlado Rotovnik]] *Jože Rovan ? *Žarko Rovšček (1951 -) *[[Jože Rozman]] (1955 - 1991) *[[Jože Rožič]] (1951 -) *[[Luka Rožič]] *[[Slavko Rožič]] - Slavc *Štefan Rožič (eden prvopristopnikov na Triglav) *[[Janez Rožman]] (1901 - 1937) *[[Marjan Ručigaj]] (1948 - 2021) *[[Uroš Rupar]] (1965 -) *Jože Rus (1888 - 1945)? *[[Iztok Rutar]] == S == * [[Janez Sabolek]] - Sabl(j)a * M. Salberger * Milan (Emil) Savelli (1941 - 2015) * [[Franci Savenc]] (1935 - 2023) * [[Tone Sazonov]] - Tonač (1937 -) * [[Milan Schara]] * [[Janez Anton Scopoli]] * [[Boris Sedej]] - Pinko *[[Primož Sedej]] - "Logaški" *Sekloča *[[Grega Senčar]] *[[Karl Seunig]] - Pipar *[[Aljaž Simonič]] - Ali *[[Boris Simončič]] (1963 - 1983) *Ivan Simunič (1933 -) (Italija) *[[Janko Skerlep]] * [[Janez Skok]] *[[Stane Skok]] *[[Maks Skribe]] *[[Jurij Skvarča]] (Argentina) *[[Peter Skvarča]] (Argentina) * [[Tadej Slabe]] (1959 -) * [[Jaka Slapar]] (1992 -) * [[Mirko Slapar]] *Boštjan Slatenšek *[[Valentin Slatnar]] - Bôs (»Bôsov Tine«) (1852 - 1933) * [[Simon Slejko]] * [[Gregor Sluga]] * [[Miha Smolej]] (1948 - 2015) * [[Slavko Smolej]] (1909 - 1961) * Toni Smolej - reševalec * [[Manca Smrekar]] (1992 -) (paraplezalka) * [[Borut Soklič]] * [[Matej Sova]] (1979 -) * Sabina Sovinc *[[Borut Spacal]] (1947 -) *[[Franc Srakar|Franc(e) Srakar]] (1930 - 1997) * [[Dušan Srečnik]] - Zobač (1949 - 2021) * [[Matic Standeker]] *[[Valentin Stanič]] (1774 - 1847) *[[Uroš Stanonik]] *[[Luka Stražar]] (1988 -) *[[Janez Strehovec]] (1950 - 2025) *[[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]] (1871 - 1912) * [[Blaž Stres]] (1974 -) *[[Jernej Stritih]] *[[Boris Strmšek]] *Tone Strojin *[[Samo Supin]] (1965 -) (ledni... plezalec) * [[Marko Sušnik]] (1993 -) * Goran Suzić (? - 1987) * [[Alenka Svetel]] (1924 - 1991) * [[Leo Svetičič]] * [[Slavko Svetičič|Slavko-Slavc Svetičič]] (Miroslav Svetičič) (1958 - 1995) *[[Janez Svoljšak]] (1993 - 2019) == Š == *[[Marjana Šah Štrok]] *[[Marjan Šavelj]] (1928 - 2006) *[[Peter Ščetinin]] (1935 -) *[[Tine Ščuka]] *[[Gregor Šegel]] (ledni...) *D. Šegregur *[[Pavle Šegula]] (1923 - 2017) *[[Gregor Šeliga]] *[[Jože Šepič]] (1947 - 2004) (ml.? 1971 - 1996) *[[Miha Šercer]] - Šerc * [[Matjaž Šerkezi]] - Šerk (1980 -) * ([[Vinko Šeško]] (1937 -) *[[Pavle Šimenc]] - Pablo (1937 - 2016) *[[Milan Šinkovec]] (1940 - 2011) *[[Rok Šišernik]] (1978 - 2011) * [[Andrej Škafar]] (1955 -) * [[Igor Škamperle]] (1962 -) *Jože Škantar - Šest (1809 - 1891) *[[Rozalija Škantar]] (1849 - 1911) *[[Janez Škarja Kačon]] (1933 - 1997) * [[Metod Škarja]] (1963 -) * [[Simona Škarja]] (1967 -) * [[Tone Škarja]] (1937 - 2020) * [[Danilo Škerbinek]] (1940 -) *[[Dane Škerl]]?/D. Škerlj? *U. Škerl? *[[Vladimir Škerlak (1909|Vladimir Škerlak]] (1909 - 2002) *Aljaž Škerlavaj *Dušan Škodič ? *[[Anton Škof]] - Pipar *[[Nejc Škof]] * [[Domen Škofic]] (1994 -) * Martin Škrk * [[Martin Šolar]] * [[Jaka Šprah]] * [[Bojan Šrot]] (1960 -) * Štamcar * [[Miro Štebe]] (1953 -) * [[Lojze Šteblaj]] * [[Grega Štendler]] (1971 -) * F. Šter * J. Šterk * [[Andrej Štremfelj]] (1956 -) * [[Anže Štremfelj]] (1983 -) *[[Katarina Štremfelj]] (1980? -) *[[Maja Štremfelj]] (= [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]]) * [[Marija Štremfelj]] (1957 -) * [[Marko Štremfelj]] *[[Franc Štrukelj]] (1897 - 1974) * [[Jagoda Štrukelj]] * [[Urša Štrukelj]] (1975 -) * [[Mojca Štrumbelj]] * [[Albert Štupar]] (1929 - 1956) * [[Tomaž Štupar]] *[[Franc Štupnik|Franc(i) Štupnik]] - Cicko (? - 2024) * [[Ivan Šturm]] * [[Živko Šumer]] (? - 1966) *([[Ivan Šumljak]]) *[[Maja Šuštar]] Habjan (1979 -) *[[Franci Šušteršič]] (1943 -) *[[Miro Šušteršič]] - Čeha *[[Erik Švab]] (1970 -) * [[Mojca Švajger]] *[[Anton Švigelj]] (1868 - 1954) *[[Maša Švigelj]] (r. Dvorsky) (1877 - 1936) == T == *[[Gabrijela Krajnc|Jelka Tajnik]] (1965 -) *P. Taler *[[Lucija Tarkuš]] (2003 -) *Karl Tarter (1909 - 1973) *[[Ivan Tavčar (učitelj)]] *[[Franc Telcer]] (1918 - 2008) *[[Andrej Terčelj]] (1959 -) *Danilo (Dani) Tič (1961 -) *[[Josip Tičar]] (1875 - 1946) * [[Tomaž Tišler]] * [[Iztok Tomazin]] (1960 -) *[[Stane Tominec]] (1894 - 1991) *[[Fran Tominšek]] (1868 - 1943) *[[Josip Tominšek]] *[[Stanko Tominšek]] (1895 - 1961) *[[Andreja Tomšič|Andreja Tomšič Drab]] *[[Janez Toni]] *[[Albin Torelli]] (1898 - 1973) * [[Aljaž Tratnik|Alaž Tratnik]] * [[Emil Tratnik]] * [[Jožica Trček]] (1947 -) *[[Dalibor Trnkóczy]] - Kore *[[Uroš Tršan]] (1926 - 1969) * [[Saša Truden]] * [[Žarko Trušnovec]] * [[Henrik Tuma]] (1858 - 1935) * [[Matija Tuma]] (1938 - 2024) * [[Irena Turnšek]] (1967 - 1996) * [[Eva Tušar]] *[[Slavko Tuta]] == U == * [[Mirko Udir - Žamar]] (1975 - 2005) * [[Jure Ulčar]] * [[Simon Unuk]] * [[Bruno Urh]] (1968 -) *[[Franc Urh]] *[[Silva Urh]] *[[Nikolaj Užnik]] (Avstrija: koroški Slovenec) == V == *[[Beno Vajdič]] (1960 - 2020) *[[Slavo Vajt]] (1935 - 2022?) *[[Milan Valant]] (1939 - 2014) *Ivo Valič *[[Miha Valič]] (1978 - 2008) * [[Tomaž Valjavec]] * [[Igor Varjačič]] (1966 -) * [[Evgen Vavken]] (1927 - 2007) * Ivo Veberič (+ 1983, Kavkaz) *[[Petra Vencelj|Petra Vencel]]<nowiki/>[[Petra Vencelj|j]] (1967 -) *[[Stane Veninšek|Stane Veninš]]<nowiki/>[[Stane Veninšek|ek]] *[[Patricija Verdev|Patricija Ve]]<nowiki/>[[Patricija Verdev|rdev]] *[[Franc Verko-Verč|Franc Verko-]]<nowiki/>[[Franc Verko-Verč|Verč]] *[[Miha Verovšek|Miha Verovše]]<nowiki/>[[Miha Verovšek|k]] *Brane Vezoni<nowiki/>k (1964 -) *Ciril Vezoni<nowiki/>k *[[Gregor Vezonik|Gregor Vezon]]<nowiki/>[[Gregor Vezonik|ik]] (1995 -) *[[Danijel Vezovnik|Danijel Vezo]]<nowiki/>[[Danijel Vezovnik|vnik]] *Grega Vida (<nowiki/>1977 -) *[[Franc Vidic]] <nowiki/>(1957 -) *[[Damjan Vidmar|Damjan Vidma]]<nowiki/>[[Damjan Vidmar|r]] - Damč (1961 - 1992) * [[Katja Vidmar]] (1984 -) * [[Lado Vidmar]] (ledni) * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (1985 -) * [[Saša Vidmar]] * [[Adi Vidmajer]] (1942 - 2021) * [[Tina Vintar]] * [[Tomo Virk]] (1960 -) * [[Srečko Vizjak]] (''Drenovec'') * [[Dušan Vodeb]] (1916 - 2006) *[[Marko Vogrič (alpinist)|Marko Vogrič]] *Vojvodič *[[Jane Volkar|Jane(z) Volkar]] *[[Lojze Volkar|Lojze (Alojz) Volkar]] *[[Klemen Volontar]] (1962 - 2022) *[[Matija Volontar]] *[[Viktor Vovk]] (1893 - 1968) *Andrej Vrbec  *[[Miha Vreča]] *[[Damjan Vrečur]] *[[Miha Vrevc]] *[[Matevž Vukotić]]/[[Matevž Vukotič|Vukotič]] == W == * [[Matjaž Wiegele]] * Lovrenc Willomitzer (eden prvopristopnikov na Triglav, vodja odprave 1778) * [[Tatjana Winter]] == Z == * [[Drago Zagorc]] * [[Nuša Zagorc]] (1943 -) * [[Boris Zajc]] (1933 - 1995) * [[Luka Zajc]] * Maja Zalar * [[Rok Zalokar, alpinist]] * [[Andrej Zaman]] (1976 - 2000) * [[Rudi Zaman]] * [[Nejc Zaplotnik]] (1952 - 1983) * [[Luka Zazvonil]] (1977 -) * [[Mira Zorič]] * [[Janez Zorko]] (1937 - 2023) * Andrej Zorman * [[Tadej Zorman]] (1977 -) * [[Ludvik Zorzut]] (1892 - 1977) * [[Miha Zupin]] * [[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]] - Juš (1954 -) * [[Davor Zupančič]] (1959 -) *[[Ljubo Zupančič]] * [[Peter Zupančič]] (1973 -) == Ž == * [[Mojca Žerjav]] *Tomaž Žerovnik *Židan Stanko (1974 -) *[[Drago Žlof|Drago (Karel) Žlof]] (1940 - 1995) *Žnidaršič *[[Jože Žumer]] (1953 - 2006) *[[Anton Žunter]]? * [[Uroš Župančič]] (1911 - 1992) *[[Ivan Žvan]] (1829 - 1920) *[[Jože Žvokelj]] (1934 - 2016) {{seznami narodov po poklicu|plezalcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plezalci in alpinisti]] [[Kategorija:Slovenski športni plezalci|*]] [[Kategorija:Slovenski alpinisti|*]] [[Kategorija:Seznami alpinistov‎|Slovenski]] 9knsnpsb3mchmtv1epxe85zhqzffsr0 Seznam slovenskih pevcev resne glasbe 0 34329 6659838 6648546 2026-04-14T21:31:23Z ~2026-13659-49 255600 /* P */ 6659838 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[resna glasba|resne glasbe]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Cvetka Ahlin]] (sopran) - [[Arnold Arčon]] - [[Ivan Andres Arnšek]] (bariton) - [[Urška Arlič Gololičič]] (sopran) - [[Mateja Arnež Volčanšek]] (sopran) - [[Ivo Anžlovar]] (bariton) - == B == [[Irena Baar]] (sopran) - [[Ambrož Bajec-Lapajne]] (tenor) - [[Marcos Bajuk]] (bariton) - [[Svetozar Banovec]] (tenor) - [[Emil Baronik]] (bariton) - [[Peter Bedjanič]] (bariton) [[Peter Bedjanič|-]] [[Julij Betetto]] (bas) - [[Aco Bišćević]] (tenor) - [[Marija Bitenc-Samec]] (alt) - [[Mojca Bitenc]] (sopran) - [[Sonja Bleiweis-Ivančič]] (sopran) - [[Bernarda Bobro]] (sopran) - [[Monika Bohinec]] (mezzosopran) - [[Aleksander Boštjančič]] (tenor) - [[Miroslav Brajnik]] (tenor) - [[Ileana Bratuž Kacjan]] (sopran) - [[Helena Bregar]] (sopran) - [[Sara Briški Cirman]] (mezzosporan) - [[Andreja Brlec]] (sopran) - [[Pija Brodnik|Pia Brodnik]] (sopran) - [[Franjo Bučar]] (tenor) - [[Vilma Bukovec]] (sopran) - [[Peter Burja]] (tenor) - == C == [[Stanko Colnarič]] (bariton) - [[Nataša Contaldo]] (sopran) - [[Karlo Cossutta]] (tenor) - [[Sabina Cvilak]] (sopran) - == Č == [[Danilo Čadež]] (tenor) - [[Vladimir Čadež (1966)]] (tenor) - [[Dragica Čarman]] (sopran) - [[Saša Čano]] (bas) - [[Eva Černe]] Avbelj (sopran) - [[Polde Černigoj]] (bas) - [[Stanka Červ]] - [[Stane Česnik]] - [[Drago Čuden]] (tenor) - [[Valentina Čuden]] (sopran) == D == [[Ado Darian]] (tenor) - [[Dimitr Damjanov]] (tenor) - [[Andrej Debevec]] (tenor) - [[Primož Dekleva]] (bariton) - [[Anton Dermota]] (tenor) - [[Gašper Dermota]] (tenor) - [[Alenka Dernač Bunta]] (mezzosopran) - [[Vladimir Dolničar (pevec)|Vladimir Dolničar]] (bariton) - [[Nina Dominko]] (sopran) - [[Sonja Draksler]] (mezzosopran) - [[Erika Druzovič]] (sopran) - == E == [[Valentin Enčev]] (bariton) - [[Marko Erzar]] (bariton) - [[Milka Evtimova]] (mezzosopran) - == F == [[Aljaž Farasin]] (tenor) - [[Robert Feguš]] (tenor) - [[Rok Ferenčak]] (tenor) - [[Igor Filipovič]] (tenor) - [[Bernarda Fink]] (mezzosopran) - [[Marko Fink]] (basbariton) - [[Ivan Francl]] (bariton) - [[Rudolf Francl]] (tenor) - [[Štefanija Fratnik]] (mezzosopran) == G == [[Blaž Gantar]] (tenor) - [[Edita Garčević Koželj]] (mezzosopran) - [[Zlata Gašperšič Ognjanović]] (sopran) - [[Fran Gerbič]] (tenor) - [[Marjeta Gerkšič]] (mezzosopran) - [[Vanda Gerlovič]] (sopran) - [[Zlata Gjungjenac]] (sopran) - [[Božena Glavak]] (mezzosopran) - [[Franja Golob Bernot]] - [[Zdenka Gorenc]] (sopran) - [[Nika Gorič]] (sopran) - [[Josip Gostič]] (tenor) - [[Alenka Gotar]] (sopran) - [[Olga Gracelj]] (sopran) - [[Štefica Grasselli]] (sopran) - [[Mitja Gregorač]] (tenor) - [[Miro Gregorin]] (bas) - [[Božo Grošelj]] (bariton) - [[Nada Grozdanova Panič]] - [[Sabina Gruden]] (mezzosopran) == H == [[Elvira Hasanagić]] (sopran) - [[Valerija Heybal]] (sopran) - [[Marija Hladnik Berden]] (sopran) - [[Gordana Hleb]] - [[Sonja Hočevar]] (koloraturni sopran) - [[Hilda Hölzl]] (sopran) - [[Mirjam Horvat]] (mezzosporan) - [[Rebeka Hren Dragolič]] (sopran) - [[Franjo Hvastja]] (bariton) - [[Elvira Hasanagič]] (sopran) - [[Janja Hvala (sopran)]] - [[Bogdana Herman]] == I == [[Jelka Iglič-Cimerman]] (sopran) - [[Petya Ivanova]] (sopran) - [[Rebeka Hren-Dragolič]] (sopran) - [[Biljana Ivanovič]] (koloraturni sopran) - == J == [[David Jagodic]] (tenor) - [[Vekoslav Janko]] (bariton) - [[Breda Janko]] (sopran) - [[Nora Jankovič]] (sopran) - [[Franc Javornik]] (bas) - [[Jaka Jeraša]] (bariton) - [[Karel Jerič]] (tenor) - [[Barbara Jernejčič]] (mezzosopran) - [[Olga Jež]] - [[Ernestina Jošt]] (sopran) - [[Jaki Jurgec]] (bariton) - [[Mirijam Kalin]] (alt) - [[Elza Karlovac]] (alt) - [[Urška Kastelic]] (sopran) - [[Jurij Knez]] (bas) - [[Dušan Kobal]] (tenor) - [[Katarina Kobal]] (sopran) - [[Ljubo Kobal]] (tenor) - [[Dušan Kobal]] (tenor) - [[Marko Kobal]] (bariton) - [[Mila Kogej]] (mezzosopran-sopran) - [[Talita Sofija Komelj]] (sopran) - [[Mihaela Komočar]] (sopran) - [[Nina Kompare]] (sopran) - [[Katja Konvalinka]] (sopran) - [[Janja Konestabo]] (mezzosopran) - [[Damir Koren]] (tenor) - [[Majda Korenčan Odar]] (1905-1999) (sopran) - [[Jože Kores]] (tenor) - [[Rajko Koritnik]] (tenor) - [[Rezika Koritnik]] (sopran) - [[Stane Koritnik]] (bariton) - [[Ladko Korošec]] (bas) - [[Karlo Košuta]] (tudi ''Karlo Cossuta'') (tenor) - [[Pia Košuta Cicciari]] (sopran) - [[Aleksander Kovač]] (bas) - [[Leopold Kovač]] (tenor) - [[Zdravko Kovač]] (bas) - [[Dragica Kovačič]] - [[Tomaž Kovačič]] (basbariton) - [[Tone Kozlevčar]] (bariton) - Kralj Tatjana (sopran) - [[Domen Križaj]] (bariton) - [[Josip Križaj (pevec)|Josip Križaj]] (bas) - [[Zinka Kunc]] (sopran) - [[Blaž Kladnik]] - (basbariton) - [[Jolanda Korat]] (sopran) - Danilo Kostevšek (tenor) - [[Jože Kragelj]] - [[Maja Krevs]] (sopran) - [[Franci Kunaver]] (bas) == L == [[Vera Lacić]] (sopran) - [[France Langus]] (bariton) - [[Oton Leban]] (tenor) - [[Katarina Lenarčič (sopran)]] - [[Majda Leskovšek]] - [[Marjana Lipovšek]] (mezzosopran) - [[Janez Lipušček]] (tenor) - [[Rebeka Lokar]] (mezzo)sopran - [[Barbara Lotrič (sopran)]] - [[Janez Lotrič]] (tenor) - [[Stana Lovšin]] (sopran) - [[Bogomir Lukeš|Bogomir (Boško) Lukeš]] (tenor) - Žiga Lakner (tenor) - [[Friderik Lupša]] (bas) == M == [[Cirila Medved-Škerlj]] (alt) - [[Danilo Merlak]] (bas) - [[Anita Meze]] (sopran) - [[Irma Mihelič]] (sopran) - [[Manja Mlejnik]] (sopran) - [[Milena Morača]] (sopran) - [[Gabrijela Mrak]] - [[Marta Močnik Pirc]] (sopran) - == N == [[Josip Nolli]] ([[Bariton (glas)|bariton)]] - [[Eva Novšak Houška]] (mezzosopran) - [[Mateja Novak]] (sopran) - == O == [[Andrej Oder]] (tenor) - [[Dragiša Ognjanović]] (bas) - [[Zlata Gašperšič Ognjanović]] (sopran) - [[Suzana Ograjenšek]] (sopran) - [[Anton Orel]] (bas) - [[Vlatka Oršanić]] (sopran) - [[Inez Osina Rues]] (mezzosopran) - [[Marcel Ostaševski]] (bariton) - [[Ondina Otta Klasinc]] (sopran) - == P == [[Maruša Patik]] (sopran) - [[Ana Pavlov Pervanje]] (mezzosopran) - [[Katarina Perger]] (sopran) - [[Zdravko Perger]] (tenor) - [[Mileva Pertot]] (sopran) - [[Roman Petrovčič]] - [[Tone Petrovčič]] - [[Theresa Plut]] (sopran) - [[Jure Počkaj]] (bariton) - [[Sebastjan Podbregar]] (tenor) - [[Franc Pogačnik - Naval]] - [[Milica Polajnar]] (sopran) - [[Irma Polak]] - [[Leopold Polenec]] (tenor) - [[Štefka Polič]] (sopran) - [[Zoran Potočan]] (bas) - [[Janko Potočnik]] (bariton) - [[Rebeka Pregelj]] (sopran) - [[Robert Primožič]] (bariton) - [[Anton Prus]] (bariton) - [[Franc Puhar]] (bariton) - [[Ana Pusar Jerič]] (sopran) == R == [[Ferdinand Radovan]] (bariton) - [[Norina Radovan]] (sopran) - [[Rebeka Radovan]] (sopran) - [[Ladislav Rakovec]] (tenor) - [[Gregor Ravnik]] (tenor) - [[Jurij Reja]] (tenor) - [[Avgust Ribič]] - [[Ivanka Ribič]] (sopran) - [[Tim Ribič]] (tenor) - [[Josip Rijavec]] (tenor) - [[Matjaž Robavs]] (bariton) - [[Branko Robinšak]] (tenor) - [[Emil Rumpel]] (bas) - [[Jelka Rupnik]] (sopran) - [[Marjan Rus]] (bas) - [[Marija Rus (pevka)|Marija Rus]] (alt) - Josip Rus (bas) - [[Fran Rus]] - [[Dana Ročnik]] (mezzosopran) - Dr.Sci.? Andrej Rupnik (bariton) == S == [[Dragica Sadnik]] (mezzosopran) - [[Teja Saksida]] (sopran) - [[Ivan Sancin]] (bas) - [[Ada Sardo]] (sopran) - [[Slavko Savinšek (pevec)|Slavko Savinšek]] (bariton) - [[Emil Scaria]] (bas) - [[Franjo Schiffer - Navigin]] (bas) - [[Nada Sevšek]] (visok mezzosopran) - [[Samo Smerkolj]] (bariton) - [[Igor Smolič]] (tenor) - [[Miro Solman]] (tenor) [[Lucas Somoza Osterc|-Lucas Somoza Osterc]] (bariton) - [[Barbara Sorč]] (mezzosopran) - [[Gaja Sorč]] (sopran) - [[Dunja Spruk]] (sopran) - [[Edvard Sršen]] (bariton) - [[Jelka Stergar]] - [[Matjaž Stopinšek]] (tenor) - [[Edvard Strah]] (tenor) - [[Bogdana Stritar]] (mezzosopran) - [[Jože Stabej]] (bas) - [[France Stele (glasbenik)|France Stele]] (tenor) - [[Bogdan Stopar]] (tenor) - [[Martin Sušnik]] (tenor) - [[Jože Sikyta]] (bariton) - [[Karolina Strniša]] - [[Simona Raffanelli Krajnc]] (sopran) == Š == [[Francka Šenk]] (sopran) - [[Mario Šimenc]] (tenor) - [[Marjan Štefančič]] (bas) - [[Slavko Štrukelj]] (tenor-bariton) - [[Majda Švagan]] (alt & mezzosopran?) - [[Ruža Škele]] - [[Nuša Špan]] (nizek mezzosopran) - [[Anton Šubelj]] (bariton) - [[Štefica Stipančević - Steffy]] (sopran) - [[Josip Šutej]] (tenor) == T == [[Josip Karol Tertnik|Josip Karol (Jožef) Tertnik]] (tenor) - [[Terezija Thaler-Praprotnik|Terezija (Rezika) Thaler-Praprotnik]] (sopran) - [[Vilma Thierry]] (mezzosopran) - [[Ada Thuma]] (mezzosopran) - [[Barbara Tišler]] (sopran) - [[Klemen Torkar]] (tenor) - [[Tomaž Tozon]] (bariton) ''-'' [[Janez Triler]] (tenor) ''-'' [[Marjan Trček]] (tenor) - [[Milena Trost]] (sopran) == U == [[Pavla Udovič]] (sopran) - == V == [[Juan Vasle]] (bariton) - [[Mojca Vedernjak]] (mezzosopran) - [[Franja Verhunc]] - [[Ksenija Vidali]] (sopran) - [[Darko Vidic]] (bariton) - [[Jože Vidic (baritonist)|Jože Vidic]] (bariton) - [[Nada Vidmar]] (sopran) - [[Nika Vipotnik Rampre]] (sopran) - [[Tanja Vogrin]] (mezzosopran) -[[Matej Voje]] (bas) - [[Janko Volčanšek]] (bas) - [[Natalija Vorobjova]] (sopran) - [[Robert Vrčon]] (bariton) - [[Dejan Vrbančič]] (tenor) - [[Boris Vremšak]] (bas) - [[Vladimira Vremšak]] (alt) == W == [[Vanda Wistinghausen]] == Y == [[Irena Yebuah Tiran]] (mezzosopran) - == Z == [[Venčeslav Zadravec]] (bas, bariton) - ([[Martina Zadro]]) - [[Andreja Zakonjšek]] (sopran) - [[Naja Zapušek]] (sopran) - [[Vanda Ziherl]] (mezzosopran) - [[Oskar Zornik]] (tenor) - [[Nada Zrimšek-Slana]] (sopran) - == Ž == [[Barbara Žagar]] (sopran) - [[Tamara Žagar]] (sopran) - [[Helena Žele]] (sopran) - [[Branko Žiger]] (tenor) - [[Miran Žitko]] (tenor) - [[Urška Žižek]] (sopran) - [[Noni Žunec]] (tenor) - [[Zvonimira Župevc]] (sopran) - ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih opernih pevcev]] * [[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] {{seznami narodov po poklicu|pevcev resne glasbe}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci resne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe|*]] 1qo3oaotayx79b7sm0h6ya4g8zhh6vu Paretovo načelo 0 37681 6659801 5829790 2026-04-14T19:07:33Z IZA345 258243 Razširitev članka: zgodovina, primeri z viri, matematična formulacija, uporaba, sorodna koncepta, omejitve. 12 referenc. 6659801 wikitext text/x-wiki '''Paretovo načelo''' (tudi '''paretovo pravilo''', '''pravilo 80/20''', '''načelo 80/20''', '''zakon 80/20''' ali '''paretov princip''') je [[empirija|empirično]] opažanje, da pri številnih pojavih približno 80 % posledic izvira iz 20 % vzrokov.<ref name="juran">{{navedi knjigo |priimek=Juran |ime=Joseph M. |naslov=Quality Control Handbook |izdaja=1. |založba=McGraw-Hill |leto=1951}}</ref> Načelo je poimenovano po [[Italija|italijanskem]] [[ekonomist]]u in [[sociolog]]u [[Vilfredo Pareto|Vilfredu Paretu]] (1848–1923), ki je leta 1896 ugotovil, da ima 20 % prebivalcev Italije v lasti 80 % vse zemljiške lastnine.<ref name="pareto1896">{{navedi knjigo |priimek=Pareto |ime=Vilfredo |naslov=Cours d'économie politique |založba=F. Rouge |kraj=Lausanne |leto=1896–1897}}</ref> Načelo je leta 1941 posplošil [[Joseph M. Juran|Joseph Juran]], ki ga je poimenoval po Paretu in ga vpeljal kot orodje za [[nadzor kakovosti]] v industriji. Razmerje 80/20 je le praktična oznaka splošnejšega vzorca — v posameznih primerih je lahko porazdelitev bližje 90/10 ali 70/30. Obe števili se ne seštevata nujno v 100, saj merita različne stvari (delež vzrokov in delež posledic).<ref name="koch1997">{{navedi knjigo |priimek=Koch |ime=Richard |naslov=The 80/20 Principle: The Secret of Achieving More with Less |založba=Nicholas Brealey |leto=1997 |isbn=1-85788-167-2}}</ref> == Zgodovina == === Paretovo opažanje === [[Vilfredo Pareto]] (1848–1923), profesor [[politična ekonomija|politične ekonomije]] na [[Univerza v Lozani|Univerzi v Lozani]], je v delu ''Cours d'économie politique'' (1896–1897) analiziral [[porazdelitev bogastva]] v več evropskih državah. Ugotovil je presenetljivo pravilnost: v [[Italija|Italiji]], [[Združeno kraljestvo|Veliki Britaniji]], [[Prusija|Prusiji]] in drugih državah se je porazdelitev premoženja ujemala s podobnim vzorcem — majhen delež prebivalstva je imel v rokah velik delež bogastva.<ref name="pareto1896" /> Pareto je ta vzorec opisal [[matematika|matematično]] z uporabo [[potenčni zakon|potenčne funkcije]], ni pa ga sam poimenoval kot »pravilo 80/20«. Njegovo delo je desetletja ostalo omejeno na [[akademski svet|akademske kroge]]. === Juranova posplošitev === Leta 1941 je [[Romunija|romunsko]]-[[Združene države Amerike|ameriški]] inženir [[Joseph M. Juran]] (1904–2008) prebral Paretova dela in spoznal, da se enak vzorec pojavlja pri [[nadzor kakovosti|nadzoru kakovosti]] v industriji: majhno število napak povzroča večino problemov.<ref name="juran" /> Juran je načelo poimenoval po Paretu in ga v svoji knjigi ''Quality Control Handbook'' (1951) razglasil za univerzalno [[management|managersko]] orodje.<ref name="juran_vital">{{navedi knjigo |priimek=Juran |ime=Joseph M. |naslov=Juran on Quality by Design |založba=Free Press |leto=1992 |isbn=0-02-916683-7}}</ref> Juran je sprva govoril o »vitalnih nekaj in trivialnih mnogo« ({{Jez-en|vital few and trivial many}}), kasneje pa je izraz spremenil v »vitalni nekaj in koristni mnogi« ({{Jez-en|vital few and useful many}}), da ne bi zmanjševal pomena preostalih 80 % vzrokov. === Popularizacija === V drugi polovici 20. stoletja se je načelo razširilo iz industrije na [[poslovanje]], [[ekonomija|ekonomijo]], [[programska oprema|programsko opremo]] in vsakdanje življenje. Britanski poslovni svetovalec [[Richard Koch (avtor)|Richard Koch]] je v knjigi ''The 80/20 Principle'' (1997) načelo predstavil širši javnosti kot orodje za osebno in poslovno [[učinkovitost]].<ref name="koch1997" /> Knjiga je bila prevedena v več kot 35 jezikov, med drugim v [[slovenščina|slovenščino]].<ref name="koch_slo">{{navedi knjigo |priimek=Koch |ime=Richard |naslov=Živeti po načelu 80/20 |založba=Cangura |leto=2013 |isbn=978-961-6942-00-3 |opomba=Prevod dela: ''Living the 80/20 Way''}}</ref> == Primeri == Paretovo načelo se pojavlja na zelo različnih področjih: * '''[[Gospodarstvo]]:''' 20 % strank ustvari 80 % prihodka podjetja. 20 % izdelkov prinese 80 % [[dobiček|dobička]].<ref name="sanders">{{navedi revijo |priimek=Sanders |ime=Robert |naslov=The Pareto Principle: Its Use and Abuse |revija=Journal of Services Marketing |letnik=1 |številka=2 |strani=37–40 |leto=1987 |doi=10.1108/eb024706}}</ref> * '''[[Programska oprema]]:''' [[Microsoft]] je poročal, da popravilo 20 % najpogostejših [[hrošč (računalništvo)|hroščev]] odpravi 80 % prijavljenih napak.<ref name="msft">{{navedi splet |url=https://www.crn.com/news/security/18821726/microsoft-ceo-80-20-rule-applies-to-bugs-not-just-features.htm |naslov=Microsoft CEO: 80-20 Rule Applies To Bugs, Not Just Features |spletišče=CRN |datum=3. oktober 2002 |datum-dostopa=14. april 2026}}</ref> * '''[[Zdravstvo]]:''' 20 % bolnikov porabi 80 % zdravstvenih sredstev.<ref name="health">{{navedi revijo |priimek=Berk |ime=Marc L. |priimek2=Monheit |ime2=Alan C. |naslov=The Concentration of Health Care Expenditures, Revisited |revija=Health Affairs |letnik=20 |številka=2 |strani=9–18 |leto=2001 |doi=10.1377/hlthaff.20.2.9}}</ref> * '''[[Kriminaliteta]]:''' 20 % storilcev zagreši 80 % [[kaznivo dejanje|kaznivih dejanj]].<ref name="crime">{{navedi revijo |priimek=Wolfgang |ime=Marvin E. |priimek2=Figlio |ime2=Robert M. |priimek3=Sellin |ime3=Thorsten |naslov=Delinquency in a Birth Cohort |revija=Studies in Crime and Law Enforcement in Major Metropolitan Areas |leto=1972}}</ref> * '''[[Jezik]]:''' 20 % besed v jeziku se pojavi v 80 % besedila (sorodnost z [[Zipfov zakon|Zipfovim zakonom]]). * '''[[Porazdelitev bogastva]]:''' Poročilo [[Program Združenih narodov za razvoj|UNDP]] iz leta 1992 je pokazalo, da 20 % najbogatejšega svetovnega prebivalstva prejme 82,7 % vseh dohodkov.<ref name="undp">{{navedi knjigo |avtor=United Nations Development Program |naslov=1992 Human Development Report |založba=Oxford University Press |kraj=New York |leto=1992}}</ref> Konkretna razmerja variirajo — načelo opisuje splošen vzorec [[neenakost|neenake porazdelitve]], ne eksaktnega matematičnega zakona. == Matematična formulacija == Paretovo načelo je matematično povezano s [[Paretova porazdelitev|Paretovo porazdelitvijo]], ki je družina [[potenčni zakon|potenčnih zakonov]]. Paretova porazdelitev (tipa I) je definirana kot: :<math>p(x) = \begin{cases} \frac{\alpha \, x_\mathrm{m}^\alpha}{x^{\alpha+1}} & x \ge x_\mathrm{m}, \\ 0 & x < x_\mathrm{m}, \end{cases}</math> kjer je <math>x_\mathrm{m}</math> parameter merila in <math>\alpha</math> parameter oblike. Za natanko razmerje 80/20 velja: :<math>\alpha = \log_4 5 \approx 1{,}16</math> To pomeni, da če je parameter oblike <math>\alpha \approx 1{,}16</math>, bo 80 % posledic izviralo iz 20 % vzrokov. V praksi je <math>\alpha</math> pogosto blizu te vrednosti, kar pojasnjuje pogostnost pravila 80/20 v naravi in družbi.<ref name="newman">{{navedi revijo |priimek=Newman |ime=M.E.J. |naslov=Power laws, Pareto Distributions, and Zipf's law |revija=Contemporary Physics |letnik=46 |številka=5 |strani=323–351 |leto=2005 |doi=10.1080/00107510500052444}}</ref> == Uporaba == === Paretova analiza === '''Paretova analiza''' je postopek [[odločanje|odločanja]], pri katerem identificiramo tiste vzroke, ki prispevajo največji delež h končnemu učinku. Koraki: # Zberi podatke o [[pogostnost|pogostnosti]] posameznih vzrokov. # Razvrsti vzroke po padajočem vrstnem redu. # Izračunaj kumulativni [[odstotek]]. # Nariši [[Paretov diagram]] — [[stolpčni diagram|stolpčni grafikon]] z vzroki na osi x in [[kumulativna krivulja|kumulativno krivuljo]]. # Ločnica pri 80 % na osi y razmejuje »vitalne« vzroke (levo) od »koristnih« (desno). === V poslovanju === Paretovo pravilo se v poslovnem svetu uporablja pri: * '''Upravljanju zalog''' ([[ABC analiza]]): razred A (20 % artiklov, 80 % vrednosti zalog), razred B (30 %, 15 %), razred C (50 %, 5 %). * '''Upravljanju strank:''' osredotočenje na ključne stranke, ki prinašajo največji delež prihodka. * '''Optimizaciji procesov:''' odprava majhnega števila napak, ki povzročajo večino [[reklamacija|reklamacij]]. * '''[[Upravljanje časa|Upravljanju časa]]:''' prepoznavanje 20 % aktivnosti, ki prinašajo 80 % rezultatov. === V programski opremi === V razvoju [[programska oprema|programske opreme]] se načelo uporablja pri prednostnem razvrščanju napak, [[optimizacija|optimizaciji]] zmogljivosti (20 % kode poganja 80 % izvajanja) in upravljanju zahtev.<ref name="msft" /> == Sorodna koncepta == === Paretov diagram === {{Poglavje|Paretov diagram}} '''[[Paretov diagram]]''' je poseben tip [[histogram]]a, kjer so kategorije razvrščene po padajoči pogostnosti. Poleg stolpcev vsebuje tudi [[kumulativna krivulja|kumulativno krivuljo]], ki prikazuje delež celote. Uporablja se kot orodje za vizualizacijo Paretove analize, zlasti pri [[nadzor kakovosti|nadzoru kakovosti]]. === Paretov optimum === {{Poglavje|Paretova učinkovitost}} '''[[Paretova učinkovitost|Paretov optimum]]''' (tudi Paretova učinkovitost) je stanje razporeditve virov, pri katerem ni mogoče izboljšati položaja enega udeleženca, ne da bi se položaj drugega poslabšal. Čeprav je poimenovan po istem avtorju, je Paretov optimum teoretično ločen koncept od Paretovega načela.<ref>{{navedi knjigo |priimek=Mas-Colell |ime=Andreu |priimek2=Whinston |ime2=Michael D. |priimek3=Green |ime3=Jerry R. |naslov=Microeconomic Theory |založba=Oxford University Press |leto=1995 |isbn=0-19-507340-1}}</ref> === ABC analiza === '''[[ABC analiza]]''' je metoda razvrščanja zalog ali strank v tri razrede (A, B, C) glede na njihov prispevek k celotni vrednosti. Temelji na Paretovem načelu in se pogosto uporablja v [[logistika|logistiki]], [[nabava|nabavi]] in [[upravljanje zalog|upravljanju zalog]]. == Omejitve == Paretovo načelo je [[hevristika]], ne univerzalni zakon. Njegovih omejitev se je treba zavedati:<ref name="newman" /> * Razmerje 80/20 je okvirno — dejanske vrednosti se razlikujejo od primera do primera. * Načelo ne upošteva vzrokov, ki so sprva majhni, a sčasoma narastejo. * Ni primerno kot edino orodje za analizo — priporočljiva je kombinacija z drugimi metodami ([[analiza vzrokov in posledic]], [[statistična analiza]]). * Napačna uporaba lahko vodi v zanemarjanje »trivialnih« vzrokov, ki so v resnici pomembni. * [[Nassim Nicholas Taleb]] opozarja, da v sistemih z zelo debelimi repi porazdelitev lahko preseže 99/1.<ref>{{navedi knjigo |priimek=Taleb |ime=Nassim Nicholas |naslov=The Black Swan |založba=Random House |leto=2007 |isbn=978-1-4000-6351-2}}</ref> == Literatura == * {{navedi knjigo |priimek=Koch |ime=Richard |naslov=Živeti po načelu 80/20 |založba=Cangura |leto=2013 |isbn=978-961-6942-00-3 |opomba=Prevod dela: ''Living the 80/20 Way''}} * {{navedi knjigo |priimek=Koch |ime=Richard |naslov=The 80/20 Principle: The Secret of Achieving More with Less |založba=Nicholas Brealey |leto=1997 |isbn=1-85788-167-2}} * {{navedi knjigo |priimek=Juran |ime=Joseph M. |naslov=Quality Control Handbook |založba=McGraw-Hill |leto=1951}} * {{navedi knjigo |priimek=Juran |ime=Joseph M. |naslov=Juran on Quality by Design |založba=Free Press |leto=1992 |isbn=0-02-916683-7}} * {{navedi knjigo |priimek=Pareto |ime=Vilfredo |naslov=Cours d'économie politique |založba=F. Rouge |kraj=Lausanne |leto=1896–1897}} * {{navedi knjigo |priimek=Taleb |ime=Nassim Nicholas |naslov=The Black Swan |založba=Random House |leto=2007 |isbn=978-1-4000-6351-2}} == Zunanje povezave == * [https://www.britannica.com/topic/Pareto-principle Paretovo načelo] na [[Encyclopædia Britannica]] {{angleško}} * [https://hbr.org/2018/02/the-8020-rule-of-sales The 80/20 Rule of Sales] na [[Harvard Business Review]] {{angleško}} == Glej tudi == * [[Vilfredo Pareto]] * [[Joseph M. Juran]] * [[Paretova porazdelitev]] * [[Paretova učinkovitost]] * [[Zipfov zakon]] * [[Potenčni zakon]] * [[ABC analiza]] * [[Nadzor kakovosti]] [[Kategorija:Statistika]] [[Kategorija:Verjetnostne porazdelitve]] [[Kategorija:Ekonomija]] [[Kategorija:Upravljanje kakovosti]] [[Kategorija:Hevristike]] [[Kategorija:Odločanje]] 1oy27qbz5d19f24djpxoskwgtqy93bn Pavlović 0 60118 6659732 6622917 2026-04-14T15:00:21Z Stebunik 55592 /* Znani nosilci priimka */ 6659732 wikitext text/x-wiki '''Pavlović''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 881 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Aleksandar Pavlović]] (*1929), srbski violinist *[[Aleksandar Pavlović]], srbski košarkar * [[Anka Pavlović Zupanc|Ana Pavlović Zupanc]] ([[Anka Zupanc]]) (*1943), slovensko-jugoslovanska filmska igralka *[[Andrija Pavlović]], srbski nogometaš * [[Branko Pavlović]] (1906—1980), hrvaški matematik, šahist, šahovski teoretik in publicist * [[Damjan Pavlović]] (1840—1866), srbski pesnik in inženir * [[Danka Pavlović]] (1912—2009), srbska kostumografka * [[Dimitrij Pavlović]] (1846—1930), prvi patriarh [[SPC]] po obnovitvi [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]] 1920 * [[Dragiša Pavlović]] (1943—1996), srbski politik, Miloševićev nasprotnik * [[Dragoljub Pavlovič-Draža]] (1866—1920), srbski politik * [[Dragoljub Pavlović (slikar)|Dragoljub Pavlović]] (1875—1955), srbski slikar * [[Dragoljub Pavlović (zgodovinar)|Dragoljub Pavlović]] (1903—1966), srbski zgodovinar, filolog in akademik * [[Jelena Pavlović]], likovna/vizualna umetnica * [[Ljubomir Pavlović]] (1865—1936), srbski geograf * [[Jovan Pavlovič]] (1843—1892), srbski publicist * [[Jovan Pavlović (*1936)|Jovan Pavlović]] (1936—2014), zagrebško-ljubljanski metropolit Srbske pravoslavne cerkve *[[Martin Pavlović]], agronom, hmeljar (generalni sekretar medn. hmeljarske zveze) * [[Melentije Pavlović]] (1776—1833), beograjski arhiepiskop in metropolit * [[Michael Pavlović]] (*2001), slovenski nogometaš * [[Milan Pavlović (1858—ok.1915)|Milan Pavlović]] (1858—ok.1915), hrvaški politik * [[Milan Pavlović]] (1918—?), srbski general *[[Milan Pavlović (igralec)|Milan Pavlović]] (*1970), bosenski igralec * [[Milivoj Pavlović]] (1891—1974), srbski jezikoslovec * [[Milorad Pavlović]] (1865—1957), srbski pisatelj in prevajalec * [[Milorad Pavlović (1919|Milorad Pavlović]] (1919—?), srbski zdravnik in generalpolkovnik sanitete JLA * [[Miloš Pavlović]] (1901—?), geolog * [[Miloš Pavlović (1910—?|Miloš Pavlović]] (1910—?), srbski fotograf * [[Milutin Pavlović (1913—|Milutin Pavlović]] (1913—?), hrvaški športni delavec (vsetranski športnik), atletski funkcionar * [[Milutin Pavlović|Milutin (Mik) Pavlović]] (*1932), slovenski kineziolog, profesor, košarkarski trener in publicist * [[Miodrag Pavlović]] (1928—2014), srbski pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in akademik * [[Miroslav Pavlović]] (*1942), srbski nogometaš * [[Pajo (Pavle) Pavlović]], srbski košarkar (delno slovenskega rodu) * [[Pavle Pavlović]] (1888—1971), srbski revolucionar in politik * [[Peko Pavlović]] (1820—1903), črnogorski vojvoda in politik * [[Persa Pavlović]] (1865—1944), srbska igralka * [[Petar Pavlović]] (1864—1938), srbski naravoslovec, paleontolog in geolog * [[Radivoje Pavlović]] (1893—1939), srbski farmakolog * [[Radoslav Pavlović]] (1390—1441), bosenski vojvoda * [[Raja Pavlović]] (1861—1933), srbski igralec * [[Stevan Pavlović]] (1829—1908), srbski pisatelj in publicist * [[Stojan Pavlović]] (1903—1981), srbski mineralog, petrograf in akademik * [[Svetozar Pavlović]] (1926—1991), srbski filmski režiser * [[Teodor Pavlović]] (1900—1983), hrvaški letalec in športni padalec (vojaški pilot) * [[Todor (Teodor) Pavlović]] (1804—1854), srbski publicist, prevajalec, kulturni delavec in urednik *[[Vladimir Pavlović]], srbski režiser *[[Vladimir Pavlović]] (1935—1996), hrvaški pesnik, po rodu iz Hercegovine * [[Zoran Pavlović (slikar)|Zoran Pavlović]] (1932—2006)[[Zoran Pavlović (*1932),|,]] srbski slikar, likovni pedagog, teoretik in kritik * [[Zoran Pavlović|Zoran »Zoki« Pavlović]] (*1976), slovenski nogometaš bosanskega rodu * [[Živko Pavlović]] (1871—1938), srbski general in akademik * [[Živojin Pavlović]] (1887—1963), srbski general * [[Živojin Pavlović (pisatelj)|Živojin "Žika" Pavlović]] (1933—1998), srbski filmski režiser, pisatelj, esejist in slikar == Glej tudi == * priimek [[Pavlovič]] * priimek [[Pavletič]] *priimek [[Pavlov]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pavlović}} {{priimek}} 7qq3lv61hclav8vqrp4nwsks7t6akw5 6659735 6659732 2026-04-14T15:04:50Z Stebunik 55592 6659735 wikitext text/x-wiki '''Pavlović''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 881 oseb. :Na dan 1. januarja 2025, ko je Slovenija imela 2.130.850 prebivalcev, pa je priimek Pavlović uporabljalo že 1113 oseb. Ta priimek je po pogostnosti bil tedaj na 145. mestu. == Znani nosilci priimka == * [[Aleksandar Pavlović]] (*1929), srbski violinist *[[Aleksandar Pavlović]], srbski košarkar * [[Anka Pavlović Zupanc|Ana Pavlović Zupanc]] ([[Anka Zupanc]]) (*1943), slovensko-jugoslovanska filmska igralka *[[Andrija Pavlović]], srbski nogometaš * [[Branko Pavlović]] (1906—1980), hrvaški matematik, šahist, šahovski teoretik in publicist * [[Damjan Pavlović]] (1840—1866), srbski pesnik in inženir * [[Danka Pavlović]] (1912—2009), srbska kostumografka * [[Dimitrij Pavlović]] (1846—1930), prvi patriarh [[SPC]] po obnovitvi [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]] 1920 * [[Dragiša Pavlović]] (1943—1996), srbski politik, Miloševićev nasprotnik * [[Dragoljub Pavlovič-Draža]] (1866—1920), srbski politik * [[Dragoljub Pavlović (slikar)|Dragoljub Pavlović]] (1875—1955), srbski slikar * [[Dragoljub Pavlović (zgodovinar)|Dragoljub Pavlović]] (1903—1966), srbski zgodovinar, filolog in akademik * [[Jelena Pavlović]], likovna/vizualna umetnica * [[Ljubomir Pavlović]] (1865—1936), srbski geograf * [[Jovan Pavlovič]] (1843—1892), srbski publicist * [[Jovan Pavlović (*1936)|Jovan Pavlović]] (1936—2014), zagrebško-ljubljanski metropolit Srbske pravoslavne cerkve *[[Martin Pavlović]], agronom, hmeljar (generalni sekretar medn. hmeljarske zveze) * [[Melentije Pavlović]] (1776—1833), beograjski arhiepiskop in metropolit * [[Michael Pavlović]] (*2001), slovenski nogometaš * [[Milan Pavlović (1858—ok.1915)|Milan Pavlović]] (1858—ok.1915), hrvaški politik * [[Milan Pavlović]] (1918—?), srbski general *[[Milan Pavlović (igralec)|Milan Pavlović]] (*1970), bosenski igralec * [[Milivoj Pavlović]] (1891—1974), srbski jezikoslovec * [[Milorad Pavlović]] (1865—1957), srbski pisatelj in prevajalec * [[Milorad Pavlović (1919|Milorad Pavlović]] (1919—?), srbski zdravnik in generalpolkovnik sanitete JLA * [[Miloš Pavlović]] (1901—?), geolog * [[Miloš Pavlović (1910—?|Miloš Pavlović]] (1910—?), srbski fotograf * [[Milutin Pavlović (1913—|Milutin Pavlović]] (1913—?), hrvaški športni delavec (vsetranski športnik), atletski funkcionar * [[Milutin Pavlović|Milutin (Mik) Pavlović]] (*1932), slovenski kineziolog, profesor, košarkarski trener in publicist * [[Miodrag Pavlović]] (1928—2014), srbski pesnik, pisatelj, dramatik, esejist in akademik * [[Miroslav Pavlović]] (*1942), srbski nogometaš * [[Pajo (Pavle) Pavlović]], srbski košarkar (delno slovenskega rodu) * [[Pavle Pavlović]] (1888—1971), srbski revolucionar in politik * [[Peko Pavlović]] (1820—1903), črnogorski vojvoda in politik * [[Persa Pavlović]] (1865—1944), srbska igralka * [[Petar Pavlović]] (1864—1938), srbski naravoslovec, paleontolog in geolog * [[Radivoje Pavlović]] (1893—1939), srbski farmakolog * [[Radoslav Pavlović]] (1390—1441), bosenski vojvoda * [[Raja Pavlović]] (1861—1933), srbski igralec * [[Stevan Pavlović]] (1829—1908), srbski pisatelj in publicist * [[Stojan Pavlović]] (1903—1981), srbski mineralog, petrograf in akademik * [[Svetozar Pavlović]] (1926—1991), srbski filmski režiser * [[Teodor Pavlović]] (1900—1983), hrvaški letalec in športni padalec (vojaški pilot) * [[Todor (Teodor) Pavlović]] (1804—1854), srbski publicist, prevajalec, kulturni delavec in urednik *[[Vladimir Pavlović]], srbski režiser *[[Vladimir Pavlović]] (1935—1996), hrvaški pesnik, po rodu iz Hercegovine * [[Zoran Pavlović (slikar)|Zoran Pavlović]] (1932—2006)[[Zoran Pavlović (*1932),|,]] srbski slikar, likovni pedagog, teoretik in kritik * [[Zoran Pavlović|Zoran »Zoki« Pavlović]] (*1976), slovenski nogometaš bosanskega rodu * [[Živko Pavlović]] (1871—1938), srbski general in akademik * [[Živojin Pavlović]] (1887—1963), srbski general * [[Živojin Pavlović (pisatelj)|Živojin "Žika" Pavlović]] (1933—1998), srbski filmski režiser, pisatelj, esejist in slikar == Glej tudi == * priimek [[Pavlovič]] * priimek [[Pavletič]] *priimek [[Pavlov]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pavlović}} {{priimek}} m7ddzaen6tr3sf8rfuq28dadl8nrm8g Pavlovič 0 60119 6659723 6659358 2026-04-14T14:52:38Z Stebunik 55592 6659723 wikitext text/x-wiki '''Pavlovič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 167 oseb. :Na dan 1. januarja 2025, ko je Slovenija imela 2.130.850 prebivalcev, pa je priimek Pavlovič uporabljalo že 485 oseb. Ta priimek je po pogostnosti bil tedaj na 626. mestu. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Aleksandra Pavlovič]] (*1978), pianistka, pedagoginja * [[Brankica Pavlovič/Pavlović]] (*1974), kegljavka * [[Daša Pavlovič]], arheologinja * [[Edi Pavlovič]], narodno-zabavni glasbenik (Beneški fantje) * [[Franc (Francisco, Franciscus) Pavlovič/Paulovic]] (1892-1981), slikar, kipar, rezbar, restavrator (od 1923 v Braziliji) * [[Marta Pavlovič]], pisateljica kratkih zgodb *[[Martin Pavlovič]] (*1964), strokovnjak za hmeljarstvo in agrarno ekonomiko, prof. UM * [[Mik Pavlovič|Mik (Milutin) Pavlovič]] (*1932), kineziolog, košarkarski trener, univ. profesor in publicist * [[Radmila Pavlović/Pavlovič Blatnik]], psihologinja * [[Staša Pavlovič]], literarna organizatorka * [[Stevo Pavlovič/Pavlović]], frizerski podjetnik, stilist * [[Uroš Pavlovič]], odbojkar * [[Zoran Pavlović (*1955),|Zoran Pavlovič/Pavlović]] (*1955), psiholog, kriminolog in viktimolog * [[Zoran Pavlovič|Zoran ("Zoki") Pavlovič]] (*1976), nogometaš * [[Žiga Pavlovič]], razvijalec tehnologij virtualne resničnosti, oblikovalec == Znani tuji nosilci priimka == * [[Ladislav Pavlovič]] (1926-2013), slovaški nogometaš * [[Dimitrij Pavlović]] (1880-1930), prvi [[patriarh]] Združene [[SPC]] == Glej tudi == * priimek [[Pavlović]] *priimek [[Pavlovec (priimek)|Pavlovec]] *priimek [[Pavlovčič]] *priimek [[Pavletič]] *priimek [[Pavlič]] *priimek [[Pavlov]] *ime [[Pavel]], [[Pavle]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Pavlovič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] rtj4z1kk2w5nfc1uxe0pc80hrpvjft3 Solzice 0 65354 6659767 6646495 2026-04-14T17:08:19Z ~2026-22941-26 258233 6659767 wikitext text/x-wiki :''Za istoimensko rastlino glej [[šmarnica (roža)]].'' '''Solzice''' so zbirka enajstih [[črtica (književnost)|črtic]] [[slovenci|slovenskega]] [[pisatelj]]a [[Lovro Kuhar|Lovra Kuharja]] – Prežihovega Voranca. Zbirka je izšla leta 1949, posvetil pa jo je svoji materi. Izid knjige je pisatelj dočakal v bolnišnici in kmalu zatem umrl. Uvod k zbirki je napisal [[Oton Župančič]]. Solzice so zadnje objavljeno pisateljevo delo. Vse črtice razen dveh (''Višja matematika'' in ''Nagrada'') govorita o pisateljevem otroštvu in njegovih doživljajih ter občutjih – izražanje čustev je ena glavnih značilnosti črtic. == Vsebina zbirke == [[Slika:C.m. cv. Rosea.JPG|thumb|Šmarnice ali solzice.|232x232px]] ===''Solzice ''=== Prva črtica pripoveduje o Prežihovem Vorancu, ki je moral zjutraj navsezgodaj pasti živino v globeli, imenovani Pekel. To mu ni bilo težko, a se je bal iti v Pekel, saj je bilo tam zelo grozljivo. Ko je prišel tja, se je močno ustrašil in objokan stekel domov, oče in mati pa ga nista več pustila v Pekel. Nekega dne si je mati zelo želela solzic, ki pa so rasle le še tam. Voranc je šel v globel in materi prinesel šop solzic ter s tem premagal strah. ===''Tri pisanke''=== Zgodba pripoveduje o [[Velika noč|veliki noči]]. Prežihov Voranc je na poti srečal deklico in dečka, odločili so se odpreti vse tri [[Pisanica|pisanke]]. To Vorancu ni bilo najbolj všeč in sram ga je bilo, saj je imel sam najmanjšo. Deklico je prosil, naj mu da denar iz svoje pisanke, ker je bila deklica tako ali tako namenjena k njim. Ko je bil sam, je denar dal v svojo pisanko in počutil se je bolje, ker lahko siroti da več denarja, kot sta bila dva zeksa, in s tem izgleda manj reven. ===''Nagrada''=== Lenčkin in Anejev oče je bil [[drvar]]. Skupaj so stanovali v hiši, ki je bila v lasti drugega gospodarja. Slednji je Lenčkinemu in Anejevemu očetu naročil, naj poseka [[gozd]]. Vsi trije so se tako nemudoma lotili dela in tako sta z mukami očetu pomagala tudi Lenčka in Anej. Ko je prišel gospodar, je bilo nekaj dela že opravljenega in tako je Lenčki in Aneju obljubil veliko nagrado, če bosta pridno delala. Tako sta začela Lenčka in Anej tekmovati, kdo bo več naredil. Delo je bilo zato hitro opravljeno, a gospodar je dal očetu premalo denarja. Ko je že odhajal, ga je oče spomnil, da je tudi Lenčki in Aneju dolžan nagrado. A gospodar je to preslišal in tako sta Lenčka in Anej ostala brez plačila. ===''Prvi maj''=== Prežihov Voranc je vsako jutro ob zori (pred šolskim poukom) zgodaj vstal ter odšel past [[ovca|ovce]]. Nekega dne, ko se je sprehajal po gozdni poti, je zaslišal ljudi. Skril se je za [[grm]], kjer je spremljal dogajanje. Ljudje so se mu začeli približevati in bolj kot so se bližali, bolj ga je bilo strah. Opazil je, da ljudje nosijo v gumbnicah rdeče [[nagelj|nageljn]]e. A ljudje so kmalu opazili, da se skriva. Ves v zadregi je prišel iz grmičevja. Vedel je, da so to bogati ljudje, on sam pa je bil zelo reven. Med njimi je bila lepa deklica, ki je nosila rdeč nagelj. Ker je bil ravno takrat [[prvi maj]], je Vorancu poklonila cvet. Voranc tega ni nikoli pozabil in ni se več sramoval bogatih ljudi. Zato jih je bolj spoštoval. ===''Višja matematika''=== Pripoved govori o Korejevem očetu, ki je meril drva. Njegov gospodar pa ga je vedno priganjal, naj napiše več, kot bo stranka kupila, in takrat bo dobil tudi višjo plačo. Napisal pa je še enkrat toliko, kot mu je rekel gospodar. In tako je prejemal zelo visoko plačo. Nekega večera, ko pa sta se Korejeva oče in mati pogovarjala, je Korej prisluhnil pogovoru. Takrat je Korej spoznal, kaj pomeni višja matematika. ===''Dobro jutro''=== Zgodba pripoveduje o Prežihovem Vorancu, ki ni vedel, kako bi pozdravil gospoda, ki je šel mimo njega. V šoli so se učili pozdravljati po nemško, oče pa mu je pravil, da mora pozdravljati po slovensko. Voranc zato ni vedel, kaj naj naredi, saj mu ni bilo jasno, ali je gospod Slovenec ali tujec. Pozdravil ga je po nemško, gospod pa mu je odzdravil po slovensko. Voranc od takrat naprej ni nikoli več pozdravil po nemško in rekel je, da ne bo nikoli več izdal svojega rodu. Od zdaj naprej bo poslušal očeta. ===''Potolčeni kramoh''=== {{glavni|Potolčeni kramoh}} Govori o dečku z imenom Cencelj, ki je bil posvojenec bogatega kmeta. Ker se niso klicali po pravih imenih, so mu sošolci dali vzdevek Potolčeni kramoh. Kadar ga je zaslišal, je bil ves besen in začel jih je tepsti. Imel je majhne noge, zato ga je v teku vsak premagal. Nekega dne je med igro lovil Voranca in ta je skočil čez potok. Ko je nerodni Cencelj hotel skočiti čez potok, ga je Voranc zbadal z vzdevkom in se mu posmehoval. Cencelj je bil užaljen in prizadet, da je Voranc tak kot vsi ostali. Prežih mu je takrat prisegel, da mu ne bo nikoli več rekel Potolčeni kramoh. Obljubil mu je, da če ga bo še kdo tako poklical, ga bo pretepel, in postala sta prava prijatelja. ===''Bolečina''=== Ta zgodba govori o Lovru, ki si je zelo želel, da bi nekoč zgorela šola. Ko je pasel ovce, je videl, da se je blizu šole vnel požar in je zgorela cerkev, gostilna in še nekaj javnih zgradb. Voranc si je tedaj še bolj želel, da bi plameni zajeli tudi šolo. Vendar tega ni dočakal. Bil je neizmerno žalosten, kajti šola ni in ni hotela zgoreti. Ko je popasel čredo, se je ves žalosten odpravil proti domu. Domov se je vrnil ves objokan. Mama ga je vprašala, kaj je narobe z njim, in ko je izvedela, je bila razočarana nad njim. ===''Levi devžej''=== {{glavni|Levi devžej}} Ta črtica govori o Prežihovi materi in sosedovih otrocih. Sosedovi otroci so bili zelo revni. Večkrat so prišli na obisk in Vorančeva mati jim je pogosto poklonila nekaj hrane. Vsakemu je dala velik kos belega kruha. Včasih je dala največjemu dečku kos kruha tudi za mačeho. Poleg tega jim je v žepe natresla tudi suho sadje, zato so otroci k njej nosili oblačila z zelo velikimi žepi. In tako je bilo iz dneva v dan, zato so bili Prežihovi otroci že rahlo v skrbeh, saj so začeli sumiti, da ima njihova mati rajši sosedove otroke kot njih. A to ni bilo res. Prežihova mati je imela svoje otroke ravno tako rada, a je hotela biti dobra soseda, zato je pomagala tudi njim. ===''Prvo pismo''=== Pripoved govori o mladem Vorancu, ki je moral napisati pismo svojemu bratu. Mati je želela, da pismo napiše prav on, saj je znal edini pisati. Pripravila mu je [[papir]] in črnilo, narekovala mu je besedilo, on pa je pisal. Ko je že skoraj končal, je po nesreči naredil veliko packo. Doma so imeli le ta papir, zato je bila mati zelo razočarana. Voranc je hitro stekel po pivnik, a packe ni mogel izbrisati. Začel je pisati naslov. Ko ga je že skorajda končal, je bilo treba napisati še kraj, kamor bo pismo poslano. A tukaj je nastal problem, saj ni vedel, ali naj napiše po nemško Klagenfurt (kot je svetovala mati) ali [[Celovec|po slovensko Celovec]], kar je zagovarjal oče. Napisal je tako, kot je zahteval oče: Celovec. Ko je pismo končal, ga je skrbno oddal v nabiralnik. Nikoli niso izvedeli, ali je pismo prispelo. ===''Ajdovo strnišče''=== {{wikivir}} To poglavje govori o Vorančevi babici, ki je žela [[strnišče|ajdo]]. Voranc je opazoval svojo babico, kako težko žanje, zato ji je rekel, naj gre počivat, saj je že v letih in je čas, da se spočije. A babica ga ni poslušala in je delala naprej. Rekla mu je, da si želi še zadnjič žeti [[ajda|ajdo]]. Voranc jo je pustil dalje žeti. Babica je čez nekaj tednov umrla. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Prežihovega Voranca]] [[Kategorija:Slovenske črtice]] 3gi53qmqf8wedtkysx119leqvcoh2m9 6659788 6659767 2026-04-14T18:30:54Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-22941-26|~2026-22941-26]] ([[User talk:~2026-22941-26|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] 6413537 wikitext text/x-wiki :''Za istoimensko rastlino glej [[šmarnica (roža)]].'' '''Solzice''' so zbirka enajstih [[črtica (književnost)|črtic]] [[slovenci|slovenskega]] [[pisatelj]]a [[Lovro Kuhar|Lovra Kuharja]] – Prežihovega Voranca. Zbirka je izšla leta 1949, posvetil pa jo je svoji materi. Izid knjige je pisatelj dočakal v bolnišnici in kmalu zatem umrl. Uvod k zbirki je napisal [[Oton Župančič]]. Solzice so zadnje objavljeno pisateljevo delo. Vse črtice razen dveh (''Višja matematika'' in ''Nagrada'') govorita o pisateljevem otroštvu in njegovih doživljajih ter občutjih – izražanje čustev je ena glavnih značilnosti črtic. == Vsebina zbirke == [[Slika:C.m. cv. Rosea.JPG|thumb|Šmarnice ali solzice.|232x232px]] ===''Solzice ''=== Prva črtica pripoveduje o Prežihovem Vorancu, ki je moral zjutraj navsezgodaj pasti živino v globeli, imenovani Pekel. To mu ni bilo težko, a se je bal iti v Pekel, saj je bilo tam zelo grozljivo. Ko je prišel tja, se je močno ustrašil in objokan stekel domov, oče in mati pa ga nista več pustila v Pekel. Nekega dne si je mati zelo želela solzic, ki pa so rasle le še tam. Voranc je šel v globel in materi prinesel šop solzic ter s tem premagal strah. ===''Tri pisanke''=== Zgodba pripoveduje o [[Velika noč|veliki noči]]. Prežihov Voranc je na poti srečal deklico in dečka, odločili so se odpreti vse tri [[Pisanica|pisanke]]. To Vorancu ni bilo najbolj všeč in sram ga je bilo, saj je imel sam najmanjšo. Deklico je prosil, naj mu da denar iz svoje pisanke, ker je bila deklica tako ali tako namenjena k njim. Ko je bil sam, je denar dal v svojo pisanko in počutil se je bolje, ker lahko siroti da več denarja, kot sta bila dva zeksa, in s tem izgleda manj reven. ===''Nagrada''=== Lenčkin in Anejev oče je bil [[drvar]]. Skupaj so stanovali v hiši, ki je bila v lasti drugega gospodarja. Slednji je Lenčkinemu in Anejevemu očetu naročil, naj poseka [[gozd]]. Vsi trije so se tako nemudoma lotili dela in tako sta z mukami očetu pomagala tudi Lenčka in Anej. Ko je prišel gospodar, je bilo nekaj dela že opravljenega in tako je Lenčki in Aneju obljubil veliko nagrado, če bosta pridno delala. Tako sta začela Lenčka in Anej tekmovati, kdo bo več naredil. Delo je bilo zato hitro opravljeno, a gospodar je dal očetu premalo denarja. Ko je že odhajal, ga je oče spomnil, da je tudi Lenčki in Aneju dolžan nagrado. A gospodar je to preslišal in tako sta Lenčka in Anej ostala brez plačila. ===''Prvi maj''=== Prežihov Voranc je vsako jutro ob zori (pred šolskim poukom) zgodaj vstal ter odšel past [[ovca|ovce]]. Nekega dne, ko se je sprehajal po gozdni poti, je zaslišal ljudi. Skril se je za [[grm]], kjer je spremljal dogajanje. Ljudje so se mu začeli približevati in bolj kot so se bližali, bolj ga je bilo strah. Opazil je, da ljudje nosijo v gumbnicah rdeče [[nagelj|nageljn]]e. A ljudje so kmalu opazili, da se skriva. Ves v zadregi je prišel iz grmičevja. Vedel je, da so to bogati ljudje, on sam pa je bil zelo reven. Med njimi je bila lepa deklica, ki je nosila rdeč nagelj. Ker je bil ravno takrat [[prvi maj]], je Vorancu poklonila cvet. Voranc tega ni nikoli pozabil in ni se več sramoval bogatih ljudi. Zato jih je bolj spoštoval. ===''Višja matematika''=== Pripoved govori o Korejevem očetu, ki je meril drva. Njegov gospodar pa ga je vedno priganjal, naj napiše več, kot bo stranka kupila, in takrat bo dobil tudi višjo plačo. Napisal pa je še enkrat toliko, kot mu je rekel gospodar. In tako je prejemal zelo visoko plačo. Nekega večera, ko pa sta se Korejeva oče in mati pogovarjala, je Korej prisluhnil pogovoru. Takrat je Korej spoznal, kaj pomeni višja matematika. ===''Dobro jutro''=== Zgodba pripoveduje o Prežihovem Vorancu, ki ni vedel, kako bi pozdravil gospoda, ki je šel mimo njega. V šoli so se učili pozdravljati po nemško, oče pa mu je pravil, da mora pozdravljati po slovensko. Voranc zato ni vedel, kaj naj naredi, saj mu ni bilo jasno, ali je gospod Slovenec ali tujec. Pozdravil ga je po nemško, gospod pa mu je odzdravil po slovensko. Voranc od takrat naprej ni nikoli več pozdravil po nemško in rekel je, da ne bo nikoli več izdal svojega rodu. Od zdaj naprej bo poslušal očeta. ===''Potolčeni kramoh''=== {{glavni|Potolčeni kramoh}} Govori o dečku z imenom Cencelj, ki je bil posvojenec bogatega kmeta. Ker se niso klicali po pravih imenih, so mu sošolci dali vzdevek Potolčeni kramoh. Kadar ga je zaslišal, je bil ves besen in začel jih je tepsti. Imel je majhne noge, zato ga je v teku vsak premagal. Nekega dne je med igro lovil Voranca in ta je skočil čez potok. Ko je nerodni Cencelj hotel skočiti čez potok, ga je Voranc zbadal z vzdevkom in se mu posmehoval. Cencelj je bil užaljen in prizadet, da je Voranc tak kot vsi ostali. Prežih mu je takrat prisegel, da mu ne bo nikoli več rekel Potolčeni kramoh. Obljubil mu je, da če ga bo še kdo tako poklical, ga bo pretepel, in postala sta prava prijatelja. ===''Bolečina''=== Ta zgodba govori o Vorancu, ki si je zelo želel, da bi nekoč zgorela šola. Ko je pasel ovce, je videl, da se je blizu šole vnel požar in je zgorela cerkev, gostilna in še nekaj javnih zgradb. Voranc si je tedaj še bolj želel, da bi plameni zajeli tudi šolo. Vendar tega ni dočakal. Bil je neizmerno žalosten, kajti šola ni in ni hotela zgoreti. Ko je popasel čredo, se je ves žalosten odpravil proti domu. Domov se je vrnil ves objokan. Mama ga je vprašala, kaj je narobe z njim, in ko je izvedela, je bila razočarana nad njim. ===''Levi devžej''=== {{glavni|Levi devžej}} Ta črtica govori o Prežihovi materi in sosedovih otrocih. Sosedovi otroci so bili zelo revni. Večkrat so prišli na obisk in Vorančeva mati jim je pogosto poklonila nekaj hrane. Vsakemu je dala velik kos belega kruha. Včasih je dala največjemu dečku kos kruha tudi za mačeho. Poleg tega jim je v žepe natresla tudi suho sadje, zato so otroci k njej nosili oblačila z zelo velikimi žepi. In tako je bilo iz dneva v dan, zato so bili Prežihovi otroci že rahlo v skrbeh, saj so začeli sumiti, da ima njihova mati rajši sosedove otroke kot njih. A to ni bilo res. Prežihova mati je imela svoje otroke ravno tako rada, a je hotela biti dobra soseda, zato je pomagala tudi njim. ===''Prvo pismo''=== Pripoved govori o mladem Vorancu, ki je moral napisati pismo svojemu bratu. Mati je želela, da pismo napiše prav on, saj je znal edini pisati. Pripravila mu je [[papir]] in črnilo, narekovala mu je besedilo, on pa je pisal. Ko je že skoraj končal, je po nesreči naredil veliko packo. Doma so imeli le ta papir, zato je bila mati zelo razočarana. Voranc je hitro stekel po pivnik, a packe ni mogel izbrisati. Začel je pisati naslov. Ko ga je že skorajda končal, je bilo treba napisati še kraj, kamor bo pismo poslano. A tukaj je nastal problem, saj ni vedel, ali naj napiše po nemško Klagenfurt (kot je svetovala mati) ali [[Celovec|po slovensko Celovec]], kar je zagovarjal oče. Napisal je tako, kot je zahteval oče: Celovec. Ko je pismo končal, ga je skrbno oddal v nabiralnik. Nikoli niso izvedeli, ali je pismo prispelo. ===''Ajdovo strnišče''=== {{wikivir}} To poglavje govori o Vorančevi babici, ki je žela [[strnišče|ajdo]]. Voranc je opazoval svojo babico, kako težko žanje, zato ji je rekel, naj gre počivat, saj je že v letih in je čas, da se spočije. A babica ga ni poslušala in je delala naprej. Rekla mu je, da si želi še zadnjič žeti [[ajda|ajdo]]. Voranc jo je pustil dalje žeti. Babica je čez nekaj tednov umrla. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dela Prežihovega Voranca]] [[Kategorija:Slovenske črtice]] bk53gc45lqidxysca3w3vi5wnlm0vpm Nebotičnik, Ljubljana 0 65625 6659756 6546079 2026-04-14T16:21:41Z G-Cup 10746 6659756 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba | name = Nebotičnik | image = Nebotičnik after renovation Skyscraper Ljubljana 2012.jpg | image_size = 120px | caption = Nebotičnik po obnovi, pogled proti jugu prek [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovenske ceste]] | location = [[Štefanova ulica, Ljubljana|Štefanova ulica]] 1<br />[[Ljubljana]], [[Slovenija]] | map_type = Ljubljana-center | map_alt = Zemljevid centra Ljubljane | map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane | start_date = 1931 | completion_date = 1933 | opening = 21. februar 1933<ref>{{navedi novice| url=http://www.24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/sva-sla-na-malo-teraso-ljubljanski-neboticnik-praznuje-80-let.html |title='Sva šla na malo teraso' – ljubljanski Nebotičnik praznuje 80 let |date=20.2.2013 |accessdate=12.3.2013 |work=[[24ur.com]]}}</ref> | building_type = večnamenski | antenna_spire = | roof = 70,35 m | top_floor = | floor_count = 13 | elevator_count = 3 | cost = | floor_area = | architect = [[Vladimir Šubic]], [[Ladislav Kham]], [[Ivo Medved]], [[Marjan Mušič]], [[Marjan Sever]], [[Bojan Stupica]] | structural_engineer = [[Stanko Dimnik]] (statik) | client = Pokojninski sklad | developer = | owner = | management = | references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ljubljana - Nebotičnik | rkd_tip = nsdp | razglasitev_rkd_tip = 23. december 2003 | refšt=376 | arhitekt = | kipar = | restavrator = | lokacija = | občina = Ljubljana <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Nebotičnik''' je ena izmed najbolj prepoznanih stavb v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Stoji v strogem centru [[Ljubljana|Ljubljane]] na vogalu [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovenske]] in [[Štefanova ulica|Štefanove]] ceste. ==Etimologija== Beseda ''[[nebotičnik]]'' pomeni zelo visoko večnadstropno, stolpasto stavbo s sorazmerno majhno tlorisno površino.<ref>SSKJ, Bogo Zupančič, ''Ljubljanski Nebotičnik, Denar in arhitektura'', Ljubljana, 2001.</ref> Sama beseda je zložena iz 'nebo' + 'tikati se', ker naj bi bil nebotičnik tako visok, da se dotika neba. == Zgodovina == [[Slika:Postcard of Nebotičnik (2).jpg|sličica|140px|left|Nebotičnik na razglednici s sredine 20. stoletja]] Ljubljanski nebotičnik je bil odprt 21.&nbsp;februarja&nbsp;1933.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.si/books?id=W-pXAAAAMAAJ |first=Darinka |last=Kladnik |title=Mestna hiša v Ljubljani: pomembni dogodki v zgodovini mesta |page=121 |year=1996 |publisher=Viharnik |isbn=9789616057059}}</ref> Po naročilu ''Pokojninskega sklada'' ga je projektiral [[arhitekt]] [[Vladimir Šubic]], zgradil pa ljubljanski stavbenik [[Ivan Bricelj]]. Objekt je postavljen blizu lokacije nekdanjega [[srednji vek|srednjeveškega]] [[samostan]]a. Gradbeniki so med začetnimi deli pri kopanju nekaj metrov pod površjem naleteli na [[vodnjak]] iz [[13. stoletje|13. stoletja]]. V temeljni kamen ljubljanskega Nebotičnika je vrezan verz [[Oton Župančič|Otona Župančiča]]: »Da naše zrno bo imelo leho in nam bo letina pod varno streho«. == Značilnosti == [[Slika:Spiral stairs (спирално степениште).jpg|thumb|left|200px|Spiralno stopnišče Nebotičnika, v slogu ''[[art déco]]'']] [[Slika:Wooden spiral stairs (Nebotičnik, Ljubljana).jpg|sličica|200px|Spiralne lesene stopnice ki vodijo v VIP salon|left]] Ob odprtju je bila to najvišja stavba v srednji [[Evropa|Evrop]]i in do druge svetovne vojne najvišja stavba na [[Balkan]]u.<ref>{{navedi novice |url=https://old.delo.si/novice/ljubljana/mesto-skozi-cas-neboticnik.html |title=Mesto skozi čas: Nebotičnik |newspaper=Delo.si |first=Boris |last=Dolničar |date=3. januar 2017}}</ref> Projekt je izdelal [[Vladimir Šubic]] s pomočjo statika [[Stanko Dimnik|Stanka Dimnika]] ter arhitektov [[Ladislav Kham|Ladislava Khama]], [[Ivo Medved|Iva Medveda]] (paviljon na terasi), [[Marjan Mušič|Marjana Mušiča]] (tempieto na vrhu), [[Marjan Sever|Marjana Severja]] in [[Bojan Stupica|Bojana Stupica]] (oprema v kavarni). Stavba je okrašena s kipom [[Lojze Dolinar|Lojzeta Dolinarja]] (v višini 6. nadstropja je štirimetrski kip v prihodnost zazrte Genije). Monumentalno [[preddverje]] v pritličju je obloženo s poliranim podpeškim kamnom, krasijo pa ga štiri glave [[penati|penat]]ov [[France Gorše|Franceta Goršeta]], po grško-rimski [[Mitologija|mitologiji]] hišnih varuhov, zavetnikov doma in družine. Okrasje nad glavnim vhodom in relief na prizidanem bloku sta delo [[Boris Kalin|Borisa Kalina]]. V višja nadstropja je že ob dozidavi vozilo več [[dvigalo|dvigal]], kar je bila velika novost, sicer pa je za dostop zgrajeno tudi monumentalno spiralno [[stopnišče]]. [[Kavarna]] je bila ob odprtju urejena z izbrano opremo in dekoracijo po vzoru ameriških in dunajskih kavarn. Stene so bile obložene s kraškim poliranim kamnom, strop okrašen z zlatim meandrom na modri podlagi, na oknih so bile žametne zavese. Razgled na mesto pa je ostal veličasten.<ref name="Bukovec2011">{{navedi revijo |url=http://www.adria.si/assets/Uploads/adria-inflight-APR-MAJ-2011.pdf |title=Nebotičnik |journal=Adria Airways In-Flight Magazine |first=Alja |last=Bukovec |pages=80–87 |issn=1318-0789 |language=sl, en }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zasnova modernistične stavbe temelji na [[neoklasicizem|neoklasičnih]] in [[art déco]] vzorih z dekorativnimi pilastri in loki v zgornjih nadstropjih ter steklenim paviljonom nad teraso. Oblika sledi klasični tripartitni delitvi stolpnice, katerega začetnik je bil ameriški arhitekt [[Louis Sullivan]]. Sestavljen je tako, da na ulico in pešce učinkuje homogeno. Na vrhu je javno dostopen paviljon. Nadgradnja steklenega paviljona je krožni tempelj z drogom za zastavo Okras na vrhu je bil dodan po zaključku gradnje stolpa. Na fasadi so enakomerno razporejena pravokotna okna z okvirji iz kamna, poudarjenimi v pritličju in prvem nadstropju in s polkrožnimi okni v kavarni v 11. nadstropju. Konstrukcija je armiranobetonska skeletna konstrukcija z vmesnimi [[beton]]skimi in [[opeka|opečnatimi]] stenami, ki temelji na 16 betonskih t. i. [[Globoko temeljenje|vodnjakih]], segajočih 12,35 metra globoko vse do trdne skale.<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/ze-90-let-blizu-sonca-in-modrega-neba |last=Bojc |first=Saša |title=Že 90 let blizu sonca in modrega neba |newspaper=Delo.si |date=2. marec 2023}}</ref> Nebotičnik je do konice visok nekaj čez 70 m. Zgrajen je potresno varno. Inženir Dimnik je [[statika|statiko]] računal po zahtevnem in zanesljivem japonskem modelu in je pri izračunu upošteval kar 35-kratni potresni faktor. Geološko poročilo za gradnjo stavbe je pripravil [[Karel Hinterlechner]].<ref>{{navedi revijo |url=https://www.proteus.si/wp-content/uploads/2015/01/proteus-oktober-za-net-1.pdf |last=Brenčič |first=Mihael |title=Karel Hinterlechner – utemeljitelj slovenske geološke šole |journal=Proteus |volume=77 |issue=2 |date=oktober 2014}}</ref> Prvih šest [[nadstropje|nadstropij]] (pritličje in 5 nadstropij) je zapolnjenih s poslovnimi prostori, medtem ko so od 6. do 9. nadstropja ohranjeni stanovanjski prostori. Za tedanji čas so bile zanimive stropne luči z jedkanimi stekli, ki jih je izdelal ljubljanski oblikovalec [[steklo|stekla]] [[Ivan Klein]], in posebno [[ogledalo]] pred vstopom v kavarni, ki je ob pogledu vanj oblikovalo vitko linijo telesa. V današnjem stropu so še tri originalne matirane luči ter svetilke [[pasarstvo|pasarstva]] Kregar in originalna drsna vrata, tedaj narejena po ameriških zgledih. V kavarni so na začetku stregli samo v kristalu in srebru.<ref>{{navedi časopis |url=http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/ljubljanski-neboticnik-praznuje-80-rojstni-dan |last=Kastelic |first=Lovro |title=Ljubljanski Nebotičnik praznuje 80. rojstni dan |newspaper=Slovenske novice |date=19. februar 2013}}</ref> Na vrhu nebotičnika je bila po privatizaciji (2007) prenovljena in v restavracijo spremenjena občasno odprta kavarna. Nad njo je terasa s poletno slaščičarno. Pokojninski zavod je s pomočjo arhitekta Šubica zgradil tudi stanovanjski blok ob nekdanji Gajevi in del pasaže v smeri Cankarjeve ceste. Blok je del skupne stavbe s poenotenimi elementi arhitekture. == Glej tudi == * [[Seznam zgradb in objektov v Ljubljani]] * [[Seznam najvišjih stavb v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Nebotičnik}} * [https://www.neboticnik.si/zgodovina/ Nebotičnik] * [http://www.burger.si/Ljubljana/Ustanove_Neboticnik.htm Burger.si] * [https://n1info.si/novice/slovenija/ljubljanski-neboticnik-zavidali-so-nam-ga-tako-v-zagrebu-kot-v-beogradu/ Kako so gradili nebotičnik] {{Ljubljana}} {{Kulturni spomeniki dp SLO}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Ljubljani]] [[Kategorija:Sodobna arhitektura v Ljubljani]] [[Kategorija:Kulturni spomeniki državnega pomena]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1933]] [[Kategorija:Dela Vladimirja Šubica]] [[Kategorija:Neoklasicistična arhitektura v Sloveniji]] [[Kategorija:Nebotičniki v Sloveniji]] {{normativna kontrola}} md5y9mb4qakkrxfacj3wc1znhfwww4t 6659961 6659756 2026-04-15T11:08:15Z G-Cup 10746 /* Značilnosti */ 6659961 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba | name = Nebotičnik | image = Nebotičnik after renovation Skyscraper Ljubljana 2012.jpg | image_size = 120px | caption = Nebotičnik po obnovi, pogled proti jugu prek [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovenske ceste]] | location = [[Štefanova ulica, Ljubljana|Štefanova ulica]] 1<br />[[Ljubljana]], [[Slovenija]] | map_type = Ljubljana-center | map_alt = Zemljevid centra Ljubljane | map_caption = Lega na zemljevidu centra Ljubljane | start_date = 1931 | completion_date = 1933 | opening = 21. februar 1933<ref>{{navedi novice| url=http://www.24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/sva-sla-na-malo-teraso-ljubljanski-neboticnik-praznuje-80-let.html |title='Sva šla na malo teraso' – ljubljanski Nebotičnik praznuje 80 let |date=20.2.2013 |accessdate=12.3.2013 |work=[[24ur.com]]}}</ref> | building_type = večnamenski | antenna_spire = | roof = 70,35 m | top_floor = | floor_count = 13 | elevator_count = 3 | cost = | floor_area = | architect = [[Vladimir Šubic]], [[Ladislav Kham]], [[Ivo Medved]], [[Marjan Mušič]], [[Marjan Sever]], [[Bojan Stupica]] | structural_engineer = [[Stanko Dimnik]] (statik) | client = Pokojninski sklad | developer = | owner = | management = | references = | extra = {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Ljubljana - Nebotičnik | rkd_tip = nsdp | razglasitev_rkd_tip = 23. december 2003 | refšt=376 | arhitekt = | kipar = | restavrator = | lokacija = | občina = Ljubljana <!--predvsem za namene kategorizacije--> }} }} '''Nebotičnik''' je ena izmed najbolj prepoznanih stavb v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Stoji v strogem centru [[Ljubljana|Ljubljane]] na vogalu [[Slovenska cesta, Ljubljana|Slovenske]] in [[Štefanova ulica|Štefanove]] ceste. ==Etimologija== Beseda ''[[nebotičnik]]'' pomeni zelo visoko večnadstropno, stolpasto stavbo s sorazmerno majhno tlorisno površino.<ref>SSKJ, Bogo Zupančič, ''Ljubljanski Nebotičnik, Denar in arhitektura'', Ljubljana, 2001.</ref> Sama beseda je zložena iz 'nebo' + 'tikati se', ker naj bi bil nebotičnik tako visok, da se dotika neba. == Zgodovina == [[Slika:Postcard of Nebotičnik (2).jpg|sličica|140px|left|Nebotičnik na razglednici s sredine 20. stoletja]] Ljubljanski nebotičnik je bil odprt 21.&nbsp;februarja&nbsp;1933.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.si/books?id=W-pXAAAAMAAJ |first=Darinka |last=Kladnik |title=Mestna hiša v Ljubljani: pomembni dogodki v zgodovini mesta |page=121 |year=1996 |publisher=Viharnik |isbn=9789616057059}}</ref> Po naročilu ''Pokojninskega sklada'' ga je projektiral [[arhitekt]] [[Vladimir Šubic]], zgradil pa ljubljanski stavbenik [[Ivan Bricelj]]. Objekt je postavljen blizu lokacije nekdanjega [[srednji vek|srednjeveškega]] [[samostan]]a. Gradbeniki so med začetnimi deli pri kopanju nekaj metrov pod površjem naleteli na [[vodnjak]] iz [[13. stoletje|13. stoletja]]. V temeljni kamen ljubljanskega Nebotičnika je vrezan verz [[Oton Župančič|Otona Župančiča]]: »Da naše zrno bo imelo leho in nam bo letina pod varno streho«. == Značilnosti == [[Slika:Spiral stairs (спирално степениште).jpg|thumb|left|200px|Spiralno stopnišče Nebotičnika, v slogu ''[[art déco]]'']] [[Slika:Wooden spiral stairs (Nebotičnik, Ljubljana).jpg|sličica|200px|Spiralne lesene stopnice ki vodijo v VIP salon|left]] Ob odprtju je bila to najvišja stavba v srednji [[Evropa|Evrop]]i in do druge svetovne vojne najvišja stavba na [[Balkan]]u.<ref>{{navedi novice |url=https://old.delo.si/novice/ljubljana/mesto-skozi-cas-neboticnik.html |title=Mesto skozi čas: Nebotičnik |newspaper=Delo.si |first=Boris |last=Dolničar |date=3. januar 2017}}</ref> Projekt je izdelal [[Vladimir Šubic]] s pomočjo statika [[Stanko Dimnik|Stanka Dimnika]] ter arhitektov [[Ladislav Kham|Ladislava Khama]], [[Ivo Medved|Iva Medveda]] (paviljon na terasi), [[Marjan Mušič|Marjana Mušiča]] (tempieto na vrhu), [[Marjan Sever|Marjana Severja]] in [[Bojan Stupica|Bojana Stupica]] (oprema v kavarni). Stavba je okrašena s kipom [[Lojze Dolinar|Lojzeta Dolinarja]] (v višini 6. nadstropja je štirimetrski kip v prihodnost zazrte Genije). Monumentalno [[preddverje]] v pritličju je obloženo s poliranim podpeškim kamnom, krasijo pa ga štiri glave [[penati|penat]]ov kiparja [[France Gorše|Franceta Goršeta]], po grško-rimski [[Mitologija|mitologiji]] hišnih varuhov, zavetnikov doma in družine. Okrasje nad glavnim vhodom in relief na prizidanem bloku sta delo [[Boris Kalin|Borisa Kalina]]. V višja nadstropja je že ob dozidavi vozilo več [[dvigalo|dvigal]], kar je bila velika novost, sicer pa je za dostop zgrajeno tudi monumentalno spiralno [[stopnišče]]. [[Kavarna]] je bila ob odprtju urejena z izbrano opremo in dekoracijo po vzoru ameriških in dunajskih kavarn. Stene so bile obložene s kraškim poliranim kamnom, strop okrašen z zlatim meandrom na modri podlagi, na oknih so bile žametne zavese. Razgled na mesto pa je ostal veličasten.<ref name="Bukovec2011">{{navedi revijo |url=http://www.adria.si/assets/Uploads/adria-inflight-APR-MAJ-2011.pdf |title=Nebotičnik |journal=Adria Airways In-Flight Magazine |first=Alja |last=Bukovec |pages=80–87 |issn=1318-0789 |language=sl, en }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zasnova modernistične stavbe temelji na [[neoklasicizem|neoklasičnih]] in [[art déco]] vzorih z dekorativnimi pilastri in loki v zgornjih nadstropjih ter steklenim paviljonom nad teraso. Oblika sledi klasični tripartitni delitvi stolpnice, katerega začetnik je bil ameriški arhitekt [[Louis Sullivan]]. Sestavljen je tako, da na ulico in pešce učinkuje homogeno. Na vrhu je javno dostopen paviljon. Nadgradnja steklenega paviljona je krožni tempelj z drogom za zastavo Okras na vrhu je bil dodan po zaključku gradnje stolpa. Na fasadi so enakomerno razporejena pravokotna okna z okvirji iz kamna, poudarjenimi v pritličju in prvem nadstropju in s polkrožnimi okni v kavarni v 11. nadstropju. Konstrukcija je armiranobetonska skeletna konstrukcija z vmesnimi [[beton]]skimi in [[opeka|opečnatimi]] stenami, ki temelji na 16 betonskih t. i. [[Globoko temeljenje|vodnjakih]], segajočih 12,35 metra globoko vse do trdne skale.<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/ze-90-let-blizu-sonca-in-modrega-neba |last=Bojc |first=Saša |title=Že 90 let blizu sonca in modrega neba |newspaper=Delo.si |date=2. marec 2023}}</ref> Nebotičnik je do konice visok nekaj čez 70 m. Zgrajen je potresno varno. Inženir Dimnik je [[statika|statiko]] računal po zahtevnem in zanesljivem japonskem modelu in je pri izračunu upošteval kar 35-kratni potresni faktor. Geološko poročilo za gradnjo stavbe je pripravil [[Karel Hinterlechner]].<ref>{{navedi revijo |url=https://www.proteus.si/wp-content/uploads/2015/01/proteus-oktober-za-net-1.pdf |last=Brenčič |first=Mihael |title=Karel Hinterlechner – utemeljitelj slovenske geološke šole |journal=Proteus |volume=77 |issue=2 |date=oktober 2014}}</ref> Prvih šest [[nadstropje|nadstropij]] (pritličje in 5 nadstropij) je zapolnjenih s poslovnimi prostori, medtem ko so od 6. do 9. nadstropja ohranjeni stanovanjski prostori. Za tedanji čas so bile zanimive stropne luči z jedkanimi stekli, ki jih je izdelal ljubljanski oblikovalec [[steklo|stekla]] [[Ivan Klein]], in posebno [[ogledalo]] pred vstopom v kavarni, ki je ob pogledu vanj oblikovalo vitko linijo telesa. V današnjem stropu so še tri originalne matirane luči ter svetilke [[pasarstvo|pasarstva]] Kregar in originalna drsna vrata, tedaj narejena po ameriških zgledih. V kavarni so na začetku stregli samo v kristalu in srebru.<ref>{{navedi časopis |url=http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/ljubljanski-neboticnik-praznuje-80-rojstni-dan |last=Kastelic |first=Lovro |title=Ljubljanski Nebotičnik praznuje 80. rojstni dan |newspaper=Slovenske novice |date=19. februar 2013}}</ref> Na vrhu nebotičnika je bila po privatizaciji (2007) prenovljena in v restavracijo spremenjena občasno odprta kavarna. Nad njo je terasa s poletno slaščičarno. Sledile so manjše predelave gostinskih prostorov. Pokojninski zavod je s pomočjo arhitekta Šubica zgradil tudi stanovanjski blok ob nekdanji Gajevi in del pasaže v smeri Cankarjeve ceste. Blok je del skupne stavbe s poenotenimi elementi arhitekture. == Glej tudi == * [[Seznam zgradb in objektov v Ljubljani]] * [[Seznam najvišjih stavb v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Nebotičnik}} * [https://www.neboticnik.si/zgodovina/ Nebotičnik] * [http://www.burger.si/Ljubljana/Ustanove_Neboticnik.htm Burger.si] * [https://n1info.si/novice/slovenija/ljubljanski-neboticnik-zavidali-so-nam-ga-tako-v-zagrebu-kot-v-beogradu/ Kako so gradili nebotičnik] {{Ljubljana}} {{Kulturni spomeniki dp SLO}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Ljubljani]] [[Kategorija:Sodobna arhitektura v Ljubljani]] [[Kategorija:Kulturni spomeniki državnega pomena]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1933]] [[Kategorija:Dela Vladimirja Šubica]] [[Kategorija:Neoklasicistična arhitektura v Sloveniji]] [[Kategorija:Nebotičniki v Sloveniji]] {{normativna kontrola}} gr9a4at65x4rf3jdlni8m1fowhnj6sj Vlado Kreslin 0 71848 6659644 6642607 2026-04-14T12:21:21Z ~2026-22977-10 258211 LETO ROJSTVA 6659644 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Vlado Kreslin | Background = person | Birth_name = Vlado Kreslin | Alias = | Instrument = [[Pevec|vokal]], [[ustna harmonika]], [[kitara]], [[klavir]], [[boben]] | Genre = [[rock]], [[folk]], [[etno]], [[folk revival]], [[pop glasba|pop]] | Years_active = 1970–danes | Label = Založba Kreslin d.o.o | Associated_acts = Apollo, Špirit group, Horizont, [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]], [[Mali bogovi]], Beltinška banda }} '''Vlado Kreslin''', [[Slovenci|slovenski]] [[kantavtor]] in [[folk rock]] [[glasbenik]], * [[29. november]] [[1953]], [[Beltinci]]. == Življenjepis == Glasbeno karierO je začel leta 1970 kot bobnar v bandu ''Apollo''. Kot pevec je nastopal s skupinami Špirit group (Murska Sobota, 1973), Zodiac, Izvir, Horizont ([[Ljubljana]]) (1975–1978), Sanje in Avantura (Ljubljana) 1979. Leta 1980 je zmagal na [[slovenska popevka|slovenski popevki]] s skladbo ''Dan neskončnih sanj''. Leta 1983 se je priključil skupini [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]. Z njimi je posnel albuma ''[[Od višine se zvrti (album)|Od višine se zvrti]]'' 1986 ter ''[[Bogovi in ovce]]'' 1988. Nastopali so kot predskupina [[Rory Gallagher|Roryja Gallagherja]], [[R.E.M]], [[Michael Chapman|Michaela Chapmana]] in [[Bob Dylan|Boba Dylana]]. Leta 1991 je skupina prenehala delovati. Kreslin je vzporedno ustvarjal avtorsko glasbo, večinoma z soavtorjem in kitaristom [[Miro Tomassini|Mirom Tomassinijem]]. iz tega obdobja izhaja eden njegovih najbolj prepoznavnih hitov ''Tista črna kitara''. Leta 1991 se je pričel glasbeno družiti s starejšimi godci iz rojstnih [[Beltinci|Beltincev]] - [[Beltinška banda|Beltinško bando]]. Posvetil se je ljudski glasbi in povzročil pravi preporod slovenske etno glasbe. Približal jo je mlajšim generacijam, demarginaliziral in rehabilitiral je [[prekmurščina|prekmursko narečje]]. Z bandom [[Mali bogovi]] in [[Beltinška banda|Beltinško bando]] je pričel združevati včeraj in danes, lokalno in globalno. V [[Beltinška banda|Beltinški bandi]] delujeta sedaj že druga in tretja generacija ljudskih muzikantov. Najstarejši je Kreslinov oče, [[Milan Kreslin]] (rojen 1928). Kreslin pogosto sodeluje z drugimi glasbeniki, iz Slovenije ([[Siddharta]], [[Gal Gjurin|Gal]] in [[Severa Gjurin]]) in tujine ([[Allan Taylor]], Andy Irvine,[[The Walkabouts]], [[Rade Šerbedžija]], [[Parni valjak]], [[Hans Theessink]], [[Vlatko Stefanovski]], [[Chris Eckman]], [[Damir Imamović]], [[Dubliners]], [[Antonella Ruggiero]], [[Barcelona Klezmer and Gipsy Orchestra]], [[Ferus Mustafov]], [[Freres Guisse]], Divanhana, Senidah). Izdal je šestindvajset albumov z avtorsko glasbo, več pesniških zbirk, nastopal v filmih in gledališču kot igralec in avtor glasbe. Številne njegove pesmi so ponarodele, nekatere so postale navdih za romane, celovečerne filme in diplomske naloge. Leta 2009 je na gostovanju na Univerzi Yale prejel častni naziv Quincey Porter Fellow. Novembra 2018 je bil premierno predstavljen biografski dokumentarec [[Poj mi pesem (film)|Poj mi pesem]], ki ga je režiral [[Miran Zupanič]].<ref>{{Navedi splet|title=Vlado Kreslin|url=https://www.kreslin.com/pm/katalog/dokumentarni-film-poj-mi-pesem/|website=www.kreslin.com|accessdate=2021-05-24|language=sl}}</ref> Istega leta je na Festivalu šansona v Šibeniku prejel prvo nagrado. Leta [[2020]] je prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]],<ref>{{Navedi splet|title=Ježkova nagrada letos v roke ljubljencu občinstva Vladu Kreslinu|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/jezkova-nagrada-letos-v-roke-ljubljencu-obcinstva-vladu-kreslinu/539962|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ježkov nagrajenec Vlado Kreslin: "Tudi v teh časih nas rešuje ustvarjalnost"|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/jezkov-nagrajenec-vlado-kreslin-tudi-v-teh-casih-nas-resuje-ustvarjalnost/540276|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-24|language=sl}}</ref> leta 2021 pa [[Zlata piščal (nagrada)|Zlato piščal]] za življenjsko delo.<ref>{{Navedi splet|title=Kreslinu Zlata piščal za življenjsko delo - Pomurec.com|url=https://www.pomurec.com/vsebina/62534/Kreslinu_Zlata_piscal_za_zivljenjsko_delo|website=www.pomurec.com|accessdate=2021-05-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Zlata piščal za življenjsko delo Vladu Kreslinu|url=https://www.sta.si/2902914/zlata-piscal-za-zivljenjsko-delo-vladu-kreslinu|website=www.sta.si|accessdate=2021-05-24}}</ref> Je trikratni dobitnik nagrade Trusted Brand Reader's Digest (2015, 2021, 2022). Junija 2022 je prejel Red za zasluge za izjemen ustvarjalni prispevek k slovenski glasbeni umetnosti, predsednika republike Slovenije. === Zasebno === Je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]. Živi v [[Ljubljana|Ljubljani]] z ženo in tremi otroki. == Diskografija == [[Slika:Pero Lovšin and Vlado Kreslin.jpg|sličica|260x260_pik|S [[Peter Lovšin|Perom Lovšinom]].]] === Albumi === * ''Vlado Kreslin'', kaseta (ZKP RTV Ljubljana, 1985) *''[[Od višine se zvrti (album)|Od višine se zvrti]]'' - Martin Krpan, LP (ZKP RTV Ljubljana,1986) *''[[Bogovi in ovce|Bogovi in ovce]]'', Martin Krpan, LP (ZKP RTV Ljubljana,1988) *''Namesto koga roža cveti'' - Vlado Kreslin CD (ZKP RTV Ljubljana, 1991) *''Spominčice'' - Vlado Kreslin in Beltinška banda CD Bistrica,1992) *''Najlepša leta našega življenja'' - Vlado Kreslin in Beltinška banda CD (Bistrica, 1993) *''Nekega jutra, ko se zdani'' - Vlado Kreslin in Mali bogovi CD (Bistrica,1994) *''Pikapolonica -'' Vlado Kreslin, Mali bogovi in Beltinška banda CD (Čarna, 1996) *''Muzika'' - Vlado Kreslin CD (Čarna,1998) *''Ptič'' - Vlado Kreslin CD (Založba Kreslin, 2000) *''Kreslinčice'' - Vlado Kreslin 2 CD (Založba Kreslin, 2002) *''Woyzeck'' - Vlado Kreslin in igralci SNG DRama Ljubljana CD (Drama SNG, 2002) *''Generacija'' - Vlado Kreslin CD (Založba Kreslin, 2003) *''Koncert'' - CD in 2 DVD (Založba Kreslin, 2005) *''[[Cesta (album)|Cesta]]'' - Vlado Kreslin CD (Založba Kreslin, 2007) *''Cesta - Vlado Kreslin'' razširjena izdaja, CD(Založba Kreslin, 2009) *''Drevored'' - Vlado Kreslin CD (Založba Kreslin, 2010) *''Cankarjev dom LIVE - Vlado Kreslin 1992-2011'', posnetki s koncertov v Cankarjevem domu, CD, (Založba Kreslin, 2011) *''Čarobnice'' - Vlado Kreslin 3 CD (Založba Kreslin, 2013) *''Umjesto koga roža cveti'' - Vlado Kreslin CD (Dallas, 2013) *''Če bi midva se kdaj srečala'' - Vlado Kreslin CD, (Založba Kreslin, 2015) *Balkan Reunion - Barcelona Gipsy & Klezmer Orchestra & Vlado Kreslin CD (Diggers Music, Barcelona, 2016) *Never Lose Your Soul - Guisse - Kreslin - Leonardi CD (Intek, 2017 *Greatest HIts - Vlado Kreslin 2 CD (Croatia Records, 2019) *''[[Kreslinovanje]] - Vlado Kreslin'' LIVE 2 CD (ZKP RTV SLO, 2019) *Kreslinovanje - Vlado Kreslin LIVE 2 LP (ZKP RTV SLo, 2019) *''[[Kaj naj ti prinesem, draga|Kaj naj ti prinesem, draga]]'' - Vlado Kreslin CD (Založba Kreslin, 2019) *Namesto koga roža cveti LP (ZKP RTV, 2021) Živo - Vlado Kreslin in Teo Collori & Momento Cigano CD (Založba Kreslin, 2022) Kje si b'la doslej CD (Založba Kreslin, 2023) Križanke 2023 - Koncert, CD (Založba Kreslin, 2024) Izštekanih 10 Poklon Vladu Kreslinu, dvojni LP (ZKP RTV, 2024) == Knjige == * 1991 - ''Namesto koga roža cveti / Sonček je in ti si skuštrana'' - Vlado Kreslin in Zoran Predin (Lokvanj in Založba M&M) * 1999 - ''Besedila pesmi'' - Vlado Kreslin, besedila s prevodi v nemški, italijanski in angleški jezik ter kratek jezikovni vodič (Založba Drava, Celovec in Založba Čarna, Ljubljana) * 1999 - ''Pesmarica'' - 38 notnih zapisov in besedil, esejev (Založba Kreslin) * 2003 - ''Vriskanje in jok'' - pesniška zbirka (Založba GOGA); ponatis 2025 * 2006 - ''Venci'' - Povest o Beltinški bandi, pesniška zbirka in DVD (Založba Kreslin) * 2009 - ''Pojezije'' - pesniška zbirka (Založba Kreslin) * 2010 - ''Umijesto koga ruža cvijeta'' (prevod A.Burić, založba Šahinpahić, Sarajevo) * 2010 - ''Prije nego otvoriš oči'' (prevod G.Filipi, založba Dominović, Zagreb) * 2012 - ''Instead of Whom Does the Flower Bloom'' - The Poems of Vlado Kreslin (prevod Urška Charney, založba Guernica Editions Inc.) * 2018 - ''Zakartana ura'' (Beletrina) * 2019 - ''Prokockani sat'' (prevod Marina Vujčić, Ivan Sršen, Sandorf Zagreb) == Film == [[Slika:Vlado Kreslin Mary Coughlan 15082011 2s.jpg|thumb|270px|Vlado Kreslin z [[Mary Coughlan]] v [[Crikvenica|Crikvenici]]]] *''Ljubezni Blanke Kolak'' (B.Jurjaševič), glasba, 1986 *''[[Čisto pravi gusar]]'' (A.Tomašič), glasba, 1986 *''[[Korak čez (TV drama)|Korak čez]]'' (Igor Šmid), glasba Martin Krpan, 1988 *''Nekdo drug'', vloga, 1989 *''[[Halgato]]'' (A.Mlakar) vloga in glasba, 1994 *''Poredušov Janoš'' (A.Tomašič), glasba, 1998 *''[[Traktor, ljubezen in rock'n'roll|Traktor, ljubezen in rock'n'rol]]'' ( B.Djurić), vloga, 2006 *''[[Poj mi pesem]]'' (M.Zupanič), biografski dokumentarec, 2018 == TV serije == * ''[[Geniji ali genijalci]]'' (Babič, Vozny), glasba, 1985 == Gledališče == *''Rocky Horror Picture show'', kot Riff Raff, Drama SNG Maribor,1988 *''Jermanovo seme'', v vlogi samega sebe, Drama SNG Maribor, 1993 *''Faust TV'', kot Faust, Drama SNG Maribor,1996 *''Woyzeck'', glasba, DRama SNG Ljubljana, 2002 *''Three Other Sisters'', vloga in glasba, Theatre Gigante, Milwaukee,2010 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat}} {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{JezkoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kreslin, Vlado}} [[Kategorija:Slovenski kantavtorji]] [[Kategorija:Beltinška banda]] [[Kategorija:Mali bogovi]] [[Kategorija:Prekmurski glasbeniki]] [[Kategorija:Martin Krpan (glasbena skupina)]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]] [[Kategorija:Vlado Kreslin| ]] [[Kategorija:Osebnosti iz Občine Beltinci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski orgličarji]] a8sg6cuh549echhskmdnxoj28wjcovk 6659676 6659644 2026-04-14T12:55:04Z NDG 244193 redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-22977-10|~2026-22977-10]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-22977-10|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Janezdrilc (6659644): testna urejanja 6642607 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Vlado Kreslin | Background = person | Birth_name = Vlado Kreslin | Alias = | Instrument = [[Pevec|vokal]], [[ustna harmonika]], [[kitara]], [[klavir]], [[boben]] | Genre = [[rock]], [[folk]], [[etno]], [[folk revival]], [[pop glasba|pop]] | Years_active = 1970–danes | Label = Založba Kreslin d.o.o | Associated_acts = Apollo, Špirit group, Horizont, [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]], [[Mali bogovi]], Beltinška banda }} '''Vlado Kreslin''', [[Slovenci|slovenski]] [[kantavtor]] in [[folk rock]] [[glasbenik]], * [[29. november]] [[1953]], [[Beltinci]]. == Življenjepis == Glasbeno kariero je začel leta 1970 kot bobnar v bandu ''Apollo''. Kot pevec je nastopal s skupinami Špirit group (Murska Sobota, 1973), Zodiac, Izvir, Horizont ([[Ljubljana]]) (1975–1978), Sanje in Avantura (Ljubljana) 1979. Leta 1980 je zmagal na [[slovenska popevka|slovenski popevki]] s skladbo ''Dan neskončnih sanj''. Leta 1983 se je priključil skupini [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]. Z njimi je posnel albuma ''[[Od višine se zvrti (album)|Od višine se zvrti]]'' 1986 ter ''[[Bogovi in ovce]]'' 1988. Nastopali so kot predskupina [[Rory Gallagher|Roryja Gallagherja]], [[R.E.M]], [[Michael Chapman|Michaela Chapmana]] in [[Bob Dylan|Boba Dylana]]. Leta 1991 je skupina prenehala delovati. Kreslin je vzporedno ustvarjal avtorsko glasbo, večinoma z soavtorjem in kitaristom [[Miro Tomassini|Mirom Tomassinijem]]. iz tega obdobja izhaja eden njegovih najbolj prepoznavnih hitov ''Tista črna kitara''. Leta 1991 se je pričel glasbeno družiti s starejšimi godci iz rojstnih [[Beltinci|Beltincev]] - [[Beltinška banda|Beltinško bando]]. Posvetil se je ljudski glasbi in povzročil pravi preporod slovenske etno glasbe. Približal jo je mlajšim generacijam, demarginaliziral in rehabilitiral je [[prekmurščina|prekmursko narečje]]. Z bandom [[Mali bogovi]] in [[Beltinška banda|Beltinško bando]] je pričel združevati včeraj in danes, lokalno in globalno. V [[Beltinška banda|Beltinški bandi]] delujeta sedaj že druga in tretja generacija ljudskih muzikantov. Najstarejši je Kreslinov oče, [[Milan Kreslin]] (rojen 1928). Kreslin pogosto sodeluje z drugimi glasbeniki, iz Slovenije ([[Siddharta]], [[Gal Gjurin|Gal]] in [[Severa Gjurin]]) in tujine ([[Allan Taylor]], Andy Irvine,[[The Walkabouts]], [[Rade Šerbedžija]], [[Parni valjak]], [[Hans Theessink]], [[Vlatko Stefanovski]], [[Chris Eckman]], [[Damir Imamović]], [[Dubliners]], [[Antonella Ruggiero]], [[Barcelona Klezmer and Gipsy Orchestra]], [[Ferus Mustafov]], [[Freres Guisse]], Divanhana, Senidah). Izdal je šestindvajset albumov z avtorsko glasbo, več pesniških zbirk, nastopal v filmih in gledališču kot igralec in avtor glasbe. Številne njegove pesmi so ponarodele, nekatere so postale navdih za romane, celovečerne filme in diplomske naloge. Leta 2009 je na gostovanju na Univerzi Yale prejel častni naziv Quincey Porter Fellow. Novembra 2018 je bil premierno predstavljen biografski dokumentarec [[Poj mi pesem (film)|Poj mi pesem]], ki ga je režiral [[Miran Zupanič]].<ref>{{Navedi splet|title=Vlado Kreslin|url=https://www.kreslin.com/pm/katalog/dokumentarni-film-poj-mi-pesem/|website=www.kreslin.com|accessdate=2021-05-24|language=sl}}</ref> Istega leta je na Festivalu šansona v Šibeniku prejel prvo nagrado. Leta [[2020]] je prejel [[Ježkova nagrada|Ježkovo nagrado]],<ref>{{Navedi splet|title=Ježkova nagrada letos v roke ljubljencu občinstva Vladu Kreslinu|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/jezkova-nagrada-letos-v-roke-ljubljencu-obcinstva-vladu-kreslinu/539962|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ježkov nagrajenec Vlado Kreslin: "Tudi v teh časih nas rešuje ustvarjalnost"|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/jezkov-nagrajenec-vlado-kreslin-tudi-v-teh-casih-nas-resuje-ustvarjalnost/540276|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-24|language=sl}}</ref> leta 2021 pa [[Zlata piščal (nagrada)|Zlato piščal]] za življenjsko delo.<ref>{{Navedi splet|title=Kreslinu Zlata piščal za življenjsko delo - Pomurec.com|url=https://www.pomurec.com/vsebina/62534/Kreslinu_Zlata_piscal_za_zivljenjsko_delo|website=www.pomurec.com|accessdate=2021-05-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Zlata piščal za življenjsko delo Vladu Kreslinu|url=https://www.sta.si/2902914/zlata-piscal-za-zivljenjsko-delo-vladu-kreslinu|website=www.sta.si|accessdate=2021-05-24}}</ref> Je trikratni dobitnik nagrade Trusted Brand Reader's Digest (2015, 2021, 2022). Junija 2022 je prejel Red za zasluge za izjemen ustvarjalni prispevek k slovenski glasbeni umetnosti, predsednika republike Slovenije. === Zasebno === Je član [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]]. Živi v [[Ljubljana|Ljubljani]] z ženo in tremi otroki. == Diskografija == [[Slika:Pero Lovšin and Vlado Kreslin.jpg|sličica|260x260_pik|S [[Peter Lovšin|Perom Lovšinom]].]] === Albumi === * ''Vlado Kreslin'', kaseta (ZKP RTV Ljubljana, 1985) *''[[Od višine se zvrti (album)|Od višine se zvrti]]'' - Martin Krpan, LP (ZKP RTV Ljubljana,1986) *''[[Bogovi in ovce|Bogovi in ovce]]'', Martin Krpan, LP (ZKP RTV Ljubljana,1988) *''Namesto koga roža cveti'' - Vlado Kreslin CD (ZKP RTV Ljubljana, 1991) *''Spominčice'' - Vlado Kreslin in Beltinška banda CD Bistrica,1992) *''Najlepša leta našega življenja'' - Vlado Kreslin in Beltinška banda CD (Bistrica, 1993) *''Nekega jutra, ko se zdani'' - Vlado Kreslin in Mali bogovi CD (Bistrica,1994) *''Pikapolonica -'' Vlado Kreslin, Mali bogovi in Beltinška banda CD (Čarna, 1996) *''Muzika'' - Vlado Kreslin CD (Čarna,1998) *''Ptič'' - Vlado Kreslin CD (Založba Kreslin, 2000) *''Kreslinčice'' - Vlado Kreslin 2 CD (Založba Kreslin, 2002) *''Woyzeck'' - Vlado Kreslin in igralci SNG DRama Ljubljana CD (Drama SNG, 2002) *''Generacija'' - Vlado Kreslin CD (Založba Kreslin, 2003) *''Koncert'' - CD in 2 DVD (Založba Kreslin, 2005) *''[[Cesta (album)|Cesta]]'' - Vlado Kreslin CD (Založba Kreslin, 2007) *''Cesta - Vlado Kreslin'' razširjena izdaja, CD(Založba Kreslin, 2009) *''Drevored'' - Vlado Kreslin CD (Založba Kreslin, 2010) *''Cankarjev dom LIVE - Vlado Kreslin 1992-2011'', posnetki s koncertov v Cankarjevem domu, CD, (Založba Kreslin, 2011) *''Čarobnice'' - Vlado Kreslin 3 CD (Založba Kreslin, 2013) *''Umjesto koga roža cveti'' - Vlado Kreslin CD (Dallas, 2013) *''Če bi midva se kdaj srečala'' - Vlado Kreslin CD, (Založba Kreslin, 2015) *Balkan Reunion - Barcelona Gipsy & Klezmer Orchestra & Vlado Kreslin CD (Diggers Music, Barcelona, 2016) *Never Lose Your Soul - Guisse - Kreslin - Leonardi CD (Intek, 2017 *Greatest HIts - Vlado Kreslin 2 CD (Croatia Records, 2019) *''[[Kreslinovanje]] - Vlado Kreslin'' LIVE 2 CD (ZKP RTV SLO, 2019) *Kreslinovanje - Vlado Kreslin LIVE 2 LP (ZKP RTV SLo, 2019) *''[[Kaj naj ti prinesem, draga|Kaj naj ti prinesem, draga]]'' - Vlado Kreslin CD (Založba Kreslin, 2019) *Namesto koga roža cveti LP (ZKP RTV, 2021) Živo - Vlado Kreslin in Teo Collori & Momento Cigano CD (Založba Kreslin, 2022) Kje si b'la doslej CD (Založba Kreslin, 2023) Križanke 2023 - Koncert, CD (Založba Kreslin, 2024) Izštekanih 10 Poklon Vladu Kreslinu, dvojni LP (ZKP RTV, 2024) == Knjige == * 1991 - ''Namesto koga roža cveti / Sonček je in ti si skuštrana'' - Vlado Kreslin in Zoran Predin (Lokvanj in Založba M&M) * 1999 - ''Besedila pesmi'' - Vlado Kreslin, besedila s prevodi v nemški, italijanski in angleški jezik ter kratek jezikovni vodič (Založba Drava, Celovec in Založba Čarna, Ljubljana) * 1999 - ''Pesmarica'' - 38 notnih zapisov in besedil, esejev (Založba Kreslin) * 2003 - ''Vriskanje in jok'' - pesniška zbirka (Založba GOGA); ponatis 2025 * 2006 - ''Venci'' - Povest o Beltinški bandi, pesniška zbirka in DVD (Založba Kreslin) * 2009 - ''Pojezije'' - pesniška zbirka (Založba Kreslin) * 2010 - ''Umijesto koga ruža cvijeta'' (prevod A.Burić, založba Šahinpahić, Sarajevo) * 2010 - ''Prije nego otvoriš oči'' (prevod G.Filipi, založba Dominović, Zagreb) * 2012 - ''Instead of Whom Does the Flower Bloom'' - The Poems of Vlado Kreslin (prevod Urška Charney, založba Guernica Editions Inc.) * 2018 - ''Zakartana ura'' (Beletrina) * 2019 - ''Prokockani sat'' (prevod Marina Vujčić, Ivan Sršen, Sandorf Zagreb) == Film == [[Slika:Vlado Kreslin Mary Coughlan 15082011 2s.jpg|thumb|270px|Vlado Kreslin z [[Mary Coughlan]] v [[Crikvenica|Crikvenici]]]] *''Ljubezni Blanke Kolak'' (B.Jurjaševič), glasba, 1986 *''[[Čisto pravi gusar]]'' (A.Tomašič), glasba, 1986 *''[[Korak čez (TV drama)|Korak čez]]'' (Igor Šmid), glasba Martin Krpan, 1988 *''Nekdo drug'', vloga, 1989 *''[[Halgato]]'' (A.Mlakar) vloga in glasba, 1994 *''Poredušov Janoš'' (A.Tomašič), glasba, 1998 *''[[Traktor, ljubezen in rock'n'roll|Traktor, ljubezen in rock'n'rol]]'' ( B.Djurić), vloga, 2006 *''[[Poj mi pesem]]'' (M.Zupanič), biografski dokumentarec, 2018 == TV serije == * ''[[Geniji ali genijalci]]'' (Babič, Vozny), glasba, 1985 == Gledališče == *''Rocky Horror Picture show'', kot Riff Raff, Drama SNG Maribor,1988 *''Jermanovo seme'', v vlogi samega sebe, Drama SNG Maribor, 1993 *''Faust TV'', kot Faust, Drama SNG Maribor,1996 *''Woyzeck'', glasba, DRama SNG Ljubljana, 2002 *''Three Other Sisters'', vloga in glasba, Theatre Gigante, Milwaukee,2010 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat}} {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{JezkoviNagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kreslin, Vlado}} [[Kategorija:Slovenski kantavtorji]] [[Kategorija:Beltinška banda]] [[Kategorija:Mali bogovi]] [[Kategorija:Prekmurski glasbeniki]] [[Kategorija:Martin Krpan (glasbena skupina)]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Dobitniki zlate piščali]] [[Kategorija:Vlado Kreslin| ]] [[Kategorija:Osebnosti iz Občine Beltinci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski orgličarji]] dr2o6mmzmrdgimh330t2d5mhv8mua3e Robert Kranjec 0 74008 6659902 6640959 2026-04-15T08:11:06Z Gnooi 106999 /* Osebno */ 6659902 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar | name= Robert Kranjec [[File:ski jumping pictogram white.svg|20px]] | image = | birth_date = | birth_place = | height = | club = SSK Triglav Kranj | skis = Fischer | personalbest = 244 m <small>(Vikersund 2012)</small> | wcwins = 7 (+8 ekipno) | wcpodiums = 25 (+14 ekipno) | career_start = 1998 | career_end = 2019 | medaltemplates= {{MedalSport|Moški [[smučarski skoki]]}} {{MedalCountry | {{SLO}} }} {{MedalOlympic|Smučarski skoki na olimpijskih igrah}} {{Bronasta medalja|[[Zimske olimpijske igre 2002|Salt Lake City 2002]]|ekipno [[Smučarska skakalnica|velika]]}} {{MedalWorldChampionships|Svetovno prvenstvo v smučarskih skokih}} {{Bronasta medalja|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih skokih 2011|Oslo 2011]]|ekipno [[Smučarska skakalnica|velika]]}} {{SkiflyingChampionship}} {{Zlata medalja|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2012|Vikersund 2012]] | [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2012#Posamična tekma|Posamično]]}} {{Bronasta medalja|[[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2012|Vikersund 2012]] | [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2012#Ekipna tekma|Ekipno]]}} {{Smučarski skoki}} {{Mali kristalni globus|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2010|Sezona 2010]]|poleti}} {{Mali kristalni globus|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2012|Sezona 2012]]|poleti}} | nickname = ''Leteči Kranjec'' }} '''Robert »Robi« Kranjec''', [[Slovenci|slovenski]] [[smučarski skakalec]], * [[16. julij]] [[1981]], [[Ljubljana]], [[SR Slovenija]].<ref name="birthplace">{{navedi novice |url=http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/nagrade/pdf/Bloudek_priznanja_2002.pdf |title=Dobitniki Bloudkovih priznanj za leto 2002 |publisher=[[Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije]] |date=2002 |accessdate=16. marca 2012 |archive-date=2015-02-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150218215415/http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/nagrade/pdf/Bloudek_priznanja_2002.pdf |url-status=dead }}</ref> Robert se s smučarskimi skoki ukvarja od svojega enajstega leta, do konca kariere je bil član kluba SK Triglav Kranj in slovenske skakalne reprezentance. Njegov klubski trener je bil [[Jani Grilc]]. Veljal je za dobrega skakalca in predvsem odličnega letalca, tako da ni presenetljivo da je največje uspehe požel ravno v [[Smučarski poleti|poletih]] in da se ga je zato prijel vzdevek ''Leteči Kranjec''. V zadnjih tekmovalnih letih je bil eden najstarejših tekmovalcev v tem športu in imel je največ opravljenih poletov preko dvesto metrov, skupno kar 212. Bil je sploh prvi, ki je opravil dvesto poletov preko 200 metrov in ob zaključku Kranjčeve kariere ni bilo letalca, ki bi bil blizu temu dosežku. == Tekmovalna kariera == === Začetki, 1998-2001 === V [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnem pokalu]] je prvič nastopil marca 1998. Tedaj se je udeležil zadnjih treh tekem sezone [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1998|1997-98]] in se na nobeni ne uvrstil med trideseterico. Najboljši je bil v [[Planica|Planici]] kjer je zasedel 40. mesto. Podobno je bilo dve leti kasneje, v sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2000|1999-00]], kjer je nastopil na štirih tekmah, dveh moštvenih in dveh posamičnih. Zopet je bil najboljši v Planici s 39. mestom. Enako velja za naslednjo sezono, [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2001|2000-01]], ko je nastopil zgolj dvakrat in se obakrat uvrstil na rep petdeseterice. === 2001-02: prvi uspehi === Do preboja naprej je prišel v sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2002|2001-02]], ko je pričel z rednim nastopanjem na vseh tekmah sezone. Tako je že na drugi tekmi sezone prvič osvojil točke svetovnega pokala. To je bilo 24. novembra 2001 na [[Finska|finskem]] v [[Kuopio|Kuopiju]], ko je zasedel 26. mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=960|title= Results: Kuopio (FIN), World Cup - Men's Large Hill, 24.11.2001|accessdate= 3. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Nato je svoje rezultate počasi stopnjeval, prišel tudi do prve uvrstitve med najboljših deset, zatem pa se mu je uspelo prvič zavihteti se na zmagovalni oder. To je bilo 1. marca 2002 na tekmi v [[Lahti]]ju kjer je bil tretji.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=961|title= Results: Lahti (FIN), World Cup - Men's K120, 01.03.2002|accessdate= 3. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Vsega skupaj je v tej sezoni zbral osem uvrstitev med prvo deseterico in v skupnem seštevku s 348 osvojenimi točkami zasedel 16. mesto kot drugi najbolje uvrščeni Slovenec za [[Peter Žonta|Petrom Žonto]].<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2002&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=&search=Search|title= World Cup standing 2002|accessdate= 3. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Vrhunec te sezone je bil februarski nastop na [[ZOI 2002|olimpijskih igrah leta 2002 v Salt Lake Cityju]], prvi nastop na igrah za Robija. [[Smučarski skoki na Zimskih olimpijskih igrah 2002|Tam]] je na tekmah posameznikov zasedel solidni petnajsto in enajsto mesto. Uspeh pa je prišel 18. februarja na ekipni tekmi kjer je v postavi skupaj s Žonto in [[Damjan Fras|Damjanom Frasom]] ter [[Primož Peterka|Primožem Peterko]] zasedel tretje mesto in osvojil bronasto medaljo.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=1071|title= Results: Utah Olympic Park (USA), Olympic Winter Games - Men's Team K120, 18.02.2002|accessdate= 3. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> To je bila po letu 1988 prva olimpijska medalja za slovenske skoke, vsega skupaj tretja ter prva v samostojni Sloveniji. Marca 2002 je nastopil še na svojem prvem [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2002|Svetovnem prvenstvu v poletih]], ki je bilo takrat organizirano na [[Češka|češkem]] v [[Harrachov]]u. Tam je 9. marca na tekmi posameznikov zasedel enajsto mesto in bil s tem najbolje uvrščeni Slovenec na tekmi.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=957|title= Results: Harrachov (CZE), FIS Ski-Flying World Championships - Men's Flying Hill, 09.03.2002|accessdate= 3. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> === 2003-06: === Pred zimo je v pripravljalnem obdobju julija 2002 nastopil v [[Velenje|Velenju]] na dveh tekmah za [[Celinski pokal v smučarskih skokih|kontinentalni pokal]]. Tam je 5. in 6. julija na tekmah s predvsem slovensko udeležbo obakrat zmagal.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=1182|title= Results: Velenje (SLO), Continental Cup - Men's K85, 05.07.2002|accessdate= 3. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=1183|title= Results: Velenje (SLO), Continental Cup - Men's K85, 06.07.2002|accessdate= 3. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Nato je 14. avgusta na tekmi poletne Velike nagrade v [[Francija|francoskem]] [[Courchevel]]u stal na stopničkah, ko je osvojil tretje mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=1179|title= Results: Courchevel (FRA), Grand Prix - Men's K120, 14.08.2002|accessdate= 3. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Zatem je v zimi [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2003|2002-03]] večinoma se redno uvrščal med dobitnike točk in se enkrat uspel zavihteti na zmagovalni oder. To je bilo 9. februarja v [[Nemčija|nemškem]] [[Willingen]]u kjer je zasedel tretje mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=1158|title= Results: Willingen (GER), World Cup - Men's K120, 09.02.2003|accessdate= 3. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Vsega skupaj je dosegel šest uvrstitev med najboljših deset in na koncu zasedel skupno sedemnajsto mesto s 431 točkami in bil drugi najbolje uvrščeni Slovenec za Primožem Peterko.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2003&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=&search=Search|title= World Cup standing 2003|accessdate= 3. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Februarja 2003 je prvič nastopil na [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2003|Svetovnem prvenstvu]], ki je bilo takrat v [[italija]]nskem [[Val di Fiemme]]ju. Tam je 22. februarja na tekmi posameznikov nastopil solidno in zasedel šesto mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=1159|title= Results: Val di Fiemme (ITA), World Ski Championships - Men's K120, 22.02.2003|accessdate= 3. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> V naslednji sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2004|2003-04]] je rezultatsko nazadoval. Nekajkrat se niti ni uvrstil med dobitnike točk, večinoma pa je zasedal mesta v zadnji tretjini trideseterice. Z enim devetim mestom je dosegel svojo edino uvrstitev med prvih deset. Na koncu je v skupnem seštevku sezone pristal na 46. mestu z vsega 58 točkami kot četrti Slovenec.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2004&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2004|accessdate= 3. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Sezono [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2005|2004-05]] je začel še slabše kot prejšnjo. Na nobeni od prvih osem tekem se mu ni uspelo uvrstiti med dobitnike točk, v glavnem je zasedal mesta na repu petdeseterice. Posledično je nastope v svetovnem pokalu prekinil in prešel na tekme celinskega pokala. Tam se je udeležil tekem v začetku leta 2005 z namenom prebroditi rezultatsko krizo do katere je prišel. Nastopil je na osmih tekmah in na eni celo zmagal. To je bilo 29. januarja v nemškem mestecu Lauscha kjer je slavil pred vsemi.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=1765|title= Results: Lauscha (GER), Continental Cup - Men's HS103, 29.01.2005|accessdate= 3. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Potem se je zopet vrnil na tekme najvišjega ranga in proti koncu sezone se je zopet uvrščal med dobitnike točk. 12. februarja je bil v postavi slovenske ekipe, ki je na moštveni tekmi v italijanskem [[Pragelato|Pragelatu]] zasedla drugo mesto. Poleg Kranjca so v postavi bili še Primož Peterka, [[Rok Benkovič]] in [[Jernej Damjan]].<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=1777|title= Results: Pragelato (ITA), World Cup - Men's Team HS140, 12.02.2005|accessdate= 3. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Najboljša posamična uvrstitev sezone je bilo deseto mesto na predzadnji tekmi v Planici. Vsega skupaj je v tej krizni sezoni zbral 65 točk in zasedel končno 45. mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2005&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2005|accessdate= 3. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> [[Slika:Robert Kranjec 2005.jpg|sličica|300 px|Kranjec leta 2005 na [[Holmenkollen|Holmenkollnu]] ]] Po težki zadnji sezoni se je v pripravljalnem obdobju pred novo udeležil več tekem nižjega ranga. Tako je najprej zmagal na dveh domačih tekmah za Celinski pokal. Prvo je dobil 8. julija v Velenju,<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=2033|title= Results: Velenje (SLO), Continental Cup - Men's HS94, 08.07.2005|accessdate= 4. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> drugo pa dva dni kasneje v [[Kranj]]u.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=2035|title= Results: Kranj (SLO), Continental Cup - Men's HS109, 10.07.2005|accessdate= 4. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Nato je nastopil na šesti tekmah poletne Velike nagrade in na eni od njih tudi zmagal. To je bilo 13. avgusta v [[švica]]rskem [[Einsiedeln]]u kjer je premagal Finca [[Janne Happonen|Happonena]] za vsega 1,1 točke prednosti.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=1989|title= Results: Einsiedeln (SUI), Grand Prix - Men's HS117, 13.08.2005|accessdate= 4. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> V sezono [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2006|2005-06]] je nato štartal odlično. Na finskem v [[Kuusamo|Kuusamu]] je bil najboljši na prvi tekmi, nato na drugi istega dne pa zasedel tretje mesto. To je bila Robijeva prva zmaga med svetovno elito, dosegel jo je 26. novembra 2005.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=1875|title= Results: Kuusamo (FIN), World Cup - Men's HS142, 26.11.2005|accessdate= 4. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> V nadaljevanju pa ni šlo tako dobro in Robi je večkrat ostal brez uvrstitve med dobitnike točk. Izvlekel je sicer eno sedmo mesto toda drugi rezultati so bili bolj pri repu trideseterice ali pa še to ne. Po slabih rezultatih na [[ZOI 2006]], kjer je bil šele na 41. in 49. mestu, je ponovno začasno presedlal na tekme nižjega ranga. Tako je pred finalom v Planici nastopil na dveh tekmah celinskega pokala v [[Bischofshofen|Bischofshofnu]] in tam bil na prvi tretji ter nato 12. marca na drugi zmagal.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=2082|title= Results: Bischofshofen (AUT), Continental Cup - Men's HS140, 12.03.2006|accessdate= 4. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Zatem se je udeležil planiškega finala sezone kjer je zopet dobro nastopil. Na prvi tekmi je bil osmi, na drugi 19. marca pa s tretjim mestom dosegel svojo peto posamično uvrstitev na zmagovalni oder svetovnega pokala.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=1972|title= Results: Planica (SLO), World Cup - Men's HS215, 19.03.2006|accessdate= 4. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Na koncu je v sezoni v kateri je dosegel pet uvrstitev med najboljšo deseterico, od tega sta ena zmaga in dve tretji mesti, bil v skupnem seštevku kot najboljši Slovenec uvrščen na 16. mesto s 327 točkami.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2006&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=&search=Search|title= World Cup standing 2006|accessdate= 4. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> === 2006-09: === V sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2007|2006-07]] je dosegal spremenljive rezultate. Zopet se mu večkrat ni uspelo uvrstiti med trideseterico, če pa že je zasedal mesta v drugi polovici dobitnikov točk. Do finala v Planici je bil njegov najboljši rezultat eno trinajsto mesto. Na poletih v Planici pa je pokazal svoje letalne sposobnosti in močno izboljšal dosežke. Na treh tekmah je bil dvakrat uvrščen med najboljši deset, le na zadnji se mu je nastop ponesrečil, bil je šele triindvajseti, na drugi tekmi je s četrtim mestom za malo zgrešil stopničke, a vseeno dosegel rezultat sezone. Tako je v sezoni v kateri je dosegel zgolj deset uvrstitev med točke, od tega dve med prvo deseterico, bil na koncu uvrščen s 179 točkami kot drugi najboljši Slovenec za Damjanom na 27. mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2007&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2007|accessdate= 4. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> V naslednji sezoni, to je bilo v zimi [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2008|2007-08]], je nastopal podobno kot v prejšnji. Torej tu in tam med trideseterico ali pa izven nje. Do tekem v [[Japonska|japonskem]] [[Saporo|Saporu]] je imel za najboljšo uvrstitev eno 17. mesto. Tam je v delno okrnjeni konkurenci zasedel 14. mesto na prvi in nato na drugi tekmi z osmim mestom bil prvič to sezono med prvo deseterico. Ponovno pa je najboljši rezultat sezone dosegel na planiškem finalu in tako kot sezono prej je to bilo četrto mesto, ki ga je dosegel na zadnji tekmi. V skupnem seštevku sezone v kateri se je dvakrat uvrstil med najboljših deset je zasedel končno 25. mesto s 233 osvojenimi točkami kot drugi najboljši Slovenec.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2008&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2008|accessdate= 4. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> V sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2009|2008-09]] je nastopal podobno kot v prejšnjih dveh. Po povprečnih dosežkih na skakalnicah je sezono rešil z dobrimi rezultati na letalnicah, ki mu očitno bolj ležijo. Tako je bil najprej na Kulmu dvanajsti, nato na [[Vikersundbakken|vikersundski velikanki]] celo peti, nakar je na finalu v Planici s tretjim mestom se po treh letih ponovno uvrstil na zmagovalni oder.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=2565|title= Results: Planica (SLO), World Cup - Men's HS215, 22.03.2009|accessdate= 4. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Vsega skupaj je v celi sezoni bil med prvo deseterico uvrščen trikrat. V skupnem seštevku sezone je kot najbolje uvrščeni Slovenec končal s 276 točkami na 23. mestu.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2009&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2009|accessdate= 4. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> === 2009-13: === Pred naslednjo zimo je v poletnem delu nastopil na dvanajstih tekmah in se na vseh uvrstil med prvih deset najboljših. Najprej je v Beljaku zmagal na dveh tekmah za Celinski pokal. Prvo je dobil 11. julija,<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=2875|title= Results: Villach (AUT), Continental Cup - Men's HS100, 11.07.2009|accessdate= 5. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> drugo pa naslednjega dne.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=2900|title= Results: Villach (AUT), Continental Cup - Men's HS100, 12.07.2009|accessdate= 5. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Zatem je dosegel še eno zmago na tekmi za poletno Veliko nagrado. To je bilo 30. avgusta na japonskem v [[Hakuba|Hakubi]] kjer je z dvema odličnima skokoma slavil z večjo točkovno prednostjo.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=2861|title= Results: Hakuba (JPN), Grand Prix - Men's HS131, 30.08.2009|accessdate= 5. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Sezono [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2010|2009-10]] je začel bolje kot zadnje pred tem. Že na drugi tekmi v [[Lillehammer]]ju je bil na petem mestu, v nadaljevanju se je bolj ali manj redno uvrščal med dobitnike točk. Njegovi trenutki pa so prišli, ko so se tekme iz skokov preselile na polete. Že na prvi tekmi na letalnicah, na Kulmu 9. januarja, je tekmo zmagal pred vsemi.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=2819|title= Results: Tauplitz/Bad Mitterndorf (AUT), World Cup - Men's HS200, 09.01.2010|accessdate= 5. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Tako je po štirih letih prišel do nove, svoje druge zmage v svetovnem pokalu. V nadaljevanju se je Robi še nadaljnje izkazal. Na drugi tekmi na Kulmu je bil ponovno med najboljšimi, zasedel je drugo mesto. 31. januarja je prišla naslednja tekma na letalnicah, tokrat v [[Oberstdorf]]u in Kranjec je bil tam ponovno drugi. Vsega skupaj se je v celi sezoni šestkrat uvrstil v prvo deseterico, od tega je ena zmaga in dve drugi mesti. Na koncu je dobil seštevek poletov in si priboril prvi mali kristalni globus. V skupnem seštevku celotne sezone se je s 503 točkami uvrstil na deseto mesto in s tem postavil svoj najboljši skupni rezultat dotedaj. Bil je tudi najbolje uvrščeni Slovenec.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2010&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=&search=Search|title= World Cup standing 2010|accessdate= 5. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Konec marca 2010 je nastopil na [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2010|Svetovnem prvenstvu poletov]], ki so bili organizirani v Planici. Tam je bil ponovno najboljši slovenski tekmovalec in je v seriji štirih poletov prek 200 metrov zasedel dobro peto mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=2851|title= Results: Planica (SLO), FIS Ski-Flying World Championships - Men's HS215, 20.03.2010|accessdate= 5. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.sloski.si/index.php?t=news&id=4098&l=sl|title= Ammann še svetovni prvak v poletih, Kranjec izjemen peti|accessdate= 5. oktober 2016|date= 20. marec 2010|format= |work= sloski.si}}</ref> Dobro je nastopil tudi na [[Zimske olimpijske igre 2010|Olimpijskih igrah leta 2010]] v [[Kanada|kanadskem]] [[Vancouver|Vancouvru]]. Tam je dosegel 6. mesto na srednji napravi in deveto na večji. V naslednji sezoni svetovnega pokala, [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2011|2010-11]], se je dokaj redno uvrščal med dobitnike točk. Na tekmah [[Turneja štirih skakalnic|Novoletne turneje]] je dosegel dotedaj najboljši rezultat, ko je na novega leta dan v [[Garmisch-Partenkirchen|Ga-Paju]] zasedel enajsto mesto. Nato je v januarju prišel nastop na češki velikanki v Harrachovu kjer je bil četrti in šesti. Slabši je bil februarja na letalnici v Oberstdorfu kjer je zasedel 15. mesto. Še isti mesec je v Vikersundu dosegel povprečni deveto in devatnajsto mesto. Najboljši je bil doma na finalu v Planici. Tam je na zadnji tekmi posameznikov z drugim mestom se veselil edinega vzpona na zmagovalni oder v tej sezoni.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=3061|title= Results: Planica (SLO), World Cup - Men's HS215, 20.03.2011|accessdate= 5. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Poleg tega pa je bil v postavi slovenske ekipe, ki je na moštveni tekmi zasedla tretje mesto.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=3060|title= Results: Planica (SLO), World Cup - Men's Team HS215, 19.03.2011|accessdate= 5. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Vsega skupaj je dosegel štiri uvrstitve med prvo deseterico in v skupnem seštevku sezone bil ponovno najbolje uvrščeni Slovenec. S 355 osvojenimi točkami je zasedel skupno 18. mesto, v seštevku poletov pa osmo.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2011&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2011|accessdate= 5. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Marca 2011 se je udeležil [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2011|Svetovnega prvenstva]], ki je bilo prirejeno na [[Norveška|norveškem]]v [[Oslo|Oslu]]. Tam mu nastopa na tekmi posameznikov nista uspela, bil je šele na 32. mestu na srednji napravi in na večji triindvajseti. Zato pa je 5. marca na večji napravi ekipne tekme bil v postavi, ki je priskakala tretje mesto in bronasto medaljo. Poleg Robija so v postavi bili še Jernej Damjan, [[Jurij Tepeš]] in vzhajajoča zvezda slovenskih skokov, mladi [[Peter Prevc]]. In ravno Kranjec je bil najzaslužnejši za doseženi uspeh, ki je v edini izpeljani seriji skočil odlično.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=3054|title= Results: Oslo (NOR), World Ski Championships - Men's Team HS134, 05.03.2011|accessdate= 5. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url= https://www.dnevnik.si/1042428853/sport/skoki/1042428853|title= SP v Oslu: Slovenski skakalci na ekipni tekmi osvojili bronasto medaljo|accessdate= 5. oktober 2016|date= 5. marec 2011|format= |work= dnevnik.si}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Za svoj uspeh je skakalna ekipa od Društva slovenskih športnih novinarjev prejela tudi nagrado [[Slovenski športnik leta|Slovenska športna ekipa leta 2011]].<ref>{{navedi splet |url= http://siol.net/sportal/drugi-sporti/sportniki-leta-2011-kauzer-mazejeva-in-skakalni-kvartet-183207|title= Športniki leta 2011: Kauzer, Mazejeva in skakalni kvartet|accessdate= 5. oktober 2016|date= 21. december 2011|format= |work= siol.net}}</ref> V sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2012|2011-12]] se je dokaj redno uvrščal med dobitnike točk. V celi sezoni se le trikrat ni uspel uvrstiti med trideseterico. Zato pa je dosegel več izjemnih rezultatov. Prvi vrhunec je prišel 15. januarja na kulmski letalnici kjer je zmagal in se po skoraj natančno dveh letih veselil nove najboljše možne uvrstitve.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=3355|title= Results: Tauplitz/Bad Mitterndorf (AUT), World Cup - Men's HS200, 15.01.2012|accessdate= 5. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Naslednji uspešen nastop je prišel v februarju na velikanki v Oberstdorfu, ko je na tekmi posameznikov bil četrti, na ekipni pa se veselil zgodovinske prve slovenske moštvene zmage. V postavi so bili Kranjec, Jurij Tepeš, Peter Prevc in [[Jure Šinkovec]].<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=3332|title= Results: Oberstdorf (GER), World Cup - Men's Team HS213, 19.02.2012|accessdate= 5. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Nato je 16. marca na planiškem finalu dosegel svojo četrto zmago, ko je z dvema izjemnima poletoma prepričljivo slavil s preko desetimi točkami naskoka pred drugouvrščenim [[Simon Ammann|Simon Ammanom]].<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=3334|title= Results: Planica (SLO), World Cup - Men's HS215, 16.03.2012|accessdate= 5. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> To je bila prva slovenska zmaga na tekmah v Planici po letu 1988, ko je zmagal [[Primož Ulaga]].<ref>{{navedi novice |url=http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/video-kranjec-v-planici-pometel-s-konkurenco/279057 |title=Kranjec v Planici pometel s konkurenco | publisher=[[RTV Slovenija]] |date=16. marec 2012 | accessdate=16. marca 2012}}</ref> Sezono je dva dni kasneje zaključil s tretjim mestom na zadnji tekmi sezone, ki mu je prinesla drugi posamični naslov zmagovalca v poletih. Vsega skupaj je v sezoni zbral dvanajst uvrstitev med najboljšo deseterico, od tega so dve zmagi in dve tretji mesti. Na koncu je v seštevku pokala kot najbolje uvrščeni Slovenec pristal na devetem mestu s 829 osvojenimi točkami.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2012&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=&search=Search|title= World Cup standing 2012 Men|accessdate= 5. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> [[Slika:SFC Vikersund 2012 Robert Kranjec sunday (5).jpg|sličica|300 px|levo|Kranjec na Svetovnem prvenstvu v poletih 2012]] ==== Vikersund 2012: svetovni prvak v poletih ==== Februarja 2012 je nastopil na [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2012|Svetovnem prvenstvu v poletih]], ki je bilo na norveškem v Vikersundu. Tam je dne 25. februarja na tekmi posameznikov zmagal in postal svetovni prvak.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=3489|title= Results: Vikersund (NOR), FIS Ski-Flying World Championships - Men's HS225, 25.02.2012|accessdate= 5. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Obenem je s skokom dolgim 244 metrov postavil [[Seznam slovenskih rekordov v smučarskih skokih|nov slovenski rekord]].<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/video-robijev-zlati-polet-za-zgodovino/277613|title= Video: Robijev zlati polet za zgodovino!|accessdate= 5. oktober 2016|date= 25. februar 2012|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Za povrhu pa je neslednjega dne sodeloval še na ekipni tekmi kjer so osvojili tretje mesto in bronasto medaljo ter s tem priborili prvo ekipno kolajno v poletih za Slovenijo. V zgodovinski postavi so bili Kranjec in še Jurij Tepeš, Jure Šinkovec ter Jernej Damjan.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/video-slovenija-kranjcevemu-zlatu-dodala-se-ekipni-bron/277667|title= Video: Slovenija Kranjčevemu zlatu dodala še ekipni bron|accessdate= 5. oktober 2016|date= 26. februar 2012|format= |work= rtvslo.si}}</ref> V sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2013|2012-13]] je začel slabše toda po novem letu je rezultate popravil in se uvrščal na visoka mesta. Za spremembo od zadnjih sezon pa je tokrat dosegel nekaj vidnih uvrstitev tudi v skokih in ne le v poletih. Tako se je januarja v Saporu z drugim in tretjim mestom dvakrat povzpel na oder za zmagovalce. Sledili sta tekmi na vikersundski velikanki kjer je bil najprej odličen tretji ter nato na drugi tekmi dne 27. januarja celo zmagal.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=3590|title= Results: Vikersund (NOR), World Cup - Men's HS225, 27.01.2013|accessdate= 6. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> V celi sezoni je dosegel dvanajst uvrstitev med najboljših deset, od tega gre šest stopničk, ena zmaga in dve drugi ter tri tretja mesta. V skupnem seštevku sezone je s 802 osvojenima točkama pristal na šestem mestu kar je njegov dotedanji najboljši rezultat. V seštevku poletov pa je končal na skupno drugem mestu, zaostal je le za [[Gregor Schlierenzauer|Schlierenzauerjem]]. In ponovno je bil najbolje uvrščeni Slovenec.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2013&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=&search=Search|title= World Cup standing 2013 Men|accessdate= 6. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Poleg teh posamičnih dosežkov pa treba omeniti še moštvene uspehe kjer je sodeloval pri treh ekipnih zmagah slovenskih postav. === 2013-16: === Sezono [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2014|2013-14]] je začel z moštveno zmago v [[Klingenthal]]u. V postavi so bili Jurij Tepeš, Kranjec, [[Jaka Hvala]] in Peter Prevc. Od vseh je ravno Kranjcu uspel najboljši skok.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=3860|title= Results: Klingenthal (GER), World Cup - Men's Team HS140, 23.11.2013|accessdate= 6. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Nato se je na posamičnih tekmah dokaj redno uvrščal med dobitnike točk in nekajkrat tudi med najboljših deset. Najboljši rezultat sezone je dosegel v Saporu s tretjim mestom, njegova edina uvrstitev na zmagovalni oder v celi zimi. Imel pa je obilo smole, ko je na [[Zimske olimpijske igre 2014|Olimpijskih igrah]] v [[Soči, Rusija|Sočiju]] dvakrat padel, najprej na treningu nato še v kvalifikacijah, kar je močno vplivalo na njegove nadaljnje nastope.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/oi-2014/video-kranjec-se-drugic-padel-tokrat-pri-doskoku/329408|title= Video: Kranjec še drugič padel, tokrat pri doskoku|accessdate= 6. oktober 2016|date= 8. februar 2014|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Vsega skupaj je v sezoni svetovnega pokala zabeležil devet uvrstitev v prvo deseterico, od tega eno tretje mesto, in na koncu zasedel skupno enajsto mesto s 493 točkami kot drugi najboljši slovenski tekmovalec za Petrom Prevcem.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2014&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2014 Men|accessdate= 6. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Poleg omenjenih posamičnih rezultatov je sodeloval tudi pri dveh slovenskih ekipnih zmagah, prve že omenjene v Klingenthalu in še ene v [[Zakopane|Zakopanih]].<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=3880|title= Results: Zakopane (POL), World Cup - Men's Team HS134, 18.01.2014|accessdate= 6. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Vsi ti rezultati so doprinesli k zgodovinski prvi uvrstitvi Slovenije na zmagovalni oder v seštevku Pokala narodov, ki ga je dosegla s tretjim mestom ravno v tej sezoni. V sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2015|2014-15]] je rezultatsko nazadoval. Sicer se je na začetku dokaj redno uvrščal med trideseterico toda izostali so vrhunski dosežki. In to ne samo na skakalnih tekmah pač pa tudi na poletih. V celi sezoni se mu je med najboljšo deseterico uspelo uvrstiti vsega le enkrat in to ravno z desetim mestom, ki je bil njegov najboljši rezultat v celi zimi. Na koncu v seštevku sezone je bil uvrščen na 26. mesto s 201 osvojeno točko.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2015&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=ALL&search=Search|title= World Cup standing 2015 Men|accessdate= 6. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> V pripravah na naslednjo zimo, svojo sedemnajsto, si je pri padcu poškodoval komolec in to ga je nato oviralo skozi večino tekem.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/novice/kranjec-poleti-nasel-prave-obcutke-a-se-potem-nesrecno-poskodoval/376421|title= Kranjec poleti našel prave občutke, a se potem nesrečno poškodoval|accessdate= 6. oktober 2016|date= 30. oktober 2015|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Posledično se je v prvem delu sezone [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2015-16]] lovil v formi in se boril s posledicami poškodbe. Sicer je večinoma osvajal točke vendar bolj za mesta pri repu trideseterice. Je pa se močno popravil v drugem delu sezone, ko je ponovno prišel do vrhunskih dosežkov. Prvič mu je to uspelo v Saporu kjer je že tradicionalno dobro nastopil. Tam je 30. januarja s tretjim mestom prišel do prvih stopničk po dveh letih. To je bilo na tekmi na kateri so slovenski skakalci odnesli trojno zmago, pred Kranjcem sta bila na vrhu brata Prevc, Peter in [[Domen Prevc|Domen]].<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=4430|title= Results: Saporo (JPN), World Cup - Men's HS134, 30.01.2016|accessdate= 7. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Nato je bil v postavi, ki je 6. februarja zmagala v [[Oslo|Oslu]] na moštveni preizkušnji.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=4434|title= Results: Oslo (NOR), World Cup - Men's Team HS134, 06.02.2016|accessdate= 7. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Sledile so za Robija najpomembnejše prireditve, tekme na največjih napravah in tam je pokazal da še vedno sodi med najboljše letalce. 12. februarja je dobil tekmo v Vikersundu in zabeležil svojo šesto zmago, prvo po treh letih.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=4435|title= Results: Vikersund (NOR), World Cup - Men's HS225, 12.02.2016|accessdate= 7. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> Na drugi tekmi naslednji dan je bil ponovno odličen in zasedel tretje mesto. Na tretji tekmi pa so se z njim poigrale vremenske razmere, skočil je v izredno slabih pogojih in ni dosegel uvrstitve med trideseterico. Drugi najboljši dosežek na normalnih skakalnicah mu je s petim mestom uspel 27. februarja v [[Almaty|Almatiju]]. Tako je na finale v Planico prišel v dobri formi in samozavesten na podlagi dobrih zadnjih rezultatov. V Planici je bil ponovno odličen in skupaj s Petrom Prevcem sta poskrbela za popolni slovenski uspeh na treh zaključnih tekmah sezone. Robi je bil na prvi tekmi tretji, nato na drugi zmagal pred Prevcem<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=4459|title= Results: Planica (SLO), World Cup - Men's HS225, 18.03.2016|accessdate= 7. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> in na zadnji bil drugi za Prevcem.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/planica/foto-video-slovenski-sov-se-nadaljuje-robi-prvi-peter-drugi/388548|title= Slovenski šov se nadaljuje - Robi prvi, Peter drugi!|accessdate= 7. oktober 2016|date= 18. marec 2016|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Vsega skupaj je v svoji sedemnajsti sezoni dosegel sedem uvrstitev med najboljših deset, od tega sta dve zmagi in eno drugo ter tri tretja mesta. V skupnem seštevku je pristal na 13. mestu s 603 točkami. V seštevku poletov pa je zasedel skupno drugo mesto, zaostal je le za Petrom Prevcem, tako da sta Slovenca slavila dvojno zmago v tej razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/ski-jumping/cup-standings.html?suchen=true&suchcompetitorid=&suchseason=2016&suchgender=M&suchnation=&sector=JP&suchcup=WC&discipline=&search=Search|title= World Cup standing 2016 Men|accessdate= 7. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref> === 2016-17: poškodba in odsotnost === V pripravah na naslednjo zimo je nastopil na več tekmah poletne Velike nagrade. Na eni od njih mu je uspelo tudi zmagati. To je bilo 10. septembra v [[Rusija|ruskem]] [[Čajkovski, Permski okraj|Čajkovskem]] kjer je sodobna in velika skakalnica kakršne Robiju ležijo in to je tudi izkoristil ter slavil pred reprezentančnim kolegom [[Anže Semenič|Anžetom Semeničem]].<ref>{{navedi splet |url= http://data.fis-ski.com/dynamic/results.html?sector=JP&competitorid=32297&raceid=4595|title= Results: Chaikovsky (RUS), Grand Prix - Men's HS140, 10.09.2016|accessdate= 7. oktober 2016|date= |format= |work= fis-ski.com|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/v-cajkovskem-kranjec-zmagal-semenic-drugi-vticeva-tretja/402430|title= V Čajkovskem Kranjec zmagal, Semenič drugi, Vtičeva tretja|accessdate= 7. oktober 2016|date= 10. september 2016|format= |work= rtvslo.si}}</ref> Nato pa si je tik pred začetkom nove sezone poškodoval koleno.<ref>{{navedi splet |url= http://siol.net/sportal/zimski-sporti/robert-kranjec-s-poskodovanimi-kriznimi-vezmi-428672|title= Nesrečni Robert Kranjec s poškodovanimi križnimi vezmi|accessdate= 4. november 2016|date= 27. oktober 2016|format= |work= siol.net}}</ref> Posledično je bil v sezoni [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2017|2016-17]] prisilno odsoten. Namesto tekmovanja je moral tako opraviti operacijo strganih kolenskih vezi, nato ga je čakalo dolgotrajno okrevanje, ki ga je opravil do spomladi 2017. Navkljub veteranskemu stažu ni razmišljal o upokojitvi ampak o vrnitvi nazaj na tekme.<ref>{{navedi splet |url= http://www.delo.si/sport/zimski/robert-kranjec-najtezja-odlocitev-v-karieri.html|title= Robert Kranjec: Najtežja odločitev v karieri|accessdate= 4. november 2016|date= 2. november 2016|format= |work= delo.si}}</ref> Na skakalnice se je vrnil v maju in se pripravil za naslednjo sezono. === 2017-19: zaključek tekmovalne kariere === Po poškodbi in dolgotrajni rehabilitaciji se je sicer poskušal vrniti na največja tekmovanja, a mu tu ni več uspelo. Tako je sprejel odločitev o zaključku tekmovalne kariere in se 23. marca 2019 poslovil po zadnjem skoku, natančneje poletu, ki ga je opravil v Planici med premerom pred zadnjo serijo sezone [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2019|2018-19]]. Ta zadnji, poslovilni, polet je opravil v svojem slogu in še 212., zadnjič, poletel prek 200 metrov, pristal pri 213 m in sledilo je slovo od ene najbogatejših karier v tej posebni športni zvrsti.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/planica/leteci-kranjec-pod-poncami-se-zadnjic-razprl-krila/482829|title= Leteči Kranjec pod Poncami še zadnjič razprl krila|accessdate= 13. julij 2019|date= 23. marec 2019|format= |work= rtvslo.si}}</ref> == Osebno == Poročen je s Špelo. Leta 2013 sta posvojila temnopolto deklico, ki jo je žena poiskala v [[Gvineja Bissau|Gvineji Bissao]]. Poimenovala sta jo Pika Felicija, ki je bila rojena 9.4.2013.<ref>{{navedi splet |url= http://www.slovenskenovice.si/sport/time-out/robert-kranjec-posvojil-temnopolto-deklico|title= Robert Kranjec posvojil temnopolto deklico|accessdate= 3. oktober 2016|date= 19. december 2013|format= |work= slovenskenovice.si}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.zurnal24.si/kranjec-posvojil-deklico-iz-afrike-clanek-216032|title= Kranjec posvojil deklico iz Afrike|accessdate= 3. oktober 2016|date= 20. december 2013|format= |work= zurnal24.si}}</ref> V prostem času rad potuje, posebej je navdušen nad [[Azija|Azijo]], ki jo je že večkrat obiskal. Rad se tudi potaplja v morju in vozi z motorjem.<ref>{{navedi splet |url= http://www.rtvslo.si/sport/zimski-sporti/planica/kranjec-ko-je-v-skokih-nekaj-narobe-gre-vse-narobe/417841|title= Kranjec: Ko je v skokih nekaj narobe, gre vse narobe|accessdate= 23. marec 2017|date= 22. marec 2017|format= |work= rtvslo.si}}</ref> == Dosežki v svetovnem pokalu == [[Slika:SFC Vikersund 2012 Robert Kranjec saturday (9).jpg|sličica|300px|Robert Kranjec na podelitvi medalj na svetovnem prvenstvu v poletih 2012]] [[Slika:SFC Vikersund 2012 Robert Kranjec sunday.jpg|sličica|300x300_pik|Kranjec leta 2012]] === Naslovi === * 2 mala kristalna globusa za skupno zmago v seštevku poletov: {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! Sezona ! Discipline |- | '''[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2010|2010]]''' ||'''Smučarski poleti'''<br />''mali kristalni globus'' |- | '''[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2012|2012]]''' ||'''Smučarski poleti'''<br />''mali kristalni globus'' |- |} === Uvrstitve po sezonah === {| cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#ffffff; font-size:95%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#DCDCDC;" width="90"|Sezona ! style="background:#DCDCDC;" width="55"|Skupno ! style="background:#DCDCDC;" width="55"|[[Smučarski poleti|Poleti]] ! style="background:#DCDCDC;" width="55"|JP ! style="background:#DCDCDC;" width="55"|[[Turneja štirih skakalnic|Novoletna]] ! style="background:#DCDCDC;" width="55"|[[Nordijska turneja|Nordijska]] |- | align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1998|1997-98]] || align=center| - || align=center|N/A || align=center| - || align=center| - || align=center| - |- | align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2000|1999-00]] || align=center| - || align=center|N/A || align=center| - || align=center| - || align=center| - |- | align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2001|2000-01]] || align=center| - || align=center|N/A || align=center|N/A || align=center| - || align=center| - |- | align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2002|2001/02]] || align=center|16. || align=center|N/A || align=center|N/A || align=center|29. || align=center|7. |- | align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2003|2002/03]] || align=center|17. || align=center|N/A || align=center|N/A || align=center|25. || align=center|15. |- | align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2004|2003/04]] || align=center|46. || align=center|N/A || align=center|N/A || align=center|47. || align=center|36. |- | align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2005|2004/05]] || align=center|45. || align=center|N/A || align=center|N/A || align=center|58. || align=center|32. |- | align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2006|2005/06]] || align=center|16. || align=center|N/A || align=center|N/A || align=center|28. || align=center| – |- | align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2007|2006/07]] || align=center|27. || align=center|N/A || align=center|N/A || align=center|37. || align=center|35. |- | align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2008|2007/08]] || align=center|25. || align=center|N/A || align=center|N/A || align=center|28. || align=center|30. |- | align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2009|2008/09]] || align=center|23. || align=center|7. || align=center|N/A || align=center|31. || align=center|12. |- | align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2010|2009/10]] || align=center|10. || align=center bgcolor=#D4AF37|{{gold01}} || align=center|N/A || align=center|14. || align=center|12. |- | align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2011|2010/11]] || align=center|18. || align=center|8. || align=center|N/A || align=center|21. || align=center|N/A |- | align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2012|2011/12]] || align=center|9. || align=center bgcolor=#D4AF37|{{gold01}} || align=center|N/A || align=center|14. || align=center|N/A |- | align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2013|2012/13]] || align=center|6. || align=center bgcolor=silver| {{silver02}} || align=center|N/A || align=center|21. || align=center|N/A |- | align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2014|2013/14]] || align=center|11. || align=center|9. || align=center|N/A || align=center|28. || align=center|N/A |- | align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2015|2014/15]] || align=center|26. || align=center|21. || align=center|N/A || align=center|29. || align=center|N/A |- | align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2015/16]] || align=center|13. || align=center bgcolor=silver| {{silver02}} || align=center|N/A || align=center|42. || align=center|N/A |} Opomba: ''kratica N/A pomeni, da se takrat tekmovanje ni izvajalo.'' === Uvrstitve na stopničke po sezonah === {|class=wikitable style="text-align: center" |-bgcolor=cccccc |Sezona||{{gold01}}||{{silver02}}||{{bronze03}}||'''Skupaj''' |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 1998|1997-98]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2000|1999-00]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2001|2000-01]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2002|2001-02]]||-||-||1||1 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2003|2002-03]]||-||-||1||1 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2004|2003-04]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2005|2004-05]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2006|2005-06]]||1||-||2||3 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2007|2006-07]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2008|2007-08]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2009|2008-09]]||-||-||1||1 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2010|2009-10]]||1||2||-||3 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2011|2010-11]]||-||1||-||1 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2012|2011-12]]||2||-||2||4 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2013|2012-13]]||1||2||3||6 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2014|2013-14]]||-||-||1||1 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2015|2014-15]]||-||-||-||- |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2015-16]]||2||1||3||6 |- |[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2018|2017-18]]||-||-||-||- |- |'''Skupaj'''||'''7'''||'''6'''||'''14'''||'''27''' |} === Zmage (7) === {| cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#ffffff; font-size:90%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="35"| # ! style="background:#ccc;" width="60"| Sezona ! style="background:#ccc;" width="135"| Datum ! style="background:#ccc;" width="200"| Prizorišče ! style="background:#ccc;" width="230"| Skakalnica ! style="background:#ccc;" width="30"| Velikost |- | align=center|1. || align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2006|2005/06]] || 26. nov 2005 || {{flagicon|FIN}} [[Kuusamo]] || [[Rukatunturi ski jumping hill|Rukatunturi]] HS 142 || align=center|Velika |- | align=center|2. || align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2010|2009/10]]|| 9. jan 2010 || {{flagicon|AUT}} [[Tauplitz|Tauplitz/Bad Mitterndorf]] || [[Kulm (ski flying venue)|Kulm]] HS 200 || align=center|Letalnica |- | align=center|3. || align=center rowspan=2|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2012|2011/12]] || 15. jan 2012 || {{flagicon|AUT}} [[Tauplitz|Tauplitz/Bad Mitterndorf]] || [[Kulm (ski flying venue)|Kulm]] HS 200 || align=center|Letalnica |- | align=center|4. || 16. mar 2012 || {{flagicon|SLO}} [[Planica]] || [[Letalnica bratov Gorišek]] HS 215 || align=center|Letalnica |- | align=center|5. || align=center|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2013|2012/13]] || 27. jan 2013 || {{flagicon|NOR}} [[Vikersund]] || [[Vikersundbakken]] HS 225 || align=center|Letalnica |- | align=center|6. || align=center rowspan=2|[[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2016|2015/16]] || 12. feb 2016 || {{flagicon|NOR}} [[Vikersund]] || [[Vikersundbakken]] HS 225 || align=center|Letalnica |- | align=center|7. ||18. mar 2016 || {{flagicon|SLO}} [[Planica]] || [[Letalnica bratov Gorišek]] HS 225 || align=center|Letalnica |} == Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Svetovni prvaki v smučarskih poletih}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kranjec Robert}} [[Kategorija:Slovenski smučarski skakalci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2002]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2006]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2010]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2014]] [[Kategorija:Državni rekorderji Slovenije]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Ljubljanski športniki]] [[Kategorija:Kranjski športniki]] [[Kategorija:Svetovni prvaki v smučarskih poletih]] 1r19e4ihvf4cdx5oxjz5xpxibgaxit4 Seznam slovenskih ekonomistov 0 78061 6659672 6624707 2026-04-14T12:51:43Z ~2026-22039-32 257984 6659672 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[ekonomist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Aleš Ahčan]] *[[Jana Ahčin]] *([[Roman Albreht]]) *[[Darija Aleksić]] *[[Marija Ambrožič P ko|Marija Ambrožič]] *[[Danijel Andolšek]] *[[Boštjan Antončič]] *[[Lojze Antončič]] *[[Jure Apih]] *[[Franc Arh]] *([[France Arhar]]) *[[Aleksander Aristovnik]] *[[Janez Artenjak]] * [[Jože Avšič]] *[[Miha Ažman]] == B == *[[Aldo Babič]] *[[Staša Baloh-Plahutnik]] *[[Bernard Brščič]] *[[Jurij Bajec]] (Srbija) *[[Aleksander Bajt]] * [[Andrej Bajuk]] *[[Ivo Banič]] *[[Andrej Baričič]] *[[Majda Bastič]] *[[Maks Bastl]] *[[Vladimir Baša]] *[[Mojca Bavdaž]]? *[[Cene Bavec]]? *[[Slavka Becele Ranković]] (Srbija) * [[Hermina Bedjanič]] (r. [[Goll]]) *[[Maja Bednaš]] *[[Jani Bekő]] * [[Janko Belak]] *[[Jernej Belak]] *[[Lojze Berce]] *[[Živko Bergant]] *[[Mateja Berginc]] *[[Aleš Berk Skok]] *[[Gregor Berkopec]] *[[Barbara Bernik]] *[[Andrej Bertoncelj]] * [[Mara Bešter]] *[[Milena Bevc]] *[[Aleksander Bilimovič]] *[[Roberto Biloslavo]] *[[Franc Bizjak]] *[[Marijan Blejec]] * [[Dušan Bobek]] * [[Samo Bobek]] *[[Vito Bobek]] *([[Ludvik Bogataj]]) *([[Marija Bogataj]]) *[[Andrej Bohinc (uradnik)|Andrej Bohinc]] *([[Rado Bohinc]]) *[[Franc Bohinc]] *[[Andreja Böhm]] *[[Darko Bohnec]] *[[Štefan Bojnec]] *[[Anton Bole|Anton (Tone) Bole]] *[[Velimir Bole]] *[[Jože Boncelj]] *[[Neven Borak]] *[[Darja Boršič]] *[[Klemen Boštjančič]] *[[Simona Bovha]] *[[Anton Božič]]? *[[Katerina Božič]] *[[Tilen Božič]] *[[Barbara Bradač Hojnik]] *[[Milan Bratec]]? *[[Borut Bratina]] *[[Tina Bratkovič Kregar]] *[[Lea Bregar]] *[[Milko Brezigar]] *[[Arjana Brezigar Masten]] *[[Andrej Briški]] *[[Boštjan Brumen]] * [[Borut Brus]] * ([[Marko Brus]]) *[[Branko Bučar]]? *[[Maja Bučar]] (r. [[Košak]]) * [[Janez Bukovec]] *[[Sonja Bukovec]] *[[Štefan Bukovec]] *[[Violeta Bulc]] * [[Mirko Bunc]] *[[Anže Burger]] * [[Alojz Burja]] *[[Boris Butina]] == C == * [[Aleš Cantarutti]]? * [[Gonzalo Caprirolo]] * [[Jaka Cepec]] * [[Aleš I. Cepič]] * [[Irena Cepič]] *[[Damir Cibic]] *[[Andreja Cirman]] *[[Boris Cizelj]]? * [[Jože Colarič]] *[[Franjo Cotič]] *[[Rudi Crnković]] *[[Barbara Culiberg]] *[[Dušan Cvetko]] * [[Milan Martin Cvikl]] *[[Davorin Cvilak]] == Č == * [[Matjaž Čačovič]] *[[Simon Čadež]] *[[Janko Čakš]] *[[Vesna Čančer]] *[[Barbara Čater]] *[[Tomaž Čater]] *[[Dušan Čehovin]] *[[Žiga Čepar]] * [[Bogdan Čepič]] *[[France Černe]] *[[Matej Černe]] *[[Vladimir Černe]] * [[Dragan Černetič]] * [[Bojan Černjavič]] *[[Ana Čertanec]] *[[Jože Andrej Čibej]] *[[Zdenko Čibej]] *[[Mitja Čok]] *[[Vojko Čok]] *[[Jernej Čopič]] *[[Matjaž Črnigoj]] *[[Rafael Črv]] *[[Stanislav Čuber]]? *[[Uroš Čufer]] *[[Gregor Čušin (1914)]] == D == * [[Silvo Dajčman]] * [[Jadranka Dakič|Jadranka Dakić]] *[[Talib Damij]]? *[[Jože Damijan|Jože P. Damijan]] *[[Sandra Damijan]] *[[Janez Damjan]] *([[Ivo Daneu]]) *[[Stanko Debeljak]] *[[Frančiška Gabrijela Dedek]] *[[Friderik Degen]] *[[Matjaž Denac]] *[[Gabrijel Devetak]] *[[Srečko Devjak]] ml. * [[Alojz Deželak]] * [[Bogomir Deželak]] *[[Silva Deželan]] *[[Vlado Dimovski]] * [[Savo Dinjaški]] *[[Zvonimir Dintinjana]] *[[Tanja Dmitrović]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Veronika Dolar]] (ZDA) *[[Gregor Dolenc]] *Jože Dolenc? * [[Marjan Dolenc]] *[[Primož Dolenc]] *[[Andrej Dolinšek|Andrej (Franc) Dolinšek]] *[[Drago Dolinšek]]? *[[Lavoslav Dolinšek]] *[[Nives Dolšak]] *[[Polona Domadenik]] [[Muren (razločitev)|Muren]] *[[Miha Dominko]] *[[Petra Došenović Bonča]] *[[Darja Dovjak]]-[[Jelnikar]] *[[Zvone Dragan]] * [[Ciril Dragonja]] * [[Metod Dragonja]] *([[Josip Draksler]] - Povh) *[[Andrej Drapal]]? *[[Matej Drašček]] *[[Franček Drenovec]] * [[Lovro Dretnik]] *[[Slavko Drlje]] * [[Janez Drnovšek]] *[[Mateja Drnovšek]] *[[Robert Drobnič]] *[[Valter Drozg]] *[[Drago Dubrovski]] *[[Mojca Duh]] *[[Metod Dular]] * [[Ostoj Durjava]] == E == *[[Emil Erjavec]] *[[Jure Erjavec]] *[[Evgen Eržen]] *[[Tina Eržen]] *[[Silva Exel Škerlak|Silva Exel-Škerlak]] == F == * [[Ivo Fabinc]] *[[Zarjan Fabjančič]] *[[Metka Farič]] *[[Igor Feketija]] *[[Aljoša Feldin]] *[[Liljana Ferbar Tratar]] *[[Bogomil Ferfila]] *[[Drago Ferfolja]] *[[Aljaž Ferk]] *[[Barbara Ferk]] *[[Hans Ferk]] *[[Mejra Festić]] * [[Drago Filipič]] * [[Tatjana Fink]] * [[Janvid Flere]] *[[Jože Florjančič (politik)|Jože Florjančič]] *[[Helena Fortič]] *[[Matevž Frangež]] * [[Vladimir Frankovič]] * [[Stane Frim]] *[[Rikard Fuchs]] == G == *[[Lev Geržinič]] (1916—2012),[[Janez Gabrijelčič]] *[[Dušan Gačnik]] *[[Laris Gaiser]] *[[Marjan Gaspari|Marjan Dragotin Gaspari]]? *[[Mitja Gaspari]] *[[Ivan Geršak]] (1838-1911) *[[Lev Geržinič]] (1916-2012) *[[Miroslav Glas]] *[[Peter Glavič]] *[[Slavko Gliha]] *[[Tatjana Globokar Kristan]] *[[Jože Glogovšek]] *[[Pavle Gmeiner]] *[[Viljenka Godina]] *[[Bruno Gombač]] *[[Mojca Gornjak]] *[[Andrej Gosar]] *[[Hermina Govekar Vičič]] *([[Janez Grad]]) *[[Ivo Gregorc]] *[[Monika Gregorčič]] *[[Aleksandra Gregorič]] *[[Danilo C. Gregorič]] *[[Aleš Groznik]] *[[Peter Groznik]] *[[Jože Gričar]] *[[Jan Grobovšek]] *[[Andraž Grum]] * [[Irma Gubanec]] *[[Dragotin Gustinčič]] == H == *([[Herta Haas]]) *[[Valentin Hajdinjak]] *[[Anton Hauc]] *[[Lidija Hauptman]] *[[Peter Hawlina]] *[[Marko Hočevar (ekonomist)|Marko Hočevar]] * [[Toussaint Hočevar]] *[[Marjeta Horjak]] * [[Andrej Horvat]] * [[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri]]) [[Franc Horvat (politik)|Horvat]]? *[[Liljana Horvat]] *[[Tone Hrastelj|Tone (Anton) Hrastelj]] *[[Karmen Hren]] *[[Blaž Hribar]] *[[Samo Hribar]] *[[Nevenka Hrovatin]](-Vodopivec) * [[Jože Hujs]] * [[Margit Hujs]] *([[Dušan Hvalica]]) == I == * [[Aleksander Igličar]] *Branko Ilič (1969-2023) *[[Matjaž Iršič]] * [[Rado Iršič]] * [[Tanja Istenič]] *[[Bojan Ivanc]] *([[Šime Ivanjko]]) *[[Štefan Ivanko]] *[[Mirjana Ivanuša Bezjak]] * [[Zvonko Ivanušič]] == J == * [[Gregor Jagodič]] * [[Timotej Jagrič]] *[[Vita Jagrič]] *[[Andreja Jaklič]] *([[Jurij Jaklič]]) *[[Marko Jaklič]] (1962) *[[Mirko Jamar]] * [[Mirko Jamnik]] *[[Tomaž Jamnik]]? *[[Juro Jan]] * [[Marija Janc]] *[[France Jančar]] * [[Božo Jašovič]] * [[Boštjan Jazbec]] * [[Marko Jazbec]] * [[Saša Jazbec]] *[[Risto Jelačin]] *([[Barbara Jelčić]]) *[[Milan Jelenc]] *[[Dejan Jelovac]] * [[Zlatko Jenko]] * [[Jožef Jeraj]] *[[Mitja Jeraj]] * [[Andreja Jerina]] * [[Silvin Jerman]] (1924-2018) *[[Leon Jerovec]] * [[Miha Ješe]] *[[Peter Ješovnik]] * [[Janez Jug]] *[[Ilja Jurančič]] *[[Tonka Jurejevčič]] *[[Milan Jurše]] *[[Gorazd Justinek]] == K == *[[Štefan Kadoič]] *[[Alenka Kajzer]] *[[Štefan Kajzer]] *[[Odo Kalan]] *[[Zdravko Kaltnekar]] *[[Helena Kamnar]] *[[Vida Kampuš Trop]] *[[Marjan Kandus]] *([[Edvard Kardelj]]) *[[Jernej Kastelic]] - Jerry *[[Robert Kaše]] *[[Blaž Kavčič]] *[[Klemen Kavčič]] *[[Slavka Kavčič]] *[[Ferdinand Kenda]] *[[Vladimir Kenda]] *[[Lojze Kersnič]] *[[Nuša Kerševan]] *[[Miro Kert]] *[[Dragan Kesič]] *[[Aleksandar Kešeljević]] *[[Lojze Kiauta]] *([[Boris Kidrič]]) *[[Dušan Kidrič]] *[[Neda Kladnik]] *[[Rado Klančar]]? *[[Edo Klanšek]] *[[Marijan Klemenc]] *[[Vlado Klemenčič]] *[[Tone Klemenčič]] *[[Peter Klopčič]] *[[Maja Klun]] *[[Aljaž Kmecl]] *[[Ula Kmecl]] *[[Zdenko Knez]] *[[Jožica Knez Riedl]] *[[Ljubica Knežević Cvelbar]] *[[Ljubomir Knop]] *[[Svetko Kobal]] *[[Branko Kocbek]] *([[Marijan Kocbek]]) *[[Andrej Kocič]] *[[Andreja Kodrin]] *[[Lidija Kodrin]] *[[Robert Kokalj]] *[[Majda Kokotec Novak]] *[[Iztok Kolar]] *[[Tomaž Kolar]] *[[Franc Koletnik]] *[[Matjaž Koman]] *[[Darko Končan]] *[[Maja Konečnik Ruzzier]] *[[Boris Konte]] *[[Vojan Konvalinka]] *[[Janez Kopač]] *[[Romana Korez Vide]] *[[Bojana Korošec]] *([[Štefan Korošec]]) *[[Branko Korže]] *[[Uroš Korže]] *[[Alojz Kosi]] *[[Mateja Kos Koklič]] *[[Tomaž Kostanjevec]] *[[Črt Kostevc]] *[[Marko Košak]] *[[Franc Košir (carinik)|Franc Košir]] *[[Janko Košir]] *[[Miran Košmelj]] *([[Blaženka Košmelj Jeriček]]) *[[Drago Kotnik]] *[[Paricia Kotnik]] *[[Bogomir Kovač]] *[[Jurij Kovač|Jurij (Jure) Kovač]] *[[Mateja Kovač]]? *[[Mitja Kovač]]? *[[Andrej Kovačič]] *[[Saša Kovačič]]? *[[Vili Kovačič]] *[[Damjan Kozamernik]] *[[Stanko Koželj]] *[[Davorin Kračun]] *[[Tine Kračun]] *([[Sergej Kraigher]]) *[[Tomaž Kraigher]] *[[Marjan Krajnc (ekonomist)]] *[[Dušan Krajnik]] *[[Edita Krajnović]] ([[Kuhelj]]) *[[Janko Kralj (ekonomist)]] *[[Rok Kralj]] *[[Milena Kramar Zupan]] *[[Marko Kranjec]] *[[Stane Krašovec]] *[[Tone Krašovec]] *[[Edi Kraus]] *[[Teodor Kravina von Cronstein]] *[[Marko Kremžar]] *[[Gvido Kres]] * [[Damijan Kreslin]] *[[Marjan Krisper (1911)]] *[[Anka Kristan]] * [[Franci Križanič]] * [[Tomaž Križnik]] *[[Dejan Krušec]] *[[Ermin Kržičnik]] *[[Aleš Kuhar]] *[[Stanka Kukar]] *[[Andrej Kumar]] *[[Jožef Kunič]] *[[Anton Kupljen]] *Fran(jo) Kuralt (slov.-hrvaški gospodarski strokovnjak) *[[Igor Kušar]] *[[Jože Kušar]] *[[Kir Kuščer]] *[[Breda Kutin]] == L == *([[Avguštin Lah (geograf)|Avguštin Lah]]) *[[Borut Marko Lah]] *[[Emil Lah]] *[[Mariča Lah]] *[[Tine Lah]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Ivan Lapajne (ekonomist)]] *[[Suzana Laporšek]] *[[Ivan Lavrač]] *[[Ivo Lavrač]] *[[Vladimir Lavrač]] *[[Jože Lavrič]] *[[Mitja Lavrič]] *[[Lojze Leb]] *[[Sonja Sibila Lebe]] *[[Konrad Lenasi]] *[[Suzana Lep Šimenko]] *[[Dušan Lesjak]] *[[Marina Letonja]] *[[Andrej Levičnik]] *[[Jože Levstik]]? *[[Mirko Lindič]] *[[Henrik Lindtner]] *[[Blaž Lipičnik]] *[[Bogdan Lipičnik]] *[[Filip Lipovec]] *[[Iztok Lipovšek]]? *[[Janez Ločniškar]] *[[Nataša Logar]] *[[Romana Logar]] *[[Klavdij Logožar]] *[[Aleš Lokar|Aleš (Alessio) Lokar]] *[[Igor Lončarski]] *[[Franc Lorbek]] *[[Evgen Lovšin]] *[[Jovan Lukovac]] *[[Andreja Lutar Skerbinjek]] == M == *[[Jože Maček]] *[[Jakob Franc Mahr]] & sin Artur *[[Boris Majcen]] *[[Avgust Majerič]] *[[Branko Majes]] *[[Franc Majnardi]] *[[Tilen Majnardi]] *[[Boris Makovec]] *[[Maja Makovec Brenčič]] >> [[Maja Zalaznik]] *[[Janez Malačič]] *[[Vincenc Malovrh|Vincenc (Cene) Malovrh]] *''Anton Manfreda'' *[[Mojca Marc]] *[[Pavel Marc]] (1902-97) *[[Rudolf Marc]] *[[Matej Marinč]] *[[Denis Marinšek]] *[[Jože Markič]] *[[Mirko Markič]] *[[Uroš Markič]] *[[Tanja Markovič Hribernik]] *[[Ferdinand Marn]] *[[Karel Marn]] *[[Rudolf Marn]] *[[Drago Marolt]] *[[Janez Marolt (strojnik)]] *[[Janko Marovt]] *[[Igor Masten]] *[[Cene Matičič]] *[[Ervin Maurič]] *[[Ksenija Maver]] *[[Miran Mejak]] *([[Janez Mekinc]]) *[[Dane Melavc]] *[[Aleš Mendiževec]] * [[Igor Matjašič]] *[[Patricia A. Meglich]] *[[Jernej Mencinger]] *[[Jože Mencinger]] *([[Peter Merc]]) *[[Viljem Merhar]] *[[Ivan Meško]]? *[[Maja Meško]]? *[[Tanja Mihalič]] *[[Miran Mihelčič]] *[[Katarina Katja Mihelič]] *[[Peter Mikeln]] *[[Ciril Mikl]] *[[Andrej Miklavčič]] *[[Dušan Mikuš]] *[[Borut Milfelner]] *[[Franko Milost]] *[[Cveta Mlakar]] *[[Dijana Močnik]] *[[Josip (Rastko) Močnik]] (st.) *[[Mojmir Mrak]] *[[Dušan Mramor]] *[[Mićo Mrkaić]] *[[Stane Mrzlikar]] * [[Matjaž Mulej]] *[[Damijan Mumel]] *([[Vladimir Murko]]) *[[Nika Murovec]] *Petra Marušič == N == *[[Andrej Nabergoj]] *([[Črtomir Nagode]]) *[[Vesna Nahtigal]]? *[[Matjaž Nanut]] *[[Vladimir Nanut]] *[[Zlatko Nedelko]] *[[Anton Nemec]] *[[Janez Nemec]] *[[Ivan Nerad]] *[[Oto Norčič]] *[[Aleš Novak]] *[[Lojze Novak (ekonomist)]] *[[Lovro Novak]] *[[Matjaž Novak]] *[[Jože Novinšek]] == O == *[[Henrik Oblak]] *[[Andrej Ocvirk]]? *[[Anton Ogorelc]] *[[Marko Ogorevc]] *[[Irena Ograjenšek]] *[[Anton Ogrin]] *[[Albin Ogris]] *[[Miloš Omahen]] * [[Igor Omerza]] * [[Žan Jan Oplotnik]] *[[Miloš Oprešnik]] *[[Frank Orazem]] *[[Peter F. Orazem]] *[[Tadej Oražem]] *[[Iztok Ostan]] *[[Biserka Ošlaj]] *[[Rasto Ovin]] *[[Jože Ovsenik]] (1936?-2021) *([[Marija Ovsenik]]) *[[Milica Ozbič]] == P == *[[Marko Pahor]] *[[Ivan Panjek]] (Trst) *[[Bojan Papič]] *[[Franc Pauko]] *[[Tamara Pavasović Trošt]] *[[Nina Pavčnik]] *[[Gorazd Pavlek]] *[[Josip Pavlica]] *[[Peter Pavlič]] *[[Stane Pavlič]] *[[Zdravko Pečar]] *[[Ivan Pelicon]] *[[Darja Peljhan]] *[[Jože Penca]] *[[Sandra Penger]] *[[Vladimir Perhavec]]? *[[Franjo Perić]] *[[Franc Pernek]] *[[Marjan Peršak]] *[[Nada Pertot]] * [[Vladimir Pertot]] *[[Milena Pervanje|Milen(k)a Pervanje]] *[[Petra Petan]] *[[Judita Peterlin]] *[[Tea Petrin]] *[[Jožef Petrovič (ekonomist)|Jožef Petrovič]] *[[Primož Pevcin]] * [[Rado Pezdir]] *[[Gregor Pfajfar]] *[[Lovrenc Pfajfar]] *[[Ervin Pfeifer]] *[[Edo Pirkmajer]]? *[[Fedor Pirkmajer]]? *[[Joško Pirnar]]? *[[Alojz Pirnat (ekonomist)]] *[[Franka Piskar]] *[[Aleksandra Pisnik]] *[[Janez Planina]] *[[Boris Pleskovič]] *[[Gregor Počkar]] *[[Milojka Počuča]] *[[Alfonz Podgorelec]]? *[[Peter Podgorelec]]? *([[Slavko Podmenik]]) *[[Boris Podobnik]] ? *[[Ana Podvršič]] ? *[[Jože Pogačnik (1927)]] * [[Jože Pokorn]] * [[Sašo Polanec]] * [[Andrej Pompe]] *[[Nina Ponikvar]] *[[Vojko Potočan]] *[[Alojzij Potočnik (politik)|Alojzij Potočnik]] *[[Drago Potočnik]] * [[Janez Potočnik]] *[[Janko Potočnik (turistični strokovnjak)]] *[[Vekoslav Potočnik]] *[[Franc Poznič]] *[[Danilo Požar]] * [[Janez Prašnikar]] *[[Vesna Prašnikar]] *[[Zdravko Praznik]] *[[Vladimir Pregelj]] *[[Gvidon Pregl|Gvido(n) Pregl]] *[[Slavko Pregl]] *[[Živko Pregl]] *[[Boris Pregrad]] (1925–2022) *[[Vinko Prelog]] *[[Dragan Premrov]]? *[[Edvin Premrov]] *[[Bojan Pretnar]] *[[Valentina Prevolnik Rupel]] *[[Majda Prijon]] *[[Igor Prodan]] *[[Irena Prijović]]? *[[Viljem Pšeničny]] *([[Mirko Pšunder]]) *[[Danijel Pučko]] *[[Ksenija Pušnik]] == R == * [[Božidar Race]] *[[Darja Radić]] *[[Dušan Radonjič]] *[[Gregor Radonjič]]? *[[Andrej Rant (bančnik)|Andrej Rant]]? *[[Melita Rant]] *[[Vasja Rant]] *[[Matevž Rašković]] *[[Vojka Ravbar]] *[[Miroslav Rebernik]] *[[Ludvik Rebeušek]] *[[Tjaša Redek]] *[[Miroslav Rednak]] *[[Izidor Rejc]] *[[Adriana Rejc Buhovac]] *([[Miroslav Rednak]]) *[[Franjo Renko]] *[[Leon Repovž]] *[[Gortan Resinovič]]? *[[Ivan Ribnikar]] *[[Mira Rihtarič]] *[[Alenka Rismal]] *[[Roman Rogelj]] *[[Matija Rojec]] *[[Iča Rojšek]] (''Ivanka Rojšek'') *[[Dejan Romih]] * [[Anton Rop]] * [[Dejan Romih]] * [[Aja Ropret Homar]] * [[Marko Ropret]] *[[Jože Rovan]] (st./ml.) *[[Črtomir Rozman]] *[[Rudi Rozman]] *[[Jožef Rues]] *[[Lado Rupnik]] *[[Viljem Rupnik]] *[[Borut Rusjan]] *[[Rudi Rutar]] *[[Mitja Ruzzier]] *[[Miran Rybář]] == S == *Jože Sadar? *[[Jože Sambt]] *[[Hinko Samec]]? *[[Boris Sancin]] *[[Davor Savin]] (Hrvat) *[[Simon Savšek]] *[[Goga Sedmak]] *[[Aleksander Sekavčnik]] *[[Cvetka Selšek]] *[[Peter Senčar]] *[[Marjan Senjur]] *[[Stanka Setnikar Cankar]] *[[Pavle Sicherl]] *[[Albert Sič]] in [[Franjo Sič]] *[[Nada Sfiligoj]] *[[Ivan Simič]] ? *[[Marko Simoneti]] * [[Ljubo Sirc]] *[[Janez Sirše]] *[[Mitja Skitek]] *[[Renata Slabe Erker]] *[[Anton Slapernik]] *[[Sergeja Slapničar]] *[[Alenka Slavec]] *[[Jolanda Slokar]] *([[Janko Smole]]) *[[Boris Snoj]] *[[Stanislav Soban]] *[[Lojze Sočan]] *[[Josip Sodnik]] *[[Ferry Souvan]] *[[Adi Sovinc]] *[[Martin Spindler]]? *[[Rok Spruk]] *[[Andrej Srakar]] *[[Vekoslav Sršen]]? *([[Gojko Stanič]]) *[[Tatjana Stanimirović]] *[[Janez Stanovnik]] *[[Peter Stanovnik]] *[[Sašo Stanovnik]] *[[Tine Stanovnik]] *[[Aljaž Stare]] *[[Egon Stare]] *[[Leon Stare]] *[[Metka Stare]] *[[Andrijana Starina Kosem]] *[[Bojan Starman]] *Danijel Starman (1962) *[[Franc Stegenšek]] *[[Mitja Steinbacher]] *[[Draga Stepko]] *[[Simona Sternad Zabukovšek]] *[[Jure Stojan]] *[[Dušan Strahinja]] (Hrvat) *[[Sebastjan Strašek]] *[[Jože Strelec]]? *[[Rok Stritar]] *[[Nada Stropnik]] *[[Lojze Struna]] *[[Igor Stubelj]] *[[Franc Sunčič]] *[[Andrej Sušjan]] *[[Urban Sušnik]] *[[Anja Svetina Nabergoj]] *([[Andrej Svetličič]])? *[[Marjan Svetličič]] *[[Sibil Svilan]] == Š == * [[Štefan Bogdan Šalej]]-Barenboim? * [[Zvonka Šarman]] *[[Simona Šarotar Žižek]] *[[Karel Šavnik (mlajši)|Karel Šavnik]] *[[Štefan Ščap]] *[[Živko Šifrer]] *[[Gustav Šimic]] *[[Tibor Šimonka]]? *([[Dušan Šinigoj]]) *[[Karin Širec]] *[[Slavko Širca]] *[[Andrej Šircelj]] *[[Maksimilijan Šiško]] *[[Boris Škapin]] *[[Andrej Škarabot]] *[[Majda Škerbic]] *[[Janez Škerjanec]] * [[Silva Exel Škerlak|Silva (Exel) Škerlak]] *[[Miha Škerlavaj]] *([[Bojan Škof]]) *[[Matija Škof]] *[[Aleksander Škraban]] *[[Rok Škrinjar]] *Janez Nepomuk Šlakar/Schlaker *[[Sonja Šlander Wostner]] *[[Magda Šmon]] *[[Sonja Šmuc]] *[[Štefan Šoba]] *[[Bogomir Špiletič]] *[[Jože Špindler]] *[[Aleks Štakul]] *[[Aleksander Štefanac]] *[[Mitja Štefančič]] (Italija) *[[Franjo Štefanec]] *[[Vilko Štern]] *[[Franjo Štiblar]] *[[Milena Štifter Vršnik]] *[[Eva Štravs Podlogar]] *[[Tjaša Štrukelj]] *[[Štefan Šumah]] *[[Janez Šumi]] *[[Dagmar Šuster]]? *[[Hana Šuster Erjavec]] *[[Boris Šuštar]] * [[Janez Šušteršič]] *[[Matej Švigelj]] == T == *[[Blanka Tacer]] *[[Maks Tajnikar]] *[[Zvonimir Tanko]] *[[Savo Tatalović]] *[[Branka Tavčar]] *[[Franjo Tavčar]] *[[Mitja Tavčar|Mitja I. Tavčar]] *[[Zlata Tavčar]] *[[Metka Tekavčič]] *[[Richard Teltscher]] *[[Mitja Terčon]] *[[Tina Teržan]]? *[[Sergij Thorževskij]] *[[Lidija Tičar Padar]] *[[Boris Tomažič (ekonomist)]] *[[Mojca Tomažin]] *[[Polona Tominc]] *([[Ludvik Toplak]]) *[[Mary Veronica Tovšak Pleterski]], svetovalka predsednice Evropske komisije *[[Dušan Tratnik]] * [[Franc Trček (agrarni ekonomist)|Franc Trček]] *[[Franc Tretjak]] *[[Sonja Treven]] * [[Peter Trkman]] *[[Anita Trnavčević]] *[[Ferdinand Trošt]] *[[Nada Trunk Širca]] *[[Igor Trupac]] *[[Ivan Turk (ekonomist)|Ivan Turk]] *[[Jernej Turk]]? *[[Primož Turk]] *[[Tomaž Turk]]? == U == *[[Andrej Udovč]] *[[Mateja Udovč]]? *[[Boštjan Udovič]] *[[Stane Uhan]] *[[Igor Umek]] *[[Maja Uran Maravič]]/Maja Uran Maravić *[[Filip Uratnik]] *[[Duško Uršič]] *([[Janez Usenik]]) == V == *[[Alojzij Vadnal]] *[[Katja Vadnal]] *[[Boris Vadnjal]] *[[Jaka Vadnjal]] *[[Mateja Vadnjal]] *[[Aleš Vahčič]] *[[Uroš Vajgl]] *[[Stane Valant]]? *[[Vlado Valenčič]] *[[Aljoša Valentinčič]] *[[Davorin Valentinčič]] *[[Boštjan Vasle]] *[[Vasja Vehovar]]? *[[Miroslav Verbič]] *[[Draško Veselinovič]] *[[Draško Veselinovič|Rado Veselinovič]] *[[Danilo Vezjak]] *[[Ana Vezovišek]] *[[Irena Vida]] *[[Franc Vidic]] *[[Zdenka Vidovič]] *[[Mirko Vintar]]? *[[Andrej Vizjak (poslovnež)]] *[[Milan Vodopivec (ekonomist)|Milan Vodopivec]] *[[Robert Vodopivec]] *[[Dolfe Vogelnik]] *[[Danilo Vojska]] *[[Robert Volčjak]] *[[Marko Voljč]] *[[Anton Vorina]] *[[Vinko Vovk]] *[[Rudi Vračko]] *Vraničar? *Dejan Vreča *[[Igor Vrečko]] *[[Nevenka Vremec]] *[[Marko Vrhunec]] *[[Egidij Vršaj]] *[[Ludvik Vrtačič]]? *[[Vilko Vujčič]] *[[Janez Vuk]] == W == * [[Hugo Weiss]] *[[Iztok Winkler]]? *[[Peter Wostner]] == Z == *[[Gustav Zadnik]] *[[Stanislava Zadravec Caprirolo]] *[[Jože Zagožen]] *[[Katarina Zajc|Katarina "Katra" Zajc]] (=? [[Katja Zajc Kejžar]])? *[[Jože Zakonjšek]] *[[Egon Zakrajšek (1967)]] *[[Drago Zalar]] *[[Maja Zalaznik]] (ex [[Maja Makovec Brenčič]]) *[[Maja Zaman Groff]] *[[Bruno Završnik]] *[[Dušan Zbašnik]] *[[Franc Zelenik]] *[[Ratko Zelenika]] *[[Boris Zidarič]] *[[Josip Zohil]] ? *[[Mark Zupan]] *[[Nada Zupan]] == Ž == *[[Vesna Žabkar]] *[[Viktor Žakelj]] *[[Žiga Žarnić]] *[[Ciril Žebot]] *[[Zdenka Ženko]] *[[Breda Žerjal]]? *[[Franc Žibert (pravnik)|Franc Žibert]] *[[Branko Žibret]] *[[Matjaž Žigon]] *[[Boris Živec]] *[[Jan Žižek]] * [[Egon Žižmond]] *[[Alenka Žnidaršič Kranjc]] *[[Jana Žnidaršič]] *[[Truda Žoher Durjava]] *[[Anton Žunič]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih gospodarstvenikov]] {{seznami narodov po poklicu|ekonomistov}} {{stublist}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Ekonomisti]] [[Kategorija:Seznami ekonomistov|Slovenci]] jeib1vh26ptzgecqrue7knnjeigyz6t Martin John Rees 0 78491 6659936 6310799 2026-04-15T10:29:54Z Yerpo 8417 [[Copleyjeva medalja]] 6659936 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba | nationality = {{ikonazastave|ENG}} [[Angleži|angleška]] }} [[sir (naziv)|Sir]] '''Martin John Rees, baron Rees Lodlowski''' [mártin džón rís, barón rís lódlovski], [[red zaslug|OM]], [[vitez bakalaver|Kt]], [[predsednik Kraljeve družbe|PRS]], [[Angleži|angleški]] [[astrofizik]], [[astronom]] in [[kozmolog]], * [[23. junij]] [[1942]], [[York]], [[Anglija]]. Martin Rees je od leta 1995 petnajsti [[kraljevi astronom]], od leta 2004 predstojnik [[Kolidž Trinity, Cambridge|Kolidža Trinity]] v [[Cambridge]]u. 1. decembra 2005 so ga izvolili za [[predsednik Kraljeve družbe|predsednika]] [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]], kar je bil do leta 2010. == Življenje in delo == Študiral je na [[Shrewsbury School]] in leta 1963 diplomiral iz [[matematika|matematike]] na Kolidžu Trinity. Izpopolnjeval se je v [[Združene države Amerike|ZDA]] in bil nato profesor na [[Univerza Sussexa|Univerzi Sussexa]]. [[doktorat|Doktoriral]] je leta 1967. Vrnil se na [[Univerza v Cambridgeu|Univerzo v Cambridgeu]], kjer je od leta 1971 do leta 1991 kot [[Plumeov profesor]] za astronomijo nasledil [[Fred Hoyle|Freda Hoylea]] in bil tudi predstojnik tamkajšnjega znanega [[Astronomski inštitut, Cambridge|Astronomskega inštituta]] (IoA). Med letoma 1992 in 2003 je bil raziskovalni profesor Kraljeve družbe in od leta 2003 profesor kozmologije in astrofizike. V letu 1975 je bil profesor astronomije na [[Greshamov kolidž|Greshamovem kolidžu]] v Londonu, leta 1979 pa je postal član [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]]. Je [[gostujoči profesor]] na [[Imperialni kolidž v Londonu|Imperialnem kolidžu v Londonu]] in na [[Univerza v Leicester|Univerzi v Leicestru]]. Objavil je prek 500 raziskovalnih [[znanstveni članek|člankov]]. Veliko je prispeval k razumevanju izvora kozmičnega [[mikrovalovi|mikrovalovnega]] [[prasevanje|prasevanja ozdaja]], tvorjenja in združevanja [[galaksija|galaksij]]. Njegovo raziskovanje porazdelitve [[kvazar]]jev je močno omajalo [[teorija mirujočega stanja|teorijo mirujočega stanja]]. Med prvimi je predlagal, da velikanske [[črna luknja|črne luknje]] napajajo kvazarje. Velja tudi za priznanega popularizatorja astronomije in [[znanost]]i v splošnem. 25. marca 2005 so objavili predlog njegovega imenovanja za predsednika Kraljeve družbe, narodne akademije znanosti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]]. 6. septembra 2005 so ga povzdignili v [[baron]]a. == Priznanja == === Nagrade === * [[Heinemanova nagrada za astrofiziko]] (1984) * [[zlata medalja Kraljeve astronomske družbe|zlata medalja]] [[Kraljeva astronomska družba|Kraljeve astronomske družbe]] (RAS) (1987) * [[medalja Karla Schwarzschilda]] [[Nemško astronomsko društvo|Nemškega astronomskega društvs]] (AG) (1989) * [[viteški red]] (1992) * [[medalja Bruceove]] (1993) * [[nagrada Bruna Rossija]] (2000) * [[Gruberjeva nagrada za kozmologijo]] (2001) * [[lektorat Henryja Norrisa Russlla]] [[Ameriško astronomsko društvo|Ameriškega astronomskega društva]] (AAS) (2004) * [[nagrada Michaela Faradayja]] [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] za znanstveno občevanje (2004) * [[Crafoordova nagrada]] skupaj z [[James Edward Gunn|Jamesom Gunnom]] in [[Philip James Edwin Peebles|Jamesom Peeblesom]] (2005) * [[Copleyjeva medalja]] (2023) === Poimenovanja === Po njem se imenuje [[Amorski asteroid]] [[4587 Rees]]. == Bibliografija == * John Gribbin, Martin John Rees, ''Vesoljska sovpadanja: temna snov, človeštvo in antropična kozmologija'' (''Cosmic Coincidences: Dark Matter, Mankind, and Anthropic Cosmology'') (1989), (Bantam), * ''Novi obeti v astofizikalni kozmologiji'' (''New perspectives in astrophysical cosmology'') (1995), * ''Usodna privlačnost gravitacije: črne luknje v Vesolju'' (''Gravity's fatal attraction: black holes in the universe'') (1995), * ''Pred začetkom : naše in druga vesolja'', (''Before the beginning - our universe and others'') (1997), (prevod [[Ferdinand Miklavc]], Didakta, Radovljica 2003), {{COBISS|ID=125917184}} * ''Samo šest števil'' (''Just Six Numbers'') (2000), * ''Naše vesoljsko bivališče'' (''Our Cosmic Habitat'') (2001), * ''Naša zadnja ura'', (''Our Final Century'') (2003), (prevod [[Ferdinand Miklavc]], Didakta, Radovljica 2005), {{COBISS|ID=218680832}} == Sklici == {{refbegin|2|normalfont=yes}} {{sklici|refs= }} {{refend}} == Zunanje povezave == * [http://www.phys-astro.sonoma.edu/brucemedalists/rees/ Martin John Rees] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120418004846/http://www.phys-astro.sonoma.edu/brucemedalists/Rees/ |date=2012-04-18 }}, stran [[medalja Bruceove|medalje Bruceove]] {{ikona en}} {{-}} {{Astronomers Royal}} {{PredKraljevaDruzba}} {{Heinemanova nagrada za astrofiziko}} {{zlata medalja Kraljeve astronomske družbe}} {{medalja Karla Schwarzschilda}} {{medalja Karla Schwarzschilda}} {{medalja Bruceove}} {{Copleyjeva medalja}} {{letvica portalov|Znanost|Astronomija}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rees, Martin John}} [[Kategorija:Rojeni leta 1942]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Angleški astrofiziki]] [[Kategorija:Angleški astronomi]] [[Kategorija:Angleški kozmologi]] [[Kategorija:Angleški plemiči]] [[Kategorija:Angleški akademiki]] [[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Predsedniki Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Kraljevi astronomi]] [[Kategorija:Člani Nacionalne akademije znanosti Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Prejemniki medalje Bruceove]] [[Kategorija:Prejemniki Gruberjeve nagrade za kozmologijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Združenega kraljestva]] [[Kategorija:Prejemniki Heinemanove nagrade za astrofiziko]] [[Kategorija:Prejemniki Zlate medalje Kraljeve astronomske družbe]] [[Kategorija:Prejemniki medalje Karla Schwarzschilda]] [[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]] 5hrjyykcimur7tbz63s3z70xd02ghj8 Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije 0 79135 6659917 6659257 2026-04-15T09:24:11Z Nareto 77605 Popravek napačne povezave 6659917 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | post = Predsednik Državnega zbora<br>Republike Slovenije | body = | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = [[Zoran Stevanović]] | incumbentsince = 10. april 2026 | member_of = [[Državni zbor Republike Slovenije]] | termlength = | first = [[France Bučar]] | residence = Državni zbor<br>Šubičeva ulica 4<br>1102 Ljubljana | website = [https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/Predsednik/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivT39gy2dDB0N_C0N3Qw8Q43dTYx9QwwMPAz1wwkpiAJKG-AAjgb6BbmhigAQqGe_/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/ Dz-rs.si] | image = Zoran Stevanović 2026 portret (cropped3).jpg }} {{politika Slovenije}} '''Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije''' predstavlja [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] in vodi njegovo delo. Po protokolu je drugi najpomembnejši človek v državi, takoj za [[Predsednik Republike Slovenije|predsednikom Republike Slovenije]]. == Pristojnosti predsednika == Delo in dolžnosti predsednika Državnega zbora so primarno določene z [[Ustava Republike Slovenije|Ustavo Republike Slovenije]]. Njegovo delovanje urejajo štirje členi: 84. člen, ki definira njegovo funkcijo, 85. člen, ki določa njegovo delo, da sklicuje redne in izredne seje, slednje na zahtevo najmanj četrtine poslancev državnega zbora ali predsednika Republike Slovenije, 103. člen, da razpiše volitve za predsednika Republike ter 106. člen, ki v primeru kakršnegakoli prenehanja funkcije predsednika Republike do izvolitve novega nalaga opravljanje predsedniških funkcij predsedniku državnega zbora ter nalaga petnajstdnevni rok za razpis novih predsedniških volitev. Splošneje predsednik predstavlja Državni zbor in vodi njegovo delo, sklicuje in vodi seje, podpisuje zakone in druge akte, ki jih sprejme Državni zbor, skrbi za uresničevanje razmerij z Državnim svetom, skrbi za sodelovanje s [[Predsednik Republike Slovenije|predsednikom Republike]], [[Vlada Republike Slovenije|vlado]], drugimi državnimi organi, predstavniškimi organi drugih držav, mednarodnimi parlamentarnimi in drugimi organizacijami, skrbi za izvajanje poslovnika, dodeljuje zadeve v obravnavo delovnim telesom, odloča o sporih glede pristojnosti med delovnimi telesi, odloča o službenih poteh poslancev v tujino v koliko za takšno odločitev ni pristojno nobeno delovno telo in opravlja druge naloge v skladu z ustavo, z zakonom in poslovnikom Državnega zbora. [[Slika:Flag of the President of the Parliament of Slovenia.svg|sličica|Zastava predsednika DZ]] == Predsedniki == {{Glavni|Seznam predsednikov Državnega zbora Republike Slovenije}} == Zunanje povezave == * [https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/Predsednik Spletna stran predsednika DZ] {{DZRS}} [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Državni zbor Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije|*]] a8eec958qbsyjk7jrk39d3sj5tauchm Toča 0 81958 6659663 6114720 2026-04-14T12:38:10Z ~2026-22903-50 258212 nič 6659663 wikitext text/x-wiki [[Slika:Granizo.jpg|200px|thumb|right|Zrno toče]] {{vreme}} '''Toča''' je [[padavina]] v [[trdnina|trdem stanju]], ki nastaja v [[oblak]]ih - to so [[led]]ene kroglice različnih velikosti in tudi nepravilnih oblik s premerom od 5 do 50mm ali celo še več. So deloma ali popolnoma prozorne ali pa sestavljene iz prosojnih, motnih, snegu podobnih plasti, ki so debele do 1&nbsp;mm. Toča pada predvsem pri močnem [[nevihta|nevihtnem vremenu]], ki ga spremljajo močni električni pojavi, vendar temperatura [[zrak]]a v prizemnih plasteh ni pod 0&nbsp;°C. Toča pada iz nevihtnih oblakov [[kumulonimbus]]ov. == Nastanek t == == rn == Velikle se lepijo živalski odpadkisteje so zrna toče v območju premera do 1&nbsp;cm. Vendar se pojavlja tudi toča s premerom 2 do 3&nbsp;cm. Pri zelo močnih nevihtah pa je že nastala toča, ki je bila debela kot golobja in kokošja jajca. Ta zrna toče so tehtala od 500 gramov do 1 kilograma. Do sedaj največja zrna toče so padala na [[Kitajska|Kitajskem]] leta [[1902]], ko so izmerili zrno toče s premerom 21&nbsp;cm in težko 4.5&nbsp;kg. Tudi na Slovenskem se debela toča pojavi vsakih nekaj let. V [[Ljubljana|Ljubljani]] je junija leta 2000 padala toča, debela kar 5&nbsp;cm, lahko je tudi večja. == Kje pada toča == Toča pada vedno le na ožjih podolgovatih odsekih. So določeni predeli zemeljske površine, kjer toča izredno pogosto pada, medtem ko se na drugih področjih sorazmerno poredko pojavi. Ta naravni pojav je odvisen predvsem od [[orografija|orografije]] in pa smeri gibanja [[nevihta|neviht]]. == Škoda zaradi toče == Že drobna toča s premerom okoli 1&nbsp;cm povzroča škodo na poljščinah in v vinogradih, saj zrna scefrajo liste in lomijo mladike. Debelejša toča dela škodo tudi na avtomobilih, na strehah in na okenskih steklih. Toča, debela 2&nbsp;cm, lahko pusti na strehi avtomobila že majhno jamico, toča debela 5&nbsp;cm, pa takoj razbije strešnik in na nezaščiteni človeški glavi lahko povzroči resne poškodbe. == Viri == * Vreme in podnebje, Janko Pučnik * Vremenski vodnik, Ross Reynolds == Zunanje povezave == {{Zbirka|Hail}} {{padavine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Padavine]] 0gjqpz9ja6i6jdd1qnuc8gny5h1khfq 6659665 6659663 2026-04-14T12:39:41Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-22903-50|~2026-22903-50]] ([[User talk:~2026-22903-50|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] 6107451 wikitext text/x-wiki [[Slika:Granizo.jpg|200px|thumb|right|Zrno toče]] {{vreme}} '''Toča''' je [[padavina]] v [[trdnina|trdem stanju]], ki nastaja v [[oblak]]ih - to so [[led]]ene kroglice različnih velikosti in tudi nepravilnih oblik s premerom od 5 do 50mm ali celo še več. So deloma ali popolnoma prozorne ali pa sestavljene iz prosojnih, motnih, snegu podobnih plasti, ki so debele do 1&nbsp;mm. Toča pada predvsem pri močnem [[nevihta|nevihtnem vremenu]], ki ga spremljajo močni električni pojavi, vendar temperatura [[zrak]]a v prizemnih plasteh ni pod 0&nbsp;°C. Toča pada iz nevihtnih oblakov [[kumulonimbus]]ov. == Nastanek toče == V prvi fazi se pri dovolj razvitem kumulonimbusu na njegovem vrhu ustvarijo jedrski elementi [[kristal]]ov v obliki [[sodra|sodre]]. Na te kristale se lepijo [[podhlajena kapljevina|podhlajene vodne kapljice]], ki zaradi [[kondenzacija|kondenzacije]] nastajajo istočasno kot kristali zaradi [[sublimacija|sublimacije]]. Voda se okoli kristalov spreminja v tanke plasti ledu. Ker pa je v kumulonimbusu zelo močno [[turbulenca|turbulentno gibanje]], se jedra toče v oblaku gibljejo v [[krožnica|krožnici]] vse dokler njihova teža ni večja, kakor pa vzgonsko gibanje v oblaku. Pri gibanju ali kroženju se zrna toče v oblaku stalno večajo na račun podhlajenih vodnih kapljic. Ko toliko narastejo in pridobijo težo, da jih vzponski tokovi ne morejo več dvigniti, padajo na zemeljsko površino. Ko presekamo zrno toče, se pokaže, da je jedro sestavljeno iz trdega [[sneg]]a, okrog katerega so nalepljene plasti ledu. == Velikost zrn == Velikost zrn toče je zelo različna. Najpogosteje so zrna toče v območju premera do 1&nbsp;cm. Vendar se pojavlja tudi toča s premerom 2 do 3&nbsp;cm. Pri zelo močnih nevihtah pa je že nastala toča, ki je bila debela kot golobja in kokošja jajca. Ta zrna toče so tehtala od 500 gramov do 1 kilograma. Do sedaj največja zrna toče so padala na [[Kitajska|Kitajskem]] leta [[1902]], ko so izmerili zrno toče s premerom 21&nbsp;cm in težko 4.5&nbsp;kg. Tudi na Slovenskem se debela toča pojavi vsakih nekaj let. V [[Ljubljana|Ljubljani]] je junija leta 2000 padala toča, debela kar 5&nbsp;cm, lahko je tudi večja. == Kje pada toča == Toča pada vedno le na ožjih podolgovatih odsekih. So določeni predeli zemeljske površine, kjer toča izredno pogosto pada, medtem ko se na drugih področjih sorazmerno poredko pojavi. Ta naravni pojav je odvisen predvsem od [[orografija|orografije]] in pa smeri gibanja [[nevihta|neviht]]. == Škoda zaradi toče == Že drobna toča s premerom okoli 1&nbsp;cm povzroča škodo na poljščinah in v vinogradih, saj zrna scefrajo liste in lomijo mladike. Debelejša toča dela škodo tudi na avtomobilih, na strehah in na okenskih steklih. Toča, debela 2&nbsp;cm, lahko pusti na strehi avtomobila že majhno jamico, toča debela 5&nbsp;cm, pa takoj razbije strešnik in na nezaščiteni človeški glavi lahko povzroči resne poškodbe. == Viri == * Vreme in podnebje, Janko Pučnik * Vremenski vodnik, Ross Reynolds == Zunanje povezave == {{Zbirka|Hail}} {{padavine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Padavine]] kdevm37v3o80m1mrdr6wxx8qgdz0p27 Pogovor:Opole 1 84044 6659750 6297659 2026-04-14T15:42:51Z Ljuba24b 92351 6659750 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema= Geografija |država=Poljska}} gvl6l75q6gtd0ap4jlie5ym66vneojc Ljubljanski potniški promet 0 87270 6659852 6657962 2026-04-15T04:51:52Z Muc77 247998 /* eUrban / Prijatelj Kavalir */ 6659852 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o. | logo = [[Slika:Logotip LPP.png|200px]] | image = Ljubljana_-_Slovenska_Cesta_8_(53446416795).jpg | type = [[družba z omejeno odgovornostjo]] | foundation = 1901 | location = [[Ljubljana]], Celovška cesta 160<br/>1000 Ljubljana<br />{{SLO}} | key_people = | industry = transport | services = mestni prevoz potnikov<br>vzdrževanje vozil<br>tehnični pregledi | revenue = | operating_income = | net_income = | num_employees = | homepage = {{URL|http://www.lpp.si}} }} '''Ljubljanski potniški promet''' ([[kratica]] '''LPP''') je javno prevozniško [[podjetje]] ([[družba z omejeno odgovornostjo]]), ki deluje v sklopu [[Javni holding Ljubljana|Javnega holdinga Ljubljana]] in primarno zagotavlja [[javni prevoz|javni]] mestni in [[Medkrajevni potniški promet (LPP)|medkrajevni]] [[avtobus]]ni [[transport|prevoz]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in njeni okolici. Poleg tega podjetje ponuja tudi naročene [[avtobus]]ne prevoze, [[servis]]iranje in popravila gospodarskih vozil in njihovih delov, [[tehnični pregled vozila|tehnične preglede vozil]] in homologacije ter registracije vozil. == Sedež podjetja == Sedež podjetja z upravno [[zgradba|zgradbo]], [[garaža|garažnimi površinami]], s servisnimi delavnicami in stavbo tehničnih pregledov se nahaja v obsežnem kompleksu v [[Zgornja Šiška|Zgornji Šiški]] med [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovško]], [[Litostrojska cesta, Ljubljana|Litostrojsko]] in [[Cesta Ljubljanske brigade, Ljubljana|Cesto Ljubljanske brigade]]. == Kratka zgodovina podjetja == ==== Obdobje tramvajev (1901–1958) ==== {{glavni|Ljubljanski tramvaj}} [[Slika:Ljubljana 1911.jpg|sličica|210px|Tramvaj na [[Prešernov trg, Ljubljana|Marijinem trgu]] (današnji Prešernov trg) leta 1911]] Ko je v Ljubljani ob koncu 19. stoletja živelo okrog štirideset tisoč prebivalcev, se je mestna oblast odločila, da uvede javna »mehanizirana« prevozna sredstva. Zato je bila leta 1900 uradno ustanovljena ''Splošna maloželezniška družba'', ki je skrbela za javni prevoz v mestu. Brez posebnih slovesnosti je tramvaj v Ljubljani uradno speljal 6. septembra leta 1901. Prvi dan so prodali kar 6400 voznih listkov. Splošna maloželezniška družba je bila leta 1901 v resnici zelo majhna, saj je premogla le 13 pogonskih voz, 1 prikolico in voz za soljenje cest v zimskem času, zaposlovala pa je 64 ljudi. V vsakem od pogonskih voz je bilo prostora za trideset ljudi (16 sedežev in 14 stojišč), tramvaji pa so dosegali hitrost do trideset kilometrov na uro. Do konca leta 1901 so ljubljanski [[tramvaj]]i prevozili okrog 136.000 kilometrov in prepeljali 330.000 potnikov. Splošna maloželezniška družba, ki je upravljala s tramvaji v Ljubljani, je bila avstrijska zasebna [[delniška družba]] pod vodstvom tujega vlagatelja, nemškega podjetja [[Siemens (podjetje)|Siemens]] & Halske. Po izteku petindvajsetletnega obratovanja cestne železnice je mestu končno pripadla pravica odkupiti tramvajsko podjetje. Leta 1929 se je Splošna maloželezniška družba preimenovala v ''Električno cestno železnico'' (ECŽ) in po letu 1930 se je mesto pospešeno lotilo posodabljanja voznega parka in prog. Nakupili so nova in rabljena vozila, tako da je vozni park leta 1940 štel 52 enot, razširili so mrežo tramvajskih prog in središče povezali s predmestji ter preselili remizo in remontne delavnice iz Vodmata v Zgornjo Šiško ob Celovško cesto. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je tramvajski promet potekal brez večjih posebnosti. Vozila so bila opremljena z dvojezičnimi napisi, vozni čas je bil prilagojen [[policijska ura|policijski uri]], primanjkovalo pa je rezervnih delov. Zanimivo je, da se je promet s tramvaji povečal, saj so se lahko italijanski vojaki prevažali brezplačno. Tramvajska proga do Šentvida je celo prečkala državno mejo, in sicer je bil na Celovški cesti postavljen mejni blok med Italijo in Nemčijo, vendar so Nemci promet tramvajev preko meje prepovedali, tako da so bile vožnje do Šentvida ukinjene oz. skrajšane od oktobra 1941 dalje. ==== Obdobje trolejbusov (1951–1971) ==== {{glavni|Ljubljanski trolejbus}} [[Slika:Trolejbus 2.JPG|sličica|210px|Trolejbus na viškem obračališču]] Po končani drugi svetovni vojni se je Ljubljana hitro širila in tramvaj ni več bil kos rastočim prevoznim potrebam v mestu. Ko so se pričeli uveljavljati osebni avtomobili, je bil to dodaten razlog za drugačno ureditev prometa po ljubljanskih ulicah, ki bi osebnim avtomobilom jemala manj voznih površin. Maja 1951 je ''Mestni ljudski odbor Ljubljana'' ustanovil komisijo, ki je pripravila predlog o prehodu mestnega prometa s tramvaja na [[trolejbus]] in [[avtobus]]. Prehod je bil postopen. Sredi petdesetih let so po ljubljanskih ulicah že redno vozili trolejbusi in prvi avtobusi, leta 1958, ko je tramvaj dokončno prenehal voziti, pa se je tedanja ECŽ preimenovala v ''Ljubljana-Transport''. Tramvaj se je na svojo zadnjo vožnjo odpeljal 20. decembra 1958. Tako kot tramvaji so bili tudi trolejbusi na električni pogon in zato odvisni od napeljanih električnih vodov po mestu. V obratovanju so bile naslednje trolejbusne proge: * proga št. '''1''' ''Vič–Vižmarje'' * proga št. '''6''' ''Vič–Ježica'' * proga št. '''7''' ''Litostroj–Ajdovščina'' * proga št. '''8''' ''Litostroj–Črnuče'' Izkušnje z obratovanjem trolejbusov niso bile najboljše. Tokovni odjemniki so se trolejbusom mnogokrat iztaknili iz kontaktne mreže in jih je bilo treba vsakič ponovno namestiti. Pozimi so bile dodatne težave zaradi [[sneg]]a in posipanja cest s [[sol]]jo. Slana voda je namreč prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija trolejbusa. To so občutili vstopajoči potniki, ki jih je pošteno streslo, če so se le dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnjič je trolejbus vozil po Ljubljani 4. septembra 1971 na progi št. '''1''', nakar so ga v celoti zamenjali avtobusi. ==== Obdobje avtobusov (1950–danes) ==== [[Slika:MB O 317.JPG|sličica|210px|Avtobus '''[[Mercedes-Benz O 317|Mercedes-Benz O317]]''' pred letom [[1971]] v remizi. Vozilo št. 373 je bilo kupljeno novembra 1969, odpisano marca 1986.]] [[Slika:First hydrogen-powered bus in Ljubljana (line 20, november 2025).jpg|thumb|desno|200px|Prvi [[vodik|vodikovi avtobusi]] so uvedeni novembra 2025; [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|avtobus 20]] na postaji [[BS3|Nove Stožice]]]] Šestdeseta in sedemdeseta leta 20. stoletja so prinesla nesluten razvoj mestnega javnega prometa in podjetje, ki se je leta 1971 preimenovalo v ''Viator'', je svoje poslovanje postopoma razširilo po vsej Sloveniji. Razvoj ene dejavnosti se je nadaljeval v razvoj druge in tako so se iz mestnega prometa razvile dejavnosti medkrajevnega, tovornega in turističnega prometa, kar je spodbudilo razvoj turistično-agencijske dejavnosti, v nadaljevanju pa še izgradnjo in prevzem [[Žičnica|žičnic]] in pripadajočih objektov na [[Vogel|Voglu]], [[Velika planina|Veliki planini]], [[Zatrnik]]u, Španovem vrhu, [[Rakitna|Rakitni]], v [[Martuljek|Martuljku]]. Poleg prometa in turizma je nova dejavnost podjetja postala še gostinstvo. Od leta 1971 v podjetju javni prevoz opravljajo izključno z avtobusi. Tri leta kasneje je bila ustanovljena [[taksi]] služba (s prvimi rumenimi avtomobili [[Renault|Renault 12]]) in sposojevalnica avtomobilov. Leta 1977 se je Viator povezal s podjetjem ''SAP'' in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD ''SAP-VIATOR'', v okviru katerega je že delovala delovna organizacija ''Mestni potniški promet''. Sledile so nadaljnje združitve ter razdružitve in povezave med različnimi prometnimi, turističnimi in hotelskimi organizacijami po vsej Sloveniji in tako se je ''Viator'' 25. marca 1981 znašel v okviru SOZD ''INTEGRAL''. V okviru slednjega se prvič pojavi današnje ime podjetja, in sicer kot delovna organizacija ''Ljubljanski potniški promet''. Leta 1989 se je LPP odločil za izstop iz Integrala, saj v njegovem sestavu ni bilo več razvojnih možnosti za nadaljevanje dejavnosti javnega mestnega prometa za Ljubljano, njene prebivalce in obiskovalce ter njeno primestje. LPP je tako postal javno podjetje v službi prebivalcev glavnega mesta in vseh tistih, ki živijo v primestnih občinah. V času [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitvene vojne]] je veliko vozil sodelovalo v protitankovskih blokadah, ki so bile postavljene na mestnih vpadnicah in v bližini vojašnic in skladišč orožja. Nekaj vozil je bilo tedaj popolnoma uničenih oz. nepopravljivo poškodovanih (blokade na cesti proti Toškemu Čelu, Šmartinski cesti, Aškerčevi cesti). Od leta 1994 LPP deluje kot javno podjetje, družba z omejeno odgovornostjo, v okviru Javnega holdinga Ljubljana. Po letu 2007 je prišlo do večje širitve mestnega avtobusnega omrežja, posodabljanja voznega parka s sodobnimi, okolju prijaznejšimi ekološkimi avtobusi, prenovljena sta bila tudi plačilni sistem in sistem napovedovanja avtobusnih prihodov ter uvedeni postajališčni vozni redi. Skoraj nikoli v zgodovini podjetja se ni zgodilo, da bi javni avtobusni prevoz obstal za več kot nekaj ur oz. dni, daljša prekinitev je bila le med osamosvojitveno vojno ter zaradi razglašene [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije bolezni Covid-19]] od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 in od 16. oktobra 2020 do 15. decembra 2020. Od novembra 2025 je LPP dobil prve avtobuse na (ogljično nevtralni) [[vodik|vodikov]] pogon. === Preglednica nekdanjih mestnih avtobusnih linij in posameznih voženj === {| class="wikitable" ! colspan=2| št. ! relacija ! obdobje obratovanja ! colspan=2| razlog ukinitve |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1D (Ljubljana)|'''1D''']] | Mestni log – Dolgi most P+R | 3. junij 2010 - 28. februar 2011 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1D''']] | Vižmarje – Mestni log – Dolgi most P+R | 11. maj 2015 - 7. julij 2020 | colspan=2| podaljšanje linije '''1''' iz Mestnega loga do Dolgega mostu P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1S''']] | Nedeljski sejem – Mestni log – Vižmarje – Gameljne | do 2. decembra 2012 | colspan=2| podaljšanje linije '''1B''' do novega obračališča pri Snagi |- | colspan=2 align="center"| '''2''' | Bavarski dvor > Moste > Štepanjsko naselje > Fužine > Nove Jarše<br><small>odhod 3.15 (Del-sob), 4.15 (Ned)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| podaljšanje linije '''N5''' do Štepanjskega naselja |- | colspan=2 align="center"| '''[[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|3]]''' | Litostroj – Rudnik – Nedeljski sejem <small>(Ned)</small> | konec 90. let 20. stol. | colspan=2| selitev bolšjega sejma z Rudnika v center mesta |- | colspan=2 align="center"| '''3L''' | Tovarna LEK – Bavarski dvor<br><small>odhod 22.05 (Del)</small> | do 26. junija 2014 | colspan="2" | podaljšanje linije '''18''' in njenega obratovalnega časa |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''4''']] | Moste – Žale – Ajdovščina – Moste | začetek 60. let 20. stol. - 3. januar 1980 | colspan=2| preusmeritev proge '''2''' do Novih Jarš, ki ni več krožna proga |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|7L]]''' |Pržan – Letališka |2007 - 2024 | colspan="2" |podaljšanje linije '''7''' na Letališko cesto |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9a''']] | Bavarski dvor – Trnovo | 70. leta 20. stol. | colspan=2| podaljšanje proge s Kodeljevega do Štepanjskega naselja in uvedba obratovanja po 21. uri na vsej trasi |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''10''']] | Kongresni trg – Zadobrova | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''15''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Kongresni trg in zapora mestnega središča za ves promet |- | colspan=2 align="center"| '''11''' | Zalog > Polje > Zadobrova > Hrastje > Nove Jarše > Bavarski dvor<br><small>odhod 3.45 (Del-sob)</small> | do 31. avgusta 2009 | colspan=2| nerentabilnost voženj preko Sneberij |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''N11''']] | Bavarski dvor – Zalog | proti koncu 2013 | colspan=2| podaljšanje obratovalnega časa linije '''11B''', ki prevzame funkcijo nočne linije |- | colspan=2 align="center" |[[Mestna avtobusna linija št. 12 (Ljubljana)|'''12''']] |Bežigrad – Vevče |1984 - 30. september 2024 | colspan=2 |podaljšanje linije '''24''' iz Vevč po polovici trase linije '''12''' do Centra Stožice P+R |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14B''']] | Savlje – Bokalce | 3. september 2007 - 7. maj 2016 | colspan=2| spojitev linij '''14''' (''Savlje - Vrhovci'') in '''14B''' (''Savlje - Bokalce'') v eno linijo ter sprememba trase na območju Brda |- | colspan=2 align="center"|'''Z14'''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|title=Začasna linija Z14|date=20.1.2014|accessdate=12.8.2025|website=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/zacasna-linija-z14/|publisher=Mestna Občina Ljubljana}}</ref> | Trg OF – Tehnološki park | 20. januar 2014 - maj 2014 | colspan=2| uvedena zaradi obvoza linij '''14''' in '''14B''' ob zapori Ceste na Brdo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''15''']] | Bavarski dvor – Medvode | sredina 50. let 20. stol. - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''10''' v linijo '''25'''<br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''16''']] | Gameljne – (Brod – Vižmarje) – Bavarski dvor | 1971 - 2. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''21''' v liniji '''26''' <small>(Del-sob)</small> in '''26B''' <small>(Del)</small><br>podaljšanje linije do Bežigrada <small>(Železne ceste)</small> in preštevilčenje v linijo '''26C''' <small>(Ned)</small><br>ukinitev končnega postajališča Bavarski dvor |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''17''']] | Trg osvoboditve – Fužine | 4. januar - 17. oktober 1983 | colspan=2| podaljšanje proge '''20''' z Bavarskega dvora do Fužin |- | colspan=2 align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''17''']] | Trnovo – Barje | 3. september 1984 - 1988 | colspan=2| podaljšanje proge '''19''' z Bavarskega dvora do Barja |- | rowspan=3 colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''17''']] | Letališka – Fužine <small>(Del-sob)</small> | 1. april 1992 - 1. junij 1996 | colspan=2| nerentabilnost, preusmeritev skozi razvijajoči se BTC do Kongresnega trga |- | Kongresni trg – BTC – Letališka <small>(Del-sob)</small> | 1. julij 1996 - 1. september 2007 | podaljšanje s Kongresnega trga do nakupovalnega središča Rudnik in preštevilčenje v linijo '''27''' | rowspan=2| ukinitev končnih postajališč v centru mesta |- | Kongresni trg – Kolosej <small>(Ned)</small> | 2001 - 2. september 2007 | skrajšanje od Kongresnega trga do Pošte in preštevilčenje v linijo '''27K''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19]]''' |Tomačevo – Barje |1988 - 2011 | colspan="2" |uvedba linij '''19B''' in '''19I''', linija '''19''' se občasno uvede ob obvozih na območju Črne vasi ali Ižanske ceste |- | colspan="2" align="center"| '''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19Z]]''' |Notranje Gorice – Jezero |2021 - 2023 | colspan="2" |začasna linija v času obnove Črnovaške ceste in ukinitve linije '''19B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19P]]''' |Ig AP – Iška vas | | colspan="2" |začasna linija zaradi obvoza/skrajšane trase linije '''19I''' |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Ruski car – Šlandrova (IMP) | 1980 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan="2" rowspan="2" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|'''21''']] | Bavarski dvor – Reaktor – Beričevo – Dol° <small>(Del-sob)</small> | 1. oktober 1982 - 1. september 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26''' |- | Bavarski dvor – Brnčičeva – Beričevo – Dol° <small>(Del)</small> | 1. oktober 1982 - 31. avgust 2007 | colspan=2| spojitev s progo '''16''' v linijo '''26B''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|21]]''' |Gameljne – Ježica – Beričevo |2. marec 2015 - 30. september 2024 | colspan="2" |uvedba linij '''21D''' in '''28''' |- | colspan="2" align="center"|'''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21Z]]''' |Ježica – Šmartno<br>Gameljne – Trata<br>Vižmarje – Beričevo |2022 - 2024 | colspan="2" |začasne linije v času obnove Ceste Vstaje, in tudi posledično skrajšane trase linije '''8''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana), 2006-2014|'''23''']] | Kolodvor – Živalski vrt (ZOO) | 1. julij 2006 - 26. junij 2014 | colspan=2| podaljšanje linije '''18''' preko Večne poti do Kolodvora. |- | colspan=2 align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25B''']] | Zadobrova – Bavarski dvor | do marca 2014 | colspan=2| spremenjen režim odhoda (v garažo) |- | rowspan=3 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''26''']] | | Gameljne – Beričevo <small>(Del-sob)</small> | rowspan=2| 3. september 2007 - 23. junij 2008 | rowspan=2 colspan=2| podaljšanje linije '''8''' in nova linija '''21''' <br>predolga linija in prepoved voženj mestnih avtobusov po Štajerski cesti |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''B''']] | Gameljne – Brnčičeva – Beričevo <small>(Del)</small> |- | align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''C''']] | Bežigrad <small>(Železna cesta)</small> – Gameljne <small>(Ned)</small> | 9. september 2007 - 25. junij 2008 | colspan=2| podaljšanje linij '''1B''' in '''1S''' |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana), 2014-2015|'''26''']] | Ježica – Brnčičeva <small>(Del-sob)</small> | 1. december 2014 - 2. marec 2015 | colspan=2| ponovno podaljšanje linije '''8''' na Brnčičevo |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27K''']] | Bavarski dvor – BTC Kolosej - (BTC Atlantis) | 2001 - 26. julij 2015 - (25. junij 2023) | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| '''28'''<br>'''28V''' | Kajuhova – Mali Lipoglav <br>Kajuhova – Vevče – Mali Lipoglav | 1. september 2009 - 31. avgust 2016<br>26. junij 2014 - 1. september 2014 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' do Vevč <br>obratovala samo v času poletnih voznih redov 2014 |- | colspan=2 align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 29 (Ljubljana)|'''29''']] | Kajuhova – Tuji Grm | 1. september 2009 - 31. avgust 2016 | colspan=2| spojitev linij '''28''' in '''29''' v novo linijo '''26''' ter podaljšanje linije '''24''' |- | colspan=2 align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 62 (Ljubljana)|'''62''']] | Vodice – Šinkov Turn – Polje – Vodice <small>(Del)</small> | 3. september 2012 - 2. november 2012 | colspan=2| sprememba linij '''60''' in '''61''' |- | colspan="2" align="center"| '''64''' |Ljubljana – Letališče Brnik |do 30. junija 2024 | colspan="2" |koncesijo za prevoze v gorenjski regiji prevzame Arriva |- | colspan=2 align="center"| - | obračališče Rudnik – E. Leclerc | februar - december 2001 | colspan=2| nerentabilnost, komercialna proga, financirana s strani podjetja ''E.Leclerc'' |- | colspan=2 align="center"| - | Kolodvor – Avtosejem <small>(Ned)</small> | okoli 1990 | colspan=2| nerentabilnost |- | colspan=2 align="center"| - | Bavarski dvor – Goričane <small>(Sob, Ned)</small> | 13. julij - 8. september 1985 | colspan=2| kopalna proga (kopališče Na Sori) |- |} Legenda: * ''Del'' → vozi od ponedeljka do petka * ''Del-sob'' → vozi od ponedeljka do sobote * ''Sob'' → vozi ob sobotah * ''Ned'' → vozi ob nedeljah in praznikih * ° → podaljšanje do Dola pri Ljubljani le septembra 2002 === Dosedanja poimenovanja podjetja === [[Slika:LPP Remiza.jpg|sličica|210px|Večji del avtobusnega parkirišča leži ob Cesti Ljubljanske brigade]] Podjetje je kar nekajkrat spremenilo ime, večinoma je šlo za spremembo v lastniški strukturi ali pa za uvajanje novih načinov prevoza potnikov po mestu. * ''Allgemeine Oesterreichische Kleinbahngesellschaft'' (slov. ''Družba malih železnic'') (6. september 1901–1927) * ''Splošna maloželezniška družba d.d.'' (1927–1929) * ''Električna cestna železnica'' (1929–1958) * ''Ljubljana-Transport'' (1958–1971) * ''Viator'' (1971–1977) * ''SOZD SAP-VIATOR'' (1977–1981) * ''SOZD INTEGRAL'' (1981–1989) * ''Ljubljanski potniški promet'' (1989–danes) === Tabela prepeljanih potnikov v MPP === Po uvedbi novega plačilnega sistema leta 2010 so številke prepeljanih potnikov natančne, predtem so bile ocene približne. {| class="wikitable" |- ! leto !! št. potnikov |- |''1901'' |326.864<ref>{{Navedi splet|title=Ljubljanski tramvaj - Stran 123 - VLAKI.INFO|url=https://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=1405&start=1830|website=www.vlaki.info|accessdate=2025-05-10}}</ref> |- |''1902'' |792.826 |- |''1903'' |929.349 |- |''1908'' |1.015.144 |- | ''1929'' || 2.860.000 |- |''1930'' |3.173.760 |- |''1931'' |5.447.700 |- | ''1932'' || 6.786.942 |- |''1933'' |5.112.588 |- |''1934'' |4.837.880 |- |''1939'' |9.236.140 |- |''1940'' |11.116.887 |- | ''1941'' || 12.830.528 |- |''1942'' |18.473.313 |- |''1943'' |26.122.807 |- |''1944'' |19.632.698 |- |''1946'' |26.172.040 |- | ''1947'' || 29.094.240 |- | ''1950'' || 45.028.499 |- | ''1975'' || 74.000.000 |- | ''1980'' || 97.500.000 |- | ''1982'' || 121.000.000 |- | ''1983'' || 130.000.000 |- | ''1985'' || 160.000.000 |- | ''1995'' || 111.000.000 |- | ''2005'' || 92.000.000 |- | ''2010'' || 42.202.516 |- | ''2011'' || 41.050.121 |- | ''2012'' || 39.437.496 |- | ''2013'' ||40.631.366 |- | ''2014'' ||39.838.115 |- | ''2015'' ||37.928.067 |- | ''2016'' ||37.790.716<ref>{{Navedi splet|url=http://siol.net/siol-plus/lpp-odgovarja-mihi-mazziniju-437525|title=LPP odgovarja Mihi Mazziniju|date=15.3.2017|accessdate=15.3.2017|website=siol.net|publisher=|last=|first=}}</ref> |- | ''2017'' ||37.460.996 |- | ''2018'' ||36.988.034 |- | ''2019'' ||36.347.028 |- | ''2020'' ||16.090.625 |- | ''2021''||19.086.895 |- | ''2022''||28.050.798 |- |2023 |34.368.492 |- |2024 |34.680.233 |} == Mestni potniški promet == Mestni potniški promet je javna služba, ki se izvaja po vnaprej objavljenih trasah in [[Vozni red|voznih redih]]. Trenutno obratuje '''32''' linij v skupni dolžini '''460''' [[Kilometer|kilometrov]]. Pokrivajo približno 97% urbanega območja [[Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], kar pomeni, da je 97% ljubljanskih gospodinjstev oddaljenih od najbližjega postajališča manj kot 500 [[Meter|metrov]]. === Avtobusne linije === Avtobusi povezujejo središče mesta z mestnimi predeli in obrobnimi naselji znotraj meja [[Mestna občina Ljubljana|Mestne občine Ljubljana]], nekatere linije pa se končujejo tudi na področjih sosednjih občin. Take linije so [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']] v [[Občina Medvode|Občini Medvode]], '''30''', [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|'''60''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|'''61''']] v [[Občina Vodice|Občini Vodice]], [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|'''12D''']] in '''[[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21D]]''' v [[Občina Domžale|Občini Domžale]], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3B in''' '''N3B''']] v [[Občina Škofljica|Občini Škofljica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|'''3G''']] v [[Občina Grosuplje|Občini Grosuplje]], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19I''']] v [[Občina Ig|Občini Ig]], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']] in [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''']] v [[Občina Brezovica|Občini Brezovica]], [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|'''51''']], [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|'''52''']] in [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|'''53''']] v [[Občina Dobrova - Polhov Gradec|Občini Dobrova - Polhov Gradec]] ter [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|'''56''']] v [[Občina Horjul|Občini Horjul]]. ==== Preglednica linij in režim obratovanja ==== {| class="wikitable" ! št. ! relacija ! [[teden|delavnik]] ! [[sobota]] ! [[nedelja]] in [[praznik]] |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – STANEŽIČE P+R | 04:55 - 23:05 | 04:58 - 23:05 | / |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''1B'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – Stanežiče P+R – GAMELJNE | colspan=2 align="center"| / | 05:50 - 22:50 |- | bgcolor="#B31B1B" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N1'''</span>]] | BAVARSKI DVOR – STANEŽIČE P+R BAVARSKI DVOR – Stanežiče P+R GAMELJNE BROD – Stanežiče P+R – BAVARSKI DVOR | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | '''BD''': 04:30, 05:00 22:30 - 00:34 '''BR''': 04:02, 04:32 | / '''BD''': 05:30, 06:00 '''BR''': 05:02, 05:32 |- | bgcolor="#507D2A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''2'''</span>]] | ZELENA JAMA – NOVE JARŠE | colspan=2 align="center"| 04:02 - 00:25 | 05:02 - 00:25 |- | bgcolor="#FF5A36" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3B'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3'''</span>]] [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''N3B'''</span>]] | LITOSTROJ – RUDNIK LITOSTROJ – ŠKOFLJICA LITOSTROJ – Bavarski dvor – RUDNIK (→) BAVARSKI DVOR – RUDNIK BAVARSKI DVOR – ŠKOFLJICA | 05:28 - 20:32 05:00 - 20:58 '''L''': 20:46 21:00 - 00:15 '''BD''': 04:30, 05:00, 21:20 '''Š''': 21:12 | 05:13 - 20:41 / '''L''': 20:46 <small>04:12-05:12&21:00-00:15</small> / | 06:05 - 20:54 / / <small>05:12-06:12&20:40-00:15</small> / |- | bgcolor="#FF7E00" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 3G (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''3G'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – GROSUPLJE | 04:19 - 00:25 | 04:49 - 00:25 | 04:49 - 00:35 |- | rowspan=2 bgcolor="#800080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''5<br>N5'''</span>]] | rowspan=2| PODUTIK – ŠTEPANJSKO NASELJE PODUTIK – Bavarski dvor – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:02 - 20:54 | 05:05 - 20:50 | 06:10 - 20:54 |- | colspan=2 align="center"| 04:12 - 05:15 & 20:40 - 00:17 | 05:12-06:15 & 20:40-00:17 |- | bgcolor="#848482" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6'''</span>]] | DOLGI MOST P+R – ČRNUČE | colspan=2 align="center"| 04:13 - 00:16 | 05:13 - 00:16 |- | bgcolor="#C0C0C0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''6B'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – NOTRANJE GORICE | 04:55 - 23:07 | 05:32 - 23:11 | 05:40 - 23:06 |- | bgcolor="#87CEEB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''7'''</span>]] | LETALIŠKA P+R – PRŽAN | 04:58 - 22:50 | 04:55 - 22:50 | 05:55 - 22:50 |- | rowspan=2 bgcolor="#1C39BB" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''8<br>8B'''</span>]] | rowspan=2| GAMELJNE – BRNČIČEVA GAMELJNE – BAVARSKI DVOR (→) | 04:58 - 22:33 | 05:00 - 22:38 | rowspan=2| / |- |'''GM''': 21:51 |'''GM''': 22:00 |- | bgcolor="#93A2D0" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''9'''</span>]] | BARJE P+R – ŠTEPANJSKO NASELJE | 05:01 - 22:47 | 05:00 - 22:47 | 05:58 - 22:47 |- | bgcolor="#555D50" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''10'''</span>]] | ZADOBROVA – BESNICA <small>obračališče</small> ZADOBROVA – BESNICA – TUJI GRM <small>(v času poletnih počitnic)</small> | 05:20 - 15:50 '''Z'''<sup>K</sup>: 19:15 '''B'''<sup>K</sup>: 19:50 | colspan=2 align="center"| / |- | rowspan=2 bgcolor="#FCC200" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''11<br>11B'''</span>]] | rowspan=2| JEŽICA P+R – ZALOG<br>BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – ZALOG | 04:42 - 21:28 | colspan=2 align="center"| / |- | <small>03:48-05:28 & 20:06-00:33</small> | <small>03:48-04:58 & 20:06-00:33</small> | <small>04:48-06:28 & 20:06-00:33</small> |- | bgcolor="#00009C" align="center" | [[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''12D'''</span>]] | BEŽIGRAD <small>(Železna)</small> – DOMŽALE |05:00 - 23:05 |05:00 - 23:05 |06:00 - 23:05 |- | bgcolor="#BDDA57" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''13'''</span>]] | CENTER STOŽICE P+R – SOSTRO | 05:04 - 23:03 | 05:05 - 23:03 | 06:00 - 23:03 |- | bgcolor="#FE28A2" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''14'''</span>]] | SAVLJE – BOKALCE | 04:58 - 22:58 | 05:00 - 22:58 | 05:50 - 22:58 |- | bgcolor="#8E4585" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''15'''</span>]] | STANEŽIČE <small>naselje</small> – SORA <small>obračališče</small> | 05:45 - 21:51 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6C3082" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''16'''</span>]] | TRNOVO – ČRNI LOG | 04:50 - 16:01 16:10 - 22:53 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#6D351A" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''18<br>18L'''</span>]] | KOLODVOR – ZOO – CENTER STOŽICE P+R KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJSKA KOLODVOR – ZOO – LITOSTROJ | 05:05 - 22:24 07:12 - 19:32 / | / 05:55 - 20:57 / | / 08:30 - 19:58 20:27 - 22:26 |- | bgcolor="#E68FAC" align="center"| [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''19B<br>19I'''</span>]] | TOMAČEVO – JEZERO TOMAČEVO – IŠKA VAS <small>obračališče</small> | 04:52 - 23:07 04:40 - 23:02 | 05:30 - 23:02 04:45 - 23:08 | 05:46 - 23:02 05:50 - 23:08 |- | rowspan=2 bgcolor="#008000" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''20<br>20Z'''</span>]] | rowspan=2| NOVE STOŽICE P+R – FUŽINE P+R NOVE STOŽICE P+R – Fužine P+R – ZALOG | 04:59 - 22:45 | colspan="2" | / |- | align="center" | / |04:50 - 23:05 | 05:20 - 23:05 |- | bgcolor="#009900" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 21 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''21D'''</span>]] | JEŽICA – DOMŽALE | 04:55 - 21:18 21:48 - 23:03 | 05:40 - 21:33 21:48 - 23:03 | / |- | bgcolor="#F28500" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''22'''</span>]] | GLINCE – FUŽINE P+R | 05:00 - 22:54 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#CD7F32" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''23'''</span>]] | KAMNA GORICA – PODUTIK | 07:05 - 21:57 (K) | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#FF0080" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''24'''</span>]] | BTC ATLANTIS – CENTER STOŽICE P+R | 05:20 - 23:05 | align="center" | 05:00 - 22:11 |06:00 - 22:11 |- | bgcolor="#007FFF" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''25'''</span>]] | ZADOBROVA – MEDVODE <small>naselje</small> | 04:54 - 23:09 | 04:58 - 23:09 | 05:58 - 23:09 |- | bgcolor="#00308F" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''26'''</span>]] | MALI LIPOGLAV – ZD Polje – TUJI GRM MALI LIPOGLAV – ZD Polje <small>(v času poletnih počitnic)</small> | | colspan="2" align="center" | / |- | bgcolor="#39A78E" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''27'''</span>]] | VEVČE – BTC – NS RUDNIK | 04:45 - 22:44 | 04:55 - 22:35 | / |- | bgcolor="#7f6070" align="center"| [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''28'''</span>]] |GAMELJNE – ČRNUČE |05:15 - 16:02 16:22 - 22:05 (K) | colspan="2" |/ |- | bgcolor="#A8E4A0" align="center"| [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''30'''</span>]] | VODICE – MEDVODE | 05:00 - 22:20 | colspan=2 align="center"| / |- | bgcolor="#56A0D3" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 51 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''51'''</span>]] | LJUBLJANA – POLHOV GRADEC | 5.00 - 22.30 | 6.10 - 14.45 & 18.45 - 19.30 | 8.30 - 14.55 |- | bgcolor="#006A4E" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 52 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''52'''</span>]] | POLHOV GRADEC – ČRNI VRH | 5.20 - 21.24 | - | 9.05 - 14.30 |- | bgcolor="#CDA4DE" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 53 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''53'''</span>]] | POLHOV GRADEC – SUHI DOL | 5.45 - 16.21 | colspan="2" align="center" | - |- | bgcolor="#9D3C27" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 56 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''56'''</span>]] | LJUBLJANA – HORJUL | 4.30 - 22.25 | 5.00 - 14.30 & 19.00 - 20.00 | 7.00 - 12.45 |- | bgcolor="#A4C639" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 60 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''60'''</span>]] | LJUBLJANA – Vodice – POLJE <small>obračališče</small> | 4.50 - 22.25 | 5.00 - 14.30 | - |- | bgcolor="#F1B82D" align="center" | [[Integrirana avtobusna linija št. 61 (Ljubljana)|<span style="color: #FFFFFF;">'''61'''</span>]] | VODICE – Polje <small>obračališče</small> – VODICE | 7.00 - 8.05 & 12.19 - 15.19 | colspan="2" align="center" | - |} Legenda: - Število odhodov iz postajališč: * '''L''' = LITOSTROJ * '''BD''' = BAVARSKI DVOR * '''BR''' = BROD * '''Š''' = ŠKOFLJICA * '''GM''' = GAMELJNE * '''Z'''<sup>K</sup>= ZADOBROVA (na klic) * '''B'''<sup>K</sup>= BESNICA obr. (na klic) - Ostalo: * K = prevoz na klic * (→) = enosmerna linija [[Slika:LPP delavnice.jpg|sličica|210px|Avtomehanične delavnice]] === Shema linij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_dnevnih_linij_lpp_september_2025.pdf Shema dnevnih linij] * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_nocnih_linij_lpp_april_2024_0.pdf Shema nočnih linij] === Spremljanje prihodov avtobusov === Razvitih je nekaj aplikacij za pregledovanje prihodov avtobusov, ki so na voljo tako na sistemih Android in iOS kot na spletu. * Uradna spletna aplikacija LPP ([https://lpp.si Splet]) * Busko ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.busko.app Android] | [https://apps.apple.com/si/app/busko-ljubljana/id1527399145 iOS] | [https://busko.si Splet] | [https://busko.prevozki.si/ Pregled]) * Ljubljana Bus ([https://apps.apple.com/si/app/ljubljana-bus/id1480557825 iOS] | [https://play.google.com/store/apps/details?id=si.dragman.trolabb10 Android]) * Urbana Ljubljana ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.margento.urbanabeta Android] | [https://apps.apple.com/si/app/urbana-ljubljana/id1472324298 iOS]) * LPP vozni red ([https://play.google.com/store/apps/details?id=com.remecsamo.lpp Android]) * Avtobusi LPP ([https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.bus_ljubljana.lpp Android] | [https://bus-ljubljana.eu/ Splet]) Na spletni tržnici za Android Google Play je na voljo še več [https://play.google.com/store/search?q=lpp&c=apps aplikacij]. === Avtobusi v mestnem potniškem prometu === V voznem parku mestnega potniškega prometa je trenutno '''218''' mestnih [[avtobus]]ov v treh izvedbah [[vozilo|vozil]], in sicer '''20''' mini oz. midi, '''54''' enojnih in '''144''' zgibnih oz. zglobnih avtobusov. Enojni nizkopodni avtobusi so dolžine 12 metrov, zgibni nizkopodni avtobusi pa so dolžine 18 metrov. Povprečna starost vozil je 10,95 let; 213 vozil je klimatiziranih, 180 jih ima videonadzorni sistem, 212 vozil je s prostorom za osebe z oviranostmi in otroške vozičke, 212 vozil je z zvočnimi napovedniki, namenjenimi slepim in slabovidnim, 185 vozil je opremljenih z vstopno klančino za potnike na invalidskih vozičkih in potnike z otroškimi vozički. Mini in midi avtobusi obratujejo na linijah št. '''[[Mestna avtobusna linija št. 10 (Ljubljana)|10]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|'''15''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|'''21D''']], [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana)|'''23''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]], [[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in [[Integrirana avtobusna linija št. 30 (Ljubljana)|'''30''']], ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''12D, 13, 18, 18L, 19B''' in '''19I'''. Enojni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 2 (Ljubljana)|'''2''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 12D (Ljubljana)|12D]], [[Mestna avtobusna linija št. 15 (Ljubljana)|15]]''', '''[[Mestna avtobusna linija št. 16 (Ljubljana)|16]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|'''18''', '''18L''']], [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|'''19B''', '''19I''']], '''21D''', [[Mestna avtobusna linija št. 22 (Ljubljana)|'''22''']], [[Mestna avtobusna linija št. 24 (Ljubljana)|'''24''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 26 (Ljubljana)|26]]''', [[Mestna avtobusna linija št. 27 (Ljubljana)|'''27''']], '''[[Mestna avtobusna linija št. 28 (Ljubljana)|28]]''' in '''30''', ob sobotah, nedeljah in praznikih tudi na linijah št. '''3''', '''N3''', '''5''', '''N5''', '''6B''', '''9''', '''13''', '''14''' in '''25'''. Zgibni avtobusi praviloma obratujejo na linijah št. [[Mestna avtobusna linija št. 1 (Ljubljana)|'''1''', '''1B''', '''N1''']], [[Mestna avtobusna linija št. 3 (Ljubljana)|'''3''', '''3B''', '''N3''', '''N3B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 5 (Ljubljana)|'''5''', '''N5''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6 (Ljubljana)|'''6''']], [[Mestna avtobusna linija št. 6B (Ljubljana)|'''6B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 7 (Ljubljana)|'''7''']], [[Mestna avtobusna linija št. 8 (Ljubljana)|'''8''', '''8B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 9 (Ljubljana)|'''9''']], [[Mestna avtobusna linija št. 11 (Ljubljana)|'''11''', '''11B''']], [[Mestna avtobusna linija št. 13 (Ljubljana)|'''13''']], [[Mestna avtobusna linija št. 14 (Ljubljana)|'''14''']], [[Mestna avtobusna linija št. 20 (Ljubljana)|'''20''', '''20Z''']], [[Mestna avtobusna linija št. 25 (Ljubljana)|'''25''']] in '''27'''. ==== Preglednica vozil ==== ===== eUrban / Prijatelj Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! avtomobil ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 20 | Volkswagen e-Golf | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: E01–E20 | [[Slika:E-GOLF LPP E12.jpg|120px]] |- |1 |Opel Vivaro |nizkopodni | |2024: E21 | |- |2 |Peugeot Expert |nizkopodni | |2025: E22<br>2026: E23 | |} ===== Kavalir ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 8 | Italcar Attiva (odprti tip)<br><br>Esagono Energia Geco (zaprti tip) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: K03<br>2015: K04<br>2017: K06<br>?: K08<br>2022: K09 | |- |} ===== Midi avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – mini / midi ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 10 | Feniksbus FBI 83 M – 8,3m | visokopodni (nizkopoden pri zadnjih vratih) | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2012: 066 – dizel (1)<br>2013: 067 – CNG (1)<br>2014: 068 – CNG (1)<br>2015: 069, 071, 072 – dizel (3)<br>2016: 073, 074 – CNG (2)<br>2018: 075, 076 – CNG (2) | [[Slika:LPP 066.JPG|120px]][[Slika:FBI 83 M - City Bus - LPP.jpg|120px]] |- | 4 | Otokar Vectio C – 9,3m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2015: 080–083 | [[Slika:Otokar Vectio C LPP 083.jpg|120px]] |- | 2 | Otokar Vectio U – 9,3m | visokopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2018: 084, 085 | |- |4 |MAN TGE City – 7m |nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] |2022: 061, 062<br>2025: 063, 064 | |- |} ===== Enojni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – enojni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 4 | MAN NL 223 (A21) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 137, 139, 141, 142 | [[Slika:LPP MAN NL 223.jpg|120px]] |- | 1 |Mercedes-Benz Citaro FL (O 530) | nizkopodni | [[Slika:X mark.svg|15px]] | 2007: 162 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro II (O530).jpg|120px]] |- | 6 | Mercedes-Benz Conecto (O 345) | nizkopodni | 164[[Slika:X mark.svg|15px]]<br>165–169[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 164 (1)<br>2009: 165 (1)<br>2010: 166–169 (4) | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Conecto.jpg|120px]] |- | 21 | [[Irisbus IVECO Citelis]] 12m [[Zemeljski plin|CNG]] | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2011: 100, 101, 103–109, 111–119 (18)<br>2013: 120–122 (3) | [[Slika:Irisbus Citelis 12m LPP 101.jpg|120px]] |- | 5 | IVECO Crossway LE 12m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2016: 190–194 | [[Slika:IVECO Crossway LE 12m LPP 194.jpg|120px]] |- |17 |Mercedes-Benz Citaro C2 NGT Hybrid |nizkopodni |[[Slika:Yes check.svg|15px]] |2019: 123–130, 170–178 | [[Slika:Lpp citaro2.JPG|120px]] |- |} ===== Zgibni avtobusi ===== {| class="wikitable" ! št. vozil ! model ! tip vozila – zgibni ! [[Slika:Wheelchair symbol.svg|15px]] ! leto proizvodnje in garažna številka ! slika |- | 16 | MAN NG 312 (A11) | nizkopodni | 385–408 [[Slika:X mark.svg|15px]] 409–418[[Slika:Yes check.svg|15px]] | 1997: 385 (1)<br>1998: 391–393, 396, 400, 402, 406, 408 (8)<br>2000: 409–411, 414, 416–418 (7) | [[Slika:LPP MAN SG 312.jpg|120px]] |- | 10 | MAN NG 313 (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2003: 420–422, 424–428, 430, 432 | [[Slika:LPP MAN NG 313.jpg|120px]] |- | 11 | Mercedes-Benz Citaro G (O 530 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2006: 208–218 | [[Slika:LPP Mercedes-Benz Citaro G (O530G).jpg|120px]] |- | 1 | MAN Lion's City GL (NG 313, A23) 18,75 m | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2007: 433 | [[Slika:LPP Lion's City GL.jpg|120px]] |- | 16 | MAN Lion's City G (NG 313, A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2008: 434–449 | [[Slika:LPP MAN Lion's City G.jpg|120px]] |- | 29 | [[Mercedes-Benz Conecto G]] (O 345 G) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2009: 219–222 (4)<br>2010: 223–247 (25) | [[Slika:MB Conecto LPP.jpg|120px]] |- | 1 | IVECO Citelis 18m CNG | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2013: 450 | [[Slika:LPP_Irisbus_Citelis_18m.jpg|120px]] |- | 40 | MAN Lion's City G CNG (A23) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2014: 451–460 (10) <br>2016: 461–490 (30) | [[Slika:MAN Lion's City G CNG in Ljubljana owned by LPP.jpg|120px]] |- | 10 | MAN Lion's City 18 G (EfficientHybrid) | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2022: 300–309 | [[Slika:Lpp-308.jpg|levo|120x120_pik]] |- | 10 | Mercedes-Benz eCitaro G fuel cell | nizkopodni | [[Slika:Yes check.svg|15px]] | 2025: 350–357 (8)<br>2026: 358, 359 (2) | |- |- |}[[Slika:LPP sprejemna pisarna.jpg|sličica|desno|210px|Pogled na sprejemno pisarno delavnic ter karoserijskega oddelka]] === Preizkusni avtobusi === V podjetju občasno v rednem prometu preizkušajo najnovejše mestne avtobuse. V zadnjih letih so bili na preizkušnji naslednji avtobusi: * Ikarus 80e (december 2024) * Mercedes-Benz eCitaro (17. - 22. maj 2024) * BYD eBus B18 (maj 2024) * Feniksbus FBI 90 (električni; 3. april 2024) * Higer KLQ6186GEV (februar 2023) * Caetano Toyota H2.City Gold (september 2022) * Iveco Bus e-Way (junij 2022) * MAN Lion's City 12 E (december 2020) * Scania Citywide Suburban LE CNG 15m (maj 2018; na linijah 3G in 47) *Solaris Urbino 12 Electric (oktober 2017) * Iveco Urbanway CNG (april 2017) * Iveco Urbanway Hybrid (februar 2017) * Iveco Urbanway CNG (maj 2016) * Iveco Crossway LE City 10,8m (marec 2016) * Volvo 7700 Hybrid (april - maj 2015) * Iveco Urbanway (marec 2015) * Anadolu Isuzu Citiport (marec 2015) * Iveco Crossway LE (oktober 2014) * MAN Lion's City Hybrid (september 2013) * MAN Lion's City CNG (april 2012) * MAN Lion's City M (december 2011) * Automet Iveco Daily 70C18 (junij 2011) * Mercedes-Benz Citaro G BlueTec Hybrid (20. - 25. oktober 2010) * Irisbus Iveco Citelis 12m CNG, ZET #793 (22. - 25. marec 2010) <ref>[http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 Avtobus na zemeljski plin prijazen do okolja in proračuna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150923230131/http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042350518 |date=2015-09-23 }} 7. april 2010, Dnevnik.si</ref> * MAN Lion's City Hybrid (21. december 2009 - 8. januar 2010) <ref>[http://24ur.com/novice/slovenija/foto-v-ljubljani-novi-hibrid.html V Ljubljani novi hibrid] 22. december 2009, 24ur.com</ref> * Solaris Urbino 18 Hybrid (16. - 17. junij 2009) * Van Hool AG300 Hyb, De Lijn #5358 (13. junij 2009) * Van Hool A300 Hyb, Connexxion #4883 (13. junij 2009) * King Long XMQ6121G EU (julij 2008) * Mercedes-Benz Sprinter LF (16. - 22. september 2004) * Mercedes-Benz Citaro (O 530) * MAN NM 223 (A76), I&I [[Koper]] (sedaj Arriva) (16. - 22. september 2002–2004) * TAM 260 A 180 M (1990) – vključen, toda kasneje prodan [[Mestni promet Maribor|Certusu]] [[Maribor]] (sedaj Arriva) * MAN SGG 280H (9. - 11. oktober 1985) * IKARUS IK-160 (junij 1982) * Mercedes-Benz O 305 (januar 1975) * [[Mercedes-Benz O 317]]K (13. - 18. december 1967) * Alfa Romeo 1000 (6. oktober 1960) === Nekdanji avtobusi (WIP) === <gallery> Slika:MB O 317.JPG|MB O 317<br /><small>1969–1991</small> Slika:LPP MAN SU 220.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2012: 100–127 (po 1991)</small> Slika:LPP 101a.jpg|MAN SÜ 220 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>PPP 1992–2008: 501–503<br />MPP 2008–2010: 101–103</small> Slika:LPP 151.jpg|[[Fap Sanos S-115]]<br /><small>1990–2011: 150–152</small> Slika:LPP MAN SG 220.jpg|[[MAN SG 220 (Avtomontaža)|MAN SG 220]] <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1980–2016: 200–330 (po 1991)</small> Slika:LPP MAN SL 202.jpg|MAN SL 202<br /><small>1992–2011: EKO (plinski), 130 (diesel, od 2000);<br>letnik 1988, prvi avtobus s fotodizajnom v LPP</small> Slika:LPP TAM 260 A 116.jpg|[[TAM 260 A 116 M|TAM 260A116M]]<br /><small>1992–2011: 190–199<br>(199 prototip z ročnim menjalnikom)</small> Slika:MAN SG 240 LPP.jpg|[[MAN SG 240 (Avtomontaža)|MAN SG 240]] <small>(Avtomontaža)<br>1991–2010: 350 (prototip)<br>1994–2016: 351–364<br>1994–2011: 671, 672 (PPP, na sliki)</small> Slika:LPP 131.jpg|MAN NL 232 CNG (A15)<br /><small>1995–2011: MAJ (plinski), 131 (diesel, od 2000)</small> Slika:LPP NL 202.jpg|MAN NL 202(2)<br /><small>1993–2016: 147–149</small> Slika:LPP Mercedes-Benz O504N.jpg|Mercedes-Benz O 405 N2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1997–2016: 153, 154 1999–2019: 155–161</small> Slika:LPP MAN NL 222.jpg|MAN NL 222<br /><small>2000–2019: 132–136</small> Slika:Irisbus IVECO CityClass LPP 186.jpg|Irisbus IVECO CityClass 491<br /><small>2004–2019: 185–189</small> Slika:Mercedes-Benz O405GN2 LPP 206.jpg|Mercedes-Benz O 405 GN2 <small>(Avtomontaža)</small><br /><small>1998–2023: 205–207</small> </gallery> '''MAN:''' MAN SG 220 (Avtomontaža): * 1987–2010: 290–303, 305–307, 309–311, 313, 315–320 * 1987–2011: 314 * 1987–2014: 304 (julij), 308 (december), 312 (september) * 1991–2014: 323 (julij), 328, 329 (december) * 1991–2016: 330 (marec), 322, 325, 326 (april), 321, 324, 327 (maj; 327 ohranjen v depoju TMS-ja) MAN SG 240 (Avtomontaža): * 1991–2011: 350 (prototip; predelan v party bus) * 1994–2013: 354 * 1994–2014: 360 (julij) * 1994–2015: 361, 363 * 1994–2016: 351 (marec), 352, 353, 355–359, 362, 364 (maj) MAN NL 202(2): * 1993–2013: 148 (doniran(?) mariborskemu Marpromu) * 1993–2016: 149 (maj) MAN NL 222: * 2000–2019: 132–136 (132 predelan v mobilni mladinski center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/ljuba-drago/ Ljuba in Drago] (Mladi zmaji)) MAN NL 223: * 2003–2026: 138, 140 MAN NG 312: * 1996–2010: 377 (februar; zagorel motor) * 1996–2014: 371–376 (julij) * 1996–2016: 370, 378–380, 383 (maj) * 1997–2016: 384 (december) * 1998–2016: 395, 398 (julij), 404 (december) * 1998–2017: 407 (avgust) * 1998–2018: 403 * 2000–2019: 415 * 1998–2020: 397 * 1998–2021: 401 (predelan v skupnostni center [https://mladizmaji.si/nase-zvezde/borc/ Borc] (Mladi zmaji), stoji ob Cesti španskih borcev v Zgornjem Kašlju) * 1997–2022: 387, 390 * 1996–2023: 381 * 1996–2024: 382 (september) * 1996–2025: 382 (julij) * 1997–2025: 389 (julij) * 1998–2025: 394 (julij), 399, 405 (september) * 2000–2026: 419 MAN NG 313: * 2003–2018: 429 (julij) * 2003–2020: 431 * 2003–2023: 423 '''Mercedes-Benz:''' Mercedes-Benz O 405 N2 (Avtomontaža): * 1997–2011: 153 * 1997–2016: 154 (junij) * 1999–2016: 156, 160 (maj), 159 (december) * 1999–2017: 157 (avgust) * 1999–2019: 155, 158, 161 Mercedes-Benz O 405 GN2 (Avtomontaža): * 1998–2016: 205 (maj), 207 (junij) * 1998–2023: 206 Mercedes-Benz O 405 GN2: * 1997–2022: 202–204 Mercedes-Benz Citaro FL (O 530): * 2007–2020(?): 163 '''Kutsenits:''' Hydra City II/III Hybrid: * 2010–2017: 063 (januar; zagorel) * 2010–2018: 061, 062, 064, 065 (avgust) '''Feniksbus:''' FBI 83 M: * 2015–2018: 070 (junij; zagorel)<ref>{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042831387|title=V središču Ljubljane zgorel avtobus|date=30. 6. 2018|newspaper=Dnevnik|accessdate=10. 7. 2018|archive-date=2018-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180710133511/https://www.dnevnik.si/1042831387|url-status=dead}}</ref> '''Irisbus IVECO:''' CityClass (491E) * 2004–2019: 185–189 (186 in 187 preurejena v učilnici v Zavetišču za zapuščene živali Ljubljana na Gmajnicah) Citelis 12m CNG * 2025: 102 (zagorel 17.10.2025) '''TAM:''' TAM 260 A 116 M * 1992–2008: 199 (prototip) * 1992–2010: 193 (prvi avtobus s klimo v mestnem prometu, dodatno vgrajena 1999) * 1992–2011: 191, 192, 194–198 (196 razstavljen v [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškem muzeju Slovenije]] v Bistri pri Vrhniki) == Medkrajevni potniški promet == {{glavni|Medkrajevni potniški promet (LPP)}} Sistem linij medkrajevnega prometa se je gradil postopoma, skladno s širjenjem mesta in s tendencami policentričnega razvoja ljubljanske regije. Mreža linij je izrazito radialna, linije potekajo iz zunanjih naselij do središča mesta, na območju zunaj mesta pa je tudi nekaj lokalnih linij, ki povezujejo okoliške kraje (lokalne linije na področju Vrhnike in Grosuplja). Konfiguracija terena, kjer potekajo linije, je zelo raznolika. Precejšen del linij se zaključuje na hribovitih območjih [[Ljubljanska kotlina|ljubljanske kotline]], 25 kilometrov linij je še vedno [[makadam]]skih. Prevoz na 35 rednih linijah, katerih skupna trenutna dolžina znaša 770 kilometrov, poteka po objavljenem [[Vozni red|voznem redu]]. V sklopu medkrajevnega potniškega prometa se izvajajo tudi redni pogodbeni šolski prevozi otrok v šolo, ki so prilagojeni šolskemu pouku na posameznih področjih. == Plačilni sistem == [[Slika:Urbana&žetoni.JPG|sličica|desno|250px|Od žetonov k mestni kartici]] Od uvedbe [[tramvaj]]skega prometa so bili v prodaji vozni listki (vozovnice) za eno vožnjo. Ti so ostali v uporabi vse do konca leta 1974, ko so posodobili plačilni sistem. Tedaj so bili uvedeni [[žeton]]i in različne mesečne vozovnice, sočasno so tudi spremenili način vstopanja v vozilo. Vstopanje je bilo do tedaj le pri zadnjih vratih, kjer je bil sprevodnik, pri prvih vratih pa so smeli vstopati le potniki z mesečnimi vozovnicami. Z ukinitvijo delovnega mesta sprevodnik 13. oktobra 1973, sprva le v enojnih mestnih avtobusih, kasneje tudi v zglobnikih, je bilo vstopanje dovoljeno le še pri prvih vratih, kjer je plačevanje nadziral voznik. Sprva so bili žetoni papirnati, najbolj prepoznavni so bili kovinski žetoni z luknjo, vmes so jih nadomestili plastični žetoni različnih barv in oblik. Jeseni leta 1981 je bilo na progi št. '''20''' ''Reboljeva – Bavarski dvor'' poskusno uvedeno polavtomatsko plačevanje voznine, ki naj bi postopoma nadomestilo žetone. Ponujene so bile predplačilne vozovnice za deset voženj. Potniki z njimi so lahko ponovno vstopali tudi pri zadnjih vratih, pri sprednjih pa poleg njih tudi potniki z gotovino ali žetoni. V avtobusih sta bila nameščena avtomata, ki sta odštevala število voženj, preizkus delovanja so preverjali kontrolorji.<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY07J6ZN Spet novost na mestnih avtobusih] 1981, Zbor občanov (dlib.si)</ref> Tak način plačevanja voznine se ni obnesel. Žetoni so bili po tem dokončno ukinjeni šele 1. januarja 2010, plačevanje z gotovino pa z 10. majem 2010. Po tem datumu je bilo plačilo možno le s plačilno kartico Urbana in Moneto (plačilo preko mobilnega telefona). Avgusta 2022 je LPP začel nameščati nove validatorje na katerih je od konca novembra 2023 možno tudi plačevanje z bančno kartico (Visa in Mastercard)<ref>{{Navedi splet|title=Plačevanje s plačilnimi karticami na avtobusih|url=https://www.lpp.si/aktualno/placevanje-s-placilnimi-karticami-na-avtobusih-0|website=Ljubljanski potniški promet|date=2023-11-28|accessdate=2023-12-27|language=sl}}</ref>, ki so zamenjali dotrajane prvotne validatorje (v uporabi od avgusta 2009). === Urbana === {{glavni|Urbana (plačilna kartica)}} [[Enotna mestna kartica]] Urbana je plačilno sredstvo, ki omogoča plačilo storitev [[Mestna knjižnica Ljubljana|Mestne knjižnice Ljubljana]], plačilo parkirnine na parkiriščih v upravljanju JP LPT, plačilo vožnje z mestno vzpenjačo na [[Ljubljanski grad]] in nenazadnje plačilo vožnje z mestnim [[avtobus]]om. Urbano je mogoče kupiti v posebnih avtomatih, imenovanih ''urbanomati'', v potniških centrih LPP, na [[Avtobusna postaja Ljubljana|Avtobusni postaji Ljubljana]], v turistično-informacijskem centru (TIC) ter nekaterih bencinskih črpalkah, trgovinah in trafikah. [[Mestna občina Ljubljana]] je za izvedbo novega sistema izbrala zagorsko podjetje [[Ultra]]. Sistem je prestal trimesečno preizkusno obdobje, v tem času je sistem plačila vožnje z mestnim avtobusom vestno preizkušalo 1500 ljudi, med drugimi zaposleni v [[Mestna občina Ljubljana|Mestni občini Ljubljana]], v podjetju LPP ter ljubljanski osnovnošolci. 15. avgusta 2009 je bila kartica Urbana že naprodaj, s 1. septembrom 2009 pa so bile kot prve zamenjane stare šolske mesečne vozovnice. S 1. januarjem 2010 je Urbana dokončno nadomestila tudi plačevanje z žetoni na avtobusih. S 1. avgustom 2013 je Urbana postala plačilno sredstvo tudi na medkrajevnih linijah, ki obratujejo v sklopu LPP. V ceno enkratne vozovnice je vključena 90-minutna možnost neomejenih prestopanj znotraj izbranih območij (ne velja za plačilo z Moneto in bančno kartico). Obstaja tudi več mesečnih vozovnic v različnih kategorijah. {| class="wikitable" |- ! rowspan=2| vrsta vozovnice ! colspan=3| tarifa za (cena v €) |- ! 1 območje ! 2 območji ! 3 območja |- | enkratna | align="center"| '''1,50''' | align="center"| '''2,50''' | align="center"| '''3,50''' |- | šolska mesečna | align="center"| '''20''' | align="center"| '''25'''* ('''<small>34</small>''') | align="center"| '''25'''* ('''<small>51</small>''') |- | splošna mesečna | align="center" | '''37''' | align="center" | '''49''' | align="center" | '''63''' |- | splošna za brezposelne | align="center"| '''17''' | colspan=2 align="center"| - |- | prenosna mesečna | align="center" | '''42,50''' | colspan="2" align="center" | - |- | prenosna letna | align="center" | '''420''' | colspan="2" align="center" | - |- | splošna letna | align="center" | '''365''' | align="center" | '''490''' | align="center" | '''630''' |- | upokojenska** | colspan="3" align="center" | '''brezplačna''' |- |} Opomba: * * – pomeni državno subvencionirano ceno pri razdalji nad dva kilometra od kraja prebivališča do kraja izobraževanja. * ** – vozovnice za upokojence oz. osebe starejše od 65 let so od oktobra 2021 brezplačne. === Shema območij === * [https://www.lpp.si/sites/www.jhl.si/files/dokumenti/shema_obmocij_lpp_2022_.pdf Shema območij] == Viri in reference == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri = Ljubljana tramway yesterday, today, tomorrow |publisher=Tehniški muzej Slovenije |year=1997 |isbn=961-90361-3-1 }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Zgodovina mestnega prometa v Ljubljani |publisher=LPP d.o.o. |year=2005 |isbn=961-91685-0-X }} * {{navedi knjigo |author=Tadej Brate |title=Ljubljanski mestni promet v slikah |publisher=Kmečki glas |year=2008 |isbn=978-961-203-343-9 }} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih podjetij]] * [[Ljubljanski tramvaj]] * [[Ljubljanski trolejbus]] * [[Bavarski dvor]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Ljubljana Passenger Transport}} * [http://lpp.jhl.si/ Uradna spletna stran] * [http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 Linije na Geopediji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T231_x465653.5_y101691.75_s12 |date=2017-07-29 }} {{-}} {{Mestni promet}} {{JHLJ}} [[Kategorija:Ljubljanski potniški promet| ]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1901]] [[Kategorija:Avtobusni prevozniki v Sloveniji]] [[Kategorija:Javni holding Ljubljana]] [[Kategorija:Promet v Ljubljani]] [[Kategorija:Mestni promet v Sloveniji|Ljubljana]] 3o05lklw7k32lvpipl6sxt7xgwpfahm Uporabnik:TadejM 2 88669 6659831 6653203 2026-04-14T20:19:06Z TadejM 738 +1 članek: [[Zgodovina Estonije]] 6659831 wikitext text/x-wiki {{pošlji uporabniku e-pismo}} __NOTOC__ <center> {| style="background-color: #F8FCFF;" | ! <span class="plainlinks"><big>'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new Če mi želite pustiti sporočilo, kliknite tu]'''&nbsp;</big></span> ! <div style="position:relative; width:30px; height:30px; overflow:hidden;"><div style="position:absolute; font-size:30px; overflow:hidden; line-height:30px; letter-spacing:30px;">[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new<span title="Pustite sporočilo!" style="text-decoration:none;">&nbsp; &nbsp;</span>]]</div>[[Slika:Crystal_Clear_app_kopete.png|30px|30px]]</div> |} </center> <br /> {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:white; float: right; margin-left: 1em; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #99b3ff" ! bgcolor="#aaaaff" align=center | [[Wikipedija:Babilon]] |- | {{uporabnik sl}} |- | {{uporabnik en-4}} |- | {{uporabnik fr-3}} |- | {{uporabnik de-3}} |- | {{uporabnik hr-2}} |- | {{uporabnik it-2}} |- | {{Uporabnik WPMed}} |- | {{Uporabnik p|3|c|assist=yes}} |- | {{Uporabnik lua-1}} |- | {{Profesionalni prevajalec}} |- | {{Uporabnik zdravnik}} |- | {{Uporabnik translatewiki.net|Eleassar}} |- | {{Uporabnik WikiProjekt Taksonomija}} |- | {{Uporabnik trajnostnost}} |- | {{Uporabniški prispevki|100000}} |- | {{Uporabnik Chrome}} |- | {{Uporabnik wikEd}} |} ==O meni== V slovenski [[Wikipedija|vikipediji]] sem aktiven od 8. marca 2005 <span class="plainlinks">([http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=349&diff=prev&oldid=139339 moje prvo urejanje])</span>. Dejaven sem tudi v [[:en:|angleški vikipediji]] in v [[Commons:Glavna stran|Zbirki]] (prosta zbirka predstavnostnih datotek); v obeh projektih sem administrator. ===Seznam ustvarjenih člankov=== [https://pageviews.toolforge.org/userviews/?project=sl.wikipedia.org&platform=all-access&agent=user&namespace=0&redirects=0&range=all-time&sort=views&direction=1&view=list&user=TadejM Seznam ustvarjenih člankov] (440). <div style="float:left; width:33em"> <inputbox> type=create preload=Template:New_page editintro= width=33 buttonlabel=Uredi članek </inputbox> </div>{{clear|left}} ===Prevodi=== * Pesem: [[Oj, na livadi rdeča brogovita]] * Videoposnetki: ;Filozofija <gallery> File:Ikusgela – Platon.webm|[[Platon]] File:Ikusgela - Aristoteles.webm|[[Aristotel]] File:Ikusgela-Descartes.webm|[[René Descartes]] File:Ikusgela-Kant.webm|[[Immanuel Kant]] File:Ikusgela-Mary Wollstonecraft.webm|[[Mary Wollstonecraft]] File:Ikusgela-Nietzsche.webm|[[Friedrich Nietzsche]] File:Ikusgela - Hannah Arendt.webm|[[Hannah Arendt]] File:Ikusgela - Michel Foucault.webm|[[Michel Foucault]] File:Ikusgela - bell hooks.webm|[[bell hooks]] File:Ikusgela - Byung-Chul Han.webm|[[Byung-Chul Han]] File:Ikusgela - Ludwig Wittgenstein.webm|[[Ludwig Wittgenstein]] File:Ikusgela – Simone de Beauvoir.webm|[[Simone de Beauvoir]] File:Ikusgela - Estoizismoa.webm|[[Stoicizem]] File:Ikusgela - Enpirismoa.webm|[[Empirizem]] </gallery> ;Znanost <gallery> File:Ikusgela-Adimen artifiziala.webm|[[Umetna inteligenca]] File:Biology of SARS-CoV-2 – Evolution and Mutations.webm|[[Različice SARS-CoV-2|Evolucija SARS-CoV-2]] File:En.Wikipedia-VideoWiki-Hypertension.webm|[[Visok krvni tlak]] File:Zoom into a Blue Morpho Butterfly Wing.webm|Krilo metulja modrega morfa </gallery> ==Vodilo== {| cellspacing="0" cellpadding="10" style="background:#DCDCDC; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000" | {{navedek|Ne moremo predvideti, kakšno vrednost bo naše delo prineslo svetu. To je v redu. Ni naša naloga, da ocenjujemo lastno delo. Naša naloga je, da ga ustvarimo, vanj vložimo sebe in čim bolje obvladamo svojo obrt.}}<div align="right"><small>– James Clear, 3-2-1 Newsletter</small> | {{navedek|Vsi smo nagnjeni k napakam, vendar ljubimo resnico in govorimo le tisto, kar v danem trenutku mislimo, da je resnica; in ne smemo biti užaljeni, če se izkaže, da smo v zmoti, saj napaka ni namerna, temveč moramo biti nekoliko ponižni in s popravo napake narediti dobro.}}<div align="right"><small>— [[Michael Faraday]], pismo C. Matteucciju, 1855</small></div> |} ==Podstrani== ===Orodja=== [[Uporabnik:TadejM/popupstrings-sl.js]] · [https://w.wiki/7PdJ SPARQL poizvedba za dodajanje kategorij] ===Drugo=== [[Uporabnik:TadejM/Plonkec|Plonkec]] · [[Uporabnik:TadejM/Peskovnik|Peskovnik]] · [[Uporabnik:TadejM/Peskovnik2|Peskovnik2]] ==Priznanja== <gallery> Slika:Original_Barnstar.png|Podeljujem ti zvezdo za tvoje delo na sorodnih W/Viki projektih in jezikovne popravke vmesnika. --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 20:49, 28 avgust 2005 (CEST) Slika:WikiMedal for Janitorial Services.png|Za tvoje delo na vmesniku ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Wikimedalja_za_hi.C5.A1ni.C5.A1ka_opravila|Wikimedaljo za hišniška opravila]] --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pogovor]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:47, 14 maj 2006 (CEST) Slika:Original_Barnstar.png|Podeljujem ti »''manjšo zvezdo''« za tvoje delo na prenovi Portal Občestva. --[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]] 15:49, 3 avgust 2006 (CEST) Slika:WikiMedal for Janitorial Services.png|Podeljujem ti ''[[Wikipedija:Wiki_priznanja#Wikimedalja_za_hi.C5.A1ni.C5.A1ka_opravila|Wikimedaljo za hišniška opravila]]'' za pomoč pri posodabljanju vmesnika in opozarjanje na napake v le-tem. Hvala! --'''[[Uporabnik:Mihael Simonič|Miha]]''' 18:16, 25 december 2006 (CET) Slika:Tireless_Contributor_Barnstar.gif|Podeljujem ti [[Wikipedija:Wiki priznanja|Zvezdo neumornosti]] za številne prispevke in trud pri razvoju Wikipedije. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 15:19, 31. oktober 2007 (CET) Slika:DYK medal.png|Podeljujem ti Medaljo »Ste vedeli«. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 10:35, 1. januar 2008 (CET) Slika:Barnstar-Megaphone.png|Podeljujem ti Priznanje glasnika Wikipedije za današnje predavanje. --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 22:19, 18. januar 2011 (CET) Slika:Wiki_medal.jpg|Podeljujem ti medaljo izbranega članka (retroaktivno za leto 2008). --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 20:05, 4. februar 2011 (CET) Slika:Veteran 7.png|Za sedemletni prispevek k slovenski Wikipediji.--[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:15, 31. marec 2012 (CEST) Slika:1000 gold.jpg|Unikatno priznanje za delo pri [[Wikipedija:WikiProjekt 1000 nujnih|WikiProjektu 1000 nujnih]], ki (tudi) s tvojo pomočjo počasi, a vztrajno napreduje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 10:50, 19. november 2014 (CET) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2021|Wikimedia CEE Pomlad 2021]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 22:15, 16. junij 2021 (CET) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2022|Wikimedia CEE Pomlad 2022]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 21:41, 6. junij 2022 (CEST) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2023|Wikimedia CEE Pomlad 2023]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:33, 12. junij 2023 (CEST) Slika:Cqlosten prinos.png|Priznanje za sodelovanje pri akciji [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024|Wikimedia CEE Pomlad 2024]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:57, 10. junij 2024 (CEST) Slika:Linguistic Barnstar.png|Za izjemno skrb za jezikovno pravilnost člankov ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki priznanja|jezikoslovno zvezdo]]. — ~~~~ </gallery> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Vitruvian Barnstar Hires.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Tehniška zvezda''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | Od mene pa dobiš tehniško zvezdo, ker se brez tvoje angažiranosti za imenski prostor Osnutek ter posodobitev Uvoda v Wikipedijo, omenjena projekta še dolgo ne bi začela. Mislim, da nas večina, ki smo pri tem sodelovali vé, koliko časa in truda je bilo do sedaj iz tvoje strani vloženega, za kar se ti iskreno zahvaljujem. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><font color ="#4863A0">GeographieMan</font></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 13:44, 17. marec 2023 (CET) |} [[Kategorija:Nekdanji administratorji Wikipedije]] e6ln0fp088oe6mi80i9degm0w4hscn5 Uporabnik:FJJ 2 95309 6659835 6658483 2026-04-14T20:48:56Z FJJ 4310 dod ikone 6659835 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Navpolje | title = [[Wikipedija:Uporabniška polja|<font color=white>Upor. polja</font>]] | titlestyle = background:#FF7F50; color:white; text-align:left; | liststyle = text-align:left | style = float:right;width:auto; | state = open | navbar = off | list1 = {{uporabnik od|19|6|2006}} {{clear}} {{Userbox | border-c = #999 | border-s = 1 | id-c = yellow | id-s = 14 | id-fc = black | info-c = #EEE | info-s = 8 | info-fc = black | id = 200k | info = Še {{#expr: 200000 - {{formatnum:{{NUMBEROFARTICLES}}|R}}}} člankov do 200.000. | float = left }} }} Pred davnimi časi sem se malo, ampak res malo poskušal v urejanju. Malo več kot na Wikipediji sem sodeloval na Wikislovarju. Čas je, da spet poskusim. Slovensko Wikipedijo je potrebno spraviti čez 200.000 člankov, še bolje preko 250.000! 😄 Občasno pogledam med [[Posebno:ŽeleneStrani|Želene strani]] oziroma rdeče povezave in izberem kaj, kjer lahko prispevam. Rad delam na biografijah, tudi o osebah, za katere prej nisem slišal. == Članki == === Novi članki === Od novejših proti starejšim: * [[Zgodovina Avstrije]] [[Slika:10k_icon_for_10000_articles_every_Wikipedia_should_have.svg|13x13_pik|Projekt 10.000 nujnih]] [[Slika:A colored battery indicator symbol 1.svg|15x15_pik]] [[Slika:CEE Logo.svg|20x20_pik|Wikimedia CEE Pomlad 2026|link=Wikipedija:Wikimedia_CEE_Pomlad_2026]] {{ikonazastave|Avstrija}} * [[Lev Jašin]] [[Slika:A colored battery indicator symbol 3.svg|15x15_pik]] [[Slika:10k_icon_for_10000_articles_every_Wikipedia_should_have.svg|13x13_pik|Projekt 10.000 nujnih]] [[Slika:CEE Logo.svg|20x20_pik|Wikimedia CEE Pomlad 2026|link=Wikipedija:Wikimedia_CEE_Pomlad_2026]] {{ikonazastave|Rusija}} * [[Karlo Rojc]] [[Slika:A colored battery indicator symbol 4.svg|15x15_pik]] [[Slika:CEE Logo.svg|20x20_pik|Wikimedia CEE Pomlad 2026|link=Wikipedija:Wikimedia_CEE_Pomlad_2026]] {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} * [[Ivan Matetić Ronjgov]] [[Slika:A colored battery indicator symbol 2.svg|15x15_pik]] [[Slika:CEE Logo.svg|20x20_pik|Wikimedia CEE Pomlad 2026|link=Wikipedija:Wikimedia_CEE_Pomlad_2026]] {{Ikona zastave|Hrvaška}} * [[Studio Barrandov]] [[Slika:A colored battery indicator symbol 3.svg|15x15_pik]] [[Slika:CEE Logo.svg|20x20_pik|Wikimedia CEE Pomlad 2026|link=Wikipedija:Wikimedia_CEE_Pomlad_2026]] {{Ikona zastave|Češka}} * [[Milko Šparemblek]] [[Slika:A colored battery indicator symbol 2.svg|15x15_pik]] * [[Ulica arhitekta Novaka]] [[Slika:A colored battery indicator symbol 3.svg|15x15_pik]] * [[Veletrgovina Potrošnik]] [[Slika:A colored battery indicator symbol 2.svg|15x15_pik]] * [[Dušan Povh]] [[Slika:A colored battery indicator symbol 4.svg|15x15_pik]] * [[Ljubo Struna]] [[Slika:A colored battery indicator symbol 4.svg|15x15_pik]] * [[Dušan Tršar]] [[Slika:A colored battery indicator symbol 3.svg|15x15_pik]] * [[Poštna številka na Madžarskem]] [[Slika:A colored battery indicator symbol 4.svg|15x15_pik]] * [[Hinko Leskovšek]] [[Slika:A colored battery indicator symbol 3.svg|15x15_pik]] * [[Avto-moto zveza Slovenije]] [[Slika:A colored battery indicator symbol 2.svg|15x15_pik]] === Razširjeni članki === * [[Feri Novak|Franc Novak]] [[Slika:A colored battery indicator symbol 3.svg|15x15_pik]] === Legenda === * [[Slika:A colored battery indicator symbol 1.svg|15x15_pik]] - začetek, osnutek * [[Slika:A colored battery indicator symbol 2.svg|15x15_pik]] - na pol, nekaj je * [[Slika:A colored battery indicator symbol 3.svg|15x15_pik]] - bolj ali manj končano * [[Slika:A colored battery indicator symbol 4.svg|15x15_pik]] - končano, nič bistvenega ne manjka === Članki v rubriki "Ste vedeli, da ...?" === * ... velja '''[[Lev Jašin]]''' za najboljšega [[Vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]; [[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|<sup>[Ste vedeli/15. teden 2026]</sup>]] * ... je filmar '''[[Ljubo Struna]]''' s sodelavcem skrivaj posnel [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]], a je posnetke prvič videl šele več kot 60 let kasneje; [[Predloga:Ste vedeli/8. teden 2026|<sup>[Ste vedeli/8. teden 2026]</sup>]] * ... si je slovenski operni režiser '''[[Hinko Leskovšek]]''' načrtno prizadeval odstraniti lažno patetiko in pretirano romantiko iz glasbenega gledališča; [[Predloga:Ste vedeli/5. teden 2026|<sup>[Ste vedeli/5. teden 2026]</sup>]] === Ideje za naprej === * [[wikidata:Q186817|Kaša]] * [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov/10k]] == Zapiski == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:ContentTranslation&filter-type=automatic&filter-id=previous-edits&active-list=published&from=en&to=sl#/ ContentTranslate] [[Uporabnik:FJJ/Uporabno|Uporabno]] iyxpa3uvvdv6x9tu5cyspfx9k19qou6 Anton Kralj 0 107739 6659811 6631513 2026-04-14T19:27:40Z G-Cup 10746 /* Življenjepis */ 6659811 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Tone Kralj|nationality={{ikonazastave|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]|resting_place=[[Kostanjevica na Krki]]}} '''Anton''' ('''Tone''') '''Kralj''',<ref name=":992">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/dobrepolje-videm/03817/?pg=162|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03817 {{!}} Dobrepolje-Videm {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-12-03|website=data.matricula-online.eu}}</ref> [[slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[grafik]] in [[kipar]], * [[23. avgust]] [[1900]], [[Zagorica, Dobrepolje]], † [[9. september]] [[1975]], [[Ljubljana]]. ==Življenjepis== Rodil se je očetu Janezu (po poklicu kmet, rezbar in podobar) in materi Marjeti (rojena Sever). Anton Kralj je med letoma 1920 in 1923 študiral [[kiparstvo]] v [[Praga|Pragi]], kasneje pa se je izpopolnjeval na [[Dunaj]]u, v [[Pariz]]u in [[Benetke|Benetkah]]. V [[Rim]]u je študiral tudi [[arhitektura|arhitekturo]], vendar ga ta ni tako zanimala, zato se je bolj posvetil umetniškemu ustvarjanju. Bil je brat slikarja in kiparja [[France Kralj|Franceta Kralja]]. ===Umetniška pot=== [[Slika:Dinner by Tone Kralj 1975 Yugoslavia stamp.jpg|thumb|left|250px|Kraljeva slika ''Večerja'' na jugoslovanski znamki iz leta 1975]] Do konca dvajsetih let je na tem področju tesno sodeloval z bratom [[France Kralj|Francetom]], potem pa je razvil svoj stil monumentalnega [[realizem|realizma]]. V zgodnjih delih, ki kažejo odraz takratne dunajske in evropske umetnosti, prevladuje mehka, [[Secesija (obdobje)|secesijska]] linija, [[motiv]]i upodobitev pa so ekspresivno simbolični. Pri kasnejših delih figure postanejo močne, na neki način robustne (Pieta, 1934), s kompozicijskimi zasnovami in ostalimi likovnimi elementi pa dajejo specifičen stilni izraz. Kralj je teme za svoja dela iskal na različnih mestih. Njegov [[opus]], poleg družinskih [[portret]]ov (Avtoportret z ženo, 1932), zaobjema zgodovinske prizore [[kmečki upori|kmečkih uporov]] in vojn (grafika), kmečkega in delavskega življenja (Rudarska mati, 1937) ter biblijske prizore (Saloma, Judita). Kot velik primorski rodoljub in krščanski humanist se je zelo izpostavil kot protifašist. Veliko njegovih slik in cerkvenih poslikav upodablja fašiste kot zveri, Mussolinija pa kot hudiča. Najbolj znane iz tega obdobja so: [[Rapalska pogodba|Rapallo]], Bičanje sv. Vida, Angelska gora 1942, nadangela Mihaela, odetega v barve slovenske trobojnice, ki prebada troglavega zmaja nadangela s simboli Italije, Nemčije in Japonske. Številni zavedni primorski duhovniki so ga sami vabili, da jim je s takšnimi motivi poslikal cerkve. O tem največ piše zgodovinar Egon Pelikan v knjigi Tone Kralj in prostor meje.<ref>{{Navedi knjigo|title=Tone Kralj in prostor meje|last=Pelikan|first=Egon|publisher=|year=|isbn=9789612821876|location=|page=|cobiss=}}</ref> Leta 1954 je Kralj prispeval ponarodele [[ilustracija|ilustracije]] k [[ponatis]]u [[Fran Levstik|Levstikove]] zgodbe [[Martin Krpan]], s katerimi je utrdil svoj status velikega umetnika s širokim zornim kotom. V [[Galerija Božidar Jakac|Galeriji Božidar Jakac]] v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]] je od leta 1974 odprta stalna razstava Toneta Kralja, retrospektivnega značaja, tam pa je razstavljenih okrog 100 del tega velikega slovenskega umetnika ==Stenske poslikave cerkva (izbor)== [[Slika:kralj.jpg|200px|thumb|Kraljeva freska na [[Svete Višarje|Svetih Višarjah]] ]] *[[Orlec]] na otoku [[Cres]] (cerkev sv. Antona Puščavnika) *[[Soča, Bovec|Soča]] * Cerkev sv. Petra v Ilirski Bistrici [[http://www.burger.si/ToneKralj/IlirskaBistrica/vrp.html]] * Cerkev sv. Martina v Slivju [[http://www.burger.si/ToneKralj/Slivje/vrp.html]] *[[Višarje]], notranjost božjepotne cerkve * Mengore, Cerkev Marijinega imena * Cerkev sv. Štefana, [[Šturje]] pri Ajdovščini *[[Župnija Lokev|Lokev]], župnijska cerkev * Most na Soči, Cerkev sv. Lucije [[http://www.google.si/imgres?q=%C5%BEupnija+biljana&um=1&hl=sl&client=firefox-a&sa=N&rls=org.mozilla:sl:official&channel=s&biw=1269&bih=883&tbm=isch&tbnid=_4-5ZwLprArpCM:&imgrefurl=http://www.ednevnik.si/%3Fw%3Dodsrcadosrca%26category%3DLjubljena%252Bslovenska%252Bhi%25B9a%26page%3D3%26thisy%3D%26thism%3D%26thisd%3D&docid=DAZgamc7xW3POM&w=450&h=600&ei=iG97Tt-DMYPBtAbS1OTKDw&zoom=1&iact=rc&dur=439&page=1&tbnh=166&tbnw=128&start=0&ndsp=23&ved=1t:429,r:17,s:0&tx=91&ty=109]] * Cerkev sv. Trojice, [[Katinara|Katinara pri Trstu]] * Cerkev sv. Matije, [[Slap, Vipava|Slap pri Vipavi]] * Cerkev Srca Jezusovega, [[Vrtojba]] * Cerkev sv. Andreja, [[Štandrež]] * [[Prem]], Cerkev sv. Helene, notranjost * Cerkev sv. Lenarta, [[Volče, Tolmin|Volče na Tolminskem]] * Cerkev sv. Nikolaja, [[Avber]] * Cerkev sv. Petra in Pavla, [[Tomaj]] * Cerkev Žalostne Matere božje, [[Miren|Miren pri Gorici]] * [[Šmartno, Brda|Šmartno v Goriških Brdih,]] Cerkev sv. Martina, notranjost, Legenda sv. Martina, Križev pot * Cerkev sv. Danijela, [[Dornberk]] == Nagrade == * [[Prešernova nagrada]] za življenjsko delo na področju likovne umetnosti, 1972 ==Razstave (izbor)== * ''XVII. umetnostna razstava'' (Jakopičev paviljon, Ljubljana, 1920) * ''I. umetnostna razstava bratov Kralj'' (Akademski dom, Ljubljana, 1921) * ''II. umetnostna razstava bratov Kralj'' (Jakopičev paviljon, Ljubljana, 1922) * ''IV. razstava Kluba mladih – Razstava bratov Kralj'' (Akademski dom, Ljubljana, 1923 * ''Razstava slovenskih umetnikov'' (Hodonin, 1924) * ''Mednarodna razstava dekorativne umetnosti in modernega industrijskega oblikovanja'' (Pariz, 1925) * ''IX. razstava Kluba mladih – Razstava bratov Kralj'' (Akademski dom, Ljubljana, 1925) * ''XV. beneški bienale'' (Benetke, 1926) * ''XVI. beneški bienale'' (Benetke, 1928) * ''Mednarodna razstava cerkvene umetnosti'' (Antwerpen, 1930) * ''Velika jugoslovanska umetnostna razstava'' (London, 1930) * ''XVII. beneški bienale'' (Benetke, 1930) * ''Mednarodna razstava moderne sakralne umetnosti'' (Padova, 1931) * ''Jugoslovanska razstava'' (Amsterdam, 1932) * ''Jugoslovanska grafična in narodna umetnost'' (Saarbrücken, Metz 1933) * Ljubljana, 1934 (Jakopičev paviljon) – samostojna * ''Tone Kralj in Mara Kraljeva'' (Hagenbund na Dunaju, 1935) * ''Razstava jugoslovanske umetnosti na svetovni razstavi'' (Pariz, 1937) * ''Mednarodna umetnostna razstava'' (Strasbourg, 1937) * ''Razstava jugoslovanskih umetnikov'' (Milano, 1939) * ''Jubilejna umetnostna razstava'' (Jakopičev paviljon, Ljubljana 1940) * Ljubljana, 1945, (Jakopičev paviljon, Ljubljana) – samostojna * ''Slikarstvo in kiparstvo narodov Jugoslavije XIX. in XX. stoletja'' (1947: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Moskva (Muzej Puškin), Leningrad (Ermitaž), Bratislava; 1948: Varšava (Narodni muzej) * ''Sodobna jugoslovanska grafika'' (Ljubljana, 1950) * ''XXVII. beneški bienale'' (Benetke, 1954) * Ljubljana, 1954 (Mala galerija) – samostojna * ''XYLON, Mednarodna razstava lesorezov'' (Berlin, 1955; Zürich, 1956) * ''Sodobna jugoslovanska grafika'' (Peking, 1957) * ''Avtoportret na Slovenskem'' (Ljubljana, 1958) * ''1929–1950: nadrealizem, postnadrealizem, socialna umetnost, umetnost NOR-a, socialistični realizem'' (Beograd, 1969) * ''Lesorez na Slovenskem 1540–1970'' (Slovenj Gradec, 1970) * Kostanjevica na Krki, 1970, 1991 (Lamutov likovni salon) – samostojna * Kostanjevica na Krki, 1974, 1988 (Galeriji Božidar Jakac) – samostojna * ''Jugoslovanska grafika 1900–1950'' (Ljubljana, 1978) * ''Slovenska likovna umetnost 1945–1978'' (Ljubljana, 1979) * ''Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem 1920–1930'' (Ljubljana, 1986; Beograd, 1987; Gradec, 1987) * Sežana, 1984 (Kosovelova knjižnica) – samostojna * ''Retrospektivna razstava Toneta Kralja'' (Moderna galerija, Ljubljana, 1998) * ''Obrazi ekspresionizma'' (Kostanjevica na Krki, 2018; Kutna Gora, 2019) * ''Kruha in iger: Slikarstvo Toneta Kralja 1941–1945'', Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije (Ljubljana, 2023) == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih kiparjev]] == Zunanje povezave in viri == * {{SloBio|id=299895|avtor=Simonišek Robert|ime=Kralj Tone|vir=SBL}} * Pelikan, Egon: ''Tone Kralj in prostor meje''. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2016. * Verena Koršič Zorn: Cerkvene poslikave na Tržaškem, Goriškem in v Kanalski dolini = le pitture murali nelle chiese dell'area triestina, del Goriziano e della Val Canale, Goriška Mohorjeva, 2018 * Pelikan, Egon: ''Mussolini und Hitler in den Kirchen des slowenischen Küstenlandes. Der Widerstand des Malers Tone Kralj gegen Faschismus und Nationalsozialismus''. Celovec: Mohorjeva založba, 2023. * [http://www.galerija-bj.si Galerija Božidar Jakac]{{-}} == Viri in opombe == {{sklici|2}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}}{{Levstikovi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kralj, Tone}} [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] 4ndkn5hdpppx2cmr30q11uejp078q94 Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik 2 108479 6659770 6659195 2026-04-14T17:16:55Z Pinky sl 2932 6659770 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{Short description|Species of flowering plant}} {{Speciesbox | name = False rhubarb | image = Rheum rhaponticum jfg.jpg | genus = Rheum | species = rhaponticum | authority = [[Carl Linnaeus|L.]]<ref name=POWO_696786-1/> |synonyms_ref = <ref name=POWO_696786-1/> |synonyms = {{Species list |Rhabarbarum rhaponticum|(L.) Moench |Rheum rotundatum|Stokes }} }} '''Vrtna rabarbara''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rheum rhaponticum''''') je rastlinska vrsta iz rodu ''[[Rabarbara|Rheum,]]'' ki jo najdemo v naravi.<ref name=ITIS/> It is the only ''Rheum'' species found only in Europe, Je edina vrsta iz rodu ''Rheum'', ki jo najdemo le v Evropi, in je zdaj omejena na gorovje [[Rila]] v jugozahodni [[Bolgarija|Bolgariji]].<ref name=POWO_696786-1/><ref name="red book"/><ref name=LibeEngl89/> Uvedena je bila v druge države v Evropi.<ref name="red book"/> Velja za enega od staršev sodobne kulinarične [[rabarbara|rabarbare]].<ref name=TanhSuojHart19/> == Opis == ''Rheum rhaponticum'' je robustna [[trajnica]] [[Zelišče|,]] ki raste iz olesenele [[Korenika|korenike]] . Ima velike, nerazdeljene liste s sočnimi [[listni pecelj|peclji]] (stebli). Listna plošča je dolga do 50&nbsp;cm dolg in je širši od svoje dolžine. Listi so pri dnu srčaste oblike s petimi izrazitimi živci. Peclji so zgoraj konkavni in spodaj izbočeni, s približno 10 grebeni. Cvetovi so zbrani v [[lat|latici]] in so svetlo zelenkasto rumene barve. Plodovi imajo membranastim krilcem in so dolgi približno 5&nbsp;mm dolgi na [[cvetni pecelj|pecljih]] (steblih) enake dolžine.<ref name=LibeEngl89/> === Kariotipija === Leta 1928 je Jaretzky ugotovil, da ima ''R. rhaponticum'' 2 ''n'' = 44 [[Kromosom|kromosomov]],<ref name=karyotypes>{{cite journal |last1=Ruirui |first1=Liu |last2=Wang |first2=Ailan |last3=Tian |first3=Xinmin |last4=Wang |first4=Dongshi |last5=Liu |first5=Jianquan |date=2010 |title=Uniformity of karyotypes in Rheum (Polygonaceae), a species-rich genus in the Qinghai-Tibetan Plateau and adjacent regions |url=https://www.researchgate.net/publication/261646487 |journal=Caryologia Firenze |volume=63 |issue=1 |pages=82–90 |doi=10.1080/00087114.2010.10589711 |s2cid=86616077 |access-date=24 March 2019|doi-access=free }}</ref> vendar je študija divje bolgarske populacije leta 1989 pokazala število kromosomov 2 ''n'' = 22.<ref name=LibeEngl89/> == Taksonomija == ''Rabarbaro (Rheum rhaponticum) je prvi opisal [[Carl Linnaeus]] leta 1753.''.<ref name="IPNI_696786-1">{{cite web |title=Plant Name Details for ''Rheum rhaponticum'' L. |work=[[International Plant Names Index|The International Plant Names Index]] |url=http://www.ipni.org/ipni/idPlantNameSearch.do?id=696786-1 |access-date=2019-03-10 }}</ref> Linnaeus je rastlino poznal le iz gojenih primerkov, vzgojenih v [[Uppsala|Uppsali]] na Švedskem in na [[Nizozemska|Nizozemskem]] . Ti so bili pridobljeni iz rastlin, vzgojenih v začetku 17. stoletja v [[Botanični vrt v Padovi|botaničnem vrtu v Padovi]], ki jih je nabral nekdanji študent botaničnega vrta Francisco Crasso v takratni Trakiji. Rastline iz gorovja Rila so primerjali s tistimi v Linnaeusovem herbariju in veljajo za isto vrsto. Ime ''Rheum rhaponticum'' se v širšem smislu uporablja tudi za kulinarično rabarbaro.<ref name=LibeEngl89/> == Zgodovina == Besedo ''rha ponticum'', [[Latinščina|latinsko]] za 'rha iz [[Pont|Ponta]] ' (Pont ustreza severni obali [[Anatolija|Anatolije]] ), je prvič omenil [[Pedanius Dioscorides|Dioskorid]], ki pravi, da so to ime Rimljani uporabljali za cenjeno zdravilno korenino, uvoženo z vzhoda. Dioskorid omenja tudi, da je korenina najbolj podobna korenini ''[[glavinec|Centauree]]'' .<ref name=Diosc>{{cite book |last1=Osbaldeston |first1=Tess Anne |last2=Wood |first2=RPA |date=2000 |title=Dioscorides - De Materia Medica |url=https://archive.org/details/de-materia-medica/page/n392 |location=Johannesburg |publisher=Ibidis Press |pages=364, 367 |isbn=0-620-23435-0}}</ref> Skozi večji del [[Srednji vek|srednjega veka]] in zgodnje moderne dobe Evropejci niso poznali vira teh korenin, ki so postale znane kot ''rheum barbarum'' (med mnogimi drugimi imeni, vključno s perzijsko ''rabarbaro'' ). Botaniki, kot sta [[Leonhart Fuchs]] (leta 1542) in [[Rembert Dodoens]] (leta 1554), so kot vir korenine identificirali vrsto osata iz družine [[Nebinovke|Asteraceae]], ''[[Rhaponticum scariosum]]'', zato so to rastlino uporabljali za pridelavo manjvredne rabarbare.<ref>{{cite web |url=https://leesmaar.nl/cruijdeboeck/deel3/capitel010.htm |title=Capitel 10 Deel 3 Cruijdeboeck 1554 |author=<!--Not stated--> |date=18 February 2015 |language=Dutch |website=Plantaardigheden |publisher= |access-date=16 March 2019}}</ref> ''R. rhaponticum'' je bila prva rastlina rabarbare, ki so jo kdaj videli Evropejci, vendar je trajalo nekaj časa, preden so Evropejci sprejeli, da se rabarbara prideluje iz [[Rabarbara|''Rheum'']]. == Kemija == [[Hyperoside|Hiperozid]], 3-O-galaktozid kvercetina, najdemo v ''R. rhaponticum'', kjer lahko služi kot UV-blokator, ki ga najdemo v ovršnih listih. Vsebuje tudi hidroksistilbena [[Rhaponticin|raponticin]] in [[Desoxyrhaponticin|dezoksiraponticin]] .<ref>{{Cite journal|doi=10.1186/1749-8546-5-7|pmc=2837008|title=Treatment of menopausal symptoms by an extract from the roots of rhapontic rhubarb: The role of estrogen receptors|year=2010|last1=Vollmer|first1=Gunter|last2=Papke|first2=Anja|last3=Zierau|first3=Oliver|journal=Chinese Medicine|volume=5|pages=7|pmid=20170496 |doi-access=free }}</ref> == Sklici == {{Reflist|refs= <ref name=ITIS>{{ITIS |taxon=''Rheum rhaponticum'' L. |id=21319 |access-date=November 11, 2013}}</ref> <ref name=LibeEngl89>{{Cite journal |last1=Libert |first1=Bo |last2=Englund |first2=Roger |date=1989 |title=Present Distribution and Ecology of ''Rheum rhaponticum'' (Polygonaceae) |journal=Willdenowia |volume=19 |issue=1 |pages=91–98 |jstor=3996925 |name-list-style=amp }}</ref> <ref name=POWO_696786-1>{{cite web |url=http://powo.science.kew.org/taxon/urn:lsid:ipni.org:names:696786-1|title=Rheum rhaponticum|website=Plants of the World Online|access-date=20 January 2019}}</ref> <ref name="red book">{{cite web |url=http://e-ecodb.bas.bg/rdb/bg/vol1/Rherhapo.html |title=''Rheum rhaponticum'' |website=Red Book of Bulgaria, Volume I |access-date=20 January 2019}}</ref> <ref name=TanhSuojHart19>{{Citation |last1=Tanhuanpää |first1=Pirjo |last2=Suojala-Ahlfors |first2=Terhi |last3=Hartikainen |first3=Merja |date=2019 |title=Genetic diversity of Finnish home garden rhubarbs (''Rheum'' spp.) assessed by simple sequence repeat markers |journal=Genetic Resources and Crop Evolution |volume=66 |issue=1 |pages=17–25 |doi=10.1007/s10722-018-0692-8 |s2cid=52821042 |name-list-style=amp }}</ref> }} == Zunanje povezave == *{{Wikispecies-inline|Rheum rhaponticum|''Rheum rhaponticum''}} *{{Commons category-inline|Rheum rhaponticum|''Rheum rhaponticum''}} {{Taxonbar|from=Q7218332}} {{Authority control}} <!-- [[Category:Rheum (plant)|rhaponticum]] [[Category:Plants described in 1753]] [[Category:Botanical taxa named by Carl Linnaeus]] [[Category:Endemic flora of Bulgaria]] --> j31gctfuk8sxpztgobsn91s7mjo5aoz 6659777 6659770 2026-04-14T18:02:32Z Pinky sl 2932 6659777 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} {{Short description|Species of flowering plant}} {{Speciesbox | name = False rhubarb | image = Rheum rhaponticum jfg.jpg | genus = Rheum | species = rhaponticum | authority = [[Carl Linnaeus|L.]]<ref name=POWO_696786-1/> |synonyms_ref = <ref name=POWO_696786-1/> |synonyms = {{Species list |Rhabarbarum rhaponticum|(L.) Moench |Rheum rotundatum|Stokes }} }} '''Vrtna rabarbara''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rheum rhaponticum''''') je samonikla rastlinska [[Vrsta (biologija)|vrsta]] iz rodu [[rabarbara]] (''Rheum'')''.''<ref name=ITIS/> To je edina vrsta tega rudu, ki raste izključno v Evropi, danes v naravi uspeva le še v gorovju [[Rila]] v jugozahodni [[Bolgarija|Bolgariji]].<ref name=POWO_696786-1/><ref name="red book"/><ref name=LibeEngl89/> Od tod so jo zanesli tudi v druge dele Evrope.<ref name="red book"/> astlina je pomembna predvsem kot ena od izvornih vrst, iz katerih se je razvila današnja kulinarična [[Rheum rhabarbarum|rabarbara]] (''Rheum rhabarbarum'').<ref name=TanhSuojHart19/> == Opis == Vrtna rabarbara robustna [[trajnica]][[Zelišče|,]] ki raste iz lesnate [[Korenika|korenike]]. Ima velike, Ima velike, nedeljene liste z odebeljenimi [[listni pecelj|listnimi peclji]]. Listna ploskev je dolga do 50 cm in je širša od svoje dolžine. Listno dno je srčaste oblike s petimi izrazitimi žilami. Peclji so zgoraj vdolbeni in spodaj izbočeni, s približno 10 grebeni. Svetlo zeleno-rumeni cvetovi so združeni v [[Lat|latasta socvetja]]. Plodovi imajo membranam podobna krilca in so dolgi približno 5 mm, rastejo pa na [[cvetni pecelj|pecljih]] enake dolžine.<ref name=LibeEngl89/> === Kariotip === Leta 1928 je Jaretzky ugotovil, da ima ''R. rhaponticum'' 2 ''n'' = 44 [[Kromosom|kromosomov]],<ref name=karyotypes>{{cite journal |last1=Ruirui |first1=Liu |last2=Wang |first2=Ailan |last3=Tian |first3=Xinmin |last4=Wang |first4=Dongshi |last5=Liu |first5=Jianquan |date=2010 |title=Uniformity of karyotypes in Rheum (Polygonaceae), a species-rich genus in the Qinghai-Tibetan Plateau and adjacent regions |url=https://www.researchgate.net/publication/261646487 |journal=Caryologia Firenze |volume=63 |issue=1 |pages=82–90 |doi=10.1080/00087114.2010.10589711 |s2cid=86616077 |access-date=24 March 2019|doi-access=free }}</ref> vendar je študija divje bolgarske populacije leta 1989 pokazala kromosomsko število 2 ''n'' = 22.<ref name=LibeEngl89/> == Taksonomija == Rabarbaro je prvi znanstveno opisal [[Carl Linnaeus]] leta 1753.<ref name="IPNI_696786-1">{{cite web |title=Plant Name Details for ''Rheum rhaponticum'' L. |work=[[International Plant Names Index|The International Plant Names Index]] |url=http://www.ipni.org/ipni/idPlantNameSearch.do?id=696786-1 |access-date=2019-03-10 }}</ref> Linnaeus je rastlino poznal le iz gojenih primerkov, vzgojenih v [[Uppsala|Uppsali]] na Švedskem in na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Ti so izvirali iz rastlin, ki so jih v začetku 17. stoletja gojili v [[Botanični vrt v Padovi|botaničnem vrtu v Padovi]], zbral pa jih je nekdanji študent tega vrta Francisco Crasso na območju takratne [[Trakija|Trakije]]. Rastline iz gorovja Rila so primerjali s tistimi v Linnaeusovem herbariju in ugotovili, da gre za isto vrsto. Ime ''Rheum rhaponticum'' se v širšem smislu uporablja tudi za kulinarično rabarbaro.<ref name=LibeEngl89/> == Zgodovina == Besedo ''rha ponticum'', ki v [[Latinščina|latinščini]] pomeni 'rha iz [[Pont|Ponta]]' (območje na severni obali [[Anatolija|Anatolije]]), je prvi omenil [[Pedanius Dioscorides|Dioskorid]]. Zapisal je, da so Rimljani s tem imenom poimenovali cenjeno zdravilno korenino, ki so jo uvažali z vzhoda. Dioskorid navaja tudi, da je korenina najbolj podobna korenini rastline iz rodu ''[[Centaurea|Centauree]]'' (glavinec)<ref name=Diosc>{{cite book |last1=Osbaldeston |first1=Tess Anne |last2=Wood |first2=RPA |date=2000 |title=Dioscorides - De Materia Medica |url=https://archive.org/details/de-materia-medica/page/n392 |location=Johannesburg |publisher=Ibidis Press |pages=364, 367 |isbn=0-620-23435-0}}</ref> Večji del [[Srednji vek|srednjega veka]] in zgodnjega novega veka Evropejci niso poznali izvora teh korenin, ki so postale znane pod imenom ''rheum barbarum'' (poleg številnih drugih imen, vključno s perzijskim ''raved''). Botanika, kot sta bila [[Leonhart Fuchs]] (leta 1542) in [[Rembert Dodoens]] (leta 1554), sta kot vir korenine določila vrsto osata iz družine [[Nebinovke|nebinovk]], ''[[Rhaponticum scariosum]]'', zato so to rastlino uporabljali za pridelavo manjkakovostne rabarbare.<ref>{{cite web |url=https://leesmaar.nl/cruijdeboeck/deel3/capitel010.htm |title=Capitel 10 Deel 3 Cruijdeboeck 1554 |author=<!--Not stated--> |date=18 February 2015 |language=Dutch |website=Plantaardigheden |publisher= |access-date=16 March 2019}}</ref> ''R. rhaponticum'' je bila prva vrsta rabarbare, s katero so se srečali Evropejci, vendar je trajalo precej časa, preden je v splošnem obveljalo spoznanje, da se rabarbaro dejansko pridobiva iz rastlin rodu [[Rabarbara|''Rheum'']]. == Kemija == V vrtni rabarbari najdemo [[hiperozid]], 3-O-galaktozid kvercetina, ki v krovnih listih rastline verjetno služi kot zaščita pred UV-žarki. Rastlina vsebuje tudi hidroksistilbena [[raponticin]] in [[deoksiraponticin]].<ref>{{Cite journal|doi=10.1186/1749-8546-5-7|pmc=2837008|title=Treatment of menopausal symptoms by an extract from the roots of rhapontic rhubarb: The role of estrogen receptors|year=2010|last1=Vollmer|first1=Gunter|last2=Papke|first2=Anja|last3=Zierau|first3=Oliver|journal=Chinese Medicine|volume=5|pages=7|pmid=20170496 |doi-access=free }}</ref> == Sklici == {{Reflist|refs= <ref name=ITIS>{{ITIS |taxon=''Rheum rhaponticum'' L. |id=21319 |access-date=November 11, 2013}}</ref> <ref name=LibeEngl89>{{Cite journal |last1=Libert |first1=Bo |last2=Englund |first2=Roger |date=1989 |title=Present Distribution and Ecology of ''Rheum rhaponticum'' (Polygonaceae) |journal=Willdenowia |volume=19 |issue=1 |pages=91–98 |jstor=3996925 |name-list-style=amp }}</ref> <ref name=POWO_696786-1>{{cite web |url=http://powo.science.kew.org/taxon/urn:lsid:ipni.org:names:696786-1|title=Rheum rhaponticum|website=Plants of the World Online|access-date=20 January 2019}}</ref> <ref name="red book">{{cite web |url=http://e-ecodb.bas.bg/rdb/bg/vol1/Rherhapo.html |title=''Rheum rhaponticum'' |website=Red Book of Bulgaria, Volume I |access-date=20 January 2019}}</ref> <ref name=TanhSuojHart19>{{Citation |last1=Tanhuanpää |first1=Pirjo |last2=Suojala-Ahlfors |first2=Terhi |last3=Hartikainen |first3=Merja |date=2019 |title=Genetic diversity of Finnish home garden rhubarbs (''Rheum'' spp.) assessed by simple sequence repeat markers |journal=Genetic Resources and Crop Evolution |volume=66 |issue=1 |pages=17–25 |doi=10.1007/s10722-018-0692-8 |s2cid=52821042 |name-list-style=amp }}</ref> }} == Zunanje povezave == *{{Wikispecies-inline|Rheum rhaponticum|''Rheum rhaponticum''}} *{{Commons category-inline|Rheum rhaponticum|''Rheum rhaponticum''}} {{Taxonbar|from=Q7218332}} {{Authority control}} <!-- [[Category:Rheum (plant)|rhaponticum]] [[Category:Plants described in 1753]] [[Category:Botanical taxa named by Carl Linnaeus]] [[Category:Endemic flora of Bulgaria]] --> mfbry16f2zjfrmh5bpw26g1s066x7k4 6659785 6659777 2026-04-14T18:16:07Z Pinky sl 2932 Zamenjava strani s/z '{{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}}' 6659785 wikitext text/x-wiki {{Uporabnikov peskovnik|plain=all|list=[[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik|peskovnik]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1|p1]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik2|p2]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik3|p3]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik4|p4]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik5|p5]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik6|p6]] [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik7|p7]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikFormatnum|pFormatnum]] [[Uporabnik:Pinky sl/PeskovnikW|pW]]|selectskin=yes|noindex=yes|demospace=User}} auvhhros2k32ibe8ueg7g3mgt90qysu Hrušica 0 109036 6659843 5727192 2026-04-14T21:57:57Z Kranjski Timijan 249731 6659843 wikitext text/x-wiki '''Hrušica''' je lahko: * [[Hrušica (planota)|Hrušica]], zaselek in planota na [[Notranjska|Notranjskem]] * [[Hrušica, Ilirska Bistrica|Hrušica]], naselje v [[Občina Ilirska Bistrica|Občini Ilirska Bistrica]] * [[Hrušica, Jesenice|Hrušica]], naselje v [[Občina Jesenice|Občini Jesenice]] * [[Hrušica, Ljubljana|Zgornja in Spodnja Hrušica]], predel Ljubljane * [[Hrušica, Novo mesto|Hrušica]], naselje v [[Mestna občina Novo mesto|Mestni občini Novo mesto]] {{georaz}} hi4miacmjc8iwckt9yv1zvto61c459e Kategorija:Univerza Arizone 14 109604 6659967 5158892 2026-04-15T11:23:12Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1885]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6659967 wikitext text/x-wiki {{članek ktgr}} [[Kategorija:Univerze in kolidži v Združenih državah Amerike|Arizona]] [[Kategorija:Tucson]] gz8x4cfx2yrttvzwemu4fuftsha2nkp Tolerančni patent 0 111395 6659819 5843469 2026-04-14T19:44:26Z MaksiKavsek 244409 husiti idr mp 6659819 wikitext text/x-wiki [[File:Patent_of_Tolerance_13.10.1781_p1.jpg|thumb|Prva stran tolerančnega patenta, 13.10.1781]] '''Tolerančni patent''' je izraz za serijo predpisov, ki jih je izdal cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] v okviru svojih reform v [[Habsburška monarhija|Habsburški monarhiji]]. Priznanim verskim manjšinam je omogočil pravico do svobodne izbire veroizpovedi in zasebnega [[bogoslužje|bogoslužja]]. Tolerančne patente lahko pojmujemo kot konec [[protireformacija|protireformacije]]. ==Patent iz leta 1781== [[Slika:Fresach Diözesanmuseum Bethaus 12052008 01.jpg|thumb|»Tolerančna molilnica« v Brezah na avstrijskem Koroškem]] Patent, izdan 13. oktobra 1781, je prvič po [[Protireformacija|protireformaciji]] in [[Vestfalski mir|vestfalskem miru]] v deželah pod [[Habsburžani|habsburško krono]] omogočil opravljanje cerkvenih obredov [[Luterani|luteranom]], [[Kalvinizem|kalvincem]] ter [[Pravoslavje|pravoslavcem]]. [[Husiti|Husitski]] nasledniki, zlasti bratje češki, niso bili priznani kot samostojna verska skupnost, temveč so se morali za legalno delovanje formalno vključiti v eno izmed priznanih protestantskih veroizpovedi. Kljub patentu je [[rimokatoliška cerkev]] ostala državna cerkev s številnimi privilegiji. Med drugim je bila pristojna za vodenje [[Matična knjiga|matičnih knjig]], pa tudi sklenitev zakonske zveze je moral potrditi rimokatoliški [[župnik]]. Protestantske molilnice niso smele izgledati kot cerkve, ampak kot meščanske hiše, niti niso smele imeti zvonika in vhoda z glavne ceste. [[Slika:עמוד_השער_של_כתב_הסובלנות_ליהודים_1782.jpg|sličica|319x319_pik|Naslovna stran Zakona o toleranci do Judov, 1782]] == Patent iz leta 1782 == V patentu iz leta 1782 so dobili tudi [[Judje]] (Židi) večje svoboščine v opravljanju svojih verskih obredov. ==Patent iz leta 1785== S patentom izdanim 11. decembra 1785 je bilo legalizirano [[prostozidarstvo]], vendar je bil dostop do lož omejen. == Težave verskega prestopa == Od leta 1787 so otežili prestop iz rimokatoliške v evangeličansko vero tako, da je moral vsak prestopnik prisostvovati šesttedenskemu pouku o verovanju. == Nadaljnji razvoj == Leta 1861 so dobili protestanti nadaljnje svoboščine v opravljanju verskih obredov, [[država]] pa se je umaknila iz nadzora. Od tega časa naprej so mnoge »tolerančne molilnice« prezidali, da so bile prepoznavne kot cerkve. == Zunanje povezave == {{wikivir|de:Das Toleranzpatent Kaiser Joseph II.}} [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Pravni akti]] [[Kategorija:1781 v pravu]] [[Kategorija:1782 v pravu]] [[Kategorija:1785 v pravu]] {{normativna kontrola}} cf41d4aoem1kh0s0q3a430vd7oz443n Jovan Cvijić 0 112711 6659886 6579152 2026-04-15T07:20:04Z Upwinxp 126544 6659886 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jovan Cvijić''' [jóvan cvíjić] ([[srbščina|srbsko]] Јован Цвијић), [[Srbi|srbski]] [[geograf]], [[antropolog]], [[pedagog]] in [[akademik]], * [[11. oktober]] [[1865]], [[Loznica]], [[Kneževina Srbija]] (danes [[Srbija]]), † [[16. januar]] [[1927]], [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija]] (danes Srbija). Velja za ustanovitelja geografije v Srbiji. Svojo znanstveno kariero je začel kot geograf in [[geolog]], nato pa kot [[Družbena geografija|družbeni geograf]] in [[Sociologija|sociolog]]. Cvijić je raziskoval [[Kras|kraške]] pojave na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]], o čemer je objavil nekaj strokovnih del. Dvakrat je bil [[rektor]] [[Univerza v Beogradu|Univerze v Beogradu]] ([[1906]]/[[1907|07]] in [[1919]]/[[1920|20]]). Med leti od [[1921]] do [[1927]] pa [[predsednik Srbske kraljeve akademije]]. Po koncu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bil na [[Pariška mirovna konferenca (1919)|pariški mirovni konferenci]] predsednik teritorialne komisije; krajši čas tudi član komisije za izvedbo [[Koroški plebiscit|koroškega plebiscita]]. == Dela == * ''Kras'' (''Karst'', 1895) * ''Jezerska plastika Šumadije'' (1909) * ''Balkanski polotok in južnoslovanske dežele'' (2 knjigi , 1922 in 1933) * ''Geomorfologija'' (2 knjigi, 1924 in 1926)<ref>Veliki spolšni leksikon; knjiga 3, DZS, Ljubljana, 2006</ref> == Viri == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{Kategorija v Zbirki}} {{scientist-stub}} {{DEFAULTSORT:Cvijić, Jovan}} [[Kategorija:Srbski geografi]] [[Kategorija:Srbski antropologi]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Beogradu]] [[Kategorija:Rektorji Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Člani Sovjetske akademije znanosti]] [[Kategorija:Člani Srbske kraljeve akademije]] [[Kategorija:Srbski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Krasoslovci]] qmiv7e28uycvayn35vgt38p7ly87n5l Podpeč, Brezovica 0 117850 6659956 6461318 2026-04-15T11:02:42Z G-Cup 10746 6659956 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Podpeč}}{{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Podpeč |geopedia=#L410_T13_F10112320_b4 | latd = 45 |latm = 58 |lats = 15.23 |latNS = N | longd = 14 |longm = 25 |longs = 2.56 |longEW = E |najdisi=Podpeč+Preserje |slika=Podpeč1.jpg |nadmorska=292,5 |povrsina=1,76 |prebivalstvo=578 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1352 |posta=Preserje |obcina=Brezovica |pokrajina=Notranjska |regija=Osrednjeslovenska regija}} '''Podpeč''' je vas, ki se nahaja v [[Občina Brezovica|Občini Brezovica]] na obrobju Ljubljanskega barja, blizu vznožja Krima. Povezana je s prestolnico z medkrajevnimi linijami in mestno avtobusno linijo št. [[Mestni avtobusni liniji št. 19B in 19I (Ljubljana)|19B]]. S svojo zgodovino, ki sega od rimske dobe do srede 19. stoletja, je bila nekoč pomembno pristanišče, a je doživela propad po izgradnji železniške proge Ljubljana-Trst. Na pobočju hriba Svete Ane se nahaja [[kamnolom]], kjer so stoletja pridobivali [[apnenec]], laično znan kot podpeški marmor. Ta material so uporabljali že v rimskih časih, še posebej pri gradnji [[Emona|Emone]], in v novejšem obdobju pri različnih objektih v Ljubljani, vključno z Nebotičnikom ali s stavbo [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK).]] V bližini Podpeči se razteza [[Podpeško jezero]]. Vas se stika z naseljem [[Jezero, Trebnje|Jezero]], povezana preko dveh cest, ki vodita proti Igu in proti [[Črna vas|Črni vasi]] oz. [[Ljubljana|Ljubljani.]] Podpeč pri Ljubljani, z ohranjenim kamnolomom, jezerom in zgodovinskim kontekstom, predstavlja krajevno zanimivost, ki privablja obiskovalce s svojo naravno in kulturno dediščino. == Zgodovina == Podpeč, vasica v [[Občina Brezovica|Občini Brezovica]] ob vznožju [[Krim (gora)|Krima]], ima zanimivo zgodovino, ki sega globoko v preteklost. Nekoč je bila pomembno pristanišče, aktivno že od rimske dobe do srede 19. stoletja. S svojo strateško lego je omogočala prometno povezavo med različnimi kraji in prispevala k živahnosti regije. V zgodovini je kraj posebej izstopal zaradi kamnoloma na pobočju hriba Svete Ane. V tem kamnolomu so stoletja lomili apnenec, ki mu pravijo podpeški marmor. Že v rimskih časih so ga uporabljali pri gradnji [[Emona|Emone]], starodavne rimske kolonije, ki je predhodnica današnje [[Ljubljana|Ljubljane]]. V novejšem obdobju pa je bil podpeški marmor uporabljen pri gradnji več znanih objektov v Ljubljani, vključno z Narodno in univerzitetno knjižnico. Vendar je zgodovinsko pomembna vloga Podpeči doživela spremembo po izgradnji železniške proge Ljubljana-Trst v sredini 19. stoletja. Ta prometna infrastruktura je preusmerila tokove prometa, kar je privedlo do propada pristaniščne vloge Podpeči. Danes Podpeč ohranja svojo naravno in kulturno dediščino, ki vključuje kamnolom, jezero ter sledi njene nekdanje vloge kot pristanišča. To naselje privlači ljubitelje zgodovine in narave ter predstavlja pomemben del lokalne identitete in zgodovinske dediščine. == Podpeški kamnolom == Kamnolom v Podpeči je zgodovinsko pomemben rudnik apnenca, znanega kot podpeški marmor. Ta kamnolom ima bogato zgodovino, ki sega v antična obdobja, in je igral ključno vlogo pri gradnji številnih znamenitih struktur v Sloveniji.<ref>{{cite journal | last=Djurić | first=Bojan | last2=Gale | first2=Luka | last3=Brajkovič | first3=Rok | last4=Bekljanov Zidanšek | first4=Iris | last5=Horn | first5=Barbara | last6=Lozić | first6=Edisa | last7=Mušič | first7=Branko | last8=Vrabec | first8=Marko | title=Kamnolom apnenca v Podpeči pri Ljubljani in njegovi izdelki | journal=Arheološki vestnik | volume=73 | date=2022-07-07 | issn=0570-8966 | doi=10.3986/AV.73.06 | pages=155–198}}</ref> Kamnolom je bil aktivno obratovan od rimskih časov naprej, središče pridobivanja apnenca, ki se je izkazal za kakovosten gradbeni material. Že v antiki so Rimljani uporabljali podpeški marmor pri gradnji Emone, rimske kolonije, ki je predhodnica današnje Ljubljane. Kamnolom je bil torej ključen za gradnjo imperijske infrastrukture. V srednjem veku in kasneje je kamnolom v Podpeči še naprej oskrboval gradbene projekte. Med pomembnejšimi dosežki je bila uporaba podpeškega marmorja pri gradnji Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) v Ljubljani. Ta kamnolom je tako s svojo surovino pustil nepogrešljiv pečat v slovenski arhitekturi. Zaradi dolge tradicije je kamnolom v Podpeči tudi arheološko zanimivo območje. Spremljajo ga ostanki rudarskih struktur in sledi človeške dejavnosti, ki pričajo o stoletjih pridobivanja kamna. Dandanes je kamnolom v Podpeči prenehal z intenzivno eksploatacijo in je delno zasut, vendar še vedno predstavlja del kulturne in industrijske dediščine območja. Kamnolom je pomemben del zgodovine Podpeči, ki je z izjemnim prispevkom k gradbeništvu pustil neizbrisen pečat v slovenski arhitekturi in dediščini. == Podpeško jezero == {{Glavni|Podpeško jezero}} Podpeško jezero, ki se nahaja v bližini Podpeči, je naravni element, ki ima svoj ekološki in rekreativni pomen v lokalnem okolju. Jezero, drugo najgloblje v Sloveniji, privablja številne ljubitelje narave, rekreacije in opazovalce ptic. Z vidika narave je jezero ekološko bogato, saj gosti raznoliko rastlinstvo in živalstvo. Okoli jezera so urejene sprehajalne poti, ki omogočajo obiskovalcem sproščujoče doživetje v naravnem okolju. Jezero igra vlogo ekosistema ter predstavlja pomemben habitat za različne vrste. [[Slika:Jezero, Lake Podpec 03.jpg|sličica|Podpeško jezero]] V zgodovinskem smislu je Podpeško jezero lahko služilo lokalnemu prebivalstvu kot vir vode in potencialno tudi kot vir hrane. Njegova prisotnost je tako imela vpliv na življenje in gospodarstvo prebivalcev Podpeči skozi zgodovino. To naravno območje dopolnjuje bogato kulturno in zgodovinsko dediščino Podpeči z naravnim elementom, ki je danes pomemben za rekreacijo in ohranjanje biotske raznovrstnosti. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Podpeč, Brezovica}} *[[Seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Podpeč, Brezovica}} {{Brezovica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Brezovica]] rc7r6fct4p86114ikucmy7xrea49d0f Dol 0 121988 6659976 6631605 2026-04-15T11:44:46Z ~2026-90770-6 254477 6659976 wikitext text/x-wiki '''Dol''' je lahko: *starejši [[slovenščina|slovenski]] izraz za [[dolina|dolino]] (npr. [[Čepovanski dol]]) *[[krajevno ime|ime]] več [[naselje|naselij]] v Sloveniji: ** [[Dol, Gornji Grad|Dol]], občina Gornji Grad ** [[Dol, Kočevje|Dol]], občina Kočevje ** [[Dol, Krško|Dol]], občina Krško ** [[Dol, Medvode|Dol]], občina Medvode ** [[Dol pri Borovnici]], občina Borovnica ** [[Dol pod Gojko]], občina Vojnik ** [[Dol pri Hrastniku]], občina Hrastnik ** [[Dol pri Hrastovljah]], občina Koper ** [[Dol pri Laškem]], občina Laško ** [[Dol pri Ljubljani]], središče [[občina Dol pri Ljubljani|občine Dol pri Ljubljani]] ** [[Dol pri Pristavi]], Šmarje pri Jelšah ** [[Dol pri Stopercah]], občina Majšperk ** [[Dol pri Šmarjeti]], občina Šmarješke Toplice ** [[Dol pri Šmarju]], občina Šmarje pri Jelšah ** [[Dol pri Trebnjem]], občina Trebnje ** [[Dol pri Vogljah]], občina Sežana * pa tudi: ** [[Babni Dol]], zaselek naselja [[Golo Brdo, Medvode|Golo Brdo]], občina Medvode ** [[Brezovi Dol]], [[občina Ivančna Gorica]] ** Briškovski dol, pri [[Briščiki|Briščikih]] na tržaškem Krasu v Italiji ** [[Dedni Dol]], občina Ivančna Gorica ** [[Dobindol]], občina Dolenjske Toplice ** [[Goveji Dol]], občina Sevnica ** [[Gradiški Dol]], občina [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] ** [[Hrastov Dol]], občina Ivančna Gorica ** [[Jakobski Dol]] (2 naselji), [[občina Pesnica]] *** [[Spodnji Jakobski Dol]] *** [[Zgornji Jakobski Dol]] ** [[Jareninski Dol]], občina Pesnica ** [[Javorjev Dol]], občina [[Občina Gorenja vas - Poljane|Gorenja vas - Poljane]] ** [[Jelendol]] (3 naselja v Sloveniji) *** naselje v občini Ribnica *** naselje v občini Škocjan *** naselje v občini Tržič ** [[Josipdol]], občina [[Ribnica na Pohorju]] ** [[Jurovski Dol]], občina [[Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Slovenskih goricah]] ** [[Kačji Dol]], občina [[Rogaška Slatina]] ** [[Kanji Dol]], [[občina Idrija]] ** [[Košaški Dol]], [[mestna občina Maribor]]? ** [[Ločendol]], del [[Rogaška Slatina|Rogaške Slatine]], nekdaj samostojna vas ** [[Lončarjev Dol]], občina Sevnica ** [[Mačji Dol]], občina Trebnje ** [[Marindol]], Bela krajina (o. Črnomelj) ** [[Marin dol]], ledinsko in ulično ime v Ljubljani ** [[Mali Dol]], dve naselji v Sloveniji (v občinah Komen in Pesnica) ** [[Mišji Dol]], Občina Šmartno pri Litiji ** [[Presladol]], Občina Krško ** [[Ravni Dol]], dve naselji v Sloveniji (v občinah Ivančna Gorica in Sodražica) ** [[Rožni Dol]], Občina Semič ** [[Suhadol]], dva naselji in [[Suhadole]], dve naselji ** [[Suhi Dol, Slovenija|Suhi Dol]] (pod Planino), zaselek naselja [[Planina nad Horjulom]] v občini Dobrova-Polhov Gradec ** [[Svetli Dol]], Občina Štore ** [[Trobni Dol]], Občina Laško ** [[Tušev Dol]], [[Občina Črnomelj]] ** [[Veliki Dol]], dve naselji v Sloveniji (v občinah Krško in Sežana) ** [[Vrhov Dol]], Mestna občina Maribor ** [[Zgornji Dol]], del naselja [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta]], [[Občina Gornji Grad]] *'''Dol''' je tudi ime več naselij izven Slovenije (ponekod le Do) ** [[Dol, Pelješac|Dol]], zaselek na [[Pelješac|Pelješc]]<nowiki/>u, Hrvaška ** [[Dol, Babušnica|Dol]], vas v srbski občini [[Babušnica]] ** [[Dol, Stari Grad|Dol]], naselje na otoku [[Hvar|Hvaru]], Hrvaška ** [[Dol (Postira)|Dol]], naselje na otoku [[Brač|Braču]], Hrvaška ** [[Dol, Stari Grad|Dol (Stari Grad]]), naselje na otoku [[Hvar|Hvaru]], Hrvaška ** [[Dol Klanječki]], naselje na Hrvaškem ** [[Dobri Do]] (več naselij v Srbiji) ** [[Dobri Dol, Vrapčište]], naselje v Severni Makedoniji ** [[Bogodol]], Bosna in Hercegovina ** [[Dobrodol]] (naselji na Hrvaškem in v Srbiji) *** [[Dobrodole]], naselje v Črni Gori ** [[Jelen Do]], naselje v Srbiji ** [[Kasidol]], naselje v Srbiji (ne zamešati s [[Kasidoli, Priboj]]) ** [[Krušedol]], naselje v Srbiji ** [[Mali Dol, Kraljevica|Mali Dol]], naselje na Hrvaškem ** [[Medvedji dol]], tudi '''Rute''' ([[Nemščina|nemško]] ''Bärental''), dolina na avstrijskem Koroškem v Karavankah ** [[Mihanovićev Dol]], naselje na Hrvaškem ob meji s Slovenijo ** [[Mokri dol, Bosna in Hercegovina|Mokri dol (BiH)]] (tudi [[Mokri Do|Mokri do]], Črna gora) ** [[Pokojni Dol]], otoček v skupini [[Peklenski otoki|Peklenskih otokov]] na Hrvaškem ** [[Dol-de-Bretagne]], občina v [[Seznam departmajev Francije|francoskem departmaju]] [[Ille-et-Vilaine]] ** [[Slani Dol]], naselje na Hrvaškem ** [[Suhi Dol, Srbija]], naselje ob meji z Bolgarijo ** [[Suvi Do]] (več naselij v Srbiji) ** [[Suvi Dol]], Srbija (tudi [[Suvi Do|Suvi do]] - 4 naselja v Srbiji) ** [[Ravni Do]], Srbija *'''Ostalo''': ** [[Občina Dol pri Ljubljani]] ** [[Čepovanski dol]] ** [[Senadolski dol]] ([[uvala]]) ** [[Suhi Dol]] (razločitev) ** ime dveh pivških [[presihajoče jezero|presihajočih jezer]] ([[Krajnikov dol]], [[Jezero za Kalcem|Veliki dol za Kalcem]]) **''Dol'' ali ''Dol janchi'', [[Koreja|korejski]] običaj praznovanja rojstnega dne eno leto starega otroka ** [[Dol (enota)|Dol]], redko uporabljena enota za [[bolečina|bolečino]] ** kratica '''DOL''': *** Department of Labor *** Department of Licensing (Washington) **''Dol dol'', pesniška zbirka [[Dane Zajc|Daneta Zajca]] == Glej tudi == *toponime [[Dole]], [[Dolič]], [[Dolsko]], [[Dolina]], [[Dolinsko]], [[Dolnice]], [[Doberdob]] (prv. ''Dobri dol''), [[Dolž]] ter priimke [[Dolar]], [[Doljak]], [[Dolničar]] itd. {{razločitev}} [[Kategorija:Naselja v Sloveniji]] st9ucu50d0f2jzpsepdqn662buzld2z Celinski pokal v smučarskih skokih 0 125254 6659701 6654775 2026-04-14T14:01:45Z Sporti 5955 /* Skupno: zima */ pp 6659701 wikitext text/x-wiki '''Celinski pokal''' (tudi '''Kontinentalni pokal''') je tekmovanje v [[smučarski skoki|smučarskih skokih]], ki ga organizira zveza [[FIS]] od leta 1991. Je drugo najvišje tekmovanje, po udeležbi je višje le [[Svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovni pokal]]. V tem pokalu po navadi nastopajo mladinci ali skakalci, ki se borijo za vstopnico za svetovni pokal. Nekateri skakalci se med sezono izmenjujejo v obeh pokalih, potnike v ''višjo ligo skakanja'' pa se določi po posameznih periodah. V moški konkurenci je rekorder [[Stefan Thurnbichler]] s tremi skupnimi zmagami, edina slovenska skakalca s skupno zmago sta [[Rok Zima]] in [[Anže Semenič]]. V ženski konkurenci, ki poteka od sezone 2004/05, je najuspešnejša [[Anette Sagen]] s petimi zaporednimi zmagami. Kontinentalni pokal za ženske je bil najvišje tekmovanje do sezone 2011/12, ko se je začel svetovni pokal tudi v ženski konkurenci. ==Skupno: zima== {{col-begin}} {{col-break|width=50%}} ===Moški=== {| class="wikitable" ! style="background:#efefef;" width="60"| Sezona ! style="background:#efefef;" width="200"| Zmagovalec ! style="background:#efefef;" width="200"| Drugi ! style="background:#efefef;" width="200"| Tretji |- | 1991–92 | {{ikonazastave|AUT}} [[Andi Rauschmeier]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Franz Neuländtner]] | {{ikonazastave|GER}} [[Remo Lederer]] |- | 1992–93 | {{ikonazastave|AUT}} [[Franz Neuländtner]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Christian Moser]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Christoph Müller]] |- | 1993–94 | {{ikonazastave|GER}} [[Ralf Gebstedt]] | {{ikonazastave|GER}} [[Ronny Hornschuh]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Klaus Huber (ski jumper)|Klaus Huber]] |- | 1994–95 | {{ikonazastave|FIN}} [[Olli Happonen]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Martin Höllwarth]] | {{ikonazastave|FIN}} [[Risto Jussilainen]] |- | 1995–96 | {{ikonazastave|NOR}} [[Stein Henrik Tuff]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Michael Kury]] | {{ikonazastave|GER}} [[Hansjörg Jäkle]] |- | 1996–97 | {{ikonazastave|NOR}} [[Hein-Arne Mathiesen]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Simen Berntsen]] | {{ikonazastave|CZE}} [[Roman Krenek]] |- | 1997–98 | {{ikonazastave|GER}} [[Alexander Herr]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Falko Krismayr]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Damjan Fras]] |- | 1998–99 | {{ikonazastave|GER}} [[Roland Audenrieth]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Marius Småriset]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Wilhelm Brenna]] |- | 1999–00 | {{ikonazastave|GER}} [[Dirk Else]] | {{ikonazastave|GER}} [[Georg Späth]] | {{ikonazastave|GER}} [[Dennis Störl]] |- | 2000–01 | {{ikonazastave|FIN}} [[Akseli Lajunen]] | {{ikonazastave|GER}} [[Christoph Grillhösl]] | {{ikonazastave|FIN}} [[Lassi Huuskonen]] |- | 2001–02 | {{ikonazastave|GER}} [[Michael Neumayer]] | {{ikonazastave|FIN}} [[Janne Ylijärvi]] | {{ikonazastave|GER}} [[Jörg Ritzerfeld]] |- | 2002–03 | {{ikonazastave|AUT}} [[Stefan Thurnbichler]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Morten Solem]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Michael Möllinger]] |- | 2003–04 | {{ikonazastave|NOR}} [[Olav Magne Dønnem]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Balthasar Schneider]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Stefan Kaiser]] |- | 2004–05 | {{ikonazastave|NOR}} [[Anders Bardal]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Balthasar Schneider]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Stefan Thurnbichler]] |- | 2005–06 | {{ikonazastave|NOR}} [[Anders Bardal]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Morten Solem]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Mathias Hafele]] |- | 2006–07 | {{ikonazastave|AUT}} [[Balthasar Schneider]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Morten Solem]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Stefan Thurnbichler]] |- | 2007–08 | {{ikonazastave|AUT}} [[Stefan Thurnbichler]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Bastian Kaltenböck]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Lars Bystøl]] |- | 2008–09 | {{ikonazastave|AUT}} [[Stefan Thurnbichler]] | {{ikonazastave|CZE}} [[Lukáš Hlava]] | {{ikonazastave|GER}} [[Christian Ulmer]] |- | 2009–10 | {{ikonazastave|AUT}} [[David Unterberger]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Michael Hayböck]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Manuel Fettner]] |- | 2010–11 | {{ikonazastave|SLO}} [[Rok Zima]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Mario Innauer]] | {{ikonazastave|GER}} [[Andreas Wank]] |- | 2011–12 | {{ikonazastave|NOR}} [[Andreas Stjernen]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Kenneth Gangnes]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Michael Hayböck]] |- | 2012–13 | {{ikonazastave|SLO}} [[Anže Semenič]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Fredrik Bjerkeengen]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Matic Benedik]] |- | 2013–14 | {{ikonazastave|AUT}} [[Manuel Fettner]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Nejc Dežman]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Rok Justin]] |- | 2014–15 | {{ikonazastave|SLO}} [[Anže Semenič]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Kenneth Gangnes]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Miran Zupančič]] |- | 2015–16 | {{ikonazastave|NOR}} [[Tom Hilde]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Clemens Aigner]] | {{ikonazastave|DEU}} [[Karl Geiger]] |- | 2016–17 | {{ikonazastave|AUT}} [[Clemens Aigner]] | {{ikonazastave|SVN}} [[Miran Zupančič]] | {{ikonazastave|SVN}} [[Nejc Dežman]] |- | 2017–18 | {{ikonazastave|NOR}} [[Marius Lindvik]] | {{ikonazastave|GER}} [[Andreas Wank]] | {{ikonazastave|GER}} [[David Siegel]] |- | 2018–19 | {{ikonazastave|AUT}} [[Clemens Aigner]] | {{ikonazastave|POL}} [[Aleksander Zniszczol]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Marius Lindvik]] |- | 2019–20 | {{ikonazastave|AUT}} [[Clemens Leitner ]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Clemens Aigner]] | {{ikonazastave|JPN}} [[Taku Takeuči]] |- | 2020–21 | {{ikonazastave|AUT}} [[Markus Schiffner]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Ulrich Wohlgenannt]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Manuel Fettner]] |- | 2021-22 | {{ikonazastave|AUT}} [[Thomas Lackner]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Joacim Ødegård Bjøreng]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Ulrich Wohlgenannt]] |- | 2022-23 | {{ikonazastave|NOR}} [[Benjamin Østvold]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Fredrik Villumstad]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Sondre Ringen]] |- | 2023-24 | {{ikonazastave|AUT}} [[Maximilian Ortner]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Jonas Schuster]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Francisco Mörth]] |- | 2024-25 | {{ikonazastave|AUT}} [[Markus Müller (smučarski skakalec)|Markus Müller]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Jonas Schuster]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Robert Johansson]] |- | 2025-26 | {{ikonazastave|AUT}} [[Clemens Aigner]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Jørgen Oliver Strøm]] | {{ikonazastave|GER}} [[Luca Roth]] |} {{col-break|width=50%}} ===Ženske=== {| class="wikitable" ! style="background:#efefef;" width="60"| Sezona ! style="background:#efefef;" width="200"| Zmagovalka ! style="background:#efefef;" width="200"| Druga ! style="background:#efefef;" width="200"| Tretja |- | 2004–05 | {{ikonazastave|NOR}} [[Anette Sagen]] | {{ikonazastave|USA}} [[Lindsey Van]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Daniela Iraschko-Stolz|Daniela Iraschko]] |- | 2005–06 | {{ikonazastave|NOR}} [[Anette Sagen]] | {{ikonazastave|USA}} [[Lindsey Van]] | {{ikonazastave|USA}} [[Jessica Jerome]] |- | 2006–07 | {{ikonazastave|NOR}} [[Anette Sagen]] | {{ikonazastave|GER}} [[Ulrike Grässler]] | {{ikonazastave|USA}} [[Lindsey Van]] |- | 2007–08 | {{ikonazastave|NOR}} [[Anette Sagen]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Daniela Iraschko-Stolz|Daniela Iraschko]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Jacqueline Seifriedsberger]] |- | 2008–09 | {{ikonazastave|NOR}} [[Anette Sagen]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Daniela Iraschko-Stolz|Daniela Iraschko]] | {{ikonazastave|GER}} [[Ulrike Grässler]] |- | 2009–10 | {{ikonazastave|AUT}} [[Daniela Iraschko-Stolz|Daniela Iraschko]] | {{ikonazastave|GER}} [[Ulrike Grässler]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Anette Sagen]] |- | 2010–11 | {{ikonazastave|AUT}} [[Daniela Iraschko-Stolz|Daniela Iraschko]] | {{ikonazastave|FRA}} [[Coline Mattel]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Eva Logar]] |- | 2011-12 | {{ikonazastave|AUT}} [[Daniela Iraschko-Stolz|Daniela Iraschko]] | {{ikonazastave|USA}} [[Sarah Hendrickson]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Maja Vtič]] |- | 2012-13 | {{ikonazastave|RUS}} [[Irina Avvakumova]] | {{ikonazastave|FIN}} [[Julia Kykkänen]] | {{ikonazastave|GER}} [[Ramona Straub]] |- | 2013-14 | {{ikonazastave|USA}} [[Nina Lussi]] | {{ikonazastave|FIN}} [[Susanna Forsström]] | {{ikonazastave|GER}} [[Juliane Seyfarth]] |- | 2014-15 | {{ikonazastave|NOR}} [[Anette Sagen]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Daniela Iraschko-Stolz]] | {{ikonazastave|CAN}} [[Taylor Henrich]] |- | 2015–16 | {{ikonazastave|SUI}} [[Sabrina Windmüller]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Julia Huber]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Anna Odine Strøm]] |- | 2016–17 | {{ikonazastave|FRA}} [[Josephine Pagnier]] | {{ikonazastave|GER}} [[Luisa Görlich]] | {{ikonazastave|GER}} [[Pauline Heßler]] |- | 2017–18 | {{ikonazastave|RUS}} [[Lidija Jakovljeva]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Daniela Iraschko-Stolz]] | {{ikonazastave|RUS}} [[Aleksandra Barantceva]] |- | 2018–19 | {{ikonazastave|SLO}} [[Katra Komar]] | {{ikonazastave|POL}} [[Kamila Karpiel]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Elisabeth Raudaschl]] |- | 2019–20 | {{ikonazastave|RUS}} [[Ksenja Kablukova]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Sophie Sorschag]] | {{ikonazastave|GER}} [[Pauline Hessler]] |- | 2020-21 | {{ikonazastave|AUT}} [[Hannah Wiegele]] | {{ikonazastave|RUS}} [[Ksenja Kablukova]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Julia Mühlbacher]] |- | 2021-22 | {{ikonazastave|GER}} [[Luisa Görlich]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Hannah Wiegele]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Sophie Sorschag]] |- | 2022-23 | {{ikonazastave|GER}} [[Michelle Göbel]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Nora Midtsundstad]] | {{ikonazastave|GER}} [[Juliane Seyfarth]] |} {{col-end}} ==Skupno: poletje== {{col-begin}} {{col-break|width=50%}} ===Moški=== {| class="wikitable" ! style="background:#efefef;" width="40"| Sezona ! style="background:#efefef;" width="200"| Zmagovalec ! style="background:#efefef;" width="200"| Drugi ! style="background:#efefef;" width="200"| Tretji |- | align=center|2002 | {{ikonazastave|GER}} [[Stefan Pieper]] | {{ikonazastave|GER}} [[Kai Bracht]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Rok Benkovič]] |- | align=center|2003 | {{ikonazastave|SLO}} [[Bine Norčič]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Jure Radelj]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Wolfgang Loitzl]] |- | align=center|2004 | {{ikonazastave|POL}} [[Robert Mateja]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Stefan Kaiser]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Jernej Damjan]] |- | align=center|2005 | {{ikonazastave|POL}} [[Marcin Bachleda]] | {{ikonazastave|USA}} [[Clint Jones]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Anders Bardal]] |- | align=center|2006 | {{ikonazastave|AUT}} [[Stefan Thurnbichler]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Rok Benkovič]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Primož Pikl]] |- | align=center|2007 | {{ikonazastave|AUT}} [[Bastian Kaltenböck]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Stefan Thurnbichler]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Primož Pikl]] |- | align=center|2008 | {{ikonazastave|AUT}} [[Daniel Lackner]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Markus Eggenhofer]] | {{ikonazastave|GER}} [[Severin Freund]] |- | align=center|2009 | {{ikonazastave|SLO}} [[Robert Kranjec]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Akseli Kokkonen]] | {{ikonazastave|POL}} [[Marcin Bachleda]] |- | align=center|2010 | {{ikonazastave|POL}} [[Kamil Stoch]] | {{ikonazastave|CZE}} [[Jakub Janda]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Andreas Strolz]] |- | align=center|2011 | {{ikonazastave|POL}} [[Aleksander Zniszczoł]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Peter Prevc]] | {{ikonazastave|GER}} [[Andreas Wank]] |- | align=center|2012 | {{ikonazastave|CZE}} [[Jan Matura]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Wolfgang Loitzl]] | {{ikonazastave|GER}} [[Anders Jacobsen]] |- | align=center|2013 | {{ikonazastave|GER}} [[Marinus Kraus]] | {{ikonazastave|CZE}} [[Jakub Janda]] | {{ikonazastave|POL}} [[Krzysztof Biegun]] |- | [[Celinski pokal v smučarskih skokih 2014/15|2014]] | {{ikonazastave|POL}} [[Jakub Wolny]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Cene Prevc]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Miran Zupančič]] |- | align=center|2015 | {{ikonazastave|NOR}} [[Daniel-André Tande]] | {{ikonazastave|POL}} [[Dawid Kubacki]] | {{ikonazastave|POL}} [[Maciej Kot]] |- | align=center|2016 | {{ikonazastave|GER}} [[Markus Eisenbichler]] | {{ikonazastave|POL}} [[Jan Ziobro]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Rok Justin]] |- | align=center|2017 | {{ikonazastave|POL}} [[Klemens Murańka]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Tilen Bartol]] | {{ikonazastave|GER}} [[Pius Paschke]] |- | align=center|2018 | {{ikonazastave|AUT}} [[Philip Aschenwald]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Žak Mogel]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Killian Peier]] |- | align=center|2019 | {{ikonazastave|POL}} [[Klemens Murańka]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Rok Justin]] | {{ikonazastave|GER}} [[Pius Paschke]] |- | align=center|2020 | {{ikonazastave|GER}} [[Martin Hamann]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Sander Vossan Eriksen]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Anže Lanišek]] |- | align=center|2021 | {{ikonazastave|AUT}} [[Manuel Fettner]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Mika Schwann]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Fredrik Villumstad]] |- | align=center|2022 | {{ikonazastave|AUT}} [[Michael Hayböck]] | {{ikonazastave|POL}} [[Aleksander Zniszczoł]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Sondre Ringen]]<br>{{ikonazastave|NOR}} [[Kristoffer Eriksen Sundal]] |- | align=center|2023 | {{ikonazastave|GER}} [[Pius Paschke]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Clemens Leitner]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Maximilian Steiner (smučarski skakalec)|Maximilian Steiner]] |- |align=center|2024 |{{flagicon|AUT}} [[Clemens Aigner]] |{{flagicon|AUT}} [[Manuel Fettner]] |{{flagicon|NOR}} [[Fredrik Villumstad]] |- |align=center|2025 |{{flagicon|POL}} [[Kacper Tomasiak]] |{{flagicon|AUT}} [[Jonas Schuster]] |{{flagicon|AUT}} [[Clemens Aigner]] |} {{col-break|width=50%}} ===Ženske=== {| class="wikitable" ! style="background:#efefef;" width="40"| Sezona ! style="background:#efefef;" width="200"| Zmagovalka ! style="background:#efefef;" width="200"| Druga ! style="background:#efefef;" width="200"| Tretja |- | align=center|2008 | {{ikonazastave|GER}} [[Ulrike Gräßler]] | {{ikonazastave|GER}} [[Magdalena Schnurr]] | {{ikonazastave|JPN}} [[Izumi Jamada]] |- | align=center|2009 | {{ikonazastave|GER}} [[Ulrike Gräßler]] | {{ikonazastave|JPN}} [[Ajumi Vatase]] | {{ikonazastave|GER}} [[Melanie Faißt]] |- | align=center|2010 | {{ikonazastave|AUT}} [[Daniela Iraschko-Stolz|Daniela Iraschko]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Jacqueline Seifriedsberger]] | {{ikonazastave|FRA}} [[Coline Mattel]] |- | align=center|2011 | {{ikonazastave|FRA}} [[Coline Mattel]] | {{ikonazastave|JPN}} [[Sara Takanaši]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Daniela Iraschko-Stolz|Daniela Iraschko]] |- | align=center|2012 | {{ikonazastave|AUT}} [[Daniela Iraschko-Stolz|Daniela Iraschko]]<br>{{ikonazastave|AUT}} [[Jacqueline Seifriedsberger]] | | {{ikonazastave|SLO}} [[Anja Tepeš]] |- | align=center|2013 | {{ikonazastave|SLO}} [[Ema Klinec]] | {{ikonazastave|USA}} [[Jessica Jerome]]<br>{{ikonazastave|NOR}} [[Line Jahr]] | |- | align=center|2014 | {{ikonazastave|JPN}} [[Sara Takanaši]] | {{ikonazastave|USA}} [[Sarah Hendrickson]] | {{ikonazastave|FRA}} [[Coline Mattel]] |- | align=center|2015 | {{ikonazastave|SLO}} [[Ema Klinec]]<br>{{ikonazastave|JPN}} [[Sara Takanaši]]<br>{{ikonazastave|NOR}} [[Maren Lundby]]<br>{{ikonazastave|NOR}} [[Line Jahr]] | | |- | align=center|2016 | {{ikonazastave|FRA}} [[Lucile Morat]] | {{ikonazastave|GER}} [[Katharina Althaus]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Julia Huber]]<br>{{ikonazastave|GER}} [[Ramona Straub]] |- | align=center|2017 | {{ikonazastave|POL}} [[Kamila Karpiel]] | {{ikonazastave|GER}} [[Ramona Straub]] | {{ikonazastave|GER}} [[Juliane Seyfarth]] |- | align=center|2018 | {{ikonazastave|GER}} [[Katharina Althaus]] | {{ikonazastave|JPN}} [[Kaori Ivabuči]] | {{ikonazastave|GER}} [[Juliane Seyfarth]] |- | align=center|2019 | {{ikonazastave|AUT}} [[Marita Kramer]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Gyda Westvold Hansen]] | {{ikonazastave|CZE}} [[Karolína Indráčková]] |- | align=center|2020 | align="center" colspan=6 bgcolor="EDEAE0"| ''ni bilo'' |- | align=center|2021 | {{ikonazastave|AUT}} [[Julia Mühlbacher]]<br>{{ikonazastave|AUT}} [[Hannah Wiegele]] | bgcolor="E6E8FA"| | {{ikonazastave|CHN}} [[Bing Dong]] |- | align=center|2022 | {{ikonazastave|CAN}} [[Abigail Strate]] | {{ikonazastave|CAN}} [[Natalie Eilers]] | {{ikonazastave|NOR}} [[Nora Midtsundstad]] |} {{col-end}} == Zunanje povezave == * {{official|http://www.fis-ski.com/}} {{Celinski pokal v smučarskih skokih}} {{smučarski skoki-navigacija}} [[Kategorija:Tekmovanja v smučarskih skokih]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1991]] kqdpkcdn0fak8sjy5057yubnspg4d31 Uporabnik:Yerpo 2 126636 6659818 6658696 2026-04-14T19:37:19Z Yerpo 8417 + 6659818 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="width: 100%; padding: 0px; margin: 0px" |- | valign="top" style="width: *" | <h2>Urejam / urejal sem</h2> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Samo večji vsebinski prispevki, brez kategorij, preusmeritev, razločitev in podobne »navlake«. *: novo začeta stran. [[Uporabnik:Yerpo/Projekti|Dolgoročnejše aktivnosti]]. Osebni peskovniki: [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik|1]] [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik1|2]] [[Uporabnik:Yerpo/peskovnik3|3]]<br/> Druge aktivnosti: dodajanje Interwiki povezav, patruljiranje po spisku zadnjih sprememb in odstranjevanje vandalizma, reklam ter avtorsko spornih vsebin, popravljanje slovnice, dodajanje slik iz Zbirke v puste članke.</div> {{Navpolje zložljive skupine |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = open |title = Znanost |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; border-bottom: 0; width:100%; text-align:left |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |groupstyle = background: #A1B9D6 |list1 = * [[2010 v znanosti]] ° * [[agronomija]] * [[dan znanosti]] ° * [[Elsevier]] ° * [[faktor vpliva]] ° * ''[[Journal des sçavans]]'' ° * [[nacionalna medalja znanosti]] ° * ''[[National Geographic]]'' ° * ''[[Nature]]'' * [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino]] * [[ORCID]] ° * ''[[Philosophical Transactions of the Royal Society]]'' ° * [[plenilsko založništvo]] ° * [[pregledni članek]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[prosti dostop]] * ''[[Science]]'' * ''[[Scientific American]]'' ° * ''[[Sci-Hub]]'' ° * [[Springer Nature]] * [[znanstvena revija]] ° * [[znanstveno delo]] |group2=Astronomija, fizika, matematika in vede o Zemlji |list2=* [[0. januar]] ° * [[2018 VG18|2018 VG<sub>18</sub>]] ° * [[3I/ATLAS]] ° * [[Anscombeov kvartet]] ° * [[antropocen]] * [[atmosfera nebesnega telesa]] ° * [[atom]] * [[C/2020 F3 (NEOWISE)]] ° * [[Comet Observation Database]] ° * [[Allan McLeod Cormack|Cormack, Allan M.]] ° * [[dan pi]] ° * [[deževna doba]] ° * [[Edgeworth David|David, Edgeworth]] ° * [[decibel]] * [[Snegulka Detoni|Detoni, Snegulka]] ° * [[Faeton (domnevni planet)]] * [[Zvonko Fazarinc|Fazarinc, Zvonko]] ° * [[frekvenca]] * [[Geološki zavod Združenih držav Amerike]] ° * [[Steve Haggerty|Haggerty, Steve]] * [[Stefan Hell|Hell, Stefan]] ° * [[Godfrey Hounsfield|Hounsfield, Godfrey]] ° * [[Jezero (krater)]] ° * [[Katherine Johnson|Johnson, Katherine]] ° * [[John George Kemeny|Kemeny, John G.]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[kilogram]] * [[klimatologija]] * [[Martin Kneser|Kneser, Martin]] ° * [[korona]] * [[kvekto]] ° * [[kveta]] ° * [[Jure Leskovec|Leskovec, Jure]] ° * [[liter]] * [[Charles Lyell|Lyell, Charles]] ° * [[macedonit]] ° * [[Mednarodno geofizikalno leto]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[meroslovje]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[meter]] * [[Marjam Mirzahani|Mirzahani, Marjam]] ° * [[momentna magnitudna lestvica]] ° * [[ničelni poldnevnik]] ° * [[obdelava signalov]] ° * [[oddaljena stran Lune]] ° * [[Ötzi]] * [[Igor Papič|Papič, Igor]] ° * [[paradoks dolžine obale]] ° * [[pedosfera]] * [[Arno Allan Penzias|Penzias, Arno A.]] * [[planet]] * [[Janez Polajnar|Polajnar, Janez]] ° * [[poskus kapljanja smole]] ° * [[pravokotnik]] ° * [[Radijsko-optični observatorij Orgov]] ° * [[rona (predpona)]] ° * [[ronto]] ° * [[sekunda]] * [[sievert]] ° * [[sistem linearnih enačb]] ° * [[Sončev koledar]] ° * [[Marija Strojnik Scholl|Strojnik Scholl, Marija]] ° * [[Struvejev geodetski lok]] ° * [[sušna doba]] ° * [[tajfun Šanšan (2024)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[tunguški dogodek]] ° * [[Alan Turing|Turing, Alan]] * [[velika pacifiška cona smeti]] ° * [[vibracija]] * [[Visokofrekvenčni aktivni program avroralnega raziskovanja]] ° * [[vreme]] * [[Wow!]] ° * [[zima]] * [[zmerno podnebje]] ° |group3=Biologija |list3= {{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1 = * [[alel]] ° * [[bazni par]] ° * [[bioetika]] ° * ''[[Biology Letters]]'' ° * [[biološki spol]] * [[bioreaktor]] * [[Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] * [[biotremologija]] ° * [[celična delitev]] ° * [[cista (biologija)]] ° * [[CRISPR]] ° * [[črtna koda DNK]] ° * [[Darwinova medalja]] ° * [[Darwin-Wallaceova medalja]] ° * [[dednost]] ° * [[domena (biologija)]] ° * [[Društvo študentov biologije]] ° * ''[[Encyclopedia of Life]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[evolucija]] * [[evolucijska biologija]] ° * [[Evropska in sredozemska organizacija za varstvo rastlin]] ° * [[filogenija]] ° * [[genetski kod]] ° * [[GFAJ-1]] ° * [[Hayflickova meja]] ° * [[ihnotakson]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[imunski sistem]] * ''[[incertae sedis]]'' ° * [[Integrirani taksonomski informacijski sistem]] ° * [[iskanje prstnih odtisov DNA]] ° * [[kariotip]] ° * [[koda EPPO]] ° * [[koralni greben]] ° * [[lazarski takson]] ° * [[modelni organizem]] ° * [[morska biologija]] ° * [[Nacionalni center za biotehnološke informacije]] ° * [[nagrada Louise Gross Horwitz]] ° * [[naravni izbor]] ° * ''[[Natura Sloveniae]]'' ° * [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani]] ° * ''[[O izvoru vrst]]'' ° * [[oploditev]] ° * ''[[PLoS Biology]]'' ° * [[podvrsta (biologija)]] ° * [[popravljanje DNK]] ° * [[poskusi na živalih]] ° * [[proencim]] ° * [[rod (biologija)]] ° * [[sinonim (taksonomija)]] ° * [[spolna dvoličnost]] ° * [[spolno razmnoževanje]] ° * [[staranje]] ° * [[subfosil]] ° * ''[[Systema Naturae]]'' ° * [[tričlensko poimenovanje]] ° * [[virusi]] * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[zgodovina biologije]] * [[zlata trsna rumenica]] * [[življenje]] |group2=Anatomija |list2=* [[cerk]] ° * [[furkula]] ° * [[ganglij]] ° * [[hordotonalni organ]] ° * [[Johnstonov organ]] ° * [[leča (oko)]] ° * [[leglica]] ° * [[maščobno telesce]] ° * [[mišična celica]] ° * [[obustni aparat]] ° * [[očesce]] ° * [[oprsje]] ° * [[organ (biologija)]] ° * [[organel]] * [[predalasta pljuča]] ° * [[prsi]] ° * [[pterostigma]] ° * [[razmnoževalni sistem]] ° * [[semenčica]] ° * [[sestavljeno oko]] ° * [[somatsko živčevje]] * [[sprednja križna vez]] ° * [[terminalni filum]] ° * [[tesni stik]] ° * [[timpanalni organ]] ° * [[tipalnica]] ° * [[utripača]] ° * [[vzdušnica]] ° * [[zigota]] ° * [[zunanji skelet]] ° * [[žuželčje krilo]] ° |group3=Biologi |list3=* [[James P. Allison|Allison, James P.]] ° * [[Victor Ambros|Ambros, Victor]] ° * [[Paul Friedrich August Ascherson|Ascherson, Paul F.A.]] * [[Julius Axelrod|Axelrod, Julius]] ° * [[Frederick Grant Banting|Banting, Frederick G.]] * [[Robert Bárány|Bárány, Robert]] ° * [[Georg von Békésy|Békésy, Georg von]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Claude Bernard|Bernard, Claude]] * [[J. Michael Bishop|Bishop, J. Michael]] ° * [[James W. Black|Black, James W.]] ° * [[Elizabeth Blackburn|Blackburn, Elizabeth]] ° * [[Daniel Bovet|Bovet, Daniel]] ° * [[Sydney Brenner|Brenner, Sydney]] * [[Christian Ludwig Brehm|Brehm, Christian L.]] ° * [[Morten Thrane Brünnich|Brünnich, Morten T.]] ° * [[Linda B. Buck|Buck, Linda B.]] ° * [[Georges-Louis Leclerc, Comte de Buffon|Buffon, Georges-Louis Leclerc de]] ° * [[Leopoldo Marco Antonio Caldani|Caldani, Leopoldo M.A.]] * [[Mario Capecchi|Capecchi, Mario]] ° * [[Arvid Carlsson|Carlsson, Arvid]] ° * [[Jan Carnelutti|Carnelutti, Jan]] ° * [[Rachel Carson|Carson, Rachel]] ° * [[Howard Cedar|Cedar, Howard]] ° * [[Brian Charlesworth|Charlesworth, Brian]] ° * [[Carl Alexander Clerck|Clerck, Carl A.]] ° * [[Anna Botsford Comstock|Comstock, Anna B.]] ° * [[John Henry Comstock|Comstock, John H.]] ° * [[Carl Ferdinand Cori|Cori, Carl F.]] ° * [[Gerty Cori|Cori, Gerty]] ° * [[Francis Crick|Crick, Francis]] ° * [[Henry Hallett Dale|Dale, Henry H.]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Charles Darwin|Darwin, Charles]] * [[Louis-Jean-Marie Daubenton|Daubenton, Louis-Jean-Marie]] * [[Max Delbrück|Delbrück, Max]] ° * [[Mihael Dimonie|Dimonie, Mihael]] ° * [[Theodosius Dobzhansky|Dobzhansky, Theodosius]] ° * [[Peter C. Doherty|Doherty, Peter C.]] ° * [[Gerhard Domagk|Domagk, Gerhard]] ° * [[Dru Drury|Drury, Dru]] ° * [[Christian de Duve|Duve, Christian de]] ° * [[John Carew Eccles|Eccles, John C.]] ° * [[Gerald Edelman|Edelman, Gerald]] ° * [[Christiaan Eijkman|Eijkman, Christiaan]] ° * [[Gertrude B. Elion|Elion, Gertrude B.]] ° * [[John Franklin Enders|Enders, John Franklin]] ° * [[Joseph Erlanger|Erlanger, Joseph]] ° * [[Ulf von Euler|Euler, Ulf von]] ° * [[Johan Christian Fabricius|Fabricius, Johan C.]] ° * [[Johannes Andreas Grib Fibiger|Fibiger, Johannes]] ° * [[Metka Filipič|Filipič, Metka]] ° * [[Andrew Fire|Fire, Andrew]] ° * [[Edmond H. Fischer|Fischer, Edmond H.]] ° * [[Karl von Frisch|Frisch, Karl von]] ° * [[Daniel Carleton Gajdusek|Gajdusek, Daniel C.]] ° * [[Birutė Galdikas|Galdikas, Birutė]] ° * [[Herbert Spencer Gasser|Gasser, Herbert S.]] ° * [[Matija Gogala|Gogala, Matija]] ° * [[Nada Gogala|Gogala, Nada]] ° * [[David Goodall (botanik)|Goodall, David]] ° * [[Stephen Jay Gould|Gould, Stephen J.]] ° * [[Ragnar Granit|Granit, Ragnar]] ° * [[John Edward Gray|Gray, John E.]] ° * [[Carol W. Greider|Greider, Carol W.]] ° * [[Karl Grobben|Grobben, Karl]] ° * [[Franc Gubenšek|Gubenšek, Franc]] ° * [[Roger Guillemin|Guillemin, Roger]] ° * [[Nina Gunde Cimerman|Gunde Cimerman, Nina]] ° * [[Jovan Hadži|Hadži, Jovan]] * [[John Scott Haldane|Haldane, John S.]] * [[Ernst Haeckel|Haeckel, Ernst]] ° * [[Haldan Keffer Hartline|Hartline, Haldan K.]] ° * [[Corneille Heymans|Heymans, Corneille]] ° * [[Alan Lloyd Hodgkin|Hodgkin, Alan L.]] ° * [[H. Robert Horvitz|Horvitz, H. Robert]] ° * [[David H. Hubel|Hubel, David H.]] ° * [[Andrew Huxley|Huxley, Andrew]] ° * [[Julian Huxley|Huxley, Julian]] ° * [[Thomas Henry Huxley|Huxley, Thomas H.]] ° * [[Tadas Ivanauskas|Ivanauskas, Tadas]] ° * [[Šinja Jamanaka|Jamanaka, Šinja]] ° * [[Roman Jerala|Jerala, Roman]] ° * [[Niels Kaj Jerne|Jerne, Niels K.]] ° * [[Fran Jesenko|Jesenko, Fran]] * [[Eric Kandel|Kandel, Eric]] ° * [[Stanko Karaman|Karaman, Stanko]] ° * [[Katalin Karikó|Karikó, Katalin]] ° * [[Sabiha Kasimati|Kasimati, Sabiha]] ° * [[Bernard Katz|Katz, Bernard]] ° * [[Bojan Kofler|Kofler, Bojan]] ° * [[Simona Kossak|Kossak, Simona]] ° * [[Edwin G. Krebs|Krebs, Edwin G.]] ° * [[August Krogh|Krogh, August]] ° * [[Boris Kryštufek|Kryštufek, Boris]] ° * [[Jurij Kurillo|Kurillo, Jurij]] ° * [[John Latham (prirodoslovec)|Latham, John (prirodoslovec)]] ° * [[Pierre André Latreille|Latreille, Pierre A.]] ° * [[William Elford Leach|Leach, William E.]] ° * [[Antonie van Leeuwenhoek|Leeuwenhoek, Antonie van]] ° * [[Rita Levi-Montalcini|Levi-Montalcini, Rita]] ° * [[Carl Linnaeus|Linnaeus, Carl]] * [[Fritz Albert Lipmann|Lipmann, Fritz Albert]] ° * [[Hermann Loew|Loew, Hermann]] ° * [[Konrad Lorenz|Lorenz, Konrad]] ° * [[Salvador Luria|Luria, Salvador]] ° * [[André Lwoff|Lwoff, André]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[John James Rickard Macleod|Macleod, John J.R.]] ° * [[Darja Marolt|Marolt, Darja]] ° * [[Carlo Matteucci|Matteucci, Carlo]] ° * [[Ernest Mayer|Mayer, Ernest]] ° * [[Ernst Mayr|Mayr, Ernst]] ° * [[Barbara McClintock|McClintock, Barbara]] ° * [[Franc Megušar|Megušar, Franc]] ° * [[Gregor Mendel|Mendel, Gregor]] * [[Štefan Michieli|Michieli, Štefan]] ° * [[Jacques Monod|Monod, Jacques]] ° * [[Thomas Hunt Morgan|Morgan, Thomas H.]] ° * [[Edvard Moser|Moser, Edvard]] ° * [[May-Britt Moser|Moser, May-Britt]] ° * [[Narcis Mršić|Mršić, Narcis]] ° * [[Hermann Joseph Muller|Muller, Hermann J.]] ° * [[Johannes Peter Müller|Müller, Johannes P.]] * [[Carl Wilhelm von Nägeli|Nägeli, Carl Wilhelm von]] ° * [[Erwin Neher|Neher, Erwin]] ° * [[Marshall Warren Nirenberg|Nirenberg, Marshall W.]] ° * [[Christiane Nüsslein-Volhard|Nüsslein-Volhard, Christiane]] ° * [[Severo Ochoa|Ochoa, Severo]] ° * [[Satoši Omura|Omura, Satoši]] ° * [[Frej Ossiannilsson|Ossiannilsson, Frej]] ° * [[Jošinori Osumi|Osumi, Jošinori]] ° * [[Svante Pääbo|Pääbo, Svante]] ° * [[George Emil Palade|Palade, George E.]] ° * [[Peter Simon Pallas|Pallas, Peter S.]] ° * [[Ardem Patapoutian|Patapoutian, Ardem]] ° * [[Roger Payne|Payne, Roger]] ° * [[Jure Piškur|Piškur, Jure]] ° * [[Franc Pohleven|Pohleven, Franc]] ° * [[Anton Polenec|Polenec, Anton]] * [[Janko Ponebšek|Ponebšek, Janko]] ° * [[Rodney Porter|Porter, Rodney]] ° * [[Vladimir Ravnik|Ravnik, Vlado]] ° * [[Ivan Regen|Regen, Ivan]] * [[Francis Peyton Rous|Rous, Francis P.]] ° * [[Gary Ruvkun|Ruvkun, Gary]] ° * [[Bert Sakmann|Sakmann, Bert]] ° * [[Aziz Sancar|Sancar, Aziz]] ° * [[Thomas Say|Say, Thomas]] ° * [[Albin Seliškar|Seliškar, Albin]] ° * [[Gregg L. Semenza|Semenza, Gregg L.]] ° * [[Nikolaj Aleksejevič Severcov|Severcov, Nikolaj Aleksejevič]] ° * [[Andrew V. Schally|Schally, Andrew V.]] ° * [[Ferdinand Jožef Schmidt|Schmidt, Ferdinand Jožef]] ° * [[seznam slovenskih biologov]] * [[Phillip Allen Sharp|Sharp, Phillip A.]] ° * [[Charles Scott Sherrington|Sherrington, Charles S.]] ° * [[John Maynard Smith|Smith, John M.]] ° * [[Oliver Smithies|Smithies, Oliver]] ° * [[Hans Spemann|Spemann, Hans]] ° * [[Roger Wolcott Sperry|Sperry, Roger W.]] ° * [[Ralph Steinman|Steinman, Ralph]] ° * [[Peter Stušek|Stušek, Peter]] ° * [[Earl Wilbur Sutherland Jr.|Sutherland, Earl W. Jr. ]] ° * [[Jack W. Szostak|Szostak, Jack W.]] ° * [[Andrej Šali|Šali, Andrej]] ° * [[Kazimir Tarman|Tarman, Kazimir]] ° * [[Edward L. Tatum|Tatum, Edward L.]] ° * [[Coenraad Jacob Temminck|Temminck, Coenraad J.]] ° * [[Max Theiler|Theiler, Max]] ° * [[Hugo Theorell|Theorell, Hugo]] ° * [[Nikolaas Tinbergen|Tinbergen, Niko]] ° * [[Susumu Tonegava|Tonegava, Susumu]] ° * [[Charles Henry Turner (zoolog)|Turner, Charles Henry (zoolog)]] ° * [[Sébastien Vaillant|Vaillant, Sébastien]] * [[Pierre Léonard Vander Linden|Vander Linden, Pierre L.]] ° * [[Harold Varmus|Varmus, Harold]] ° * [[Tak Wah Mak|Wah Mak, Tak]] ° * [[Selman Waksman|Waksman, Selman]] ° * [[George Wald|Wald, George]] ° * [[Alfred Russel Wallace|Wallace, Alfred R.]] ° * [[Torsten N. Wiesel|Wiesel, Torsten N.]] ° * [[Maks Wraber|Wraber, Maks]] ° * [[Tone Wraber|Wraber, Tone]] ° * [[Rosalyn Yalow|Yalow, Rosalyn]] ° * [[Rolf M. Zinkernagel|Zinkernagel, Rolf M.]] ° |group4=Botanika |list4=* ''[[Dendrocnide moroides]]'' ° * [[gomolj]] ° * [[hifa]] ° * [[kranjska bunika]] * ''[[Mala flora Slovenije]]'' ° * [[močvirski tulipan]] ° * [[navadna sončnica]] ° * [[navadni fižol]] ° * [[navadni jesenček]] ° * [[navadni rman]] ° * [[navadni sirek]] ° * [[navadni volovski jezik]] ° * [[planinski pelin]] ° * [[plevel]] ° * [[prevajalno tkivo]] ° * [[rastlinska celica]] ° * [[rman]] ° * [[stročnice]] ° * [[tigmomorfogeneza]] ° * [[trilistna vetrnica]] ° * [[zlatica]] ° |group5=Ekologija in<br/>okoljevarstvo |list5=* [[anavtogenija]] ° * [[Beloveška pušča]] ° * [[biogeografija]] * [[bioindikator]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[biološki nadzor škodljivcev]] ° * [[Črnomorski biosferni rezervat]] ° * [[džungla]] ° * [[ekologija]] * [[ekološka sukcesija]] * [[ekoton]] * [[evtrofikacija]] ° * [[Global Biodiversity Information Facility]] ° * [[Hardy-Weinbergovo načelo]] * [[hiperparazit]] * [[kemična ekologija]] ° * [[Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne]] ° * [[kozmopolit (biogeografija)]] ° * [[listni zavrtač]] ° * [[manj ogrožena vrsta]] ° * [[Mednarodno leto biotske raznovrstnosti]] ° * [[mimikrija]] * [[najmanj ogrožena vrsta]] ° * [[Naravni rezervat za okapije]] ° * [[Narodni park Vrata Arktike]] ° * [[Nearktika]] ° * ''[[Nema pomlad]]'' ° * [[okoljska DNK]] ° * [[Palearktika]] ° * [[parazitoid]] ° * [[planetarne meje]] * [[populacija (biologija)]] ° * [[potencialno ogrožena vrsta]] ° * [[produkcija (ekologija)]] ° * [[rastlinojedec]] * [[Rdeči seznam IUCN|''Rdeči seznam'' IUCN]] * [[relikt (biologija)]] ° * [[skrajno ogrožena vrsta]] ° * [[škodljivec]] ° * [[varstveno odvisna vrsta]] ° * [[v divjini izumrla vrsta]] ° * [[vektor (epidemiologija)]] ° |group6=Fiziologija |list6=* [[barvni vid]] ° * [[bazalna presnova]] ° * [[celično dihanje]] * [[cirkadiani ritem]] ° * [[čutilni receptor]] ° * [[čutilo]] * [[dihanje]] * [[dormanca]] ° * [[estivacija]] ° * [[hibernacija]] * [[izločanje]] ° * [[Kroghovo načelo]] ° * [[lateralna inhibicija]] ° * [[Lombardov učinek]] ° * [[membranski potencial]] ° * [[okus]] * [[refleks]] ° * [[termogeneza]] ° * [[torpor]] ° * [[vzdražnost]] ° |group7= Zoologija |list7={{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1=* ''[[Alona sketi]]'' ° * ''[[Animal Diversity Web]]'' ° * [[aposematizem]] ° * [[arahnologija]] ° * [[arapajma]] ° * [[bioakustika]] ° * [[bogomolčarji]] ° * ''[[Caenorhabditis elegans]]'' ° * [[ceponožci]] ° * ''[[Cerithidea decollata]]'' ° * [[cistotvorne ogorčice]] ° * [[citokin]] ° * [[cvetni okrogličar]] ° * [[členonožci]] * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[človeška ribica]] * [[črni močeril]] * [[črv]] ° * [[deseteronožci]] ° * [[drobnonožke]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[dvojnonoge]] ° * [[dvoklopniki]] ° * [[dvoživke]] * [[eholokacija]] ° * [[enakonožci]] * [[Entognatha]] ° * ''[[Entomologia Carniolica]]'' ° * [[etologija]] ° * [[Eutardigrada]] ° * [[evsocialnost]] ° * ''[[Fauna Europaea]]'' ° * [[glavonožci]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[gliste]] ° * ''[[Globochthonius pancici]]'' ° * [[goži]] ° * ''[[Halicephalobus mephisto]]'' ° * [[herpetologija]] ° * [[Heterotardigrada]] ° * ''[[Hippocampus sarmaticus]]'' ° * ''[[Hippocampus slovenicus]]'' ° * [[hobotnice]] ° * [[Horvatova kuščarica]] ° * [[jeguljičaste ogorčice]] ° * [[jesetri]] ° * [[kače]] * [[kameleoni]] ° * [[kitovec]] ° * [[klobučnjaki]] ° * [[klopi]] * [[komodoški varan]] ° * [[komunikacija živali]] ° * [[kraški škrgonožec]] ° * [[kril]] * [[kubomeduze]] ° * [[leptostraki]] ° * [[levitev]] ° * [[ličinka]] ° * [[lignji]] ° * [[listonožci]] ° * [[maksilopodi]] ° * [[malonoge]] ° * [[mečarica]] ° * [[meduza (zoologija)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[mehkužci]] * [[močvirska sklednica]] ° * [[monoplakofori]] ° * [[morski klobuk]] ° * [[morski pes orjak]] ° * [[nektur]] ° * [[nimfa (biologija)]] ° * [[nogači]] ° * [[ogorčice koreninske pegavosti]] ° * [[ogorčice koreninskih šišk]] ° * [[osasti pajek]] * [[ostrižniki]] ° * [[ostvarji]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[pajki]] * [[palpigradi]] ° * [[partenogeneza]] ° * [[paščipalci]] ° * [[pipalkarji]] ° * [[počasniki]] ° * [[poglavitni histokompatibilnostni kompleks]] ° * [[polip (zoologija)]] ° * [[postranice]] ° * [[praskrluparji]] ° * [[preobrazba (biologija)]] ° * [[pršice]] ° * [[raki]] ° * [[rebrače]] ° * [[Remipedia]] ° * [[ribe]] * [[seznam živali, poimenovanih po slavnih osebah]] ° * [[sistem komplementa]] ° * [[sleporili]] ° * [[slonovi zobčki]] ° * [[slovenski ščipalec]] ° * [[sperma]] ° * [[spermatofor]] ° * [[stridulacija]] ° * [[strige]] ° * [[suhe južine]] ° * [[šesteronožni členonožci]] ° * [[ščipalci]] ° * [[škrgorepci]] ° * [[taksija]] ° * [[temačniki]] ° * [[trdoživnjaki]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[triceratops]] * [[udavi]] ° * [[udomačitev]] ° * [[vitičnjaki]] ° * [[vodne bolhe]] ° * [[volovska žaba]] ° * [[zlata krastača]] ° * [[zoologija]] * ''[[Zootaxa]]'' ° * [[živali]] |group2=Entomologija |list2= * [[afriški minljivec]] ° * [[alpski lesketnik]] ° * [[ameriški škržatek]] ° * ''[[Anasa tristis]]'' ° * ''[[Anax junius]]'' ° * ''[[Anoplolepis gracilipes]]'' ° * [[azijska žitna stenica]] ° * [[azijski kozliček]] ° * [[azijski sršen]] ° * [[barjanska deva]] ° * [[barjanski lesketnik]] ° * [[barjanski okarček]] ° * [[barjanski spreletavec]] ° * [[barjanski škratec]] ° * [[belini]] ° * [[beli T]] ° * [[bleda deva]] ° * [[bledi kresničar]] ° * [[bledi peščenec]] ° * [[bleščeči zmotec]] ° * [[bogomolke]] ° * [[bolhe]] ° * [[bolšice]] ° * [[borova lubna stenica]] ° * [[brezov ogrinjalar]] ° * [[bramorji]] ° * [[brzični škratec]] ° * [[buba]] ° * ''[[Camponotus tergestinus]]'' ° * [[ciklamni telovnikar]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[čebele]] * [[čebeljeliki kožokrilci]] ° * [[čmrlj]] ° * [[črni kamenjak]] ° * [[črni ploščec]] ° * [[črtasta pižamarka]] ° * [[deviški pastir]] ° * [[dnevni metulji]] * [[dolgotipalčnice]] ° * ''[[Dolycoris baccarum]]'' ° * [[dristavični spreletavec]] ° * [[drobnovratnik]] * ''[[Drosophila melanogaster]]'' * [[dvobarvna travniška mravlja]] ° * [[dvokrilci]] ° * [[dvopikčasti škržatek]] ° * [[džungelska deva]] ° * [[enakokrili kačji pastirji]] ° * [[enodnevnice]] ° * [[entomologija]] * ''[[Fulgora laternaria]]'' ° * [[gosenica]] ° * [[griloblatoidi]] ° * [[grmiščna zverca]] ° * [[harlekinska polonica]] ° * [[harlekinska stenica]] ° * [[herkul (hrošč)]] ° * [[hišni molj]] ° * [[Hitlerjev brezokec]] ° * [[hrastova čipkarka]] ° * [[hrošči]] * [[hruševa mrežnica]] ° * ''[[Isotomus speciosus]]'' ° * [[istrska žagorožka]] ° * [[japonski škržatek]] ° * [[južna zverca]] ° * [[kačji pastirji]] * [[kačji potočnik]] ° * [[kamelovratnice]] ° * [[kaparji]] ° * [[kljunavci]] ° * [[kobilice]] * [[komarji]] ° * [[koščični škratec]] ° * [[kovinski lesketnik]] ° * [[kozlički]] ° * [[kožokrilci]] ° * [[kranjski ovnič]] ° * [[kratkotipalčnice]] ° * [[kresnice (hrošči)]] ° * [[krešiči]] ° * [[krhljar]] ° * [[krvavordeči kamenjak]] ° * [[lastovičarji]] ° * [[lebduhi]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[lepenci]] ° * [[lisasti ploščec]] ° * [[listne uši]] ° * [[listni zavijači]] ° * [[listni zavrtač divjega kostanja]] ° * [[loška zverca]] * ''[[Lycorma delicatula]]'' ° * [[mahovna deva]] ° * [[majski hrošč]] ° * [[mala hruševa bolšica]] ° * [[malinovordeči kamenjak]] ° * [[mali modrač]] ° * [[mali rdečeokec]] ° * [[mali rogač]] ° * [[mali škržatki]] ° * [[marmorirana smrdljivka]] ° * [[medeči škržatek]] ° * [[medonosna čebela]] ° * ''[[Melitaea vedica]]'' ° * ''[[Mesosa nebulosa]]'' ° * [[metuljaste mušice]] ° * [[metuljčnice]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[metulji]] * [[mladoletnice]] ° * [[močvirski lebduh]] ° * [[modri bleščavec]] ° * [[modrini]] ° * [[modrinka]] ° * [[modri ploščec]] ° * [[modroriti spremljevalec]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[mravlje]] * [[mrtvični spreletavec]] ° * [[navadna metuljčnica]] ° * [[navadna tenčičarica]] ° * [[navadni govnač]] ° * [[navadni kamenjak]] ° * [[navadni mravljinčar]] ° * [[navadni slezovček]] ° * [[neprave sovke]] ° * [[nogoprelci]] ° * [[nosna jezerka]] ° * [[obadi]] ° * [[obrežna zverca]] ° * [[obvodna zverca]] ° * [[oleandrovec]] ° * [[opoldanski škrlatec]] ° * [[orjaška skolija]] ° * [[orjaški azijski sršen]] ° * [[ovratniški plavač]] ° * [[pahljačekrilci]] ° * [[Palaeoptera]] ° * ''[[Pantala flavescens]]'' ° * [[pasasti bleščavec]] ° * [[pasasti kamenjak]] ° * [[pedici]] ° * [[pegasti lesketnik]] ° * ''[[Perillus bioculatus]]'' ° * ''[[Philipomyia aprica]]'' ° * ''[[Phrictus quinquepartitus]]'' ° * ''[[Piezodorus lituratus]]'' ° * [[pisana stenica]] ° * [[plodova vinska mušica]] ° * [[ploščci]] ° * [[polkrilci]] ° * [[polonice]] ° * [[popotni porečnik]] ° * [[posnemalci]] ° * [[povirni studenčar]] ° * [[povodni škratec]] ° * [[pračeljustnice]] ° * [[prašne uši]] ° * [[prave cvrčalke]] ° * [[prave muhe]] ° * [[prave ose]] ° * [[pravi mrežekrilci]] ° * [[presenetljiva pazverca]] ° * [[prešerna lepotka]] ° * [[primorska plenilka]] ° * [[prisojni zimnik]] ° * [[pritlikavi listni zavrtači]] ° * [[prodni modrač]] * [[prodni paškratec]] ° * [[progasti kamenjak]] ° * [[Protodonata]] ° * ''[[Pseudochazara cingovskii]]'' ° * [[puščavnik (hrošč)]] ° * [[rani plamenec]] ° * [[ravnokrilci]] * [[rdečevrati mrhar]] ° * [[rdeči voščenec]] ° * [[repin belin]] ° * [[resarji]] ° * [[rjava deva]] ° * [[rjava lipovka]] ° * [[rjava trnovka]] ° * [[rogač]] ° * [[rumeni kamenjak]] ° * [[rumeni porečnik]] ° * [[Saulijev dvoličnik]] ° * [[Schmidtov dvoličnik]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[seznam kačjih pastirjev v Sloveniji]] ° * [[seznam redov žuželk]] * ''[[Siliquofera grandis]]'' ° * [[sinji modrač]] ° * [[sinji presličar]] ° * [[siva bogomolka]] ° * [[sivi smrdljivec]] ° * [[skakači (členonožci)]] * [[skakači (pajki)]] * [[skarabeji]] ° * [[slinarice]] ° * [[smrtoglavec]] ° * [[sredozemski lesketnik]] ° * [[sobni hrošček]] ° * [[sorodstvo svetivcev]] ° * [[sorodstvo ščitastih stenic]] ° * [[sredozemski kamenjak]] ° * [[stasiti kamenjak]] ° * [[stenice]] ° * [[storževa listonožka]] ° * [[strigalice]] ° * [[suhljati škratec]] ° * [[svetivci]] ° * [[sviloprejka]] * [[ščetinorepke]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ščitaste stenice]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ščurki]] ° * [[škrlatna lilijevka]] ° * [[šotna deva]] ° * [[španska muha]] ° * [[šuštarji]] * [[švab]] ° * [[talne uši]] ° * [[temni modrač]] ° * [[temni slaniščar]] ° * [[termiti]] * [[tigrasti komar]] ° * [[titan (hrošč)]] ° * [[travniške stenice]] ° * [[travniški škratec]] ° * [[trepetavke]] ° * [[trirogi skarabej]] ° * [[uhata rusonožka]] ° * [[usnjate stenice]] ° * [[velekrilci]] ° * [[velika hruševa bolšica]] ° * [[velika lesna osa]] ° * [[velika ostrorobka]] ° * [[velika peščenka]] ° * [[veliki rdečeokec]] ° * [[veliki spremljevalec]] ° * [[veliki topolov kozliček]] ° * [[veščci]] ° * [[vinske mušice]] ° * [[višnjeva deva]] ° * [[vodni drsalci]] ° * [[volkci]] ° * [[vrbnice]] ° * [[vresni spreletavec]] ° * [[Wallaceova orjaška čebela]] ° * [[zajedavske stenice]] ° * [[zajedavske uši]] ° * [[zalubniki]] ° * [[zelena deva]] ° * [[zelena listna stenica]] ° * [[zelena pazverca]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[zelena smrdljivka]] ° * [[zeleni škržatek]] ° * [[zelenomodra deva]] ° * [[zgodnji trstničar]] ° * [[zibajoči ples]] ° * [[zlata minica]] ° * [[žagarica]] ° * [[želvaste stenice]] ° * [[žitna stenica]] ° * [[žitni molj]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[žuželke]] |group3=Mamalogija |list3=* [[brazdasti kit]] ° * [[človečnjaki]] ° * [[človek]] * [[domača mačka]] * [[domači pes]] * [[Félicette]] ° * [[fenek]] * [[gnu]] ° * [[gorila]] ° * [[hijene]] * [[ihneumoni]] ° * [[impala]] ° * ''[[Inia araguaiaensis]]'' ° * [[jamski medved]] ° * [[ježi]] ° * [[kapibara]] ° * [[kit grbavec]] ° * [[kljunaš]] ° * [[konji]] ° * [[kretska belozoba rovka]] ° * [[krti]] ° * [[leteče lisice]] ° * [[makak]] ° * [[mali malajski kančil]] ° * [[maremsko-abruški ovčar]] ° * [[mink]] ° * [[miši]] ° * [[morski sesalec]] ° * [[mrenarji]] ° * [[orangutan]] ° * [[pasavci]] ° * [[pasma]] * [[pavijan]] ° * [[pečinarji]] ° * [[pekariji]] ° * [[plavutonožci]] ° * [[podzemska svinjka]] ° * [[polhi]] ° * [[pravi tjulnji]] ° * [[rakunasti pes]] * [[rakuni]] ° * [[rilčasti skakači]] ° * [[rjave pliskavke]] ° * [[rovke]] ° * [[severna žirafa]] ° * [[sika]] ° * [[skakači]] ° * [[skunki]] ° * [[slepa kužeta]] ° * [[Spalacidae]] ° * ''[[Spalax arenarius]]'' ° * ''[[Spalax zemni]]'' ° * ''[[Sus]]'' ° * [[svizec]] ° * [[tapirji]] ° * [[trobčarji]] ° * [[tupaje]] ° * [[uhati tjulnji]] ° * [[vampirski netopirji]] ° * [[vapiti]] ° * [[velblod]] ° * [[vikunja]] ° * [[vodni bivol]] ° |group4=Ornitologija |list4=* ''[[Acrocephalus]]'' ° * [[albatrosi]] ° * [[bela pastirica]] ° * [[bela štorklja]] ° * [[bičja trstnica]] ° * [[BirdLife International]] ° * [[breguljka]] ° * [[burnice]] ° * [[čaplje]] ° * [[čapljica]] ° * [[čevljekljun]] ° * [[čigre]] ° * [[čopasta čaplja]] ° * [[čopasti ponirek]] ° * [[črna štorklja]] ° * [[črni hudournik]] ° * [[črni lori]] ° * [[črnoglavi muhar]] ° * [[divji petelin]] ° * [[dlakavci]] ° * [[dodo]] ° * [[dolgoprsti plezalček]] ° * [[dolgorepka]] ° * [[domači vrabec]] ° * [[droplje]] ° * [[drozgi]] * [[duplinska kozarka]] ° * [[epiornis]] * [[galapaški pingvin]] ° * [[gnezdo]] ° * [[golobi]] * [[govnačke]] ° * [[grilček]] ° * [[hudourniki (družina)]] ° * [[ibisi (družina)]] ° * [[jastrebi Novega sveta]] ° * [[kakapo]] ° * [[kljunači]] ° * [[kljunorožci]] ° * [[kljunorožci (družina)]] ° * [[kmečka lastovka]] ° * [[kobiličar]] ° * [[krekovt]] ° * [[krokar]] ° * [[kukavica]] ° * [[lastovke]] ° * [[medosesi]] ° * [[medosledci]] ° * [[mestna lastovka]] ° * [[mokož]] ° * [[mormon (ptič)]] * [[muharji]] * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[navadna čigra]] ° * [[njivska gos]] ° * [[njorke]] ° * [[nojevci]] * [[obročkanje ptic]] ° * [[orjaški tukan]] ° * [[Passeri]] ° * [[pastirice]] ° * [[pegaste sove]] ° * [[pegatke]] ° * [[pero]] ° * ''[[Pipreola pulchra]]'' ° * [[pisani tukan]] ° * [[plovci]] ° * [[podhujke]] ° * [[polarni slapnik]] ° * [[poljski škrjanec]] ° * [[polojnik]] ° * [[priba]] ° * [[pritlikavi kormoran]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[ptiči]] * [[ptič neletalec]] ° * [[rajčice]] ° * [[repaljščica]] ° * [[repnik]] ° * [[rjavi srakoper]] ° * [[rjavoglavi srakoper]] ° * [[rumeni strnad]] ° * [[rumenonogi galeb]] ° * [[ruševec]] ° * [[sadjejedi]] ° * [[severni kovaček]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[seznam ptic v Sloveniji]] * [[sinice]] ° * [[siva čaplja]] * [[siva vrana]] ° * [[slavec]] ° * [[smrdokavra]] ° * [[sokol (rod)]] ° * [[sraka]] ° * [[srakoper]] ° * [[srakoperji]] ° * [[strmoglavci]] ° * [[strmoglavec (ptič)]] ° * [[stržki]] ° * [[škorci]] ° * [[škrjanci]] ° * [[šoja]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[tajnik (ptič)]] ° * [[Temminckov prodnik]] ° * [[tirančki]] ° * [[tolsti lastovičnik]] ° * [[tropiki]] ° * [[tukalice]] ° * [[tukani]] ° * [[turška grlica]] ° * [[velika bela čaplja]] ° * [[veliki detel]] ° * [[veliki vodomec]] ° * [[vijeglavka]] ° * [[vodomec]] ° * [[vojna emujev]] ° * [[vrabci]] ° * [[vrana]] ° * [[vrbji kovaček]] ° * [[vrtna penica]] ° * [[zelenonoga tukalica]] ° * [[zelenonogi martinec]] ° * [[zlati gozdičar]] ° * [[žametna penica]] ° * [[žerjavi]] ° * [[žličarka]] ° * [[žličarka (rod)]] ° * [[žolne]] ° }} }} |group8=Kemija |list8= {{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |list1 = * [[adrenokrom]] ° * [[barijev klorid]] * [[biomolekula]] ° * [[DDT]] ° * [[dvoatomna molekula]] * [[fermentacija v predelavi hrane]] ° * [[funkcionalna skupina]] * [[hitin]] * [[insekticid]] ° * [[kalcijev amonijev nitrat]] * [[karotenoid]] ° * [[Kemijski inštitut]] ° * [[kokamidopropil betain]] ° * [[kurare]] ° * [[lindan]] * [[malacidin]] ° * [[metanol]] ° * [[metilamin]] ° * [[obstojno organsko onesnaževalo]] ° * [[penicilin G]] ° * [[peptidna vez]] ° * [[periodni sistem elementov]] * [[peroksid]] ° * [[polivinil klorid]] ° * [[riboflavin]] * [[solanin]] ° * [[strihnin]] * [[tiol]] ° |group2=Kemiki |list2= * [[Adolf Butenandt|Butenandt, Adolf]] * [[William C. Campbell|Campbell, William C.]] ° * [[Jaroslav Heyrovský|Heyrovský, Jaroslav]] ° * [[Ana Kansky|Kansky, Ana]] * [[Stephanie Kwolek|Kwolek, Stephanie]] ° * [[Ignacy Łukasiewicz|Łukasiewicz, Ignacy]] ° * [[Edmund Mach|Mach, Edmund]] ° * [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Mendelejev, Dimitrij Ivanovič]] * [[Paul Hermann Müller|Müller, Paul H.]] ° * [[George Andrew Olah|Olah, George Andrew]] ° * [[John Charles Polanyi|Polanyi, John Charles]] ° * [[Charles Soret|Soret, Charles]] ° * [[Tibor Škerlak|Škerlak, Tibor]] ° * [[Ana Štěrba-Böhm|Štěrba-Böhm, Ana]] * [[Jan Stanislav Štěrba-Böhm|Štěrba-Böhm, Jan Stanislav]] ° * [[Miha Tišler|Tišler, Miha]] * [[Ada E. Yonath|Yonath, Ada]] ° * [[Richard Adolf Zsigmondy|Zsigmondy, Richard A.]] ° }} |group9=Medicina |list9=* [[afantazija]] ° * [[analiza urina]] ° * [[Baruj Benacerraf|Benacerraf, Baruj]] ° * [[André Frédéric Cournand|Cournand, André Frédéric]] ° * [[Elizabetina otroška bolnišnica]] ° * [[Robert G. Edwards|Edwards, Robert G.]] ° * [[Fabryjeva bolezen]] ° * [[Dušan Ferluga|Ferluga, Dušan]] ° * [[Werner Forßmann|Forßmann, Werner]] ° * [[Ana Gligić|Gligić, Ana]] ° * [[Ljerka Glonar|Glonar, Ljerka]] ° * [[Mirko Grmek|Grmek, Mirko]] ° * [[Allvar Gullstrand|Gullstrand, Alvar]] ° * [[hematologija]] ° * [[Eleonora Jenko Groyer|Jenko Groyer, Eleonora]] * [[Edward Jenner|Jenner, Edward]] * [[Vinko Kambič|Kambič, Vinko]] ° * [[karantena]] ° * [[Emil Theodor Kocher|Kocher, Emil T.]] ° * ''[[The Lancet|Lancet, The]]'' ° * [[Laskerjeva nagrada]] ° * [[Medical Subject Headings]] ° * [[melanom]] ° * [[miokardni infarkt]] ° * [[Ferid Murad|Murad, Ferid]] ° * [[Joseph Murray|Murray, Joseph]] ° * [[obdukcija]] ° * [[osnovno zdravilo]] ° * [[pandemija koronavirusne bolezni 2019]] ° * [[pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji]] * [[Dickinson W. Richards|Richards, Dickinson W.]] ° * [[Peter Safar|Safar, Peter]] * [[Jonas Salk|Salk, Jonas]] ° * [[Ignaz Semmelweis|Semmelweis, Ignaz]] ° * [[Uroš Skalerič|Skalerič, Uroš]] ° * [[John Snow|Snow, John]] ° * [[splav]] * [[spolno prenosljiva bolezen]] ° * [[transfuzija krvi]] ° * [[Joujou Tu|Tu, Joujou]] ° * [[umivanje rok]] * [[Jelka Vesenjak-Hirjan|Vesenjak-Hirjan Jelka]] ° * [[Julius Wagner-Jauregg|Wagner-Jauregg, Julius]] ° * [[Rudolf Weigl|Weigl, Rudolf]] ° * [[Wolfova nagrada za medicino]] ° |group10=Znanstvene in visokošolske ustanove |list10=* [[Akademija znanosti Češke republike]] ° * [[Ameriška akademija umetnosti in znanosti]] ° * [[Ameriški prirodoslovni muzej]] ° * [[Avstralska narodna univerza]] ° * [[Bolgarska akademija znanosti]] ° * [[Collège de France]] ° * [[Družba cesarja Viljema]] ° * [[Imperialni kolidž v Londonu]] ° * [[Kalifornijski tehnološki inštitut]] ° * [[Karolinski inštitut]] ° * [[Kraljeva švedska akademija znanosti]] ° * [[Madžarska akademija znanosti]] ° * [[Mednarodna zveza raziskovalnih univerz]] ° * [[Nacionalna akademija znanosti ZDA]] ° * [[Nacionalni inštituti za zdravje]] ° * [[Skupina Coimbra]] ° * [[Slovaška akademija znanosti]] ° * [[Univerza Cornell]] ° * [[Univerza Britanske Kolumbije]] ° * [[Univerza Duke]] ° * [[Univerza Friedricha Schillerja v Jeni]] ° * [[Univerza Harvard]] ° * [[Univerza Johnsa Hopkinsa]] ° * [[Univerza Kalifornije]] ° ** [[Univerza Kalifornije, Berkeley|Berkeley]] ° ** [[Univerza Kalifornije, Los Angeles|Los Angeles]] ° ** [[Univerza Kalifornije, San Diego|San Diego]] ° ** [[Univerza Kalifornije, San Francisco|San Francisco]] ° * [[Univerza v Kjotu]] ° * [[Univerza v Københavnu]] ° * [[Univerza Komenskega v Bratislavi]] ° * [[Univerza v Ljubljani]] * [[Univerza v Londonu]] ° * [[Univerza v Lundu]] ° * [[Univerza McGill]] ° * [[Univerza McMaster]] ° * [[Univerza Michigana]] ° * [[Univerza v New Yorku]] ° * [[Univerza Northwestern]] ° * [[Univerza Severne Karoline v Chapel Hillu]] ° * [[Univerza v Sofiji]] ° * [[Univerza v Tokiu]] ° * [[Univerza v Uppsali]] ° * [[Univerza v Ženevi]] ° * [[Univerza Washingtona]] ° * [[Univerzitetni kolidž v Londonu]] ° * [[Washingtonova univerza v St. Louisu]] ° }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Kultura |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |above = |below = |list1 = * [[AKC Metelkova mesto]] * [[alternativna zgodovina]] ° * [[Art Rebel 9]] ° * [[Elektra]] ° * [[Ememem]] ° * [[Hitar Petar]] ° * [[Hollywoodska aleja slavnih]] ° * [[izmišljeno vesolje]] ° * [[Oton Jugovec|Jugovec, Oton]] ° * [[Ivan Jurkovič (kipar)|Jurkovič, Ivan]] ° * [[Kiberpipa]] ° * [[Franz Marc|Marc, Franz]] ° * [[Marijin steber, Ljubljana]] ° * [[Dóra Maurer|Maurer, Dóra]] ° * ''[[Metacritic]]'' ° * [[New California Republic]] ° * [[Nizozemski umetnostnozgodovinski inštitut]] ° * [[nori znanstvenik]] ° * ''[[Padli astronavt]]'' ° * [[Pokrajinski muzej Celje]] ° * [[porcijunkulovo]] ° * [[postapokaliptična fikcija]] ° * [[Pluton (mitologija)]] ° * [[rdeči fičo]] ° * [[Nikolaj Konstantinovič Rerih|Rerih, Nikolaj]] ° * [[retrofuturizem]] ° * ''[[Rolling Stone]]'' ° * [[Antonio Rotta|Rotta, Antonio]] ° * [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]] * [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]] ° * [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] ° * [[Spomenik Ivanu Cankarju, Vrhnika]] ° * [[spomenik Rudolfu Maistru, Ljubljana]] ° * [[spomenik Simonu Gregorčiču, Ljubljana]] ° * [[superheroj]] ° * [[Ivan Šiškin|Šiškin, Ivan]] ° * [[Jože Tiran|Tiran, Jože]] ° * [[velikonočno jajce (mediji)]] ° * [[Vodnikov spomenik]] ° * [[vojaška znanstvena fantastika]] ° * [[Benjamin Wilson (slikar)|Wilson, Benjamin (slikar)]] * ''[[xkcd]]'' ° * [[Zmagovalec (spomenik)]] ° * [[Androniqi Zengo Antoniu|Zengo Antoniu, Androniqi]] ° * [[Srdjan Živulović|Živulović, Srdjan]] ° |group2 = Film in<br/>televizija |list2 = * ''[[Ad Astra: Pot do zvezd]]'' ° * [[Akademija umetnosti in znanosti gibljivih slik]] ° * ''[[AllMovie]]'' ° * [[Gillian Anderson|Anderson, Gillian]] ° * [[Avatar (film)|''Avatar'' (film)]] * [[Ena Begović|Begović, Ena]] ° * [[Brigitte Bardot|Bardot, Brigitte]] ° * [[Bojna ladja Galaktika (TV-serija, 2004)|''Bojna ladja Galaktika'' (TV-serija, 2004)]] ° * ''[[Bolje ne bo nikoli]]'' ° * ''[[Božji oklep]]'' ° * [[Bryan Cranston|Cranston, Bryan]] ° * [[Joan Crawford|Crawford, Joan]] ° * [[Časovni stroj (film, 1960)|''Časovni stroj'' (film, 1960)]] ° * [[Černobil (miniserija)|''Černobil'' (miniserija)]] ° * ''[[Čudežni grm]]'' ° * [[Dan neodvisnosti (film)|''Dan neodvisnosti'' (film)]] ° * [[James Dean|Dean, James]] ° * [[Dracula (miniserija)|''Dracula'' (miniserija)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Dune: Peščeni planet]]'' ° * ''[[Dune: Peščeni planet, 2. del]]'' * [[Fallout (TV-serija)|''Fallout'' (TV-serija)]] ° * ''[[Forrest Gump]]'' ° * [[Michael J. Fox|Fox, Michael J.]] ° * [[Stephen Fry|Fry, Stephen]] ° * [[Greta Garbo|Garbo, Greta]] ° * ''[[Gattaca]]'' ° * [[Whoopi Goldberg|Goldberg, Whoopi]] ° * [[Samuel Goldwyn|Goldwyn, Samuel]] ° * ''[[Goli v sedlu]]'' ° * [[Gran Turismo (film)|''Gran Turismo'' (film)]] ° * [[Greyhound (film)|''Greyhound'' (film)]] ° * [[Anna Gunn|Gunn, Anna]] ° * ''[[Hiter kot strel]]'' ° * [[Vera Holodna|Holodna, Vera]] ° * [[Hedda Hopper|Hopper, Hedda]] ° * [[Igra prestolov (TV-serija)|''Igra prestolov'' (TV-serija)]] ° * [[Oscar Isaac|Isaac, Oscar]] ° * ''[[Iztrebljevalec]]'' ° * ''[[Iztrebljevalec 2049]]'' ° * [[Samuel L. Jackson|Jackson, Samuel L.]] ° * ''[[Kaj žre Gilberta Grapa?]]'' ° * ''[[Kaznilnica odrešitve]]'' ° * [[Kocka (film)|''Kocka'' (film)]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Kriva pota]]'' * ''[[Kung Fu Panda]]'' * ''[[Kung Fury]]'' ° * [[Hedy Lamarr|Lamarr, Hedy]] ° * [[Fritz Lang|Lang, Fritz]] ° * ''[[Ledene steze]]'' ° * [[Vivien Leigh|Leigh, Vivien]] ° * ''[[Lepota po ameriško]]'' ° * ''[[Mars napada!]]'' ° * ''[[Mediterraneo]]'' ° * [[Metropolis (film)|''Metropolis'' (film)]] ° * ''[[Mladi Frankenstein]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Marilyn Monroe|Monroe, Marilyn]] * [[Možje v črnem (film)|''Možje v črnem'' (film)]] ° * [[Muha (film, 1986)|''Muha'' (film, 1986)]] * ''[[Mystery Science Theater 3000]]'' ° * [[Narodni filmski register]] ° * [[nemi film]] ° * ''[[Nevarni let]]'' ° * [[Jack Nicholson|Nicholson, Jack]] ° * ''[[Okrožje 9]]'' * [[Edward James Olmos|Olmos, Edward James]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Oppenheimer (film)|''Oppenheimer'' (film)]] ° * [[oskar za najboljši tujejezični film]] ° * ''[[Osmi potnik]]'' ° * [[George Pal|Pal, George]] ° * [[Panj (film)|''Panj'' (film)]] ° * [[Aaron Paul|Paul, Aaron]] ° * [[Roman Polanski|Polanski, Roman]] ° * ''[[Preden se stegneva]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Prihod]]'' ° * ''[[Princesa Mononoke]]'' ° * ''[[Princesa nevesta]]'' ° * [[Sonja Prosenc|Prosenc, Sonja]] ° * [[Alan Rickman|Rickman, Alan]] ° * [[Emmanuelle Riva|Riva, Emmanuelle]] ° * ''[[Rotten Tomatoes]]'' ° * [[Maximilian Schell|Schell, Maximilian]] ° * [[seznam slovenskih filmov]] * [[seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši tujejezični film]] ° * [[Sherlock Holmes (film, 1916)|''Sherlock Holmes'' (film, 1916)]] ° * ''[[Shrek]]'' ° * [[Skynet]] ° * [[Klemen Slakonja|Slakonja, Klemen]] * ''[[Smrtonosni stroji]]'' ° * ''[[Socializacija bika?]]'' ° * [[Emilija Soklič|Soklič, Emilija]] ° * ''[[Spectral]]'' ° * [[Stik (film)|''Stik'' (film)]] ° * [[Studio Ghibli]] ° * ''[[Svižčev dan]]'' ° * [[Šund (film)|''Šund'' (film)]] ° * [[Shirley Temple|Temple, Shirley]] ° * ''[[Terminator 2: Sodni dan]]'' ° * ''[[Trinajsti bojevnik]]'' * ''[[U Are the Universe]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Umri pokončno]]'' ° * [[Variety (revija)|''Variety'']] ° * [[Denis Villeneuve|Villeneuve, Denis]] ° * ''[[Vojna zvezd]]'' ** ''[[Vojna zvezd: Epizoda I – Grozeča prikazen|Epizoda I – Grozeča prikazen]]'' ** ''[[Vojna zvezd: Epizoda II – Napad klonov|Epizoda II – Napad klonov]]'' ** ''[[Vojna zvezd: Epizoda III – Maščevanje Sitha|Epizoda III – Maščevanje Sitha]]'' * ''[[V višave]]'' ° * ''[[V žarišču]]'' ° * [[Sigourney Weaver|Weaver, Sigourney]] ° * [[Billy Wilder|Wilder, Billy]] ° * [[Witold Zacharewicz|Zacharewicz, Witold]] ° * ''[[Zajec Jojo]]'' ° * [[Železni križec (film)|''Železni križec'' (film)]] ° * [[Živi mrtveci (TV-serija)|''Živi mrtveci'' (TV-serija)]] ° |group3 = Glasba |list3 = * ''[[AllMusic]]'' ° * [[Athena (glasbena skupina)|Athena]] ° * [[The Authentics|Authentics, The]] ° * [[Jeff Beck|Beck, Jeff]] ° * ''[[Billboard]]'' ° * [[Rob Bourdon|Bourdon Rob]] * [[Brothers in Arms (album, Dire Straits)|''Brothers in Arms'' (album, Dire Straits)]] ° * [[Jimmy Cliff|Cliff, Jimmy]] ° * [[Columbia Records]] ° * [[The Cranberries|Cranberries, The]] ° * [[Creedence Clearwater Revival]] ° * [[Ajano Cudži|Cudži, Ajano]] ° * [[DakhaBrakha]] ° * [[John Deacon|Deacon, John]] ° * [[Dež (pesem)]] ° * [[Dire Straits]] * ''[[Discogs]]'' ° * ''[[Dookie]]'' ° * [[The Drinkers|Drinkers, The]] * ''[[Džinovski]]'' ° * [[Dalaj Eegol|Eegol, Dalaj]] * [[Ella Fitzgerald|Fitzgerald, Ella]] ° * [[Aretha Franklin|Franklin, Aretha]] ° * ''[[Get Lucky (album, Mark Knopfler)|Get Lucky]]'' ° * [[glasbeni album]] ° * [[Gogol Bordello]] ° * [[Greatest Hits (album, Queen)|''Greatest Hits'' (album, Queen)]] ° * ''[[Greatest Hits II]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Heart]] ° * [[Hepcat]] ° * [[Hladno pivo]] ° * [[Hram slavnih rokenrola]] ° * [[In Color (album, Red Five Point Star)|''In Color'' (album, Red Five Point Star)]] ° * ''[[In the End]]'' ° * [[Judge Dread]] ° * [[R. Kelly|Kelly, R.]] * [[Mark Knopfler|Knopfler, Mark]] ° * [[Jakob Kobal|Kobal, Jakob]] ° * [[Komu zvoni (pesem)]] ° * [[Kool & the Gang]] * [[Kukushai]] ° * [[Um Kultum|Kultum, Um]] ° * [[Leningrad (glasbena skupina)|Leningrad]] ° * [[Annie Lennox|Lennox, Annie]] ° * ''[[Leva scena]]'' ° * ''[[London Calling]]'' ° * [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] ° * [[Men at Work]] ° * [[Slađana Milošević|Milošević, Slađana]] ° * [[mini album]] ° * [[Joni Mitchell|Mitchell, Joni]] ° * ''[[MTV Unplugged in New York]]'' ° * [[News of the World (album)|''News of the World'' (album)]] ° * ''[[No Need to Argue]]'' ° * ''[[One Step Beyond...]]'' ° * [[Dolores O'Riordan|O'Riordan, Dolores]] * [[Otava Jo]] ° * [[Pannonia Allstars Ska Orchestra]] ° * [[Parni valjak]] ° * [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] ° * [[Pekinška patka]] ° * ''[[Physical Graffiti]]'' ° * [[Pitura Freska]] ° * [[Plava trava zaborava]] ° * [[Polemic]] ° * [[Ala Pugačova|Pugačova, Ala]] ° * ''[[Punk in Drublic]]'' ° * [[Red Five Point Star]] ° * [[R.E.M.]] ° * [[Lidija Ruslanova|Ruslanova, Lidija]] ° * ''[[Sailing to Philadelphia]]'' * [[Scatman (Ski-Ba-Bop-Ba-Dop-Bop)]] ° * [[Doreen Shaffer|Shaffer, Doreen]] ° * [[Simon & Garfunkel]] ° * [[The Slackers|Slackers, The]] ° * [[Smash (album)|''Smash'' (album)]] ° * [[Spitfire (ruska glasbena skupina)]] ° * [[Stepping Out (album, Red Five Point Star)|''Stepping Out'' (album, Red Five Point Star)]] ° * [[superskupina]] ° * ''[[Še pomnite Kuzle, tovariši?]]'' ° * [[Roger Meddows Taylor|Taylor, Roger M.]] ° * [[Teška industrija]] ° * [[These Are the Days of Our Lives]] ° * [[The Toasters|Toasters, The]] ° * [[Tracker (album)|''Tracker'' (album)]] ° * [[Trojan Records]] ° * [[UB40]] ° * [[Vangelis]] ° * [[Eddie Van Halen|Van Halen, Eddie]] ° * [[Vaya Con Dios]] ° * [[We Didn't Start the Fire]] ° * [[»Weird Al« Yankovic]] ° * ''[[Worst Case Scenario (album, Red Five Point Star)|Worst Case Scenario]]'' ° * [[Neil Young|Young, Neil]] ° * [[Združenje ameriške glasbene industrije]] ° * [[Zemfira]] ° |group4 = Književnost |list4 = * [[Douglas Adams|Adams, Douglas]] * ''[[Baskervillski pes]]'' ° * [[Jorge Luis Borges|Borges, Jorge Luis]] ° * [[Anna Brigadere|Brigadere, Anna]] ° * [[Ivana Brlić-Mažuranić|Brlić-Mažuranić, Ivana]] ° * [[Algis Budrys|Budrys, Algis]] ° * [[Cankarjeva nagrada]] * [[Orson Scott Card|Card, Orson Scott]] ° * [[Karel Čapek|Čapek, Karel]] ° * ''[[Človek v visokem dvorcu]]'' ° * [[Philip Kindred Dick|Dick, Philip Kindred]] ° * [[Emily Dickinson|Dickinson, Emily]] ° * [[Greg Egan|Egan, Greg]] ° * [[Mihai Eminescu|Eminescu, Mihai]] ° * ''[[Enderjeva igra]]'' ° * [[For sale: baby shoes, never worn]] ° * [[Joe Haldeman|Haldeman, Joe]] ° * [[Robert A. Heinlein|Heinlein, Robert A.]] ° * ''[[Hellstrom's Hive]]'' ° * [[Brian Herbert|Herbert, Brian]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Frank Herbert|Herbert, Frank]] ° * [[Aldous Huxley|Huxley, Aldous]] ° * [[William Gibson|Gibson, William]] ° * [[Nadine Gordimer|Gordimer, Nadine]] ° * [[Georgi Gospodinov|Gospodinov, Georgi]] ° * ''[[Jedci mrtvih]]'' ° * [[Ismail Kadare|Kadare, Ismail]] ° * [[Stephen King|King, Stephen]] ° * ''[[Klavnica pet]]'' ° * [[Mojca Kumerdej|Kumerdej, Mojca]] ° * ''[[Kurja polt]]'' * [[Harper Lee|Lee, Harper]] ° * [[Herman Melville|Melville, Herman]] ° * ''[[Metro 2033]]'' ° * [[Mi (roman)|''Mi'' (roman)]] ° * [[Vladimir Nabokov|Nabokov, Vladimir]] ° * [[nagrada Hugo]] ° * [[nagrada Nebula]] ° * ''[[Na Zahodu nič novega]]'' ° * [[Larry Niven|Niven, Larry]] ° * ''[[Peščeni planet]]'' ° * ''[[Piknik na robu ceste]]'' ° * [[Terry Pratchett|Pratchett, Terry]] ° * [[prazna knjiga]] ° * [[‎Marko Radmilovič|‎Radmilovič, Marko]] ° * ''[[Rendezvous with Rama]]'' ° * ''[[Ringworld]]'' ° * ''[[Rože za Algernona]]'' ° * [[seznam avtorjev fantazijskih književnih del]] ° * [[seznam avtorjev znanstvenofantastičnih književnih del]] * ''[[Slavospev za Leibowitza]]'' ° * [[Slovenski knjižni sejem]] ° * ''[[Slowenische Bibliothek]]'' ° * [[Solaris (roman)|''Solaris'' (roman)]] ° * [[Olaf Stapledon|Stapledon, Olaf]] ° * [[Stik (roman)|''Stik'' (roman)]] ° * ''[[The Forever War]]'' ° * ''[[The White Plague]]'' ° * [[Sue Townsend|Townsend, Sue]] ° * ''[[Umetnost vojne]]'' ° * [[Ivan Vazov|Vazov, Ivan]] ° * ''[[Vesoljski bojevniki]]'' ° * [[Veščec (fantazijska serija)|''Veščec'' (fantazijska serija)]] ° * [[Voltaire]] ° * [[William Butler Yeats|Yeats, William B.]] ° * ''[[V Elvisovi sobi]]'' ° * [[Virginia Woolf|Woolf, Virginia]] ° |group5 = Igre |list5 = {{Navpolje|child |evenodd = swap |style = border: 0px |basestyle = background: #8CAED8; color: white |list1 = * [[fliper]] ° * [[igra igranja vlog]] * [[Monopoli (igra)|''Monopoli'' (igra)]] ° * [[namizna igra evropskega sloga]] ° * [[Talisman (igra na deski)|''Talisman'' (igra na deski)]] ° * ''[[Warhammer 40.000]]'' ° |group2 = Videoigre |list2 = * [[2K Games]] ° * [[4X]] ° * ''[[Age of Empires II: The Age of Kings|Age of Empires II]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[BioShock]]'' ° * [[CD Projekt]] ° * ''[[Civilization VI]]'' ° * ''[[Cloudpunk]]'' ° * ''[[Command & Conquer]]'' ° * ''[[Darkest Dungeon]]'' ° * ''[[Deus Ex: Human Revolution]]'' ° * ''[[Dishonored]]'' ° * [[Domina (videoigra)|''Domina'' (videoigra)]] ° * [[Doom (serija)|''Doom'' (serija)]] ° * [[Doom (videoigra, 2016)|''Doom'' (videoigra, 2016)]] ° * ''[[Dragon Age: Origins]]'' ° * ''[[Duke Nukem 3D]]'' ° * [[Fallout (serija)|''Fallout'' (serija)]] ° ** [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Fallout]]'' ° ** ''[[Fallout 2]]'' ° ** ''[[Fallout 3]]'' ° * [[Haemimont Games]] ° * ''[[Hard Reset]]'' ° * ''[[Hardspace: Shipbreaker]] ° * ''[[Heroes of Might and Magic III: The Restoration of Erathia|Heroes of Might and Magic III]]'' * [[Interplay Entertainment]] ° * ''[[Jagged Alliance 3]]'' ° * ''[[Kena: Bridge of Spirits]]'' ° * ''[[The Last of Us|Last of Us, The]]'' ° * ''[[Left 4 Dead]]'' ° * ''[[Magicka]]'' ° * ''[[Metro 2033 (videoigra)|Metro 2033]]'' ° * ''[[Mordhau]] ° * ''[[Mordheim: City of the Damned]]'' ° * ''[[Mutant Year Zero: Road to Eden]]'' ° * ''[[Palworld]]'' ° * [[Paradox Interactive]] ° * ''[[Phoenix Point]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[Pillars of Eternity]]'' ° * ''[[Plague Inc.]]'' ° * ''[[PlayerUnknown's Battlegrounds]]'' ° * ''[[Pokémon Go]]'' ° * ''[[Portal (videoigra)|Portal]]'' ° * [[preživetvena grozljivka]] ° * [[Prince of Persia (videoigra, 1989)|''Prince of Persia'' (videoigra, 1989)]] ° * [[prvoosebna strelska videoigra]] ° * [[pustolovska videoigra]] ° * ''[[Serious Sam: The First Encounter]]'' ° * [[seznam videoiger]] * ''[[Shogun Showdown]]'' ° * ''[[Slay the Spire]]'' ° * ''[[South Park: The Stick of Truth]]'' ° * ''[[Spintires]]'' ° * ''[[S.T.A.L.K.E.R.: Shadow of Chernobyl]]'' ° * [[strateška videoigra]] ° * ''[[Subnautica]]'' ° * ''[[Subnautica: Below Zero]]'' ° * [[šef (videoigre)]] ° * ''[[They Are Billions]] ° * [[THQ Nordic]] ° * ''[[Transport Tycoon]]'' ° * [[Valve Corporation]] ° * ''[[Viscera Cleanup Detail]]'' ° * ''[[Wordle]]'' ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] ''[[XCOM: Enemy Unknown]]'' ° * [[zvrst videoigre]] ° }} }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Geografija |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[Afrika]] * [[Akrotiri in Dhekelia]] ° * [[Amerika]] ° * [[Antarktični polotok]] ° * [[Armensko višavje]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Avstrija]] * [[Azija]] * [[Banskobistriški okraj]] ° * [[Bistriško branište]] ° * [[Bodélé]] ° * [[Bratislavski okraj]] ° * [[Daljni vzhod]] ° * [[Denali]] ° * [[Dolina Lepene]] ° * [[Dolina vrtnic]] ° * [[državni naravni rezervat Sataplia]] ° * [[hidrografija]] ° * [[Hong Kong]] * [[Hubej]] ° * [[Huda luknja]] ° * [[Indonezija]] * [[Jakupica]] ° * [[Jamantau]] ° * [[Jutlandija]] ° * [[Južna Azija]] ° * [[Južnočeški okraj]] ° * [[Južnomoravski okraj]] ° * [[Kalifornijski polotok]] ° * [[Kapova jama]] ° * [[Karlovarski okraj]] ° * [[Karpati]] ° * [[Kinderle]] ° * [[Kola (polotok)]] ° * [[Korab]] ° * [[Kordiljere]] ° * [[Košiški okraj]] ° * [[Kralovehraški okraj]] ° * [[kriptodepresija]] * [[Labrador]] ° * [[ledena polica]] ° * [[Lekinka]] ° * [[Libereški okraj]] ° * [[Lovćen]] * [[Mala Pasica]] ° * [[Mariborska cesta, Celje]] ° * [[Mednarodna hidrografska organizacija]] ° * [[Mokrec]] * [[Moravsko-šlezijski okraj]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[naravni park Strandža]] ° * [[naravni rezervat Kesterson]] * [[Nitranski okraj]] ° * [[Niue]] * [[Ngerulmud]] ° * [[Nizozemski Antili]] * [[NUTS 1]] ° * [[oaza]] ° * [[okraji Češke]] ° * [[okraji Slovaške]] ° * [[Olomuški okraj]] ° * [[Osrednječeški okraj]] ° * [[Padska nižina]] ° * [[Pardubiški okraj]] ° * [[pas Taihejo]] ° * [[Pilanca]] ° * [[Pjongčang]] * [[Plzenski okraj]] ° * [[podregije Madžarske]] ° * [[pol nedostopnosti]] ° * [[Pontsko gorovje]] ° * [[poplave v Sloveniji (2023)]] * [[Portugalska]] * [[potres in cunami v Tohokuju (2011)]] ° * [[potres na Haitiju (2010)]] ° * [[potres v Beljaku (1690)]] ° * [[potres v Črni gori (1979)]] ° * [[potres v Dubrovniku (1667)]] ° * [[potres v Furlaniji 1976]] * [[potres v Skopju (1963)]] ° * [[potres v Zgornjem Posočju (2004)]] ° * [[Prešovski okraj]] ° * [[Pripetska močvirja]] ° * [[regije Združenih držav Amerike]] ° * [[Rodopi]] ° * [[severni tečajnik]] * [[Slovenija]] * [[Somaliland]] ° * [[Stara planina]] ° * [[Stari svet]] ° * [[Špehovka (jama)]] ° * [[Trenčinski okraj]] ° * [[Trg državne zastave, Baku]] ° * [[Trnavski okraj]] ° * [[tropi]] ° * [[Turansko nižavje]] ° * [[Usteški okraj]] ° * [[Velikanova pot]] ° * [[Velika Pasica]] ° * [[veliki čilski potres]] ° * [[veliki perujski potres]] ° * [[Visočinski okraj]] ° * [[Vzhodna Slovenija]] ° * [[Vzhodnoevropsko nižavje]] ° * [[Yaren]] ° * [[Zlinski okraj]] ° * [[zvezna država Združenih držav Amerike]] * [[Železna jama]] |group2=Naselja |list2=* [[Ahmedabad]] ° * [[Almati]] ° * [[Alofi]] ° * [[Alžir]] ° * [[Antananarivo]] ° * [[Apia]] ° * [[Asmara]] ° * [[Avarua]] ° * [[Bamako]] ° * [[Bandar Seri Begawan]] ° * [[Bangui]] ° * [[Banjul]] ° * [[Basseterre]] ° * [[Belmopan]] ° * [[Berkeley, Kalifornija]] ° * [[Berlin]] * [[Bethel, New York]] ° * [[Bissau]] ° * [[Bistra, Vrhnika]] * [[Bloemfontein]] ° * [[Brasilia]] * [[Brazzaville]] ° * [[Brest, Belorusija]] ° * [[Bridgetown]] ° * [[Bruselj]] * [[Bruselj (občina)]] ° * [[Bujumbura]] ° * [[Calgary]] ° * [[Cardiff]] * [[Castries]] ° * [[Celje]] * [[Cincinnati]] ° * [[Conakry]] ° * [[Daka]] ° * [[Dakar]] ° * [[Dar es Salaam]] ° * [[Delhi]] ° * [[Dili]] ° * [[Dnipro]] ° * [[Dodoma]] ° * [[Doha]] ° * [[Dubaj]] ° * [[Durban]] ° * [[Dušanbe]] ° * [[Džakarta]] ° * [[Džuba]] ° * [[Elbasan]] ° * [[Entebbe]] * [[Freetown]] ° * [[Gaborone]] ° * [[Gostomel]] ° * [[Gradenc]] * [[Guadalajara]] ° * [[Gvatemala (mesto)]] * [[Halifax, Nova Škotska]] ° * [[Harare]] ° * [[Hiderabad]] ° * [[Honiara]] ° * [[Islamabad]] ° * [[Ithaca, New York]] ° * [[Jokohama]] ° * [[Juneau]] * [[Kairo]] * [[Kampala]] ° * [[Kartum]] * [[Kigali]] ° * [[Kinšasa]] ° * [[Kolkata]] ° * [[Komarno, Slovaška]] ° * [[Kuala Lumpur]] ° * [[Kuvajt (mesto)]] ° * [[Lagos]] ° * [[Leeds]] ° * [[Libreville]] ° * [[Lilongwe]] ° * [[Little Rock]] ° * [[Lomé]] ° * [[London]] * [[Luanda]] ° * [[Lund]] ° * [[Lusaka]] ° * [[Malabo]] ° * [[Malé]] ° * [[Manama]] ° * [[Manila]] ° * [[Maputo]] ° * [[Martin, Slovaška]] ° * [[Maseru]] ° * [[Mbabane]] ° * [[Mežica]] * [[Modra, Slovaška]] ° * [[Mogadiš]] ° * [[Monrovija]] ° * [[Moroni]] ° * [[Mumbaj]] * [[Muškat (mesto)]] ° * [[Nagoja]] ° * [[Narva]] ° * [[Nassau, Bahami]] ° * [[N'Djamena]] ° * [[Niamey]] ° * [[Nouakchott]] * [[Nukuʻalofa]] ° * [[Nusantara]] ° * [[Osaka]] ° * [[Pafos]] ° * [[Palikir]] ° * [[Panama (mesto)]] ° * [[Peking]] * [[Pittsburgh]] ° * [[Pjongjang]] ° * [[Plymouth]] ° * [[Podgorje, Koper]] * [[Port-au-Prince]] ° * [[Port of Spain]] ° * [[Port Louis]] ° * [[Porto-Novo]] ° * [[Port Vila]] ° * [[Praia]] ° * [[Preska nad Kostrevnico]] * [[Prevalje]] * [[Princeton, New Jersey]] ° * [[Rabat]] ° * [[Riad]] ° * [[Ribnica]] * [[Rio de Janeiro]] * [[Rogaška Slatina]] * [[Roseau]] ° * [[Ruše]] * [[San Juan, Portoriko]] ° * [[San Michele all'Adige]] ° * [[San Salvador]] ° * [[São Tomé]] ° * [[seznam največjih mest po državah]] ° * [[Sheboygan, Wisconsin]] ° * [[Shrewsbury]] ° * [[St. George's]] ° * [[St. John's]] ° * [[Suva]] ° * [[Sydney]] * [[Šentjernej]] * [[Šenžen]] ° * [[Šimkent]] ° * [[Šjan]] ° * [[Tajpej]] ° * [[Tegucigalpa]] ° * [[Timbuktu]] ° * [[Tokio]] * [[Trento]] ° * [[Tripoli]] ° * [[Ufa]] ° * [[Ulan Bator]] ° * [[Verd]] * [[Vientiane]] ° * [[Vipolže]] * [[Vogrsko]] * [[Vojnik]] * [[Vrhnika]] * [[Vuhan]] ° * [[Yamoussoukro]] ° * [[Yaoundé]] ° * [[Zreče]] * [[Železniki]] |group3=Otoki |list3=* [[Aleksandrov otok]] ° * [[Baffinov otok]] ° * [[Bathurstov otok]] ° * [[Bananal (otok)]] ° * [[Banksov otok]] ° * [[Bioko]] ° * [[Boljševik (otok)]] ° * [[Borneo]] ° * [[Bylotov otok]] ° * [[Cape Breton (otok)]] ° * [[Devon (otok)]] ° * [[Ellesmere]] ° * [[Funafuti]] ° * [[Grande Terre, Nova Kaledonija]] ° * [[Hainan]] ° * [[Južni otok]] ° * [[Južni otok (Nova dežela)]] ° * [[Kanadsko arktično otočje]] ° * [[Kiritimati]] ° * [[Komandantovi otoki]] * [[Kotelni]] ° * [[Lemnos]] ° * [[Luzon]] ° * [[Majuro]] ° * [[Mali Sundski otoki]] ° * [[Marajó]] ° * [[Martha's Vineyard]] ° * [[Maskareni]] ° * [[Melvillov otok, Kanada]] ° * [[Mindanao]] ° * [[Moluki]] ° * [[Nova Britanija]] ° * [[Nova Gvineja]] ° * [[Novosibirski otoki]] ° * [[Otok Axla Heiberga]] ° * [[Otok Ellefa Ringnesa]] ° * [[Otok kralja Viljema]] ° * [[Otok oktobrske revolucije]] ° * [[Otok princa Patricka]] ° * [[Otok waleškega princa]] ° * [[Otoki kraljice Elizabete]] ° * [[Sahalin]] ° * [[Sark]] * [[Severna dežela]] ° * [[Severni otok]] ° * [[Severni otok (Nova dežela)]] ° * [[seznam otokov po površini]] ° * [[‎Somersetski otok]] ° * [[Southamptonov otok]] ° * [[Spitsbergi (otok)]] ° * [[Sulavezi]] ° * [[Tajvan (otok)]] ° * [[Tarava]] ° * [[Vancouvrov otok]] ° * [[Viktorijin otok]] ° * [[Zanzibarsko otočje]] ° |group4=Vodna<br/>telesa |list4=* [[Albertovo jezero]] ° * [[Balhaško jezero]] ° * [[Belca (Idrijca)]] ° * [[Belo morje]] ° * [[Blidinje jezero]] ° * [[Bohinjsko jezero]] * [[Bovilla]] ° * [[Brebeneskul (jezero)]] ° * [[Buško jezero]] ° * [[Butoniga (jezero)]] ° * [[Cookov preliv]] ° * [[Čad (jezero)]] ° * [[Činghaj (jezero)]] ° * [[Črno morje]] * [[delta Donave]] ° * [[Don (reka)]] ° * [[Drava]] * [[Eriejsko jezero]] ° * [[Eyrovo jezero]] ° * [[Floridski preliv]] ° * [[Gajševsko jezero]] ° * [[Gibraltarska ožina]] ° * [[Grenlandsko morje]] ° * [[Hudsonov zaliv]] ° * [[Hutovo blato]] ° * [[Huronsko jezero]] ° * [[Indigirka]] ° * [[Irpin (reka)]] ° * [[Izabal]] ° * [[izvir]] * [[Jalpug]] ° * [[Jalpug (jezero)]] ° * [[Jamuna]] ° * [[Jangce]] * [[jezero Mweru]] ° * [[Kalifornijski zaliv]] ° * [[Kaspijsko jezero]] * [[Kijevsko jezero]] ° * [[Kossou (jezero)]] ° * [[Kura (reka)]] ° * [[Malavijsko jezero]] ° * [[Maracaibo (jezero)]] ° * [[Melaški preliv]] ° * [[Michigansko jezero]] ° * [[Morava (reka)]] ° * [[Müritz]] ° * [[Nežidersko jezero]] ° * [[Nikaragovsko jezero]] ° * [[Norveško morje]] ° * [[Ontarijsko jezero]] ° * [[Orinoko]] ° * [[Ormoško jezero]] ° * [[Palško jezero]] ° * [[Pečora]] ° * [[Perniško jezero]] ° * [[Petelinjsko jezero]] ° * [[Petišovsko jezero]] ° * [[Pivška presihajoča jezera]] ° * [[Pojang]] ° * [[ribniki Opekarna]] ° * [[Ribniki v dolini Drage]] ° * [[Riški zaliv]] ° * [[Saimaa]] ° * [[Senegal (reka)]] ° * [[Skagerrak]] ° * [[Sundski preliv]] ° * [[Svratka]] ° * [[Škumbin]] ° * [[Tanganjiško jezero]] * [[Tasmanovo morje]] ° * [[Temza]] ° * [[Tisa]] * [[Tokantins]] ° * [[Turkansko jezero]] ° * [[Ural (reka)]] ° * [[Urmijsko jezero]] ° * [[Vänern]] ° * [[Veliko medvedje jezero]] ° * [[Veliko slano jezero]] ° * [[Veliko suženjsko jezero]] ° * [[Venta (reka)]] ° * [[Volga]] * [[Volta (jezero)]] ° * [[Vonarsko jezero]] ° * [[Vostok (jezero)]] ° * [[Winnipeško jezero]] ° }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Tehnika |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[8,8 cm SK C/35]] ° * [[avtocesta A34, Italija]] ° * [[avtomobil]] * [[Beograd (rušilec)]] ° * [[brezzrcalni fotoaparat]] ° * [[Canon EOS 40D]] ° * [[Canon PowerShot G]] ° * [[čoln]] ° * [[digitalni zrcalnorefleksni fotoaparat]] ° * [[Dysonova sfera]] ° * [[elektronski mikroskop]] ° * [[Eriejski prekop]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]] ° * [[Rudolf Fizir|Fizir, Rudolf]] ° * [[GAU-8 Avenger]] ° * [[Generalna konferenca za uteži in mere]] ° * [[hiperzvočno orožje]] * [[jama Ojstro]] ° * [[Japonska agencija za raziskovanje vesolja]] ° * [[kamera]] ° * [[kazanska podzemna železnica]] ° * [[komunikacijski satelit]] ° * [[kristalni oscilator]] ° * [[laserski vibrometer]] ° * [[londonska podzemna železnica]] ° * [[M142 HIMARS]] ° * [[maksimalni potop podmornice]] ° * [[mednarodna poldnevniška konferenca]] ° * [[Mednarodna vesoljska postaja]] * [[Mednarodni urad za uteži in mere]] ° * [[Metropolitanska železnica]] * [[mikroplastika]] ° * [[namakanje]] ° * [[newyorška podzemna železnica]] ° * [[orožje za množično uničevanje]] ° * [[Phoenix (sonda)]] ° * [[plastika]] ° * [[ploski zaslon]] ° * [[potniška križarka]] ° * [[pristanek na Luni]] ° * [[program Luna]] ° * [[program Voyager]] ° * [[projekt Mercury]] ° * [[raketa nosilka]] ° * [[raketoplan]] * [[sondirna raketa]] ° * [[Space Shuttle]] * [[splošna umetna inteligenca]] ° * [[SS Mont-Blanc|SS ''Mont-Blanc'']] ° * [[SS Volturno (1906)|SS ''Volturno'']] ° * [[STOL]] ° * [[stol (pohištvo)]] ° * [[strmoglavec]] * [[tahistoskop]] * [[Tehniška založba Slovenije]] ° * [[TGV]] * [[Trinity (jedrski poskus)]] ° * [[trup podmornice]] ° * [[univerzalni zabojnik]] ° * [[Volkswagen hrošč]] ° * [[zemeljska postaja]] ° * [[Zmaj Fizir FN]] * [[zrcalnorefleksni fotoaparat]] ° * [[zvezdna ladja]] ° |group2=Računalništvo |list2=* [[atribut alt]] ° * [[elektronska knjiga]] ° * [[hCalendar]] ° * [[hCard]] ° * [[igralna konzola]] ° * [[internacionalizacija in lokalizacija]] ° * [[internet v Sloveniji]] ° * [[mailto]] ° * [[načelo najmanjše osuplosti]] ° * [[NASA World Wind|NASA ''World Wind'']] ° * [[NetBus]] * [[osebni računalnik]] ° * [[Pascaline]] * [[PlayStation 3]] * [[Portable Document Format]] ° * [[računalniško okolje]] ° * [[regularni izraz]] ° * [[Steam]] ° * [[Telegram (programje)]] ° * [[upravljanje pravic digitalnih vsebin]] ° * [[vhod-izhod]] * [[videoigra]] ° * ''[[Wayback Machine]] ° * [[Windows 7]] ° * [[zaslon na dotik]] ° * [[zlonamerna programska oprema]] ° * [[zunanja naprava]] |group3=Zgradbe in<br/>objekti |list3=* [[Arena Gliwice]] ° * [[Baza Sv. Kliment Ohridski]] ° * [[Belvedere, Dunaj]] ° * [[Beograjska trdnjava]] ° * [[Brusove klavže]] ° * [[cerkev spreobrnitve sv. Pavla, Vrhnika]] ° * [[cerkev sv. Janeza Krstnika, Suha]] ° * [[Chryslerjeva stolpnica]] ° * [[Črepinja (zgradba)|Črepinja]] ° * [[dača]] ° * [[dvorec Črnelo]] ° * [[dvorec Lanthieri]] ° * [[dvorec Novo Celje]] ° * [[Empire State Building]] ° * [[Flatiron Building]] ° * [[grad Lemberg pri Novi Cerkvi]] ° * [[grad Ormož]] ° * [[grad Trosky]] ° * [[hidroelektrarna Bistra]] ° * [[Hribarjeva vila]] ° * [[jedrska elektrarna Zwentendorf]] ° * [[jez Hoda Afarin]] ° * [[Kamniti most, Škofja Loka]] ° * [[Kanomeljske klavže]] ° * [[Kristalna palača, Ljubljana]] ° * [[Lavrenčičeva hiša]] ° * [[letališče Ajševica]] * [[mednarodno letališče Larnaka]] ° * [[mednarodno letališče Los Angeles]] ° * [[most SNP]] ° * [[Oravski grad]] ° * [[Øresundski most]] ° * [[palača Lucerna]] ° * [[Pentagon (stavba)]] ° * [[Pirnatova vila]] ° * [[Poševni stolp v Pisi]] ° * [[predor na Jadran]] ° * [[predor pod Rokavskim prelivom]] ° * [[Putrihove klavže]] ° * [[Rakušev mlin]] ° * [[Rimska nekropola, Šempeter v Savinjski dolini|rimska nekropola v Šempetru]] ° * [[Seikan]] ° * [[skladišče idrijskega rudnika, Vrhnika]] ° * [[stadion Wembley (1923)]] ° * [[Stari grad, Varaždin]] ° * [[stavba madžarskega parlamenta]] ° * [[steber zmage v osamosvojitveni vojni]] ° * [[Šlajmerjev dom]] ° * [[Tokaido Šinkansen]] ° * [[vila Vipolže]] ° * [[Vjesnikova stolpnica]] ° * [[vodni stolp]] ° * [[Vodni stolp, Celje]] ° * [[Vodni stolp, Muta]] ° * [[Vodovodni stolp, Brežice]] ° * [[Vodovodni stolp, Kranj]] ° * [[World Trade Center]] * [[Zapornica na Ljubljanici]] ° * [[Zmajski most]] ° * [[Železne dveri (dvorec)]] ° }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Zgodovina in politika |style = border-top: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[afera Iran-Contra]] * [[afera Lewinsky]] * [[afera Watergate]] * [[ANZUS]] ° * [[arbitraža za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško]] ° * [[Atlantska listina]] * [[balonarska nesreča na Ljubljanskem barju (2012)]] ° * [[blejski sporazum (1938)]] ° * [[Blutorden]] * [[Britanska Indija]] * [[dan neodvisnosti Ukrajine]] ° * [[dinastija Han]] ° * [[državni sekretar Republike Slovenije]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[eksplozija v Halifaxu (1917)]] ° * [[Fatah]] * [[Frobergov upor]] ° * [[Haliaetum]] * [[holokavst]] * [[kancler Nemčije]] ° * [[koncentracijsko taborišče Mauthausen]] * [[legenda o nožu v hrbet]] ° * [[let 105 Britannia Airways]] ° * [[let 5055 LOT Polish Airlines]] ° * [[let 802/6 British Eagle International Airlines]] ° * [[Malijski imperij]] ° * [[Mednarodna komisija za kitolov]] ° * [[Mednarodna konvencija o ureditvi kitolova]] ° * [[Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike]] ° * [[Mongolsko cesarstvo]] ° * [[oboroževalna tekma]] ° * [[odlok 770]] ° * [[Pisateljska ustava]] ° * [[piščančji davek]] ° * [[pivniški puč]] ° * [[pogodba o Danski zahodni Indiji]] ° * [[poskus atentata na Donalda Trumpa]] ° * [[protesti v Sloveniji (2012–2013)]] ° * [[protikorupcijski protesti v Srbiji (2024–2025)]] ° * [[referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] ° * [[referendum o zagonu jedrske elektrarne Zwentendorf]] ° * [[Sevreška mirovna pogodba]] * [[sistem Pogodbe o Antarktiki]] ° * [[Skupnost narodov]] * [[stohastični terorizem]] ° * [[strmoglavljenje letala USAF CT-43 na Hrvaškem (1996)]] ° * [[Svet baltskih držav]] ° * [[trojni pakt]] * [[velika gospodarska kriza]] ° * [[veliki londonski požar]] ° * [[Versajska mirovna pogodba]] * [[vesoljska tekma]] ° * [[veto]] ° * [[železniška nesreča v Zagrebu (1974)]] |list2 = {{Navpolje|child |evenodd = swap |basestyle = background: #8CAED8; color: white; |group1 = Politiki in<br>zgodovinske<br>osebnosti |list1 = * [[Albert I. Monaški]] * [[Hejdar Alijev|Alijev, Hejdar]] ° * [[Agatha Barbara|Barbara, Agatha]] ° * [[Menahem Begin|Begin, Menahem]] * [[Alfonso de Borbón y Borbón|Borbón y Borbón, Alfonso de]] ° * [[Leonid Brežnjev|Brežnjev, Leonid]] * [[Hans Cramer|Cramer, Hans]] * [[Edvard VIII. Britanski]] * [[Giovanni dalle Bande Nere]] * [[Alexander Meigs Haig mlajši|Haig, Alexander M. ml.]] * [[Kamala Harris|Harris, Kamala]] ° * [[Slika:Cscr-featured.svg|10px]] [[Boris Johnson|Johnson, Boris]] * [[Jurij V. Britanski]] * [[Krištof Kolumb|Kolumb, Krištof]] * [[Sándor Mikola|Mikola, Sándor]] * [[Francisco Macías Nguema|Macías Nguema, Francisco]] ° * [[Teodoro Obiang Nguema Mbasogo|Obiang, Teodoro]] ° * [[Daniel Ortega|Ortega, Daniel]] * [[Mohamed Reza Pahlavi|Pahlavi, Mohamed Reza]] * [[Jacques de la Palice|Palice, Jacques de la]] * [[Olof Palme|Palme, Olof]] * [[Józef Piłsudski|Piłsudski, Józef]] ° * [[Emilia Plater|Plater, Emilia]] ° * [[Achille Starace|Starace, Achille]] * [[Alfredo Stroessner|Stroessner, Alfredo]] * [[Lech Wałęsa|Wałęsa, Lech]] ° * [[Alfred I. zu Windisch-Graetz|Windisch-Graetz, Alfred I. zu]] |group2=Letni<br/>pregledi |list2= * [[1980]] * [[1981]] * [[1982]] * [[2007]] * [[2008]] * [[2009]] * [[2010]] * [[2011]] * [[2012]] * [[2013]] * [[2014]] * [[2015]] * [[2016]] ° * [[2017]] ° * [[2018]] * [[2019]] ° * [[2020]] * [[2021]] ° * [[2022]] * [[2023]] * [[2024]] * [[2025]] ° }} }} {{Navpolje |name = Uporabnik:Yerpo |image = |state = collapsed |title = Drugo |style = border-top: 1px darkblue solid; border-bottom: 1px darkblue solid; border-left: 1px darkblue solid; border-right: 1px darkblue solid; |basestyle = background: #8CAED8; color: white |listclass = hlist |liststyle = text-align:left |list1 = * [[alkopop]] ° * [[Amazon.com]] ° * [[Ameriški urad za statistiko]] ° * [[ASML Holding]] ° * [[Balloonfest '86]] ° * [[Betteridgeov zakon]] ° * [[biofumigacija]] ° * [[Boeing]] ° * [[Britanska knjižnica]] ° * [[CiNii]] ° * [[Cinkarna Celje]] * [[Delo (časopis)|''Delo'' (časopis)]] * ''[[elefteria i tanatos]]'' ° * [[Erazmova nagrada]] ° * [[Francoska narodna knjižnica]] ° * [[Gemeinsame Normdatei]] ° * [[gnojilo]] ° * ''[[The Guardian|Guardian, The]]'' ° * [[hamburger]] ° * [[hitra hrana]] ° * [[inteligentni načrt]] ° * [[Internet Archive]] ° * [[ISO 4]] ° * [[JSTOR]] ° * [[kangina]] ° * [[Karpowership]] ° * [[kmetijstvo]] * [[Kongresna knjižnica]] ° * [[kontrola zračnega prometa]] ° * [[Kraljeva kanadska vojna mornarica]] ° * [[kravata]] ° * [[kumis]] ° * [[laž]] ° * [[Library of Congress Control Number]] ° * [[mărțișor]] ° * [[mladoletnik]] * [[množično občilo]] ° * [[možje v črnem]] ° * [[mrežni marketing]] * [[načelo KISS]] * [[naravna katastrofa]] ° * [[Narodna knjižnica Češke republike]] ° * [[Netscape]] * [[Nobelova nagrada]] * [[Nobelov sklad]] ° * [[normativna kontrola]] ° * [[Odbor za svetovno dediščino]] ° * [[Očistimo Slovenijo 2012]] ° * [[Očistimo Slovenijo v enem dnevu!]] * [[poklicna rokoborba]] ° * [[poletne olimpijske igre 1956]] * [[požar]] * [[prometna konica]] ° * [[red za izredne zasluge (Slovenija)]] ° * [[registracija zrakoplova]] ° * [[revščina]] ° * [[riški črni balzam]] ° * [[sadovnjak]] ° * [[Saule]] ° * [[skrčflacija]] ° * [[Slovaška narodna knjižnica]] ° * ''[[Slovenika]]'' ° * [[Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini]] ° * [[stric Sam]] ° * [[sunitizem]] ° * [[suši]] ° * [[Svetovna razstava]] ° * [[svoboda panorame]] ° * [[šiitizem]] * [[temeljno živilo]] ° * [[Univerzitetna knjižnica v Bratislavi]] ° * [[Večer (časopis)|''Večer'' (časopis)]] ° * [[vesoljski sprehod]] ° * [[vesoljski turizem]] ° * [[visoške piramide]] * ''[[The Washington Post|Washington Post, The]]'' ° * [[WikiLeaks]] * ''[[Wired]]'' ° * [[Yahoo!]] ° * [[zastava Japonske]] ° * [[zastava Kenije]] ° * [[zastava Mozambika]] ° * [[Zimske olimpijske igre 2014]] * [[Zlatarna Celje]] ° * [[zmaj]] ° * [[znak evra]] ° * [[zombi]] ° * [[živina]] ° |group2=Biografije - razno |list2= * [[Alena Aladava|Aladava, Alena]] ° * [[Janez Aljančič|Aljančič, Janez]] ° * [[Mary Anderson (izumiteljica)|Anderson, Mary (izumiteljica)]] ° * [[Neil Armstrong|Armstrong, Neil]] * [[Jolanda Batagelj|Batagelj, Jolanda]] * [[Anthony Blunt|Blunt, Anthony]] * [[Lara Bohinc|Bohinc, Lara]] ° * [[Drago Bregar|Bregar, Drago]] * [[Nataša Briški|Briški, Nataša]] ° * [[Josephine Cochrane|Cochrane, Josephine]] ° * [[Irma Čremošnik|Čremošnik, Irma]] ° * [[Borka Dragojević-Josifovska|Dragojević-Josifovska, Borka]] ° * [[Anthony Fokker|Fokker, Anthony]] * [[Henry Ford|Ford, Henry]] * [[Olga Franko|Franko, Olga]] ° * [[Nona Gaprindašvili|Gaprindašvili, Nona]] ° * [[Sarah E. Goode|Goode, Sarah E.]] ° * [[Sabiha Gökçen|Gökçen, Sabiha]] ° * [[Bruno Gröning|Gröning, Bruno]] * [[Živa Gruden|Gruden, Živa]] ° * [[James Hargest|Hargest, James]] * [[Antonín Hájek|Hájek, Antonín]] ° * [[Beti Hohler|Hohler, Beti]] ° * [[Enver Hoxha|Hoxha, Enver]] * [[Evgenija Hribar|Hribar, Evgenija]] ° * [[Aleksander Kamenik|Kamenik, Aleksander]] * [[Šavarš Karapetjan|Karapetjan, Šavarš]] ° * [[Julian Kenda|Kenda, Julian]] ° * [[Bojan Kmecl|Kmecl, Bojan]] ° * [[Charles Lindbergh|Lindbergh, Charles]] ° * [[Anka Makovec|Makovec, Anka]] ° * [[Bronisław Malinowski|Malinowski, Bronisław]] * [[Katarina Marinič|Marinič, Katarina]] ° * [[Oscar Niemeyer|Niemeyer, Oscar]] ° * [[Franc Oderlap|Oderlap, Franc]] * [[Henry Oldenburg|Oldenburg, Henry]] ° * [[Mungo Park|Park, Mungo]] * [[Renzo Piano|Piano, Renzo]] ° * [[Eddie Rickenbacker|Rickenbacker, Eddie]] * [[Zlata Rodošek|Rodošek, Zlata]] * [[Ana Roš|Roš, Ana]] ° * [[Denis de Sallo|Sallo, Denis de]] ° * [[Alexandre de Serpa Pinto|Serpa Pinto, Alexandre de]] * [[Henry Morton Stanley|Stanley, Henry M.]] * [[Filip Supančič|Supančič, Filip]] ° * [[Aaron Swartz|Swartz, Aaron]] ° * [[Silvester Škerl|Škerl, Silvester]] ° * [[Uroš Škerl Kramberger|Škerl Kramberger, Uroš]] ° * [[Albin Tahiri|Tahiri, Albin]] ° * [[Tadeusz Tański|Tański, Tadeusz]] ° * [[Pavel Turner|Turner, Pavel]] ° * [[Antonio de Ulloa|Ulloa, Antonio de]] * [[Sunita Williams|Williams, Sunita]] ° * [[Dunja Zdouc|Zdouc, Dunja]] ° |group3=Wikimedia |list3= {{Navpolje|child |evenodd = swap |style = border: 0px |basestyle = background: #8CAED8; color: white |list1 = * [[Angleška Wikipedija]] ° * [[Fundacija Wikimedia]] * [[MediaWiki]] ° * [[Portal:Biologija]] ° * [[Slovenska Wikipedija]] * [[Wiki Loves Monuments]] ° * [[Wikimania]] * [[Wikipodatki]] ° * [[Wikipotovanje]] * [[Wikivrste]] ° |group2=Pravila,<br/>smernice in<br/>navodila |list2=* [[Wikipedija:Avtorske pravice]] * [[Wikipedija:Dokumentacija predloge]] ° * [[Wikipedija:Imenski prostor]] ° * [[Wikipedija:Imenski prostor predlog]] ° * [[Wikipedija:Konflikt interesov]] ° * [[Wikipedija:Kulturna dediščina Slovenije]] ° * [[Wikipedija:Logotipi]] ° * [[Wikipedija:Medjezikovne povezave]] * [[Pomoč:Navzkrižje urejanj]] ° * [[Wikipedija:Oznaka avtorskih pravic slike]] ° * [[Wikipedija:Pravila blokiranja]] * [[Wikipedija:Pravila brisanja]] * [[Wikipedija:Slovarček izrazov]] ° * [[Wikipedija:WikiProjekt Taksonomija/Uporaba taksonomskih predlog]] ° * [[Wikipedija:Zunanja uporaba wikipedijskih prispevkov]] * [[Wikipedija:Zunanje povezave]] ° |group3=Predloge |list3=* [[Predloga:Dlib|Dlib]] ° * [[Predloga:Infopolje ESČP|Infopolje ESČP]] ° * [[Predloga:Infopolje Zgradba|Infopolje Zgradba]] ° * [[Predloga:Nuwp|Nuwp]] ° * [[Predloga:Pravila in smernice|Pravila in smernice]] ° * [[Predloga:SloBio|SloBio]] ° * [[Predloga:Zoologija|Zoologija]] ° * [[Predloga:Zuwp|Zuwp]] ° }} }} {{userpage}} |valign="top"| {| cellspacing="0" cellpadding="0" style="background:#FFFFFF; border: 1px darkblue solid; float:right; clear:both;" |-- bgcolor="#8CAED8" | align=center | '''[[Wikipedija:Babilon|Babilon]]''' |--- | {{user sl}} |--- | {{user en-3}} |--- | {{user it-1}} |--- | {{user de-1}} |--- | {{user hr-2}} |--- | {{user sr-2}} |-- | {{uporabnik moški}} |-- | {{Uporabnik IČ|48 }} |-- |{{Uporabnik IS|[[:Kategorija:Izbrane slike (Yerpo)|41]]}} |-- |{{Uporabnik Ste vedeli|[[Uporabnik:Yerpo/DYK|400]]}} |-- |{{userbox|#FFEA74|#FFEA74|[[Slika:Nuvola apps amarok.png|50px]]|Uporabnik je '''[[Wikipedija:Stik z nami|predstavnik za stike z javnostjo]]''' v skupnosti slovenskih wikipedistov.}} |-- |{{Uporabnik VRT-Wiki}} |-- | {| cellspacing="0" style="width: 240px; background: #00BFFF; margin-left:1px;" | style="width: 27px; height: 27px; background: #00BFFF;" text-align: center; font-size: 13.5pt" | [[Slika:Police man ganson.svg|50px]] | style="font-size: 8pt; padding: 4pt; line-height: 1.25em;" |Uporabnik redno patruljira po [[Posebno:Recentchanges|seznamu zadnjih sprememb]] na slovenski Wikipediji.</tr></td> |} |-- | {{uporabnik admin}} |-- | {{uporabnik birokrat}} |-- | {{Uporabnik upravljalec bota|Botopol|Python (programski jezik){{!}}Python}} |-- | {{Uporabnik WikiProjekt Taksonomija}} |-- | {{Uporabnik WPMed}} |-- | {{Uporabnik WP1000}} |-- |{{userbox|#A6A6A6|white|[[Slika:Wikimedia-logo.svg|35px]]|Uporabnik prispeva tudi na [[Meta:User:Yerpo|Meti]], v [[Commons:User:Yerpo|Zbirki]], [[:d:User:Yerpo|Wikipodatkih]] in [[:en:User:Yerpo|angleški Wikipediji]].}} |} |} __NOTOC__ [[de:Benutzer:Yerpo]] [[en:User:Yerpo]] [[hr:Suradnik:Yerpo]] [[it:Utente:Yerpo]] 21g9dfbvnip7cmpvqkm7mmcwh6wb6cw Uporabniški pogovor:Yerpo 3 126800 6659666 6658487 2026-04-14T12:40:44Z ~2026-22704-48 258185 /* Želeni članki */ nov razdelek 6659666 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) 8kg0gx74t5qxjfgfj3jlzq61ymvt1hk 6659668 6659666 2026-04-14T12:43:30Z Yerpo 8417 /* Želeni članki */ odg 6659668 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 14. april 2026 (CEST) h5bd0a0abhdxn4zswcdvnoa8xa19w2d 6659674 6659668 2026-04-14T12:53:02Z ~2026-22704-48 258185 /* Želeni članki */ 6659674 wikitext text/x-wiki {{Uporabnik:Yerpo/Glava}} {| style="float:right; background:#FFFFFF;" |{{Uporabnik:Yerpo/Arhiva}} |- | style="align:right" | __TOC__ |} {| class="wikitable" style="border: 1px solid #ccc;" |- | style="padding:10px; text-align:center; background:#efefff; margin-top: 1em;" | * '''Želim, da so moji pogovori zbrani na enem mestu, zato bom na vprašanja odgovarjal ''tukaj''.'''<br/> <small>Da se prepričate, ali sem odgovoril, to stran redno preverjajte ali jo dodajte na svoj spisek nadzorov.</small> * '''I want my discussions gathered in one place, so I'll answer to all the questions ''here''.'''<br/> <small>To make sure I have answered to your query, check this page often or add it to your watchlist.</small> |- | style="padding:10px; text-align:center;" | '''[[Uporabnik:Yerpo/Brisanje|ZAKAJ JE BIL MOJ PRISPEVEK BRISAN?]]'''<br> <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Če me želiš vprašati, zakaj sem brisal/razveljavil tvoj prispevek, prosim najprej preberi zgornje namige.<br/>Na vprašanja z enim od tam naštetih odgovorov bom v najboljšem primeru odgovoril s ponovno napotitvijo na to stran.</div> Za vse drugo: <span class="plainlinks">'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:Yerpo&action=edit&section=new PUSTI SPOROČILO / LEAVE A MESSAGE]''' [[slika:Mail-message-new.svg|30px]] <div style="font-size:10px; line-height:1.2;">Na pogovornih straneh, vključno s to stranjo, se tikamo, tako da kar pogumno.</div> |} <!-- NOVI KOMENTARJI GREDO NA DNO STRANI --> == botopol#nh == [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Igor_Grdina&diff=prev&oldid=6579569 Tu je narobe popravilo] (opis popravka: izogib preusmeritvi predloge). Vsaj mislim tako. Saj {{t|sklici}} še vedno deluje prav, ni pa v pravem razdelku {{snd}} v §Opombe je, ko bi morala biti v §Sklici / Reference et all čikabuba press. Za razdelek §Opombe se rabi sedaj {{t|seznam opomb}}. Oh, kako znamo komplicirat. [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 13:57, 7. januar 2026 (CET) :Funckionalno je prav, je imelo pa res poglavje narobe naslov. Hvala za popravek. {{tl|Opombe}} je samo preusmeritev na {{tl|Sklici}}, zato sem poenotil. Ko ne bo več nobene križem uporabe, lahko spremenim, da bo preusmeritev vodila raje na {{tl|seznam opomb}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:52, 7. januar 2026 (CET) :: Odlično. Še eno sem ravno našel, vendar moram prej definirati vprašanje, da ne udarim kakšno cvetko. Bom sporočil. Saj veš, napetost raste. Za kaj ]e? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 01:34, 14. januar 2026 (CET) == Kranjska kuščarica == Rabim nasvet biologa. Ali je [[Kranjska kuščarica]] (Zootoca vivipara carniolica, prej Lacerta vivipara var. carniolica) ista kot [[:en:Zootoca carniolica]]? Tudi slika moje [[Živorodna kuščarica|živorodne kuščarice]] je umeščena v Zbirki v Category:Zootoca carniolica in 2023 preimenovana v [[:File:Zootoca carniolica sl.jpg]]. Če mi lahko pomagaš razvozlati, preden se lotim obeh člankov. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:16, 8. januar 2026 (CET) :Ja, zgleda so kranjsko kuščarico iz podvrste živorodne kuščarice povzdignili v samostojno vrsto. Bom še vprašal eksperte v službi za vsak slučaj, ampak kot razberem, v Sloveniji živi samo kranjska, zato na tvoji sliki ne more biti živorodna. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 19:58, 8. januar 2026 (CET) :: Zanimivo. Po svoje. Vlečem nekako analogijo med biologijo in astronomijo. V tem zgledu, kot pravi Jernej, je bila točno ta podvrsta povzdignjena, nedavno tega pa je bilo v astronomiji telo točno določenega razreda – planetov, !povzdignjeno v pritlikavi planet. Govorim, seveda, o Plutonu. Znanost gre naprej. Sprijaznimo se. Napredku se je nemogoče upreti, če parafraziram znano krilatico iz Zvezdnih stez. Sam – osebno pričakujem velik napredek na področju globalne (globalne v smislu osončja, lokalnega planetarnega sistema, ...). Ne samo na pojem Planet X, ampak tudi Zvezda 1. Za zvezdo 0 se v tem sotvarju tretira Zvezda 0, torej Sonce. Kolika je bila verjetnost pred odkritjem eksoplanetov, da so ljudje smatrali to predvidevanje zgolj kot psevdoznanost, znanstveno fantastiko al'kajyazvemkayshe'. To je noro. Sam sem pred leti ustvaril 'plakat' v barvah na pavsu kar ohhooooho velike velikosti Osončja. {Zemlja je cca. velikosti 1/2 kovanca za 1€ na tej skali}. Če bi želel biti na tekočem, bi se mi nabralo kar nekaj takšnih pavsov. Res je vse skupaj zaenkrat porkamotoristično. V vesolju je Osočje zanenarljivo majhno, njegov plakat take vrste v kakšni dnevni sobi kar pride do izraza. Kar vodi mogoče do planetnega atlasa in navsezadnje do njegove žepne različice. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:01, 14. januar 2026 (CET) == [[Naser bin Radan]] == Zdravo! O saudskem superstoletniku še nisem našel novice v zahodnih medijih, vendar so pisali o njem veliki arabski in nekateri indijski mediji, čeprav med novicami največje arabske televizije Al Jazeera ne najdem podatkov. Imam pa eno idejo: kaj bi bilo, če bi prepisali članek, da je bila novica razširjena v arabskem svetu, ampak ni bila potrjena? Glej na primer: [[:en:Le Loyon]]. {{ping|XJaM}}, {{ping|Janezdrilc}}, {{ping|Upwinxp}} Lp, [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 08:43, 15. januar 2026 (CET) == Avtomobili == Dragi Yerpo! Neki tuji Wikipedist mi je pisal, naj bi postavil v slovenščini stran [https://en.wikipedia.org/wiki/Donkervoort] za avtomobile Donkervoort. Opazil je namreč, da urejam strani v slovenščini. Vidim, da je ta stran napisana že v 77 jezikih. Pri tebi pa sem opazil, da imaš med svojimi urejanji tudi "tehniko". Jaz pa se na te tehnične zadeve prav nič ne razumem; obenem pa sedaj urejujem tudi stran nekega pravoslavnega škofa in svetnika [[Nikolaj Velimirović|Nikolaja Velimirovića]]; to področje je malo bliže moji stroki. To pa je precej zahtevno in zapleteno delo, ki ga ne bi rad opustil. Če moreš, daj tistemu fanatiku ustrezi, saj pravi, da je strastno navdušen nad avtomobili. Hvala že vnaprej za prijaznost. --[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 19:30, 15. februar 2026 (CET) :{{ping|Stebunik}} naj da predlog na [[Wikipedija:Želeni članki]], avtomobili tudi meni niso ravno blizu. Običajno je vzgib za take prošnje sicer promoviranje podjetja, kjer je ta wikipedist zaposlen. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 20:04, 15. februar 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]], @[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]: Mi lahko sporočita uporabniška imena pošiljateljev teh emailov? Sledim enemu izmed znanih dolgotrajnih vandalov in je verjetno povezan, ker sem danes zaklenil že par takih računov ... Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:03, 9. marec 2026 (CET) == Frlec itd. == Boris Frlec vs. Andrej Marinc: s čim je Erardo Galbi "dokazal" da je Marinc umrl 8. septembra, ko je bila vest objavljena zaradi s strani svojcev vložene osmrtnice na Delo, od koder se je razširila oz. zakaj ga pustiš "pri miru", podobno ni bil javno objavljen datum smrti pri Miklavžu Grabnarju in Mihi Jancu razen na WP (enako kot pri Marincu 6. 9.), pa si to pustil. Imaš kakšne dodatne kriterije, ki jih ne poznam, ali morda dvojna merila? [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 14:53, 19. februar 2026 (CET) :Imam predvsem omejeno kapaciteto spremljanja zbirke {{NUMBEROFARTICLES}} člankov. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 16:51, 19. februar 2026 (CET) ::Dokaj prozoren izgovor, vsaj glede Grabnarja in Janca... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 15:32, 20. februar 2026 (CET) :::Dokaj vseeno mi je, kaj se tebi zdi, da je to. Namigovanje na dvojna merila bi bilo utemeljeno kvečjemu, če bi po dodatku datuma jaz kaj počel v tistih člankih, tako je pa čisto natolcevanje. Drugič se prosim vdrži takih nekonstruktivnih komentarjev. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:39, 20. februar 2026 (CET) ::::Saj ravno odsotnost reakcije je lahko enako zgovorna, kot je admin. poseg; osebno ne verjamem, da bi ti ušla smrt znanega biologa in kaj je bilo napisano pri njem: detajlen opis bolezni in vzrokov smrti, kot ga nisem zasledil kjerkoli doslej na naši WP; očitno torej lahko ta nadomesti javno objavljen vir glede točnih podatkov o smrti, ki ga v tem primeru oz. obeh omenjenih pač ni bilo. Na srečo sem med redkimi, ki še spremljajo tiskane medije, predvsem Delo, ki je še zmeraj referenčno glede osmrtnic. Tako upam, da ne boš več posegal v Frleca, ko je končno znan njegov resnični datum smrti. Včasih namreč tudi napačne ali pomanjkljive objave lahko spodbudijo svojce, da napišejo pravilen podatek. Tako je bilo že večkrat, tudi pri Marincu in Frlecu... [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 22:32, 21. februar 2026 (CET) :::::Še enkrat: nehaj natolcevati. [[Wikipedija:Predpostavimo dobronamernost]]. Po [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja]] pa "detajlen opis bolezni in vzrokov smrti" vsekakor ne more nadomestiti primernega vira. Če te osrečuje, sem zdaj odstranil nereferencirani podatek pri Grabnarju - kar sem bil dolžan storiti ravno toliko kot ti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 23:11, 21. februar 2026 (CET) ::::::To me nikakor ne osrečuje, saj je Grabnar zdaj ostal brez vsakih podatkov o smrti. Osebno se prepričan, da so bili vsi navedeni podatki pri Grabnarju verodostojni in ne samo pri njem, tudi pri Marincu, Jancu in še kom. Da bi se dalo to navajanje uvrstiti v "izvirno raziskovanje", je potrebna velika strogost oz. prestrogo tolmačenje tega pravila, saj so tudi moji seznami s tega vidika izvirni. Kot sem že večkrat poudaril, je do uradnih podatkov o smrti, če niso javno objavljeni s strani svojcev, zaradi (dosti prestrogega) zakona o varstvu osebnih podatkov praktično nemogoče priti in je včasih WP sploh EDINI vir, kjer so javno objavljeni - in to bi bilo treba tolerirati (čeprav z neko "varnostno" opombo, da gre pač za ne dokončno ali pa nasploh nepreverjen podatek). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 16:49, 22. februar 2026 (CET) :::::::Za tak odmik od temeljnih smernic projekta ([[WP:BIO]]/[[WP:BŽO]], [[WP:BIR]]) bi rabil res trden konsenz skupnosti. Ki ga nimaš. In to z dobrim razlogom - res ne moremo prevzeti odgovornosti za razločevanje med verodostojnimi podatki in potegavščinami ali izmišljotinami pri zanašanju na podatke, ki niso nikjer objavljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 17:05, 22. februar 2026 (CET) ::::::::Prepustite to meni, ker se s takimi podatki profesionalno ukvarjam (v službi) in znam razločevati verodostojne podatke od "potegavščin". Pri Grabnarju je bila objava smrti in kako je do nje prišlo, npr. še isti dan, 24. decembra. Konsenz bom dobil z dobrim razlogom, če bo "skupnost" soočena z mojimi argumenti. Obstaja sicer majhna verjetnost, da bi kdo objavil smrtne podatke v kakšnem nekrologu, na katerega bi se lahko sklicevali kot vir, a je malo verjetno in tudi, da jih ne bi jih dobil iz kakšnega drugega vira kot z Wikipedije ali pa "neposredno" od svojcev, ki so svoje že objavili tukaj. Težko si predstavljam, da bi se kdo šel "potegavščine" s smrtjo nekoga. Nekrolog je bil v tem primeru objavljen okoli novega leta, že po pogrebu, žal brez datumov. Če bi bilo tako lahko priti do "pravih/resničnih"=uradnih podatkov, tega zdaj ne bi pisal, pa žal ni, glede na veljavno zakonodajo namreč popolnoma onemogočeno, kar pomeni, da ne bo NIKOLI moglo pisati nič o tem. Kot sem že omenil, je bolje, da piše podatek, ki ni popolnoma zanesljiv/preverljiv, kot pa nič, seveda z opombo, da gre za nepreverjen podatek, ker se ga seveda lahko še popravi, če kdo navede kakšen vir, ki se lahko še pojavi, a kot rečeno, je to malo verjetno. Opazil sem, skratka, da je prišlo do trenda, ko svojci, brez "izvirnega raziskovanja", ampak na podlagi avtentične (nepostredne) vednosti kaj napišejo. To jim je treba priznati in upoštevati, če se podatki skladajo z ostalimi javnimi objavami, ki jih vsakodnevno spremljam. Smernice projekta niso predvidele naših razmer in dejstva, da svojci pogosto "skrivajo" podatke pred javnostjo, nekateri pa jih objavijo samo na WP. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 23:03, 22. februar 2026 (CET) :::::::::Ne bomo prepuščali tega tebi, ne. Ne spremljaš člankov in ne predstavljaš si, česa vse so ljudje sposobni na internetu. Pa niti ni važno samo, koliko lahko verjamemo nekemu anonimu pri tej konkretni trditvi o Miklavžu Grabnarju, ampak gre tudi za širši problem - da s tem razvodenimo temeljne smernice projekta in damo potuho drugim za vnašanje vsega možnega. Zato ne bomo pisali vprašajčkov in opomb in podobnega smetja v članke, ampak bomo pač počakali, da kak resen vir objavi datum. Če ne bo tako točnega podatka, pa tudi ne bo konec sveta. Pojdi iskat konsenz [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]], če se ti zdijo tvoji argumenti tako dobri, dokler ga nimaš, se boš pa držal pravil. Ali pa si najdi kak drug hobi projekt. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 06:56, 23. februar 2026 (CET) :::::::::: {{ping|&#126;2026-10289-3}} stran o Borisu Frlecu na [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025250/ Slovenski biografiji] (kjer je še vedno predstavljen kot živeča oseba) na dnu ponuja povezavo »posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine«. Če razpolagaš z javnosti nedostopnimi, a verodostojnimi in preverljivimi podatki, lahko datum smrti sporočiš njim – ne vem, kakšno uredniško politiko imajo oni. Ko/če bo datum objavljen pri njih, pa bo to tudi verodostojna podlaga za vpis v Wikipedijo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:34, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::Ko se v moji službi dogovorimo o tem, kako bomo neposredno komunicirali z Biblioteko SAZU, domnevam, da kmalu, jim bom posredoval tudi ta podatek, vendar vas moram opozoriti, da bo vir tega podatka ostal isti - objava v osmrtnici, ki sem jo že navedel kot vir in sem jo videl prav jaz v Delu. To je ta paradoks, ki se ga očitno ne zavedate dobro. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-10289-3|&#126;2026-10289-3]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-10289-3|pogovor]]) 11:40, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::: Ni paradoks, le drugačna pravila. Domnevam, da ima Slovenska biografija sprejeto proceduro preverjanja verodostojnosti podatkov in jamči, da je objavljene podatke preverila, ne le verjela nekomu na besedo. Wikipedija tega nima, zato velja pravilo, da se sme objavljati samo podatke, ki jih je že objavil priznan izdajatelj. Glej [[Wikipedija:Preverljivost]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:51, 23. februar 2026 (CET) ::::::::::::Sem hotel isto reči - če razumemo in upoštevamo smernico [[Wikipedija:Preverljivost]], ni nobenega paradoksa. Pri vprašanju verodostojnosti nekega podatka zanašanje na uredniško presojo uredništva Slovenske biografije - ok, zanašanje na osebno presojo nekega wikipedista - ni ok. Tako preprosto je to. Vsekakor pa pozdravljam iniciativo za objavo v zanesljivem viru, iz katerega lahko črpamo. To je najbolj trajen in edini sprejemljiv način. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 12:58, 23. februar 2026 (CET) :::::::::::::Edini zanesljiv vir so v primeru podatkov o smrti neke osebnosti uradne evidence (imajo jih upravne enote oz. MNZ), za katere moram žal ponovno povedati, da so NEDOSTOPNE za javnost zaradi Zakona o varstvu osebnih podatkov. Že 15 let, odkar sem zaposlen pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, nenehno opozarjam, da bi bilo to nujno potrebno urediti, žal pa doslej ni bilo posluha za to in nič ne kaže, da v bližnji prihodnosti tudi bo, ker je tudi naša pravna služba opozorila, da bi šlo v najboljšem primeru za izredno zapleten in mukotrpen postopek, v najslabšem pa bi nam na osnovi omenjenega zakona lahko prepovedali objavljati tudi že pridobljene podatke iz vprašalnikov ipd., zato si nihče ne upa prevzeti odgovornosti, če bi šlo kaj narobe, vsaj tako si jaz razlagam. :::::::::::::Zadnja leksikografska publikacija biografskega značaja, ki je pri nas izšla z uradnim preverjanjem matičnih podatkov, so Osebnosti (Mladinska knjiga, 2008), pri katerih sem sodeloval tudi sam. Pri takratni informacijski pooblaščenki (današnjio predsednici republike) smo dosegli dovoljenje za poizvedbe izrecno za ta leksikon, sicer ga ne bi mogli dokončati. Pa še tukaj so se na MNZ vsaj 1x zmotili, ko so posredovali podatke o smrti nekoga, ki je bil še živ, ker je imel podobno ime in letnico rojstva. Skratka, popolnoma zanesljivih virov ni, treba je vsakega posebej presojati z različnih vidikov in v kontekstu. Za te zadeve pa sem jaz kar dobro usposobljen, upal bi si trditi, da najbolj v tej državi, imam namreč kar dolgo kilometrino, ker se tem pač ukvarjam skoraj vsak dan in odkrijem marsikatero napako (tudi vsebinsko, v tekstu...) :::::::::::::Glede platforme Slovenska biografija pa ponavljam, kar sem tudi že kdaj napisal: gre za skupen projekt SAZU (praktično Biblioteke SAZU, ki skrbi za vnašanje na internet) in ZRC SAZU zaradi skupnih avtorskih pravic na (stari) SBL. Na Slov. biografiji so poleg njega še Primorski SBL in novi SBL, ki ga izdelujemo mi. Projekt žal nima centralnega vodstva in je dogovarjanje med obema stranema včasih težavno. Do pred kakšnim letom je bilo v navadi, da so iz Biblioteke poslali poizvedbe o smrtnih podatkih ljudi, o katerih ni bilo mogoče to izvedeti z interneta nam, vendar smo jim lahko pomagali le v redkih primerih, če smo opazili kaj v osmrtnicah (običajno Delo ali tudi kje drugje), tako kot je bilo nazadnje s Frlecem. Zdaj naj bi se delo uskladilo, da se ne bi podavajali, vendar še ni prišlo do sestanka na to temo, ga pa pričakujem relativno kmalu, ko zaključimo delo na zvezku za črko D. :::::::::::::To je vse, kar vam imam povedati, če bi na WP ostal kdaj kakšen nerefernciran podatek o smrti pa se tudi ne bi podrl svet. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-90770-6|&#126;2026-90770-6]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-90770-6|pogovor]]) 13:53, 24. februar 2026 (CET) ::::::::::::::Vse to razumem, ampak ne strinjam se, da je nedolžno vnašati nepreverljive podatke, sploh pri tako občutljivih tematikah kot so biografije ljudi, ki niso zelo javne osebnosti. Kot sem rekel, smo ljubiteljski projekt, ki ne more prevzemati odgovornosti za presojo takih zadev, niti se ne ukvarja s presojo kompetenc uporabnikov (razen po kakovosti njihovih prispevkov) zato pa obstaja temeljno pravilo o preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 24. februar 2026 (CET) == Ponovno ustvarjen članek Hummel (podjetje) - odstranjena reklama == Pozdravljen, pri ponovnem ustvarjanju članka [[Hummel (podjetje)]] sem prehitro kliknil gumb za objavo, zato nisem uspel napisati povzetka urejanja. Želel sem te samo obvestiti, da sem v celoti upošteval tvoje opozorilo glede nepristranskosti in reklame. Odstranil sem vse sezname B2B strank in komercialne opise storitev. Nova različica vsebuje zgolj nevtralna enciklopedična dejstva o globalni zgodovini znamke in njenih ključnih športnih sponzorstvih. Upam, da je članek zdaj v skladu s pravili Wikipedije. Hvala za tvoje delo in razumevanje! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 18:36, 28. februar 2026 (CET) :{{ping|Infosportilus}} Tekst sem prestavil na [[Osnutek:Hummel (podjetje)]], saj še ni primeren za objavo - namreč ne navaja niti enega neodvisnega vira, zato je vprašljiva [[Wikipedija:Odmevnost]]. Če si predstavnik podjetj, glej tudi [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:42, 28. februar 2026 (CET) ::Najprej bi rad iskreno odgovoril na tvoje opozorilo in vprašanje glede navzkrižja interesov: '''da, sem predstavnik podjetja Reakt d.o.o.''', ki je uradni regijski distributer za blagovno znamko Hummel. Ker ne želim kršiti pravil Wikipedije ali delovati netransparentno, sem tvoje opozorilo vzel resno. ::Zavedam se, da je bila prva različica članka preveč promocijska, zato sem osnutek sedaj temeljito predelal in ga očistil vseh PR elementov ter seznamov lokalnih B2B kupcev. Članek sem bistveno razširil in ga podprl z več kot '''20 neodvisnimi, mednarodnimi in akademskimi viri''', ki jasno dokazujejo globalno odmevnost podjetja (Wikipedija:Odmevnost): ::* '''Zgodovina in 100 let delovanja:''' Dodani so viri iz mednarodnih poslovnih enciklopedij, danskega nacionalnega leksikona (Lex.dk), revije Vogue in danskega državnega muzeja za oblikovanje. ::* '''Družbena odgovornost (Company Karma):''' Dodano je novo poglavje, ki s pomočjo svetovnih medijev (The Guardian, The Independent, SoccerBible) opisuje globalno odmevne projekte znamke – od zaščite afganistanskih nogometašinj in protestnih dresov za človekove pravice v Katarju, do podpore amputirancem v Sierri Leone. ::* '''LykkeLiga:''' Odmevnost te lige za otroke z Downovim sindromom in vlogo Hummela sta zdaj referencirana direktno preko Evropske rokometne zveze (EHF) in akademske raziskave Univerze v Aalborgu. ::* '''Trajnost in dobavne verige:''' Okoljske in človekove zaveze so potrjene z uradnimi registri, kot sta <nowiki>''Science Based Targets initiative (SBTi)'' in mednarodni varnostni sporazum ''International Accord''</nowiki>. ::Osnutek je sedaj izključno ali pa vsaj bistveno bolj faktografski in sloni na neodvisnih zunanjih referencah. Ker sem predstavnik podjetja, te kot izkušenega administratorja vljudno prosim za pregled trenutnega stanja na strani <nowiki>[[Osnutek:Hummel (podjetje)]]</nowiki>. ::<nowiki>Prosim za povratno informacijo in mnenje ali članek sedaj ustreza strogim enciklopedičnim standardom. Vnaprej hvala za tvoj čas, pomoč in razumevanje! ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 17:40, 2. marec 2026 (CET) :::Osebno sem mnenja, da na tak način že v principu ne more nastati objektiven članek, zato bom raje prepustil pregled komu drugemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:33, 2. marec 2026 (CET) ::::Hvala za odgovor. Članek o podjetju je objavljen tudi na angleški verziji https://en.wikipedia.org/wiki/Hummel_International ::::Hkrati mislim, da sem ga vsebinsko še nekoliko nadgradil in poskušal v zadnji verziji čimbolj slediti smernicam. In seveda sem pripravljen tudi na nadaljnje popravke. V slovenski verziji je npr. objavljen članek o Adidas-u in Erimi, ki po mojem mnenju sodita v isto kategorijo. V mednarodni verziji so objavljeni članki o vseh večjih in srednje velikih proizvajalcih športne opreme: Nike, Puma, Adidas, Joma, itd., zato menim da objava (ob potrebnih popravkih) ne bi smela biti sporna. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-13629-81|&#126;2026-13629-81]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-13629-81|pogovor]]) 20:59, 2. marec 2026 (CET) :::::<nowiki>Yerpo, zgornji odgovor je moj. Spregledal sem, da nisem prijavljen. ~~~~</nowiki> [[Uporabnik:Infosportilus|Infosportilus]] ([[Uporabniški pogovor:Infosportilus|pogovor]]) 21:21, 2. marec 2026 (CET) == [[Cerkev sv. Valentina, Sabotin]] == Hoj, sem videl, da si jo označil za neaktivno. Vidim, da sicer (še) ni omenjeno, ampak med ruševinami je posvečen oltar ([https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu vir]), kar mislim da zadostuje, da se območje cerkve označi kot aktivno. Kaj praviš? Hvala in LP; '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:59, 1. marec 2026 (CET) :Oh ok, nisem se poglabljal, sem se samo ravnal po pridevniku "nekdanja". — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 18:38, 1. marec 2026 (CET) ::Ah, ni panike. Sem prilagodil, upam, da je kaj boljše. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 18:52, 1. marec 2026 (CET) == Vodeb == Hej, kompromis (ljubiteljski psihoanalitik) je meni sprejemljiva rešitev. Gospod se res navdušuje nad psihoanalizo in se mi zdi ponujena rešitev ustrezna. Hvala. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-20372-43|&#126;2026-20372-43]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-20372-43|pogovor]]) 11:26, 2. april 2026 (CEST) :Za take komentarje predlagam raje pogovorno stran članka, tu se bodo izgubili. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 11:30, 2. april 2026 (CEST) == Želeni članki == Dober dan, Nočem biti nesramen ali kaj podobnega, ampak zakaj ste razveljani mojo zadnjo spremembo članka "Želeni članki"? Dodal sem ga predvsem zato, ker je Bluey/Brina začela več člankov na drugih tujih različicah Wikipedija, zato me preseneča, da ga še vedno nima slovenski Wikipediji (prav tako se opravičujem za morebitne slovnične napake v mojem odgovoru, saj slovenščina ni moj glavni jezik). [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-22704-48|&#126;2026-22704-48]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-22704-48|pogovor]]) 14:40, 14. april 2026 (CEST) :[[Wikipedija:Dolgotrajni vandalizem/Bambifan101]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 14:43, 14. april 2026 (CEST) Počakaj, kaj? Mislim, da si me zmedel z eno. Nisem nikakor povezan z Bambifan101. Morda imava isti IP naslov, ampak nisva ista oseba (sem iz Slovaške). he4ea1705umzwtaptrswsvp9ju5tjd0 Apostolska nunciatura v Bolgariji 0 130202 6659660 5850632 2026-04-14T12:36:18Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Sofija]]; dodal [[Kategorija:Ustanove v Sofiji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6659660 wikitext text/x-wiki '''Apostolska nunciatura v Bolgariji''' je [[diplomatsko prestavništvo]] ([[veleposlaništvo]]) [[Sveti sedež|Svetega sedeža]] v [[Bolgarija|Bolgariji]], ki ima sedež v [[Sofija|Sofiji]]; ustanovljena je bila 26. septembra 1931. Trenutni [[apostolski nuncij]] je [[Luciano Suriani]]. == Seznam apostolskih nuncijev == * [[Angelo Giuseppe Roncalli]] (16. oktober 1931–12. januar 1935) * [[Mario Rizzi]] (28. februar 1991–1996) * [[Blasco Francisco Collaço]] (13. april 1996–24. maj 2000) * [[Antonio Mennini]] (8. julij 2000–6. november 2002) * [[Giuseppe Leanza]] (22. februar 2003–22. februar 2008) * [[Janusz Bolonek]] (24. maj 2008–6. december 2013) * [[Anselmo Guido Pecorari]] (25. april 2014–31. december 2021) * [[Luciano Suriani]] (13. maj 2022–''danes'') == Glej tudi == * [[seznam apostolskih nunciatur]] * [[seznam diplomatsko-konzularnih predstavništev v Bolgariji]] == Zunanje povezave == * [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dxxbg.html Catholic-hierarchy.org] {{ikona en}} {{diplomacy-stub}} {{RKC-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Apostolske nunciature|Bolgarija]] [[Kategorija:Diplomatsko-konzularna predstavništva v Bolgariji|Sveti sedež]] [[Kategorija:Ustanove v Sofiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Diplomatsko-konzularna predstavništva, ustanovljena leta 1991]] [[Kategorija:Apostolska nunciatura v Bolgariji|*]] k6d8x7aj8zqs212g5gzw97jdmq5dtph Ustavno sodišče Republike Slovenije 0 130458 6659714 6634746 2026-04-14T14:31:54Z Sporti 5955 /* Sodnice in sodniki Ustavnega sodišča: */ pos. 6659714 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Sodišče | court_name = Ustavno sodišče Republike Slovenije | native_name = | image = UstavnoSodisce-ljubljana.JPG | imagesize = | alt = | caption = | image2 = Ustavno sodišče Republike Slovenije.jpg | imagesize2 = | alt2 = | caption2 = | established = | dissolved = | jurisdiction = | coordinates = | motto = | type = | authority = | appealsto = | appealsfrom = | terms = | positions = | budget = | language = | tribunal-type = ustavno sodišče | website = | chiefjudgetitle = predsednik | chiefjudgename = [[Rok Čeferin]] | termstart = 16. december 2024 | termend = | termend2 = | chiefjudgetitle2 = | chiefjudgename2 = | termstart2 = | termend3 = | termend4 = | chiefjudgetitle3 = | chiefjudgename3 = | termstart3 = | termend5 = | termend6 = | division_map = | division_map_size = | division_map_alt = | division_caption = }} {{politika Slovenije}} '''Ustavno sodišče Republike [[Slovenija|Slovenije]]''' (US RS) je neodvisen in avtonomen državni organ, ki izvršuje ustavnosodno presojo – je najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi ter varuh ustavnosti in zakonitosti. Med njegove glavne pristojnosti sodijo ocena ustavnosti [[zakon]]ov ter ocena ustavnosti in zakonitosti drugih predpisov in odločanje o ustavnih pritožbah, s katerimi se uveljavljajo kršitve človekovih pravic s posamičnimi akti državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. V razmerju do drugih državnih organov je Ustavno sodišče samostojen in neodvisen državni organ. Njegov položaj je določen v [[Ustava Republike Slovenije|Ustavi]], podrobneje pa je opredeljen v Zakonu o Ustavnem sodišču. Svojo organizacijo in delo Ustavno sodišče ureja s poslovnikom in drugimi splošnimi akti. == Sestava == Ustavno sodišče sestavlja devet sodnic oziroma sodnikov Ustavnega sodišča, ki jih na predlog [[Predsednik Republike Slovenije|predsednika republike]] izvoli [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]]. Za ustavnega sodnika ali sodnico je lahko izvoljen državljan Republike Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj štirideset let. Ustavni sodniki so izvoljeni za dobo devetih let in ne morejo biti ponovno voljeni. Predsednico oziroma predsednika Ustavnega sodišča izvolijo ustavni sodniki izmed sebe za dobo treh let. == Pristojnosti == Večino pristojnosti Ustavnega sodišča izrecno določa že [[Ustava Republike Slovenije|Ustava]], dopušča pa, da se določijo tudi z zakonom. Med njegove glavne pristojnosti sodijo ocena ustavnosti zakonov ter ocena ustavnosti in zakonitosti drugih predpisov in odločanje o ustavnih pritožbah, s katerimi se uveljavljajo kršitve človekovih pravic s posamičnimi akti državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. == Notranja organizacija == Ustavno sodišče ima predsednico oziroma predsednika, ki ga izvolijo ustavne sodnice in ustavni sodniki izmed sebe s tajnim glasovanjem za dobo treh let. V odsotnosti ga nadomešča podpredsednica oziroma podpredsednik, ki se izvoli na enak način. Predsednik Ustavnega sodišča predstavlja Ustavno sodišče. V zadevah zunaj sodnega postopka predstavlja Ustavno sodišče v mejah svoje pristojnosti ali v mejah pooblastila predsednika tudi generalna sekretarka oziroma generalni sekretar Ustavnega sodišča. Veljavno organizacijo določata [http://www.us-rs.si/o-sodiscu/pravna-podlaga/poslovnik-ustavnega-sodisca/ Poslovnik Ustavnega sodišča] in [[Pravilnik o notranji organizaciji in pisarniškem poslovanjuhttp://www.us-rs.si/o-sodiscu/pravna-podlaga/pravilnik/|Pravilnik o notranji organizaciji in pisarniškem poslovanju]] Ustavnega sodišča. == Ustavni sodniki in sodnice Republike Slovenije == {{glavni|Seznam osebja Ustavnega sodišča Republike Slovenije}} === Sodnice in sodniki Ustavnega sodišča: === * [[Tamara Kek]], ''ustavna sodnica'' * [[Rajko Knez]], ''ustavni sodnik'' * [[Rok Svetlič]], ''ustavni sodnik'' * [[Nina Betetto]], ''ustavna sodnica'' * [[Primož Gorkič]], ''ustavni sodnik'' * [[Marko Starman]], ''ustavni sodnik'' * [[Neža Kogovšek Šalamon]], ''podpredsednica'' * [[Katja Šugman Stubbs]], ''ustavna sodnica'' * [[Rok Čeferin]], ''predsednik'' === Generalni sekretar Ustavnega sodišča === *[[Sebastian Nerad]], ''generalni sekretar'' *[[Tjaša Šorli]], ''namestnica generalnega sekretarja'' == Glej tudi == * [[seznam sodišč v Sloveniji]] * [[dan ustavnosti (Slovenija)|dan ustavnosti]] * [[seznam slovenskih pravnikov]] == Zunanje povezave == * [https://www.us-rs.si Uradna spletna stran Ustavnega sodišča Republike Slovenije] * [https://www.us-rs.si/sl/o-ustavnem-sodiscu/sodnice-in-sodniki Trenutni ustavni sodniki] {{-}} {{Ustavni sodniki Republike Slovenije}} {{Sodstvo Slovenija}} {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-pravo}} [[Kategorija:Sodišča Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Ustavno sodišče Republike Slovenije|*]] fxlf87z58q83a9nlbruhsh9ddukgc2d Seznam osebja Ustavnega sodišča Republike Slovenije 0 130460 6659707 6543255 2026-04-14T14:25:03Z Pv21 142817 /* Sodniki Ustavnega sodišča */ nova sodnika 6659707 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] osebja [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča Republike Slovenije]].''' == Predsedniki Ustavnega sodišča == # [[Peter Jambrek]] (25. april 1991 – 24. april 1994) # [[Tone Jerovšek]] (25. april 1994 – 24. april 1997) # [[Lovro Šturm]] (25. april 1997 – 30. oktober 1998) # [[Franc Testen]] (11. november 1998 – 10. november 2001) # [[Dragica Wedam Lukić]] (11. november 2001 – 10. november 2004) # [[Janez Čebulj]] (11. november 2004 – 10. november 2007) # [[Jože Tratnik]] (11. november 2007 – 10. november 2010 # [[Ernest Petrič]] (11. november 2010 – 10. november 2013) # [[Miroslav Mozetič]] (11. november 2013 – 30. oktober 2016) # [[Jadranka Sovdat]] (31. oktober 2016 – 18. december 2018) # [[Rajko Knez]] (19. december 2018 – 15. december 2021) # [[Matej Accetto]] (15. december 2021 – 13. december 2024) # [[Rok Čeferin]] (16. december 2024 – ) == Podpredsedniki Ustavnega sodišča == # [[Franc Testen]] (1994 - 1997) # [[Janez Šinkovec]] (1997 - 1998) # [[Matevž Krivic]] (1998) # [[Lojze Ude mlajši|Lojze Ude]] (1998 - 2001) # [[Janez Čebulj]] (2001 - 2004) # [[Mirjam Škrk]] (2004 - 2007) # [[Ciril Ribičič]] (2007 - 2009) # [[Miroslav Mozetič]] (2010—2013) # [[Jadranka Sovdat]] (2013—2016) # [[Etelka Korpič - Horvat]] (2016—2019) # [[Matej Accetto]] (2019 - 2021) # [[Rok Čeferin]] (15. december 2021 – 16. december 2024) # [[Neža Kogovšek Šalamon]] (16. december 2024 – ) == Sodniki Ustavnega sodišča == : ''Sodniki so razvrščeni po trajanju mandata.'' # [[Janez Šinkovec]] (25. junij 1991 – 8. januar 1998) # [[Lovro Šturm]] (25. junij 1991 – 17. december 1998) # [[Peter Jambrek]] (25. junij 1991 – 17. december 1998) # [[Anton Perenič]] (25. junij 1991 – 30. september 1992) # [[Tone Jerovšek]] (25. junij 1991 – 17. december 1998) # [[Matevž Krivic]] (25. junij 1991 – 17. december 1998) # [[Janez Snoj]] (12. februar 1992 – 31. marec 1998) # [[Lojze Ude (1936)|Lojze Ude]] (25. maj 1993 – 24. maj 2002) # [[Boštjan M. Zupančič]] (25. maj 1993 – 31. oktober 1998) # [[Franc Testen]] (25. maj 1993 – 24. maj 2002) # [[Miroslava Geč - Korošec]] (9. januar 1998 – 1. oktober 2000) # [[Dragica Wedam Lukić]] (1. april 1998 – 31. marec 2007) # [[Janez Čebulj (pravnik)|Janez Čebulj]] (31. oktober 1998 – 27. marec 2008) # [[Lojze Janko]] (31. oktober 1998 – 30. oktober 2007) # [[Mirjam Škrk]] (31. oktober 1998 – 27. marec 2008) # [[Milojka Modrijan]] (1. november 1998 – 20. november 2007) # [[Zvonko Fišer]] (18. december 1998 – 27. marec 2008) # [[Franc Grad]] (1. april 2007 – 31. januar 2008) # [[Ciril Ribičič]] (19. december 2000 – 19. december 2009) # [[Jože Tratnik]] (25. maj 2002 – 15. julij 2011) # [[Marija Krisper Kramberger]] (25. maj 2002 – 13. september 2010) # [[Miroslav Mozetič]] (31. oktober 2007 – 30. oktober 2016) # [[Marta Klampfer]] (20. november 2007 – 19. november 2016) # [[Mitja Deisinger]] (27. marec 2008 – 26. marec 2017) # [[Jasna Pogačar]] (27. marec 2008 – 26. marec 2017) # [[Jan Zobec]] (27. marec 2008 – 26. marec 2017) # [[Ernest Petrič]] (25. april 2008 – 24. april 2017) # [[Jadranka Sovdat]] (19. december 2009 – 18. december 2018) # [[Etelka Korpič-Horvat]] (28. september 2010 – 26. september 2019) # [[Dunja Jadek Pensa]] (15. julij 2011–10. november 2021) # [[Špelca Mežnar]] (31. oktober 2016–30. oktober 2025) # [[Marko Šorli]] (20. november 2016–19. november 2025) # [[Marijan Pavčnik]] (27. marec 2017–31. december 2022) # [[Matej Accetto]] (27. marec 2017–26. marec 2026) # [[Klemen Jaklič]] (27. marec 2017–26. marec 2026) # [[Rajko Knez]] (25. april 2017–danes) # [[Katja Šugman Stubbs]] (19. december 2018–danes) # [[Rok Čeferin]] (27. september 2019–danes) # [[Rok Svetlič]] (11. november 2021–danes) # [[Neža Kogovšek Šalamon]] (1. januar 2023–danes) # [[Nina Betetto]] (31. oktober 2025–danes) # [[Primož Gorkič]] (20. november 2025–danes) # [[Marko Starman]] (27. marec 2026–danes) # [[Tamara Kek]] (27. marec 2026–danes) == Sekretarji Ustavnega sodišča == # [[Milan Baškovič]] (25. junij 1991 – 28. februar 1993) # [[Janez Čebulj]] (1. maj 1993 – 30. oktober 1998) # [[Jadranka Sovdat]] (29. januar 1999 - 19. december 2009) # [[Erik Kerševan]] (1. februar 2010 – 31. julij 2012) # [[Sebastian Nerad]] (3. oktober 2012 – danes) ==Zunanje povezave== * [http://www.us-rs.si/o-sodiscu/sodniki/vsi-sodniki/ Sodniki Ustavnega sodišča od osamosvojitve Republike Slovenije 25. 6. 1991 dalje] {{Ustavni sodniki Republike Slovenije}} [[Kategorija:Ustavno sodišče Republike Slovenije]] [[Kategorija:Sodniki Ustavnega sodišča Republike Slovenije|*]] 0jp73wz3y8213szjykxoc5a8bwj8lhk Valvasorjeva knjižnica Krško 0 130922 6659636 6456103 2026-04-14T12:00:28Z Janezdrilc 3152 pos 6659636 wikitext text/x-wiki [[Slika:Valvasorjeva knjižnica Krško.JPG|thumb|right|350px|Valvasorjeva knjižnica Krško]] '''Valvasorjeva knjižnica Krško''' je osrednja [[splošna knjižnica]] s sedežem na [[Cesta krških žrtev, Krško|Cesti krških žrtev]] 26 v [[Krško|Krškem]]. Ustanovljena je bila leta [[1964]] in je skoraj 60 let domovala v delu stavbe [[Kapucinski samostan Krško|Kapucinskega samostana Krško]]. Danes je največja knjižnica v [[Posavje|Posavju]], ki ima novozgrajeno namensko načtovano poslopje in je kandidirala tudi za knjižnico leta 2023 v svetovnem merilu. Poimenovana je po slovenskem polihistorju [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], ki je v Krškem tudi umrl. Ima dislocirani enoti v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]] in na [[Senovo|Senovem]], do 31. decembra 2024 pa je delovala še enota na Vidmu v Krškem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.knjiznica-krsko.si/zaprtje-krajevne-knji%C5%BEnice-videm.html |title=Zaprtje krajevne knjižnice Videm |accessdate=2026-04-14 |date= |format= |work=Knjiznica-krsko.si }}</ref> V letu 2008 je bila na isti ulici odprta pionirska enota knjižnice. Po [[COBISS]]-u je na dan 30. decembra 2013 imela 98.287 enot gradiva. == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Katzbirke|Valvasor Library of Krško}} {{SocialLinks}} {{Splosne knjiznice Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{library-stub}} [[Kategorija:Splošne knjižnice v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanove v Krškem]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1964]] [[Kategorija:Janez Vajkard Valvasor]] [[Kategorija:Posavje]] pv48cv0rix6p8k0bo9trti2la6bigna 6659653 6659636 2026-04-14T12:28:22Z Janezdrilc 3152 /* vrh */ + tabela števil enot 6659653 wikitext text/x-wiki [[Slika:Valvasorjeva knjižnica Krško.JPG|thumb|right|350px|Valvasorjeva knjižnica Krško]] '''Valvasorjeva knjižnica Krško''' je osrednja [[splošna knjižnica]] s sedežem na [[Cesta krških žrtev, Krško|Cesti krških žrtev]] 26 v [[Krško|Krškem]]. Ustanovljena je bila leta [[1964]] in je skoraj 60 let domovala v delu stavbe [[Kapucinski samostan Krško|Kapucinskega samostana Krško]]. Danes je največja knjižnica v [[Posavje|Posavju]], ki ima novozgrajeno namensko načtovano poslopje in je kandidirala tudi za knjižnico leta 2023 v svetovnem merilu. Poimenovana je po slovenskem polihistorju [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], ki je v Krškem tudi umrl. Ima dislocirani enoti v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]] in na [[Senovo|Senovem]], do 31. decembra 2024 pa je delovala še enota na Vidmu v Krškem.<ref>{{navedi splet |url=https://www.knjiznica-krsko.si/zaprtje-krajevne-knji%C5%BEnice-videm.html |title=Zaprtje krajevne knjižnice Videm |accessdate=2026-04-14 |date= |format= |work=Knjiznica-krsko.si }}</ref> V letu 2008 je bila na isti ulici odprta pionirska enota knjižnice. {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable col2right" ! Leto ! Število enot<ref>Urška Lobnikar Paunović, Marija Karmen Kelher Baškovč, ''[https://www.knjiznica-krsko.si/images/Dokumenti%20knjiznice/Letno%20porocilo%20za%202024.pdf Poslovno in finančno poročilo Valvasorjeve knjižnice Krško za leto 2024]'', Krško 2025, stran 15.</ref> |- | 2013 || 98.287 |- | 2019 || 167.141 |- | 2020 || 168.298 |- | 2021 || 168.309 |- | 2022 || 168.716 |- | 2023 || 173.488 |- | 2024 || 173.884 |} == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Katzbirke|Valvasor Library of Krško}} {{SocialLinks}} {{Splosne knjiznice Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{library-stub}} [[Kategorija:Splošne knjižnice v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanove v Krškem]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1964]] [[Kategorija:Janez Vajkard Valvasor]] [[Kategorija:Posavje]] neq3vx83ai6aidx5w02wt2qphdstsk0 Knjižnica Sevnica 0 130943 6659641 6579768 2026-04-14T12:10:32Z Janezdrilc 3152 /* Zgodovina */ rv podatka 6659641 wikitext text/x-wiki '''Knjižnica Sevnica''' je osrednja [[splošna knjižnica]] s sedežem na [[Prešernova ulica, Sevnica|Prešernovi ulici]] 1 v [[Sevnica|Sevnici]], ki je bila v sedanji obliki ustanovljena leta [[2001]]. Ima [[dislocirana enota|dislocirane enote]]: v [[Loka pri Zidanem Mostu]], njene enote so tudi postajališča posavske potujoče knjižnice v občini Sevnica. == Zgodovina == Prva knjižnica v Sevnici je začela nastajati v juniju in juliju 1945, ko so v Sevnici začeli z zbiranjem starih knjig. Prve knjige so knjižnici darovali meščani Sevnice. 27. novembra 1959 je Občinska skupščina Sevnica ustanovila Občinsko ljudsko knjižnico s podružničnimi knjižnicami na [[Bučka, Škocjan|Bučki]], [[Blanca|Blanci]], [[Studenec, Sevnica|Studencu]], v [[Boštanj, Sevnica|Boštanju]], [[Šentjanž, Sevnica|Šentjanžu]], [[Tržišče, Sevnica|Tržišču]], Krmelju, Loki in [[Zabukovje nad Sevnico|Zabukovju nad Sevnico]]. Po letu 1962 je knjižnica izgubila samostojnost in je prešla pod okrilje različnih organizacij (DPD Svoboda, Kulturna skupnost, Zavod za kulturo, Zveza kulturnih organizacij, nazadnje Zveza kulturnih društev), delovala pa je na različnih lokacijah. 14. februarja 1992 se je preselila v prostore na Trgu svobode. Ob takratni selitvi je bilo vse knjižnično gradivo strokovno obdelano in urejeno. Knjižnica je ponovno postala samostojna 25. julija 2001, ko se je tudi preimenovala v Knjižnico Sevnica. Ustanovitelj te knjižnice je bila [[Občina Sevnica]]. Poleg matične knjižnice v Sevnici ima danes Knjižnica Sevnica še izposojevališče v Loki pri Zidanem Mostu, od leta 2020 pa so njene enote tudi postajališča Posavske potujoče knjižnice. 6. septembra 2007 je bila knjižnica preseljena na Prešernovo ulico 1 v Sevnici, kjer so uredili večje in sodobno opremljene prostore.<ref>{{navedi splet|url=http://www.knjiznica-sevnica.si/knjiznica_sevnica_zgodovina.php|title=Zgodovina|publisher=Knjižnica Sevnica|accessdate=5. oktobra 2011|archive-date=2010-05-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20100529012543/http://www.knjiznica-sevnica.si/knjiznica_sevnica_zgodovina.php|url-status=dead}}</ref> Po [[COBISS]]-u je na dan 30. december 2013 knjižnica imela 61.061 enot gradiva, na dan 31. december 2022 pa 86.730 enot.<ref>{{navedi splet |url=https://www.knjiznica-sevnica.si/sevnica/ |title=Sevnica |accessdate=2026-04-14 |date= |format= |work=Knjiznica-sevnica.si }}</ref> == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam splošnih knjižnic v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * http://www.knjiznica-sevnica.si/ {{Splošne knjižnice v Sloveniji}} {{library-stub}} [[Kategorija:Splošne knjižnice v Sloveniji]] [[Kategorija:Sevnica]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2001]] [[Kategorija:Posavje]] {{normativna kontrola}} fqnqigv6lcvm5f4lqv46exgu8qme3ru Hosta 0 134208 6659980 6502584 2026-04-15T11:45:31Z ~2026-90770-6 254477 /* Glej tudi */ 6659980 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10136873_b4 | latd = 46 |latm = 9 |lats = 39.54 |latNS = N | longd = 14 |longm = 19 |longs = 43.06 |longEW = E |najdisi=Hosta |slika=Hosta Skofja Loka Slovenia.JPG |povrsina=1,09 |prebivalstvo=107 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=347 |postna=4220 |posta=Škofja Loka |obcina=Škofja Loka |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija }} '''Hosta''' je [[naselje]] v [[Občina Škofja Loka|Občini Škofja Loka]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Podhosta]] * priimek [[Hosta (priimek)|Hosta]] {{Škofja Loka}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Škofja Loka]] n7ijh5yyn2k8yu4qfk1djcmsdlbxai2 Opčine 0 134795 6659924 6625993 2026-04-15T09:45:23Z Sivimedved 235862 6659924 wikitext text/x-wiki {{Infobox frazione | name = Opčine | native_name = Opicina | image_skyline = Carnevale carsico Opicina 2011.jpg | image_caption = Kraška pustna povorka na Opčinah | latd =45 | latm =41 | lats =15 | latNS =N | longd =13 | longm =47 | longs =19 | longEW =E | coordinates_type = | coordinates_display = inline, title | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Trst|Trst]] | comune = [[Trst]] | elevation_footnotes = | elevation_m = 330 | area_footnotes = | area_total_km2 = | population_footnotes = <ref>{{it icon}} [http://italia.indettaglio.it/ita/friuliveneziagiulia/trieste_trieste_villaopicina.html Infos on italia.indettaglio.it]</ref> | population_total = 7570 | population_as_of = 2009 | pop_density_footnotes = | saint = [[sv. Jernej - Bartolomej]] | day = | postal_code = 34151 | area_code = (+39) 040 | website = | footnotes = }} [[Slika:Obelisco Opicina.jpg|thumb|right|200px|Obelisk [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca I. Avstrijskega]] na Opčinah]] '''Ópčine''' ([[Tržaška beneščina|tržaško-beneško]] ''Opcina'', {{jezik-it|(Villa) Opicina}}) so satelitsko naselje [[Trst|Trsta]] s 7.500 do 8.000 prebivalci, poleg Trsta največje naselje Tržaške občine in slovenskega [[Kras]]a na obeh straneh meje. Opčine so središče Tržaškega krasa in ležijo na [[Kraški rob|kraškem robu]] nad Trstom. Z mestom ga je povezoval [[Openski tramvaj]]. Tretjina prebivalcev naselja je slovenske narodnosti. Prebivalci Opčin se imenujejo »Ópenci« in »Ópenke«; ustrezni pridevnik je »ópenski«. Po Opčinah se imenuje [[Openska dekanija]], ki je edina večinsko slovenska dekanija [[Škofija Trst|Tržaške škofije]]. Na obrobju naselja Opčine so zrasla nova naselja Kraška vas (''Villa Carsia'') in Opčine-Polje (''Opicina Campagna''). == Ime == === Etimologija === Kraški toponim Opčine je izveden iz slovenskega samostalnika ''opačína'', »kraj, kjer biva opat (ali kjer je opatija)«, kar je izpričano kot ''Opatschina'' tudi v hrvaški toponomastiki iz 15. stoletja na otoku [[Ugljan|Ugljenu]] (Zadar). Za premik naglasa z naglašenega -a- in njegovo poznejše izginotje naj bi bil nekako odgovoren splošni vpliv nemščine. Tak razvoj dokazujejo vmesne oblike kot ''Opachiena'' (s konca 16. stoletja).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF6HFTKG|title=Per un etimo del toponimo carsico slov. Opčina (ital. Opicina)|accessdate=29. avgust 2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=opa%C4%8Dina|title=opačína|accessdate=29. avgust 2024}}</ref> === Oblike italijanskega poimenovanja === Skozi zgodovino so se poimenovanja naselja spreminjala, prvo [[italijanščina|italijansko ime]] mesta je bilo »Opcina«, po [[Rapalska pogodba|Rapalski pogodbi]] »Opicina« ali »Villa Opicina«. V času [[fašizem|fašizma]] tudi »Poggioreale del Carso«. == Zgodovina == === Nastanek naselja === Iz nepomembne kraške vasice je naselje nastalo ob enem glavnih cestnih izhodov iz Trsta proti notranjosti nekdanje [[Avstro-ogrska|Avstro-Ogrske]] monarhije. Sredi 19. stoletja je bila tod speljana [[Južna železnica]], ki je povezala Dunaj s Trstom, leta 1906 pa so nanjo priključili tudi [[Bohinjska proga|Bohinjsko progo]], ki je vodila od [[Jesenice|Jesenic]] do Trsta, s čimer so Opčine postale tudi pomembno železniško križišče. Pomembni dejavnik razvoja je bila tudi obmejna lega, tu je bil poleg mejne železniške postaje zgrajen tudi mednarodni mejni prehod Fernetiči, s transportnim terminalom. Opčine so veliko pridobile s špediterskimi in drugimi obmejnimi dejavnostmi. Naselje se je močno povečalo zaradi številnih Italijanskih priseljencev iz [[Istra|Istre]], ki so po določitvi nove italijansko-jugoslovanske državne meje zapustili svoje domove na območjih Istre in Dalmacije. V zadnjih letih se Opčine vse bolj uveljavljajo kot primestno naselje Trsta, dobile pa so tudi novo, povezovalno vlogo med Slovenijo in Italijo, z novo [[avtobus]]no linijo preko Opčin so npr. uredili povezave med [[Sežana|Sežano]] in Trstom. == Slovenci na Opčinah == Slovenci so bili naseljeni na Opčinah od zdavnaj. Danes na Opčinah, v »Prosvetnem domu«, deluje [[Slovensko kulturno društvo Tabor, Opčine|Slovensko kulturno društvo Tabor]], »Društvo [[Društvo Finžgarjev dom|Finžgarjev dom]]« v Marijanišču, več pevskih zborov in svojčas je delovala slovenska zasebna radijska postaja »Radio Opčine«, zaradi česar so Opčine pomembno središče [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovencev v Italiji]]. Opčine so tudi sedež slovenske župnije, kjer že stoletja prepeva [[Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Jernej, Opčine|cerkveni pevski zbor Sv. Jernej]], tu deluje tudi Marijanišče, ki ga upravljajo [[salezijanci]]. Na Opčinah ima sedež tudi [[Sklad Mitja Čuk]], društvo, ki pomaga otrokom v težavah. Na Opčinah deluje tudi [[Športno društvo Polet, Opčine|Slovensko športno društvo Polet]], ki je svetovno znano zaradi svojih kotalkarjev (večkratna svetovna prvaka sta bila [[Samo Kokorovec]] in [[Tanja Romano]]). Na Opčinah so v preteklosti delovali pomembni slovenski kulturni delavci: [[Jože Peterlin]], [[Vinko Belčič|Vinko Beličič]], [[Franc Jeza]], [[Alojz Rebula]], [[Zora Tavčar]], [[Ivan Artač]], [[Marko Sosič]], [[Robert Hlavaty]]. Tu sta se rodila inženir [[Anton Kuhelj]] in matematik [[Ivan Vidav]]. Med prireditvami je znan ''[[Kraški pust]]'' - pustni sprevod na Opčinah je eden največjih v tem delu [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije Julijske krajine]]. == Znamenitosti Opčin in bližnje okolice == * Obelisk, z razgledno točko na mesto [[Trst]] in na [[Tržaški zaliv]] do [[Piran]]a in [[Savudrija|Savudrije]] * cerkev sv. Jerneja na Opčinah * [[Repentabor]] - utrjena cerkvica ([[tabor (utrdba)|tabor]]) nekaj kilometrov severovzhodno od Opčin == Transport == * [[Železniška postaja Opčine]] (lokalni avtobusni prevoz do [[Sežana|Sežane]] in [[Trst|Trsta]]) * [[Openski tramvaj]] (prevoz do središča [[Trst|Trsta]]) ==Sklici== {{sklici|1}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Bezin, Erika; Dolhar, Poljanka |year=2023|title=Kako lep je Trst: prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici - nova razširjena izdaja |publisher=Založništvo tržaškega tiska |isbn= 978-88-7174-365-3 |cobiss=170429955 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Andrej Bandelj|display-authors=etal |year=2010 |title=Tržaško in Goriško |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana |isbn=978-961-254-184-2 |cobiss=250355456 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Dolhar, Rafko|year=2006 |title=Zahodni rob: avtovertikala: kulturno-turistični vodnik|publisher=Mohorjeva družba, Celovec |isbn=978-3-7086-0218-9 |cobiss=228982784 |pages=}} {{kategorija v Zbirki|Opicina|Opčine}} == Zunanje povezave == * [http://www.skdtabor.it/si/ SKD Tabor] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101121050027/http://www.skdtabor.it/si/ |date=2010-11-21 }} * [http://marijanisce.cerkev.net/opcine/index.html Župnija sv. Jerneja apostola na Opčinah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928042809/http://marijanisce.cerkev.net/opcine/index.html |date=2007-09-28 }} * [http://www.kraskipust.org/ Kraški pust] * [http://www.skladmitjacuk.org/ Sklad Mitja Čuk] [[Kategorija:Opčine]] [[Kategorija:Naselja na Tržaškem]] {{Mesto Trst z okolico}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Italiji s priznano slovensko skupnostjo]] mfawmzoeyq7zkiycmz4eytp65ddjf4i Hrib 0 137165 6659998 6656956 2026-04-15T11:51:57Z ~2026-90770-6 254477 /* Hribovja ter nižja pogorja in višavja v Sloveniji */ 6659998 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Hrib}}{{wiktionary|hrib}} '''Hríb''' je srednje visoka [[vzpetina]] na [[zemeljsko površje|zemeljskem površju]], višja od [[Grič|griča]] in nižja od [[Gora|gore]], ki ima na terenu enega ali več [[topografski vrh|topografskih vrhov]]. Hrib nastane, ko [[gora|gorovje]] navadno polagoma prehaja v [[nižina|nižino]]. Vrhovi in [[sleme|slemena]] so vedno nižji in manj strmi. Kjer se vrhovi ne dvigajo več kot 200 do 500 m relativne [[nadmorska višina|nadmorske višine]] nad okolico, tako obliko zemeljskega površja imenujemo hrib. Več hribov povezanih v zaključeno celoto je '''''hribovje'''''. == Hribovja ter nižja pogorja in višavja v Sloveniji == Spodnji seznam nima zveze z definicijo ''hrib'' ampak predstavlja poljuben seznam poimenovanj hribov(ja) v Sloveniji! {| class="wikitable" |+ !Pokrajina !Ime !Najvišji vrhovi !Pokrajina !Ime !Najvišji vrhovi |- | rowspan="21" |Alpe |[[Cerkljansko hribovje]] |[[Porezen]] (1630 m); [[Črni vrh (Cerkljansko)|Črni vrh]] (1291 m); [[Bevkov vrh]] (1051 m); [[Pluženjska gora]] (1010 m) | rowspan="21" |Dinaridi |[[Idrijsko hribovje]] |[[Planinca (vzpetina)|Planinca]] (1170 m) |- |[[Škofjeloško hribovje]] (''Loško pogorje'') |[[Ratitovec]] (1678 m); [[Blegoš]] (1562 m) |[[Krim (gora)|Krimsko]] oz.[[Krimsko-Mokriško hribovje]] in [[Menišija]] |[[Krim (gora)|Krim]] (1107 m), [[Mokrec]] (1058 m); [[Ljubljanski vrh]] (819 m) |- |[[Šmarna gora]] in [[Rašica (vzpetina)|Rašica]] ([[Šmarnogorsko-Rašiški hribi]]) |[[Grmada (vzpetina)|Grmada]] (676 m); [[Rašica (vzpetina)|Rašica]] (647 m) |[[Trnovski gozd]] in [[Banjšice (planota)|Banjšice]]/[[Banjška planota]] in [[Lokovška planota]] |[[Golaki in Smrekova draga|Golaki]] /[[Mali Golak]] (1495 m) Lašček in Veliki vrh (1071 m) |- |[[Konjiška gora]] / [[Vitanjsko-Konjiško hribovje]] |[[Stolpnik]] (1012 m) |[[Nanos]] in [[Hrušica (planota)|Hrušica]] |[[Suhi vrh]] (1313 m); [[Debeli vrh]] (1301 m); [[Srednja gora]] (1275 m); [[Črnjavški vrh|Črnjavški]] in [[Streliški vrh]] (po 1265 m); [[Pleša]] (1262 m) |- |[[Pohorje]] |[[Črni vrh, Pohorje|Črni vrh]] (1543,5 m); [[Velika Kopa]] (1543 m); [[Rogla]] (1517 m), [[Veliki vrh (Pohorje)|Veliki vrh]] (1344 m) |[[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]], [[Škabrijel]] in [[Sabotin]] |Sveta Gora ([[Skalnica]], 681 m); [[Škabrijel]] (646 m); Sabotin (609 m) |- |[[Bohor]] (in [[Kozjansko]]) |[[Veliki Javornik (Bohor)|Veliki Javornik]] (1024 m) |Kanalski [[Kolovrat (hribovje)|Kolovrat]] /[[Kambreško hribovje]] |[[Kuk (Livek)|Kuk]] (1243 [[mnm]]); [[Korada]] (tudi [[Kobalar]], 812 m) |- |[[Bočko pogorje]], [[Donačka gora]], [[Macelj (gora)|Macelj]] |[[Boč (gora)|Boč]] (978 m); [[Donačka gora]] (''Rogaška gora'') (884 m) |[[Javorniki]] |[[Dedna gora]] (1293 m); [[Debeli vrh]] (1273 m); [[Veliki Javornik (Javorniki)|Veliki Javornik]] (1268 m); [[Škodovnik]] (1260 m), [[Strgarija]] (1254 m), [[Suhi vrh]] (1241 m), [[Veliki Kožljek]] (1240 m); [[Mali Javornik]] (1219 m) |- |[[Kozjansko hribovje]] /[[Šentjursko hribovje]]? | |[[Slivnica (vzpetina)|Slivnica]] |[[Velika Slivnica]] (1114 m); Medvednica (1024 m) |- | | |[[Racna gora]] |[[Petelinjek]] (1212 m); Racna gora (1140 m); Jelenji vrh (1137 m) |- |[[Čemšeniška planina]] |[[Črni Vrh (razločitev)|Črni vrh]] (1205 m) (3. Tolsti vrh 1170 m) |[[Črni hribi]] ([[Kras (območje)|slovenski Kras)]] |[[Trstelj]] (643 m) |- |[[Golte]] in [[Smrekovško pogorje]] |[[Boskovec]] (1587 m), [[Ojstri vrh]] (1584 m), [[Medvedjak]] (1563/73? m), [[Smrekovec, Golte|Smrekovec]] (1550 m) |[[Brkini]] ([[Brkinsko hribovje]]) in [[Vremščica]] |[[Velika Vremščica]] (1027 m); [[Kozlek]] (997 m); [[Sveti Socerb]] ([[Artviže]], 817 m) |- |[[Strojna]] ? |1055 m? |[[Slavniško pogorje]]/[[Čičarija]] in [[Socerbska planota]] |[[Razsušica]] (1083 m); [[Slavnik (gora)|Slavnik]] (1028 m); Grmada (1001 m); [[Veliko Gradišče]] (741 m) |- |[[Šentviška gora]]/planota |Veliki vrh (1071 m) |[[Snežnik]] (gorski masiv in planota) |[[Veliki Snežnik]] (1796 m); [[Mali Snežnik]] (1694 m); [[Travica]] (1503 m); Planinc (1490 m), [[Ždrocle]] (1478 m); Zatrep (1458 m) |- |[[Kozjak]] (tudi [[Kobansko]]) |[[Kapunar]] (1050/1052 m) | colspan="2" | |- |[[Paški Kozjak]] |[[Basališče]] (1272 m); Špik (1109 m) |(Ribniška) [[Mala gora]] (in [[Kočevska mala gora]]) |[[Stene Sv. Ane]] in [[Črni Vrh (razločitev)|Črni vrh]] (963 m); (Sv. Ana, 932 m); Špičnik (926 m) |- |[[Posavsko hribovje]] |na levem bregu/severno od Save: [[Čemšeniška planina]] (1205 m) - [[Mrzlica (hrib)|Mrzlica]] (1122 m) - Javor (1131/3 m) - [[Homič]] (1082 m) - [[Kozlova gora]] (Veternik, 1027 m) - [[Bohor]] (1024 m) - [[Veliko Kozje]] (993 m) - [[Rakitovec (hrib)|Rakitovec]] (902 m) - [[Zasavska gora|Zasavska (sveta) gora]] (852 m) - [[Lisca (Posavje)|Lisca]] (948 m) - [[Veternik|Vetrnik]] (709 m) ----na desnem bregu/južno od Save: [[Kum]] (1220 m) [[Vodena peč]] (1070 m) Rodež/[[Orljek]] (889 /895 m) [[Jatna]] (862 m) [[Ostrež]]/[[Preveški hrib]] (856 /872 m) [[Janški hrib|Janško hribovje]] (794 m) [[Kucelj]] (748 m) [[Žamboh]]/Kleviška špica (738 /791 m) |[[Velika gora]] (s [[Travna gora|Travno goro]]) in [[Stojna]]/Kočevsko |[[Turn]] (1254 m); Rezinski vrh (1231 m); Črni vrh (1172 m); ?? (1163 m); Ledenik (1072 m); Veliki vrh (1153 m); Petelinji vrh (1140 m); Slovenski vrh (1040 m); Mestni vrh (1034 m); Ložinski vrh (927 m); Peščenik (872 m) |- |[[Matajur]] in [[Kolovrat (hribovje)]] ter [[Beneško hribovje]] (pri Breginju, večinoma v Italiji) |[[Mrzli Vrh|Mrzli vrh]] (1358 m); ''Matajur/Monte Maggiore (v Italiji - 1642 m)'' |[[Potočansko-Goteniško hribovje]] (Goteniška gora, [[Travljanska gora|Travljanska]], [[Borovška gora]]) {| class="wikitable" |- |[[Racna gora]] |[[Petelinjek]] (1212 m); Racna gora (1140 m); Jelenji vrh (1137 m) |} |[[Goteniški Snežnik]] (1289 m); Debeli vrh (1255 m); Barnik (1234 m), [[Cerk, gora|Cerk]] (1192 m); [[Borovška gora]] ima še vrhove: 1084, 1075, 1067 m), [[Goteniški vrh]] (1157 m), Mož (1125 m), [[Krokar (razločitev)|Krokar]] (1122 m), Škol (1087 m), [[Votla luknja]] (1079 m), [[Kameni zid]] (1077 m); [[Travljanski vrh]] (1063 m), [[Beliški vrh]] (1059 m) itd |- |[[Stol, Julijske Alpe|Stol]] /''Gran monte'' |(Stu, 1673 [[Nadmorska višina|m]]<nowiki/>nm) |[[Suha Krajina-južno Posavsko hribovje]] | |- |[[Rovtarsko hribovje]] ([[Logaško-Žirovske Rovte]]) |[[Vrh svetih Treh Kraljev|Vrh sv. Treh Kraljev]] (884 m) |[[Raduljsko hribovje]] (gričevje) tudi [[Mirnsko-Raduljsko hribovje]] na Dolenjskem |[[Pri turnu]] (605 m) |- |[[Polhograjsko hribovje]] |[[Tošč]] (1021 m); [[Pasja ravan]] (1020 m); ([[Grmada, Polhograjsko hribovje|Grmada]]: 899 m) |[[Kočevski rog]] ([[Kočevsko višavje]]) in [[Poljanska gora]] (Debeli vrh, 864m) |[[Veliki rog]] (1099 m); Kopa (1077 m); Kroglišek (1054 m), ?? (1051 m); Mirna gora (1047 m); Golobinjek (1036 m); ?? (1025 m); Vinica (1020 m); Škrilje (1012 m); Bezgova gorica (1009 m); Mali Rog (981 m); Pečka (910 m) |- | | |[[Gorjanci]] |[[Trdinov vrh]] (1178 m); Logarjev kogel (1115 m), Krvavi kamen/Sv. Miklavž (964 m); Sleme (946 m); Pirčev hrib (934 m); Suhi vrh (918 m); Peščenik (846 m); Veliki Lipovec (818 m) |} Opomba: Regionalizacija Slovenije je neuradna, je razmišljanje Draga Perka v referatu ''Regionalizacija Slovenije''<ref>THE REGIONALIZATION OF SLOVENIA REGIONALIZACIJA SLOVENIJE[https://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/zbornik/perko_38.pdf]</ref> == Glej tudi == *[[gora]] *[[brdo]] *[[grič]] *[[Hribac]] *[[Hribi]] *[[planota]] == Sklici == {{sklici}}{{Regionalizacija Slovenije}} [[Kategorija:Orografske in ledeniške reliefne oblike]] jc4ry1b9mgp08a6rwkuqapaehi9qikf 6659999 6659998 2026-04-15T11:55:37Z ~2026-90770-6 254477 /* Hribovja ter nižja pogorja in višavja v Sloveniji */ 6659999 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Hrib}}{{wiktionary|hrib}} '''Hríb''' je srednje visoka [[vzpetina]] na [[zemeljsko površje|zemeljskem površju]], višja od [[Grič|griča]] in nižja od [[Gora|gore]], ki ima na terenu enega ali več [[topografski vrh|topografskih vrhov]]. Hrib nastane, ko [[gora|gorovje]] navadno polagoma prehaja v [[nižina|nižino]]. Vrhovi in [[sleme|slemena]] so vedno nižji in manj strmi. Kjer se vrhovi ne dvigajo več kot 200 do 500 m relativne [[nadmorska višina|nadmorske višine]] nad okolico, tako obliko zemeljskega površja imenujemo hrib. Več hribov povezanih v zaključeno celoto je '''''hribovje'''''. == Hribovja ter nižja pogorja in višavja v Sloveniji == Spodnji seznam nima zveze z definicijo ''hrib'' ampak predstavlja poljuben seznam poimenovanj hribov(ja) v Sloveniji! {| class="wikitable" |+ !Pokrajina !Ime !Najvišji vrhovi !Pokrajina !Ime !Najvišji vrhovi |- | rowspan="21" |Alpe |[[Cerkljansko hribovje]] |[[Porezen]] (1630 m); [[Črni vrh (Cerkljansko)|Črni vrh]] (1291 m); [[Bevkov vrh]] (1051 m); [[Pluženjska gora]] (1010 m) | rowspan="21" |Dinaridi |[[Idrijsko hribovje]] |[[Planinca (vzpetina)|Planinca]] (1170 m) |- |[[Škofjeloško hribovje]] (''Loško pogorje'') |[[Ratitovec]] (1678 m); [[Blegoš]] (1562 m); [[Koprivnik (hrib)|Koprivnik]] (1393 mnm); ... [[Stari vrh]] (1217 m) |[[Krim (gora)|Krimsko]] oz.[[Krimsko-Mokriško hribovje]] in [[Menišija]] |[[Krim (gora)|Krim]] (1107 m), [[Mokrec]] (1058 m); [[Ljubljanski vrh]] (819 m) |- |[[Šmarna gora]] in [[Rašica (vzpetina)|Rašica]] ([[Šmarnogorsko-Rašiški hribi]]) |[[Grmada (vzpetina)|Grmada]] (676 m); [[Rašica (vzpetina)|Rašica]] (647 m) |[[Trnovski gozd]] in [[Banjšice (planota)|Banjšice]]/[[Banjška planota]] in [[Lokovška planota]] |[[Golaki in Smrekova draga|Golaki]] /[[Mali Golak]] (1495 m) Lašček in Veliki vrh (1071 m) |- |[[Konjiška gora]] / [[Vitanjsko-Konjiško hribovje]] |[[Stolpnik]] (1012 m) |[[Nanos]] in [[Hrušica (planota)|Hrušica]] |[[Suhi vrh]] (1313 m); [[Debeli vrh]] (1301 m); [[Srednja gora]] (1275 m); [[Črnjavški vrh|Črnjavški]] in [[Streliški vrh]] (po 1265 m); [[Pleša]] (1262 m) |- |[[Pohorje]] |[[Črni vrh, Pohorje|Črni vrh]] (1543,5 m); [[Velika Kopa]] (1543 m); [[Rogla]] (1517 m), [[Veliki vrh (Pohorje)|Veliki vrh]] (1344 m) |[[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]], [[Škabrijel]] in [[Sabotin]] |Sveta Gora ([[Skalnica]], 681 m); [[Škabrijel]] (646 m); Sabotin (609 m) |- |[[Bohor]] (in [[Kozjansko]]) |[[Veliki Javornik (Bohor)|Veliki Javornik]] (1024 m) |Kanalski [[Kolovrat (hribovje)|Kolovrat]] /[[Kambreško hribovje]] |[[Kuk (Livek)|Kuk]] (1243 [[mnm]]); [[Korada]] (tudi [[Kobalar]], 812 m) |- |[[Bočko pogorje]], [[Donačka gora]], [[Macelj (gora)|Macelj]] |[[Boč (gora)|Boč]] (978 m); [[Donačka gora]] (''Rogaška gora'') (884 m) |[[Javorniki]] |[[Dedna gora]] (1293 m); [[Debeli vrh]] (1273 m); [[Veliki Javornik (Javorniki)|Veliki Javornik]] (1268 m); [[Škodovnik]] (1260 m), [[Strgarija]] (1254 m), [[Suhi vrh]] (1241 m), [[Veliki Kožljek]] (1240 m); [[Mali Javornik]] (1219 m) |- |[[Kozjansko hribovje]] /[[Šentjursko hribovje]]? | |[[Slivnica (vzpetina)|Slivnica]] |[[Velika Slivnica]] (1114 m); Medvednica (1024 m) |- | | |[[Racna gora]] |[[Petelinjek]] (1212 m); Racna gora (1140 m); Jelenji vrh (1137 m) |- |[[Čemšeniška planina]] |[[Črni Vrh (razločitev)|Črni vrh]] (1205 m) (3. Tolsti vrh 1170 m) |[[Črni hribi]] ([[Kras (območje)|slovenski Kras)]] |[[Trstelj]] (643 m) |- |[[Golte]] in [[Smrekovško pogorje]] |[[Boskovec]] (1587 m), [[Ojstri vrh]] (1584 m), [[Medvedjak]] (1563/73? m), [[Smrekovec, Golte|Smrekovec]] (1550 m) |[[Brkini]] ([[Brkinsko hribovje]]) in [[Vremščica]] |[[Velika Vremščica]] (1027 m); [[Kozlek]] (997 m); [[Sveti Socerb]] ([[Artviže]], 817 m) |- |[[Strojna]] ? |1055 m? |[[Slavniško pogorje]]/[[Čičarija]] in [[Socerbska planota]] |[[Razsušica]] (1083 m); [[Slavnik (gora)|Slavnik]] (1028 m); Grmada (1001 m); [[Veliko Gradišče]] (741 m) |- |[[Šentviška gora]]/planota |Veliki vrh (1071 m) |[[Snežnik]] (gorski masiv in planota) |[[Veliki Snežnik]] (1796 m); [[Mali Snežnik]] (1694 m); [[Travica]] (1503 m); Planinc (1490 m), [[Ždrocle]] (1478 m); Zatrep (1458 m) |- |[[Kozjak]] (tudi [[Kobansko]]) |[[Kapunar]] (1050/1052 m) | colspan="2" | |- |[[Paški Kozjak]] |[[Basališče]] (1272 m); Špik (1109 m) |(Ribniška) [[Mala gora]] (in [[Kočevska mala gora]]) |[[Stene Sv. Ane]] in [[Črni Vrh (razločitev)|Črni vrh]] (963 m); (Sv. Ana, 932 m); Špičnik (926 m) |- |[[Posavsko hribovje]] |na levem bregu/severno od Save: [[Čemšeniška planina]] (1205 m) - [[Mrzlica (hrib)|Mrzlica]] (1122 m) - Javor (1131/3 m) - [[Homič]] (1082 m) - [[Kozlova gora]] (Veternik, 1027 m) - [[Bohor]] (1024 m) - [[Veliko Kozje]] (993 m) - [[Rakitovec (hrib)|Rakitovec]] (902 m) - [[Zasavska gora|Zasavska (sveta) gora]] (852 m) - [[Lisca (Posavje)|Lisca]] (948 m) - [[Veternik|Vetrnik]] (709 m) ----na desnem bregu/južno od Save: [[Kum]] (1220 m) [[Vodena peč]] (1070 m) Rodež/[[Orljek]] (889 /895 m) [[Jatna]] (862 m) [[Ostrež]]/[[Preveški hrib]] (856 /872 m) [[Janški hrib|Janško hribovje]] (794 m) [[Kucelj]] (748 m) [[Žamboh]]/Kleviška špica (738 /791 m) |[[Velika gora]] (s [[Travna gora|Travno goro]]) in [[Stojna]]/Kočevsko |[[Turn]] (1254 m); Rezinski vrh (1231 m); Črni vrh (1172 m); ?? (1163 m); Ledenik (1072 m); Veliki vrh (1153 m); Petelinji vrh (1140 m); Slovenski vrh (1040 m); Mestni vrh (1034 m); Ložinski vrh (927 m); Peščenik (872 m) |- |[[Matajur]] in [[Kolovrat (hribovje)]] ter [[Beneško hribovje]] (pri Breginju, večinoma v Italiji) |[[Mrzli Vrh|Mrzli vrh]] (1358 m); ''Matajur/Monte Maggiore (v Italiji - 1642 m)'' |[[Potočansko-Goteniško hribovje]] (Goteniška gora, [[Travljanska gora|Travljanska]], [[Borovška gora]]) {| class="wikitable" |- |[[Racna gora]] |[[Petelinjek]] (1212 m); Racna gora (1140 m); Jelenji vrh (1137 m) |} |[[Goteniški Snežnik]] (1289 m); Debeli vrh (1255 m); Barnik (1234 m), [[Cerk, gora|Cerk]] (1192 m); [[Borovška gora]] ima še vrhove: 1084, 1075, 1067 m), [[Goteniški vrh]] (1157 m), Mož (1125 m), [[Krokar (razločitev)|Krokar]] (1122 m), Škol (1087 m), [[Votla luknja]] (1079 m), [[Kameni zid]] (1077 m); [[Travljanski vrh]] (1063 m), [[Beliški vrh]] (1059 m) itd |- |[[Stol, Julijske Alpe|Stol]] /''Gran monte'' |(Stu, 1673 [[Nadmorska višina|m]]<nowiki/>nm) |[[Suha Krajina-južno Posavsko hribovje]] | |- |[[Rovtarsko hribovje]] ([[Logaško-Žirovske Rovte]]) |[[Vrh svetih Treh Kraljev|Vrh sv. Treh Kraljev]] (884 m) |[[Raduljsko hribovje]] (gričevje) tudi [[Mirnsko-Raduljsko hribovje]] na Dolenjskem |[[Pri turnu]] (605 m) |- |[[Polhograjsko hribovje]] |[[Tošč]] (1021 m); [[Pasja ravan]] (1020 m); ([[Grmada, Polhograjsko hribovje|Grmada]]: 899 m) |[[Kočevski rog]] ([[Kočevsko višavje]]) in [[Poljanska gora]] (Debeli vrh, 864m) |[[Veliki rog]] (1099 m); Kopa (1077 m); Kroglišek (1054 m), ?? (1051 m); Mirna gora (1047 m); Golobinjek (1036 m); ?? (1025 m); Vinica (1020 m); Škrilje (1012 m); Bezgova gorica (1009 m); Mali Rog (981 m); Pečka (910 m) |- | | |[[Gorjanci]] |[[Trdinov vrh]] (1178 m); Logarjev kogel (1115 m), Krvavi kamen/Sv. Miklavž (964 m); Sleme (946 m); Pirčev hrib (934 m); Suhi vrh (918 m); Peščenik (846 m); Veliki Lipovec (818 m) |} Opomba: Regionalizacija Slovenije je neuradna, je razmišljanje Draga Perka v referatu ''Regionalizacija Slovenije''<ref>THE REGIONALIZATION OF SLOVENIA REGIONALIZACIJA SLOVENIJE[https://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/zbornik/perko_38.pdf]</ref> == Glej tudi == *[[gora]] *[[brdo]] *[[grič]] *[[Hribac]] *[[Hribi]] *[[planota]] == Sklici == {{sklici}}{{Regionalizacija Slovenije}} [[Kategorija:Orografske in ledeniške reliefne oblike]] 4z9e39ets2su02npk5au5xcgg7haosi Ana Jud 0 142071 6659740 6657472 2026-04-14T15:19:09Z Marko3 1829 6659740 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}}'''Ana''' ('''Angela''') '''Jud''', poročena '''Lapuh''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]], [[publicistka]] in [[pisateljica]], * [[30. julij]] [[1978]], [[Murska Sobota]]<ref>[https://web.archive.org/web/20080723201646/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=22 Ana Jud]. anajud.eu. (web.archive.org). pridobljeno 16. decembra 2020.</ref>, † [[april]] [[2026]]. Znana je predvsem po dveh odmevnih knjigah, v katerih je opisala domnevna zakulisna dogajanja v novinarstvu, politiki in gospodarstvu. Ana Jud je kot novinarka sodelovala z več časopisi. Po lastnih navedbah je po naročilu za ''Direkt'' pisala tudi članke »polne izmišljotin in govoric«.<ref>JUD, Ana Operacija Direkt / Ana Jud ; z uvodno študijo Mića Mrkaića. - Ljubljana : Ignis, Prophetes globalizacija, 2006. dostopno na https://web.archive.org/web/20070318030157/http://www.anajud.eu/content/File/common/books_operacija_direkt.pdf. pridobljeno 16. decembra 2020.</ref> Njen knjižni prvenec je ''Operacija Direkt'', v katerem opisuje delovanje [[Bojan Požar|Bojana Požarja]], bivšega urednika [[tabloid]]a [[Direkt]], za katerega je tudi sama pisala.<ref>[https://web.archive.org/web/20070710002957/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=13&view=detail&contentId=2 Predstavitev knjige z recenzijo Bernarda Nežmaha], pridobljeno 16. decembra 2020 (web.archive.org). anajud.eu</ref> V drugi knjigi, ''Dosje Rokomavhi'', je predstavila domnevno ozadje trgovanja z informacijami v Sloveniji.<ref>[https://web.archive.org/web/20070704014838/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=13&view=detail&contentId=1 Predstavitev knjige z recenzijo Igorja Kršinarja], pridobljeno 16. decembra 2020. (web.archive.org). anajud.eu</ref> Pisala je tretjo knjigo z naslovom ''Enron''.<ref>[https://web.archive.org/web/20070702025918/http://www.anajud.eu/index.php?view=detail&contentId=4 Predgovor h knjigi »Enron«], pridobljeno 16. decembra 2020. (web.archive.org). anajud.eu</ref> Znana je tudi po sodni odločbi, s katero so s [[SiOL|Siolovega]] [[blog]]a umaknili objavo [[Miha Guštin|Mihe Guština]] Bolečina male Ane Jud z vsemi komentarji.<ref>[https://web.archive.org/web/20070708032443/http://www.anajud.eu/index.php?menuId=22&view=detail&contentId=31 Odgovor na četrto vprašanje]. pridobljeno 16. decembra 2020.(web.archive.org). anajud.eu.</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20061115000724/http://gusti.blog.siol.net/2006/10/16/bolecina-male-ane/ Bolečina male Ane (Jud)]. 16. oktober 2006. gusti.blog.siol.net. (web.archive.org). pridobljeno 16. decembra 2020.</ref> == Zasebno == Z bivšim možem Kristjanom Lapuhom je imela dve hčeri.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrla-je-novinarka-ana-jud/778752|title=Umrla je novinarka Ana Jud|date=8. 4. 2026|accessdate=14. 4. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/nekrolog-soproga-ane-jud-pogresali-te-bomo-zalostni-izcrpani-ampak-se-kot-ti-ne-bomo-vdali|title=Nekrolog bivšega soproga Ane Jud: Pogrešali te bomo. Žalostni, izčrpani, ampak se, kot ti, ne bomo vdali|date=10. 4. 2026|accessdate=14. 4. 2026|website=www.slovenskenovice.delo.si}}</ref> ==Bibliografija== * ''Operacija Direkt''. Ignis, Prophetes globalizacija, 2006. dostopno na https://web.archive.org/web/20070318030157/http://www.anajud.eu/content/File/common/books_operacija_direkt.pdf. * ''Dosje Rokomavhi : trgovina z informacijami''. Lector Inc., 2006. dostopno na https://web.archive.org/web/20070316152703/http://www.anajud.eu/content/File/common/books_dosje_rokomavhi.pdf ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [https://web.archive.org/web/20080723111327/http://www.anajud.eu/ anajud.eu] <small>(web.archive.org - 23. julij 2008)</small> {{Wikinavedek}} {{normativna kontrola}}{{Bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Jud, Ana}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Prekmurski pisci]] caqhoydysuixn8smbkl4f1ef54yn28j Uporabniški pogovor:G-Cup 3 143517 6659686 5947840 2026-04-14T13:29:13Z Yerpo 8417 /* Zoran Mušič */ nov razdelek 6659686 wikitext text/x-wiki {{Začetek okvira|modro|ozadje=white}}<center>[[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welcome!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|¡Bienvenido!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Dobrodosli]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Wilkommen]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Добро пожаловать]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Benvenuti]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bem-vindo!]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Bonvenon]], [[Wikipedija:Veleposlaništvo|Welkom]]</center> <center><big>[[Wikipedija:Dobrodošli, novinci|Pozdravljena/pozdravljen]] v [[Wikipedija|Wikipediji]], '''{{PAGENAME}}!'''</big></center> {| |[[Slika:WikiLettreMini.png]] |Wikipedija je obsežen projekt, v katerem se zlahka izgubiš. Zato je na vsaki strani spletišča levo zgoraj na razpolago povezava na '''[[Pomoč:Vsebina|stran za pomoč]]'''. Za začetek si lahko prebereš uvodna navodila za [[Wikipedija:Urejanje strani|urejanje in spreminjanje]] strani projekta. Preizkušanju urejanja je namenjen [[Wikipedija:Peskovnik|peskovnik]]. |--- |[[Slika:Crystal Clear app ktip.png|left|40px]] |Na '''pogovornih straneh''', ne pa tudi v člankih, se podpisuj. Podpišeš se s štirimi tildami, takole: &#126;&#126;&#126;&#126;. Svetujem ti, da se seznaniš tudi s [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravili in smernicami projekta]]: *[[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskim stališčem pri pisanju]], *[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanjem virov]], *[[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni|merili za vključitev člankov]], *[[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovori o poimenovanju]], *[[Wikipedija:Slogovni priročnik|slogovnim priročnikom]] *... |-- |[[Slika:Crystal Clear app lphoto.png|left|40px]] |Z veseljem bomo sprejeli tudi slike in druge datoteke, ki jih boš [[Wikipedija:Nalaganje datotek|prispeval/-a]] oziroma dodal/-a v članke. Vendar pri tem natančno upoštevaj stroga pravila glede [[Wikipedija:Pravila uporabe slik|uporabe slik]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice#Pravice in dolžnosti sodelavcev|spoštuj avtorske pravice]]. |-- |[[Image:Crystal Clear app amor.png|left|40px]] |Če želiš, se lahko vpišeš na [[Wikipedija:Wikipedisti|sezname Wikipedistov]] in na svoji [[Uporabnik:{{PAGENAME}}|uporabniški strani]] navedeš [[Wikipedija:Babilon|jezike, ki jih govoriš]] ter druge podatke o sebi (od kod prihajaš, s čim se še ukvarjaš itd.) Če imaš še katero vprašanje: * za enciklopedična vprašanja je na razpolago [[Wikipedija:Orakelj|Orakelj]]. * v zvezi z delom v Wikipediji pa vprašaj [[pod lipo]] ali pa se obrni kar name. |} {{Konec okvira}} Za konec še najpomembnejše: želim ti veliko veselja pri delu! &nbsp;--'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 00:12, 12. julij 2007 (CEST) Zdravo. Pohvale za delo na člankih o slikarjih. Bi lahko dodal še kakšno sliko ali fotografijo slikarja, če imaš na razpolago? LP --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 11:56, 15. julij 2007 (CEST) : Pri Mušiču bi bili dobrodošle še kakšne zunanje reference. LP --'''[[Uporabnik:Tone|Tone]]''' 16:11, 15. julij 2007 (CEST) == [[Tango (ples)]] == Kar si naredil v članku Tango (ples) je BZ. »Reklamo« za [[Felinas del Tango]] ali Distango, če že moraš, drugič piši pod [[Tango (glasba)]]. Tvoje urejanje je razveljavljeno. Feline so sicer ok., vendar so lokalna scena, tako da ni potrebe tega pisati v uvodne odstavke. Poleg tega, ne odstranjuj besedil drugih uporabnikov, če nisi prepričan o tem, kaj počneš! [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 18:05, 30. julij 2007 (CEST) Žiga, ne sodi preostro. Lokalnih scen tanga je veliko, "Mačke" segajo od Graza v Avstriji skozi Slovenijo, Vojvodine do Grčije, kjer se tango (kot ples) izjemno razvija. Vse so šolane glasbenice in ne vlečejo le kakšne lokalne harmonike z domačo diplomo. Ni šlo za nobeno reklamo, navedel sem samo trend, da se vedno več ansamblov odloča za določeno glasbo, ki je neposredno vezana na ples in se je očitno razvila skupaj s plesnimi trendi. Kot samo ženska zasedba Felinas zaslužijo omembo. Več v kratkem stavku ni bilo zapisano in to ni nobena reklama. Distango, vsaj po koncertih in sestavi sodeč, prav tako niso samo lokalna slovenska scena. Če želiš tango tudi pod glasbo, ga mirno povežeš ali preneseš še tja, če sodiš, da zasedbe že sodijo tja. Veliko člankov ima daleč slabše izvajalce z različnih glasbenih področij. Brisanje: Lepo bi bilo, da določenih zadev ne brišeš, čeprav si prepričan, da je to tvoje področje. Pri Robbovem vodnjaku je neupravičeno izginila fontana pri Pantheonu. Za laike je Bernini kot zgled morda pravi, čeprav je za Robbo bolj pomembna pozicija ulic, nekaj teoretičnih razprav in predhodni Neptunov vodnjak Khumersteinerja z delfini. Vsi poznavalci vedo, da pozicija, velikost in detajli izpred Pantheona v Rimu bolj odgovarjajo Robbi (doktorat Klemenčiča, razprave Komelja, etc.). Referenc za to ne rabim, saj se kot konservator profesionalno ukvarjam z vodnjaki že vsaj dvajset let. Za Robbov vodnjak sem zbiral gradivo kot študent že leta 1979! Sam ne rabim nobene reklame za to, skušam le dopolniti nekaj člankov, ki se zaradi površnega prepisovanja iz slabih virov hitro širijo. Ne rabim ne zvezd ne seznamov tega in onega, zato ostajam anonimec. Lep dan G-Cup.[[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] 00:03, 6. avgust 2007 (CEST) : Samo drobna pripomba: Panteon je šel ven iz članka o Robbovem vodnjaku, ker je pisalo "Vodnjak je nastal po zgledu vodnjaka, ki stoji pred [[Pantheon]]om v Rimu, tj. [[Bernini]]jevega vodnjaka na [[Piazza Navona|Piazzi Navoni]]". To je bilo očitno narobe, saj isti vodnjak ne more stati na dveh trgih. Nelogičnosti avtorica ni razrešila in v takšnem primeru brišemo, kar je dvomljivo. O referencah/opombah in navajanju virov pa smo precej razpravljali [[Pogovor_o_Wikipediji:Navajanje_virov#Nerefencirani članki|tu]] in se nekako zedinili, da je oboje potrebno. Vsaj navedba ključnih virov/literature v seznamu je gotovo nujna. Če v seznam virov dodaš Klemenčiča, Komelja in ostalo, kar očitno dobro poznaš, nam boš (predvsem pa bralcem) naredil veliko uslugo. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 07:54, 6. avgust 2007 (CEST) == Ne spreminjaj imen datotek v člankih!! == [http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kobetov_vodnjak%2C_Ljubljana&diff=948182&oldid=434474 Lahko si pogledaš], kaj se zgodi, če to počneš: izgubiš povezavo s pravo destinacijo, v tem primeru, s sliko. lp., [[Uporabnik:Ziga|Ziga]] 12:48, 28. februar 2008 (CET) == Župnija Tolmin == Živijo. Običajno na straneh župnije naredimo samo seznam vseh sakralnih objektov, opise cerkva pa shranimo v samostojne članke in jim dodamo {{tl|Infopolje Cerkev}}. Glej na primer [[Župnija Višnja Gora]]. --&nbsp;&nbsp;<span style="letter-spacing: 7px;">[[Uporabnik:Janezdrilc|<sup>J</sup><small>a</small><sub>n</sub><small>e</small><sup>z</sup>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<small>d</small><sub>ri</sub><small>l</small><sup>c</sup>]]</span> 14:20, 20. avgust 2018 (CEST) == We sent you an e-mail == Hello {{PAGENAME}}, Really sorry for the inconvenience. This is a gentle note to request that you check your email. We sent you a message titled "The Community Insights survey is coming!". If you have questions, email surveys@wikimedia.org. You can [[:m:Special:Diff/20479077|see my explanation here]]. [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 20:53, 25. september 2020 (CEST) <!-- Message sent by User:Samuel (WMF)@metawiki using the list at https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Samuel_(WMF)/Community_Insights_survey/other-languages&oldid=20479295 --> == Jule Kačič == Pozdravljen! Lahko vprašam, kje si pridobil_a podatke o Juletu Kačiču? Hvala, [[Uporabnik:Albaper|Albaper]] ([[Uporabniški pogovor:Albaper|pogovor]]) 21:13, 23. februar 2023 (CET) :Družinska kronika znotraj sorodstva. [[Posebno:Prispevki/163.159.1.145|163.159.1.145]] 06:48, 24. februar 2023 (CET) ::Lahko vprašam par stvari, če že gre za sorodstvo? Tudi zasebno, po e-pošti. [[Uporabnik:Albaper|Albaper]] ([[Uporabniški pogovor:Albaper|pogovor]]) 18:17, 24. februar 2023 (CET) :::Lahko naslovite vprašanja na e pošto. [[Posebno:Prispevki/163.159.1.145|163.159.1.145]] 11:02, 26. februar 2023 (CET) ::::Posredovana fotografija je posnetek Juleta Kačiča. Vsak dodaten podatek o njegovem ujetništvu in partizanstvu bo dobrodošel. ::::Lp [[Uporabnik:G-Cup|G-Cup]] ([[Uporabniški pogovor:G-Cup|pogovor]]) 13:51, 4. marec 2023 (CET) == Zoran Mušič == Kot sem že pozval avtorico življenjepisa, ki ga v članku kritiziraš, prosim, da nesoglasje rešita z razpravo na [[Pogovor:Zoran Mušič]], ne s ping-pongom v članku. Je sicer moje mnenje, da gre pri razlaganju pomanjkljivosti omenjenega življenjepisa za [[Wikipedija:Izvirno raziskovanje]], ki v Wikipediji ni dobrodošlo, zato bi se bilo bolje omejiti na [[Wikipedija:Preverljivost|preverljive]] trditve. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:29, 14. april 2026 (CEST) q27h56gcbjcup96fby2merdaq9gg1od Gora (razločitev) 0 143609 6659966 6634870 2026-04-15T11:21:34Z ~2026-90770-6 254477 /* Avstrija */ 6659966 wikitext text/x-wiki '''[[Gora]]''' je navadno geografski pojav; izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja. Verigo gora imenujemo [[gorovje]]. ''Gora'' se pojavlja tudi v imenih krajev in vzpetin. == Vzpetine == ;Avstrija * [[Krištofova gora]] ({{jezik|de|Christofberg}}) * [[Mrzla gora]] ({{jezik|de|Kaltenberg}}) * [[Šentjanška gora]] ({{jezik|de|Johannserberg}}) * [[Šenturška gora]] ({{jezik|de|Ulrichsberg}}; tudi {{jezik|de|Kernberg/Kärntner Berg}}) * [[Štalenska gora]] ({{jezik|de|Magdalensberg}}): vzpetina, naselje in občina ;Hrvaška * [[Bilogora]] * [[Desenička gora]] * [[Kuna gora]] (''Kostelsko gorje'') * [[Moslavačka gora]], hribovje * [[Petrova gora, Hrvaška (hrib)|Petrova gora]] * [[Požeška gora]] * [[Ravna gora]] (686 m) * [[Žumberačka gora]], hrvaško ime za [[Gorjanci|Gorjance]] * [[Zrinska gora]] * [[Velja gora]] * [[Vidova gora]], najvišji vrh jadranskih otokov ;Italija * [[Krminska gora]] ({{jezik|it|Monte Quarin}}), grič v Italiji * [[Stara gora nad Čedadom]] ({{jezik|it|Castelmonte}}), vzpetina in romarsko središče ;Slovenija {{glej tudi|Seznam gora v Sloveniji|Seznam gora v Karavankah|Seznam planot v Sloveniji}} * [[Gora, Mali Ločnik|Gora]] (748&nbsp;m), hrib nad [[Mali Ločnik|Malim Ločnik]]om pri [[Turjak|Turjaku]] * [[Gora (planota)|Gora]], planota v občini Ajdovščina na robu [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] {{div col|colwidth=24em}} *[[Angelska gora]], vrh Trnovske planote *[[Antonova gora]] (422 m), hrib *[[Brinjeva gora nad Prevaljami]], občina Prevalje *[[Brinjeva gora nad Zrečami]], občina Zreče *[[Borovška gora]], pogorje, občina Kočevje *[[Breška gora]], vrh v Karavankah *[[Debela gora]], hrib v Notranjskem hribovju *[[Dobra gora]], grič v Blejskem kotu *[[Donačka gora]], najbolj vzhodni vrh Karavank *[[Dražgoška gora]], vrh na Jelovici *[[Dreveniška gora]], gora v pogorju Boča *[[Gora Oljka]], kraški osamelec v Savinjski Diolini *[[Goteniška gora]], planota v JV Sloveniji *[[Kalska gora]] in [[Mala Kalška gora]], vrhova Kamniško-Savinjskih Alp *[[Kamena gora]], vrh (1040 m) *[[Kočevska Mala gora]], hrib v Notranjskem hribovju *[[Konjiška gora]], pogorje *[[Korovska gora]], grič v Goričkem *[[Kravja Črna gora]], vrh v Julijskih Alpah *[[Kriška gora]], vrh v Kamniško-Savinjskih Alpah *[[Križeva gora]], vrh Škofjeloškega hribovja *[[Križna gora (razločitev)|Križna gora]], ime več vzpetin *[[Krnička gora]], vrh Kamniško-Savinjskih Alp *[[Kronska gora]], hrib Pohorja *[[Kunšperška gora]], hrib v JV Sloveniji *[[Libeliška gora]], hrib Strojne *[[Limbarska gora]], gora Posavskega hribovja *[[Liška gora]], hrib v JV Sloveniji *[[Magdalenska gora]], arheološko najdišče *[[Mirna gora]], vrh v Kočevskem rogu *[[Mrzla gora]] (2203 m) *[[Nebeška gora]], hrib Posavskega hribovja *[[Olimska gora]], grič v V Sloveniji *Oljska gora, tudi [[Soteški hrib]], osamelec v Ljubljanski kotlini *[[Orlica (pogorje)|Orlica]], pogorje Posavskega hribovja *[[Ostrež]] (856 m), hrib v Posavskem hribovju *[[Pluženjska gora]], hrib Cerkljanskega hribovja *[[Podrta gora]], gora v Julijskih Alpah *[[Polhograjska gora]], gora Polhograjskih Dolomitov *[[Poljanska gora]], greben v JV Sloveniji *[[Potoška gora]], gora v Kamniško-Savinjskih Alpah *[[Primskova gora]], hrib na Dolenjskem *[[Racna gora]], hrib Notranjskega hribovja *[[Rajska gora]] 934/938 m visok vrh 3 km severo-SV od vrha Petelinjek *[[Ribenska gora]], vrh Blejskega kota *[[Slaparjeva gora]], greben Kamniško-Savinjskih Alp *[[Spodnjeloška gora]], vrh v JV Sloveniji *[[Straška gora]], vrh v JV Sloveniji *[[Sveta gora]], ime več vzpetin *[[Šentviška gora]], grič v Zasavju *[[Šmarjetna gora]], hrib pri Kranju *[[Šmarna gora]], osamelec v Ljubljanski kotlini *[[Štefanja gora (hrib)]], hrib na Gorenjskem *[[Tegoška gora]] *[[Tinska gora]] *[[Tolsta gora]] *[[Travljanska gora]] *[[Travna gora]], kraška planota *[[Trnjeva gora]] *[[Trška gora]], hrib pri Novem mestu *[[Turska gora]] *[[Uršlja gora]], vrh v Karavankah *[[Velika gora]], pogorje in kraška planota *[[Vinogora]], zaselek pod vzpetino Vinogoro (519 m) *[[Zlodejeva gora]] *[[Žalostna gora]], ime več vzpetin *[[Žička gora]] {{div col end}} ;Srbija {{glej tudi|Seznam vrhov v Srbiji}} * [[Biogradska gora]], [[narodni park]] v Črni Gori * [[Fruška gora]], hrib v Vojvodini, Srbija * [[Jelova gora]] (1147 m), [[Zlatibor]] * [[Kamena gora]], gora na meji med Srbijo in Črno goro, tudi zavarovano območje (naravni rezervat) * [[Mokra gora]], gora v Prokletijah * [[Skopska Crna gora]], pogorje Severne Makedonije, Kosova in Srbije ;Drugod * [[Bijela gora]], greben [[Orjen|Orjena]] v [[Črna gora|Črni gori]] * [[Gora Sveti Ilija]], vrh na Pelješacu, Hrvaška * [[Petrova gora]], planota na Hrvaškem * [[Suva gora]], [[planota]] oz. gorski masiv v Severni Makedoniji * [[Ihtimanska Sredna gora]] in [[Săštinska Sredna gora]] (Bolgarija) * [[Polska Góra]] ({{jezik|pl|Złota Góra}}), vrh na Poljskem * [[Łysa Góra]], hribovje na Poljskem * [[Oljska gora]], vzpetina v Sveti deželi pri [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] * [[Gora Ida (razločitev)]], več mitoloških vzpetin * [[Vidova gora]], najvišji vrh otoka [[Brač]] in jadranskih otokov nasploh ==Naselja== === Slovenija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Gora, Cerknica|Gora]], občina Cerknica * [[Gora, Krško|Gora]], občina Krško * [[Gora pri Komendi]], občina Komenda * [[Gora pri Pečah]], občina Moravče * [[Babna Gora, Šmarje pri Jelšah|Babna Gora]], kraj v občini Šmarje pri Jelšah *[[Brezovska Gora]], občina Krško *[[Brunška Gora]], občina Radeče *[[Bukova Gora]], občina Kočevje *[[Črneška Gora]], občina Dravograd *[[Dedna Gora]], občina Sevnica *[[Doblička Gora]], občina Črnomelj *[[Dolga Gora]], občina Šenjur *[[Donačka Gora]], občina Rogatec *[[Gabrska Gora]], občina Litija *[[Gabrška Gora]], občina Škofja Loka *[[Goriška Gora]], občina Škocjan *[[Graška Gora]], občina Slovenj Gradec *[[Janževa Gora]], občina Selnica ob Dravi *[[Kamna Gora]], občina Slovenske Konjice *[[Kamna Gora (Trebnje)]], del naselja [[Trebnje]] *[[Kranjska Gora]], naselje in občina *[[Križna Gora]], ime več naselij *[[Lačna Gora]], občina Oplotnica *[[Libeliška Gora]], občina Dravograd *[[Limbarska Gora]], občina Moravče *[[Loška Gora pri Zrečah]], občina Zreče *[[Mala Gora]], ime več naselij *[[Mala Ilova Gora]], občina Grosuplje *[[Migolska Gora]], občina Mirna *[[Nova Gora]], ime več naselij *[[Oklukova Gora]], občina Brežice *[[Okoška Gora]], občina Oplotnica *[[Pijana Gora]], občina Krško *[[Primskova Gora]], zaselek naselja [[Primskovo]] *[[Ptujska Gora]], občina Majšperk *[[Selska Gora]], občina Mirna *[[Sladka Gora]], občina Šmarje pri Jelšah *[[Sloka Gora]], občina Velike Lašče *[[Stara Gora]], ime več naselij *[[Studena Gora]], občina Ilirska Bistrica *[[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]], občina Nova Gorica *[[Šenturška Gora]], občina Cerklje na Gorenjskem *[[Šentviška Gora]], občina Tolmin *[[Štefanja Gora]], naselje občina Cerklje na Gorenjskem *[[Tanča Gora]], občina Črnomelj *[[Tinjska Gora]], občina Slovenska Bistrica *[[Travna Gora]], občina Sodražica *[[Trška Gora]], ime več naselij *[[Uršlja Gora]], občina Ravne na Koroškem *[[Velika Ilova Gora]], občina Grosuplje *[[Vesela Gora]], občina Šentrupert *[[Vinska Gora]], občina Velenje *[[Višnja Gora]], občina Ivančna Gorica *[[Zbelovska Gora]], občina Slovenske Konjice *[[Zlogona Gora]], občina Oplotnica {{div col end}} === Avstrija (Koroška) === * [[Gora, Bilčovs]] ({{lang|de|Rupertiberg}}), občina [[Bilčovs]] * [[Gora, Celovec]] ({{lang|de|Berg}}), mesto [[Celovec]] * [[Gora, Hodiše]] ({{lang|de|Höhe}}), občina [[Hodiše]] * [[Gora, Rožek]] ({{lang|de|Bergl}}), občina [[Rožek]] * [[Gora, Teholica]] ({{lang|de|St. Bartmä}}), občina [[Teholica]] ob Vrbskem jezeru * [[Mala Gora, Rožek]] ({{lang|de|Kleinberg}}), tržna občina [[Rožek]] * [[Šentjanška gora]] (''Johannserberg''), občina [[Mostič]] v [[Okraj Šentvid ob Glini|Okraju Šentvid ob Glini]] * [[Šterska Gora]] (''Steuerberg''), naselje in občina ([[Steuerberg]]) v [[Okraj Trg|Okraju Trg]] *[[Žavška Gora]] ({{lang|de|Salzenberg}}), [[Grebinj]] ===Bosna in Hercegovina=== * [[Gora, Sarajevo|Gora]], občina Sarajevo ===Češka=== * [[Bela Gora]] ({{jezik|cs|Bílá Hora}}), mestna četrt Prage * [[Kutna Gora]] ({{jezik|cs|Kutná Hora}}), mesto na Češkem * [[Zelená Hora]], vas na Češkem ===Črna gora=== * [[Bijela Gora, Ulcinj]] * [[Crna Gora, naselje]] * [[Ćeranića Gora]] * [[Kamena Gora, Prijepolje]] ===Hrvaška=== * [[Gora, Petrinja|Gora]], občina Petrinja * [[Gora Glušići]], mesto Labin * [[Gora Košnička]], občina Desinić * [[Gora Veternička]], občina Novi Golubovec {{div col|colwidth=24em}} * [[Brezova Gora]], ob meji s Slovenijo, občina [[Bednja]] * [[Brezno Gora]], občina Hum * [[Desinić Gora]], občina Desinić * [[Druškovec Gora]], občina Hum * [[Janja Gora]], občina Plaški * [[Mala Gora, Pregrada]], mesto Pregrada * [[Petrova Gora]], občina Lobor * [[Pozla Gora]], občina Pojezerje * [[Ravna Gora, Primorsko-goranska županija|Ravna Gora]], občina Ravna Gora * [[Srednja Gora]], občina Udbina * [[Velika Gora, Pregrada]], mesto Pregrada * [[Velika Gora, Sveti Ivan Zelina]], mesto Sveti Ivan Zelina * [[Vinagora]], mesto Pregrada * [[Železna Gora]], občina Štrigova {{div col end}} ===Poljska=== * [[Jelenia Góra]], mesto na Poljskem * [[Kozia Góra]], ime več naselij * [[Zelená Hora, Poljska]], vas na Poljskem * [[Zielona Góra]], mesto na Poljskem === Srbija === * [[Kamena Gora]], občina Prijepolje * [[Mokra Gora, Užice]], mesto Užice ==Drugo== * [[Gora (območje)]], gorato področje in občina na jugozahodu [[Kosovo|Kosova]] * ''[[Gora (sura)|Gora]]'', sura v [[Koran|Koranu]] * [[Gora Rocka!]], glasbeni festival na [[Šentviška planota|Šentviški planoti]] * [[Biogradska Gora]], gozd in nacionalni park v Črni Gori * ''[[Čarobna gora]]'', roman [[Thomas Mann|Thomasa Manna]] * [[Ćeranića gora]], Črna Gora * ''[[Gora Brokeback]]'', tajvanski film iz leta 2005 * [[Župnija Gora pri Sodražici]], župnija v Sloveniji * [[Bazilika Sveta Gora]], bazilika v Sloveniji * [[Oljska gora (razločitev)|Oljska gora]] (razločitev) ==Glej tudi== * [[Gorca]] * [[Goričica]] * [[seznam gora]] * [[Gorica (razločitev)]] * [[vrh]] {{razločitev}} piamu8iqxz9vo74lud7imgxap5r3pcg 6659973 6659966 2026-04-15T11:42:19Z ~2026-90770-6 254477 /* Avstrija (Koroška) */ 6659973 wikitext text/x-wiki '''[[Gora]]''' je navadno geografski pojav; izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja. Verigo gora imenujemo [[gorovje]]. ''Gora'' se pojavlja tudi v imenih krajev in vzpetin. == Vzpetine == ;Avstrija * [[Krištofova gora]] ({{jezik|de|Christofberg}}) * [[Mrzla gora]] ({{jezik|de|Kaltenberg}}) * [[Šentjanška gora]] ({{jezik|de|Johannserberg}}) * [[Šenturška gora]] ({{jezik|de|Ulrichsberg}}; tudi {{jezik|de|Kernberg/Kärntner Berg}}) * [[Štalenska gora]] ({{jezik|de|Magdalensberg}}): vzpetina, naselje in občina ;Hrvaška * [[Bilogora]] * [[Desenička gora]] * [[Kuna gora]] (''Kostelsko gorje'') * [[Moslavačka gora]], hribovje * [[Petrova gora, Hrvaška (hrib)|Petrova gora]] * [[Požeška gora]] * [[Ravna gora]] (686 m) * [[Žumberačka gora]], hrvaško ime za [[Gorjanci|Gorjance]] * [[Zrinska gora]] * [[Velja gora]] * [[Vidova gora]], najvišji vrh jadranskih otokov ;Italija * [[Krminska gora]] ({{jezik|it|Monte Quarin}}), grič v Italiji * [[Stara gora nad Čedadom]] ({{jezik|it|Castelmonte}}), vzpetina in romarsko središče ;Slovenija {{glej tudi|Seznam gora v Sloveniji|Seznam gora v Karavankah|Seznam planot v Sloveniji}} * [[Gora, Mali Ločnik|Gora]] (748&nbsp;m), hrib nad [[Mali Ločnik|Malim Ločnik]]om pri [[Turjak|Turjaku]] * [[Gora (planota)|Gora]], planota v občini Ajdovščina na robu [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] {{div col|colwidth=24em}} *[[Angelska gora]], vrh Trnovske planote *[[Antonova gora]] (422 m), hrib *[[Brinjeva gora nad Prevaljami]], občina Prevalje *[[Brinjeva gora nad Zrečami]], občina Zreče *[[Borovška gora]], pogorje, občina Kočevje *[[Breška gora]], vrh v Karavankah *[[Debela gora]], hrib v Notranjskem hribovju *[[Dobra gora]], grič v Blejskem kotu *[[Donačka gora]], najbolj vzhodni vrh Karavank *[[Dražgoška gora]], vrh na Jelovici *[[Dreveniška gora]], gora v pogorju Boča *[[Gora Oljka]], kraški osamelec v Savinjski Diolini *[[Goteniška gora]], planota v JV Sloveniji *[[Kalska gora]] in [[Mala Kalška gora]], vrhova Kamniško-Savinjskih Alp *[[Kamena gora]], vrh (1040 m) *[[Kočevska Mala gora]], hrib v Notranjskem hribovju *[[Konjiška gora]], pogorje *[[Korovska gora]], grič v Goričkem *[[Kravja Črna gora]], vrh v Julijskih Alpah *[[Kriška gora]], vrh v Kamniško-Savinjskih Alpah *[[Križeva gora]], vrh Škofjeloškega hribovja *[[Križna gora (razločitev)|Križna gora]], ime več vzpetin *[[Krnička gora]], vrh Kamniško-Savinjskih Alp *[[Kronska gora]], hrib Pohorja *[[Kunšperška gora]], hrib v JV Sloveniji *[[Libeliška gora]], hrib Strojne *[[Limbarska gora]], gora Posavskega hribovja *[[Liška gora]], hrib v JV Sloveniji *[[Magdalenska gora]], arheološko najdišče *[[Mirna gora]], vrh v Kočevskem rogu *[[Mrzla gora]] (2203 m) *[[Nebeška gora]], hrib Posavskega hribovja *[[Olimska gora]], grič v V Sloveniji *Oljska gora, tudi [[Soteški hrib]], osamelec v Ljubljanski kotlini *[[Orlica (pogorje)|Orlica]], pogorje Posavskega hribovja *[[Ostrež]] (856 m), hrib v Posavskem hribovju *[[Pluženjska gora]], hrib Cerkljanskega hribovja *[[Podrta gora]], gora v Julijskih Alpah *[[Polhograjska gora]], gora Polhograjskih Dolomitov *[[Poljanska gora]], greben v JV Sloveniji *[[Potoška gora]], gora v Kamniško-Savinjskih Alpah *[[Primskova gora]], hrib na Dolenjskem *[[Racna gora]], hrib Notranjskega hribovja *[[Rajska gora]] 934/938 m visok vrh 3 km severo-SV od vrha Petelinjek *[[Ribenska gora]], vrh Blejskega kota *[[Slaparjeva gora]], greben Kamniško-Savinjskih Alp *[[Spodnjeloška gora]], vrh v JV Sloveniji *[[Straška gora]], vrh v JV Sloveniji *[[Sveta gora]], ime več vzpetin *[[Šentviška gora]], grič v Zasavju *[[Šmarjetna gora]], hrib pri Kranju *[[Šmarna gora]], osamelec v Ljubljanski kotlini *[[Štefanja gora (hrib)]], hrib na Gorenjskem *[[Tegoška gora]] *[[Tinska gora]] *[[Tolsta gora]] *[[Travljanska gora]] *[[Travna gora]], kraška planota *[[Trnjeva gora]] *[[Trška gora]], hrib pri Novem mestu *[[Turska gora]] *[[Uršlja gora]], vrh v Karavankah *[[Velika gora]], pogorje in kraška planota *[[Vinogora]], zaselek pod vzpetino Vinogoro (519 m) *[[Zlodejeva gora]] *[[Žalostna gora]], ime več vzpetin *[[Žička gora]] {{div col end}} ;Srbija {{glej tudi|Seznam vrhov v Srbiji}} * [[Biogradska gora]], [[narodni park]] v Črni Gori * [[Fruška gora]], hrib v Vojvodini, Srbija * [[Jelova gora]] (1147 m), [[Zlatibor]] * [[Kamena gora]], gora na meji med Srbijo in Črno goro, tudi zavarovano območje (naravni rezervat) * [[Mokra gora]], gora v Prokletijah * [[Skopska Crna gora]], pogorje Severne Makedonije, Kosova in Srbije ;Drugod * [[Bijela gora]], greben [[Orjen|Orjena]] v [[Črna gora|Črni gori]] * [[Gora Sveti Ilija]], vrh na Pelješacu, Hrvaška * [[Petrova gora]], planota na Hrvaškem * [[Suva gora]], [[planota]] oz. gorski masiv v Severni Makedoniji * [[Ihtimanska Sredna gora]] in [[Săštinska Sredna gora]] (Bolgarija) * [[Polska Góra]] ({{jezik|pl|Złota Góra}}), vrh na Poljskem * [[Łysa Góra]], hribovje na Poljskem * [[Oljska gora]], vzpetina v Sveti deželi pri [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] * [[Gora Ida (razločitev)]], več mitoloških vzpetin * [[Vidova gora]], najvišji vrh otoka [[Brač]] in jadranskih otokov nasploh ==Naselja== === Slovenija === {{div col|colwidth=24em}} * [[Gora, Cerknica|Gora]], občina Cerknica * [[Gora, Krško|Gora]], občina Krško * [[Gora pri Komendi]], občina Komenda * [[Gora pri Pečah]], občina Moravče * [[Babna Gora, Šmarje pri Jelšah|Babna Gora]], kraj v občini Šmarje pri Jelšah *[[Brezovska Gora]], občina Krško *[[Brunška Gora]], občina Radeče *[[Bukova Gora]], občina Kočevje *[[Črneška Gora]], občina Dravograd *[[Dedna Gora]], občina Sevnica *[[Doblička Gora]], občina Črnomelj *[[Dolga Gora]], občina Šenjur *[[Donačka Gora]], občina Rogatec *[[Gabrska Gora]], občina Litija *[[Gabrška Gora]], občina Škofja Loka *[[Goriška Gora]], občina Škocjan *[[Graška Gora]], občina Slovenj Gradec *[[Janževa Gora]], občina Selnica ob Dravi *[[Kamna Gora]], občina Slovenske Konjice *[[Kamna Gora (Trebnje)]], del naselja [[Trebnje]] *[[Kranjska Gora]], naselje in občina *[[Križna Gora]], ime več naselij *[[Lačna Gora]], občina Oplotnica *[[Libeliška Gora]], občina Dravograd *[[Limbarska Gora]], občina Moravče *[[Loška Gora pri Zrečah]], občina Zreče *[[Mala Gora]], ime več naselij *[[Mala Ilova Gora]], občina Grosuplje *[[Migolska Gora]], občina Mirna *[[Nova Gora]], ime več naselij *[[Oklukova Gora]], občina Brežice *[[Okoška Gora]], občina Oplotnica *[[Pijana Gora]], občina Krško *[[Primskova Gora]], zaselek naselja [[Primskovo]] *[[Ptujska Gora]], občina Majšperk *[[Selska Gora]], občina Mirna *[[Sladka Gora]], občina Šmarje pri Jelšah *[[Sloka Gora]], občina Velike Lašče *[[Stara Gora]], ime več naselij *[[Studena Gora]], občina Ilirska Bistrica *[[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta Gora]], občina Nova Gorica *[[Šenturška Gora]], občina Cerklje na Gorenjskem *[[Šentviška Gora]], občina Tolmin *[[Štefanja Gora]], naselje občina Cerklje na Gorenjskem *[[Tanča Gora]], občina Črnomelj *[[Tinjska Gora]], občina Slovenska Bistrica *[[Travna Gora]], občina Sodražica *[[Trška Gora]], ime več naselij *[[Uršlja Gora]], občina Ravne na Koroškem *[[Velika Ilova Gora]], občina Grosuplje *[[Vesela Gora]], občina Šentrupert *[[Vinska Gora]], občina Velenje *[[Višnja Gora]], občina Ivančna Gorica *[[Zbelovska Gora]], občina Slovenske Konjice *[[Zlogona Gora]], občina Oplotnica {{div col end}} === Avstrija (Koroška) === * [[Gora, Bilčovs]] ({{lang|de|Rupertiberg}}), občina [[Bilčovs]] * [[Gora, Celovec]] ({{lang|de|Berg}}), mesto [[Celovec]] * [[Gora, Hodiše]] ({{lang|de|Höhe}}), občina [[Hodiše]] * [[Gora, Rožek]] ({{lang|de|Bergl}}), občina [[Rožek]] * [[Gora, Teholica]] ({{lang|de|St. Bartmä}}), občina [[Teholica]] ob Vrbskem jezeru * [[Mala Gora, Rožek]] ({{lang|de|Kleinberg}}), tržna občina [[Rožek]] * [[Šentjanška gora]] (''Johannserberg''), občina [[Mostič]] v [[Okraj Šentvid ob Glini|Okraju Šentvid ob Glini]] * [[Šterska Gora]] (''Steuerberg''), naselje in občina ([[Steuerberg]]) v [[Okraj Trg|Okraju Trg]] *[[Žavška Gora]] ({{lang|de|Salzenberg}}), [[Grebinj]] *ter [[Nova Gora (Neuberg)]], [[Gradiščanska]], Avstrija ===Bosna in Hercegovina=== * [[Gora, Sarajevo|Gora]], občina Sarajevo ===Češka=== * [[Bela Gora]] ({{jezik|cs|Bílá Hora}}), mestna četrt Prage * [[Kutna Gora]] ({{jezik|cs|Kutná Hora}}), mesto na Češkem * [[Zelená Hora]], vas na Češkem ===Črna gora=== * [[Bijela Gora, Ulcinj]] * [[Crna Gora, naselje]] * [[Ćeranića Gora]] * [[Kamena Gora, Prijepolje]] ===Hrvaška=== * [[Gora, Petrinja|Gora]], občina Petrinja * [[Gora Glušići]], mesto Labin * [[Gora Košnička]], občina Desinić * [[Gora Veternička]], občina Novi Golubovec {{div col|colwidth=24em}} * [[Brezova Gora]], ob meji s Slovenijo, občina [[Bednja]] * [[Brezno Gora]], občina Hum * [[Desinić Gora]], občina Desinić * [[Druškovec Gora]], občina Hum * [[Janja Gora]], občina Plaški * [[Mala Gora, Pregrada]], mesto Pregrada * [[Petrova Gora]], občina Lobor * [[Pozla Gora]], občina Pojezerje * [[Ravna Gora, Primorsko-goranska županija|Ravna Gora]], občina Ravna Gora * [[Srednja Gora]], občina Udbina * [[Velika Gora, Pregrada]], mesto Pregrada * [[Velika Gora, Sveti Ivan Zelina]], mesto Sveti Ivan Zelina * [[Vinagora]], mesto Pregrada * [[Železna Gora]], občina Štrigova {{div col end}} ===Poljska=== * [[Jelenia Góra]], mesto na Poljskem * [[Kozia Góra]], ime več naselij * [[Zelená Hora, Poljska]], vas na Poljskem * [[Zielona Góra]], mesto na Poljskem === Srbija === * [[Kamena Gora]], občina Prijepolje * [[Mokra Gora, Užice]], mesto Užice ==Drugo== * [[Gora (območje)]], gorato področje in občina na jugozahodu [[Kosovo|Kosova]] * ''[[Gora (sura)|Gora]]'', sura v [[Koran|Koranu]] * [[Gora Rocka!]], glasbeni festival na [[Šentviška planota|Šentviški planoti]] * [[Biogradska Gora]], gozd in nacionalni park v Črni Gori * ''[[Čarobna gora]]'', roman [[Thomas Mann|Thomasa Manna]] * [[Ćeranića gora]], Črna Gora * ''[[Gora Brokeback]]'', tajvanski film iz leta 2005 * [[Župnija Gora pri Sodražici]], župnija v Sloveniji * [[Bazilika Sveta Gora]], bazilika v Sloveniji * [[Oljska gora (razločitev)|Oljska gora]] (razločitev) ==Glej tudi== * [[Gorca]] * [[Goričica]] * [[seznam gora]] * [[Gorica (razločitev)]] * [[vrh]] {{razločitev}} iwb7oeh0xh22w2rsznwq8x8lk8wdgl8 Bukovica, Renče - Vogrsko 0 143836 6659817 6657590 2026-04-14T19:36:49Z G-Cup 10746 6659817 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Bukovica}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Bukovica | latd = 45 |latm = 54 |lats = 2.12 |latNS = N | longd = 13 |longm = 40 |longs = 11.92 |longEW = E |najdisi=Bukovica,Volčja+Draga |geopedia=#L410_T13_F10117208_b4 |slika= |povrsina=2,17 |prebivalstvo=457 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=56,4 |postna=5293 |posta=Volčja Draga |obcina=Renče - Vogrsko |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Bukovica''' pri [[Volčja Draga|Volčji Dragi]] je manjša vas v spodnji [[Vipavska dolina|Vipavski dolini]], pod obronki Biljenskih gričev. Je sedež krajevne skupnosti, sedež [[Župnija Bukovica|Župnije Bukovica]] in lokalne šole. Ima velik kulturni dom (arhitekt [[Oton Gaspari]]), v katerem so tudi pisarne občine. Je rojstni kraj slikarja [[Zoran Mušič|Zorana Mušiča]]. Leži ob križišču cest Volčja Draga - Renče in Bilje - Renče. Ima nekaj manj kot 450 prebivalcev. Večinoma so zaposleni v okoliških krajih. V preteklosti so se številni prebivalci, podobno kot ljudje iz Renč in Bilj, ukvarjali z izdelovanjem opek. Tradicija naj bi segala vse do antike. Vas je ena starejših na območju. Verjetno se je razvila iz zaselka na robu bukovega gozda. Obstoječa župnijska cerkev svetega Lovrenca je bila zgrajena med obema vojnama, ker so topovi s Soške fronte uničili staro cerkev. Starejša je stala na drugi lokaciji, ob pokopališču. Uničeno je bilo tudi vaško jedro blizu območja nekdanjih opekarn tik pred sosednjo vasjo Bilje. Na prvo svetovno vojno spominja vojaško pokopališče, na katerem so pokopani avstro-ogrski vojaki, pretežno ukrajinske narodnosti, ki so se bojevali v pehotnem polku št. 24 (K. u. K. Infanterieregiment »Ritter von Kummer« No. 24) iz vzhodne Galicije. Italijansko ime naselja je ''Buccavizza''. Slovenski slikar [[Zoran Mušič]], najbolj slavni prebivalec vasi, akademik, Prešernov in Jakopičev nagrajenec, nosilec francoskega naziva vitez legije časti, je bil rojen 12. februarja 1909 v hiši Bukovica 42. Hiša blizu cestnega križišča je popolnoma predelana. Starši so bili tedaj učitelji na vaški šoli. Skupaj z materjo in bratom je moral bodoči slikar oditi iz vasi, ko so Italijani ob koncu maja 1915 napadli Avstro-Ogrsko ob Soči. V Mušičevih slikah je vedno ostala sled krajine z griči in obrobjem Krasa. Veliki kulturni dom sredi vasi nosi ime slikarja. Imajo manjšo zbirko plakatov z razstav umetnika. V Bukovici je bil leta 1928 rojen ugleden slovenski diplomat [[Karl Bonutti]]. Svoje zanimivo življenje je opisal v knjigi. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Župnija Bukovica]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Renče - Vogrsko}} {{škrbina-naselje-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Renče - Vogrsko]] 01d33vw2alfgd031rchzku7nfpr0x4u Seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev 0 144468 6659840 6641837 2026-04-14T21:42:25Z ~2026-13659-49 255600 /* P */ 6659840 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[umetnostni zgodovinar|umetnostnih zgodovinarjev]]''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Tatjana Adamič]] *([[Antonio Alisi]]/''Antonio Leiss''; ps. ''Italo Sennio'') *[[Tamara Andrejek]] *[[Anka Aškerc]] *[[Cene Avguštin]] *[[Maja Avguštin]] *[[Maruša Avguštin]] *[[Franc Avsec]] (?) *[[Melita Ažman]] == B == *[[Ines Babnik]] *[[Bogdan Badovinac]] *[[Zdenka Badovinac]] *[[Lenka Bajželj]] (r. Jaš) *[[Janez Balažic]] *[[Vera Baloh]] *[[Aleksander Bassin]] *[[Miloš Bašin]] *[[Jerneja Batič]] *[[Marjetka Bedrač]] *[[Lea Belec]] *[[Gorazd Bence]] *[[Mario Berdič]] Codella *[[Hubert Bergant]] *[[Nejc Bernik]] *[[Stane Bernik]] *[[Valentina Bevc Varl]] *[[Vanda Bezek]] (r. Driusso) (it./hrv.-slov.) *Lojze Bizjak *([[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]]) *[[Barbara Borčić]] *[[Andreja Borin]] *[[Majda Božeglav Japelj]] *[[Milena Božiček]] (-Koren) *[[Rajka Bračun Sova]] *(Andreja Brancelj Bednaršek) *[[Sandra Bratuša]] *[[Tina Bratuša]] *[[Matjaž Brecelj]] *[[Taja Brejc]] *[[Tomaž Brejc]] *[[Katarina Brešan]] *[[Mateja Breščak]] *[[Irma Brodnjak Firbas]] *[[Andreja Brulc]] *[[Matjaž Brulc]] *[[Saša Bučan]] *[[Vesna Bučić]] *[[Olga Butinar Čeh]] == C == *[[Izidor Cankar]] *[[Breda Cechich-Stepič]] *[[Katja Ceglar]]? *[[Gašper Cerkovnik]] *[[Anica Cevc]] *[[Emilijan Cevc]] *[[Noah Charney]] *[[Nataša Ciber]] *[[Marjeta Ciglenečki]] *[[Štefka Cobelj]] *[[Miha Colner]] *[[Jože Curk]] *[[Lurška Curk Kobilica]] == Č == *[[Bojana Čampa]] *[[Aleksandra Čas]] *[[Neža Čebron Lipovec]] *[[Hana Čeferin]] *[[Petra Čeh]] *[[Brina Čehovin]] *[[Irena Čerčnik]] *[[Alenka Černelič Krošelj]] *[[Anabel Černohorski]] *[[Robert Červ]] *[[Jelisava Čopič|Jelisava (Špelca) Čopič]] == D == *[[Katarina Dajčman]] *[[Manuela Dajnko]] *[[Tjaša Debeljak Duranović]] *[[Gorazd Dekleva]] *[[Bilka Demšar Starman]] *[[Josef Dernjač]] (slov.-avstrijski) (1851-1920) *[[Jure Detela]] *[[Alenka Di Battista]] *[[Karel Dobida]] *[[Andrej Doblehar]] *[[Saša Dobrila]] *[[Metka Dolenec Šoba]] *[[Jože Dolmark]]? *[[Marjana Dolšina Delač]] *[[Alenka Domjan]] (r. Salesin) *[[Jure Donša]] *[[Josip Dostal]] *[[Gregor Dražil]] *[[Marinka Dražumerič]] *[[Iztok Durjava]] == E == *[[Miloš Ekar]] *[[Modest Erbežnik]] *[[Ana Ereš]] == F == *[[Bogomil Fatur]] *[[Jana Ferjan Intihar]] *[[Jure Ferlan]] *[[Matic Ferlan]] *[[Klavdija Figelj]] *[[Blaženka First]] *([[Peter Fister (arhitekt)|Peter Fister]]) *[[Janez Flis]] *[[Tina Fortič Jakopič]] == G == *[[Ante Gaber]] *[[Slavko Gaberc]] *[[Meta Gabršek-Prosenc]] *[[Stanka Gačnik]] *[[Maruša Gantar]] *[[Tine Germ|Tine (Martin) Germ]] *[[Damir Globočnik]] *[[Nadja Gnamuš]] *Anton Gnirs (češ. rodu) *([[Franc Gnjezda]]) *[[Gaja Golija]] *[[Nataša Golob]] *[[Sara Nuša Golob Grabner]] *[[Tomaž Golob]] *[[Marcel Gorenc]] (na Hrv.) *[[Maks Goričar]]? *[[Vojko Gorjan]] *[[Lojze Gostiša]] *([[Nika Grabar]]) *([[Dušan Grabrijan]]) *[[Branko Gradišnik]] *[[Petja Grafenauer]] *[[Alenka Gregorič]] *[[Jože Gregorič (zgodovinar)|Jože Gregorič]] *[[Mira Grunčić Krajnc]] *[[Eva Gspan]] *Mojca Guček Kovač? == H == *[[Sara Hajdinac]] *[[Katarina Hergold Germ]] *[[Katarina Hergouth]] *[[Janez Höfler]] *[[Alenka Horvat]] *[[Jasna Horvat]] *[[Iztok Hotko]] *[[Sonja Ana Hoyer]] *[[Andreja Hribernik]] ? *([[Karel Hribovšek]]) *[[Jože Hudeček]] *[[Herman Hus]]? == I == *[[Breda Ilich Klančnik]] *[[Robert Inhof]] *[[Jana Intihar Ferjan]] *[[Anja Iskra]] *[[Monika Ivančič Fajfar]] *[[Nataša Ivanović]] == J == *[[Barbara Jaki]] *[[Lado Jakša]] *[[Pavla Jarc]] *[[Beba Jenčič]] *[[Brigita Jenko]] *[[Marko Jenko]] *[[Mojca Jenko]] *[[Majda Jerman]]? *[[Nina Jeza]] *[[Tomaž Jurca]]? *[[Urška Jurman]] *[[Mirko Juteršek]] *([[Borut Juvanec]]) == K == *[[Mira Kalan]] *[[Mirko Kambič]] *[[Vesna Kamin Kajfež]] *[[Sergej Kapus]] *[[Manca Karba]] (r. [[Burgar]]) *[[Nataša Kavčič]] *[[Metoda Kemperl]] *[[Božidar Kemperle]] *[[Simona Kermavnar]] *[[Peter Kerševan]]? *[[Jure Kirbiš]] *[[Darinka Kladnik]] *[[Živa Kleindienst]] *[[Sonja Klemenc]] *[[Bojan Klemenčič]] *[[Matej Klemenčič]] *[[Milojka Kline]] *[[Ana Kocjančič]] *[[Jasna Kocuvan Štukelj]] *[[Stanko Kokole]] *[[Darinka Kolar Osvald]] *[[Breda Kolar Sluga]] *([[Franc Komatar]]) *[[Ivan (Drago) Komelj]] *[[Milček Komelj]] *[[Miklavž Komelj]] *[[Renata Komić Marn]] *[[Meta Kordiš]]? *[[Milena Koren-Božiček]] *[[Majča Korošaj]] (Majda Koroša) *([[Branko Korošec]]) *[[Verena Koršič Zorn]] *[[Andreja Kos]] *[[Franc Kos (diplomat)|Franc Melhior Kos]] *[[Marija Amalija Kos]] > por. Planinc *[[Mateja Kos]] *[[Simona Kostanjšek Brglez]] *[[Aleksandra Kostič]] *[[Tina Košak]] *[[Marko Košan]] *([[Fedja Košir]]) *[[Mojca Marjana Kovač]] *[[Gabrijela Kovačič]] *[[Nadja Kovačič]] *[[Brane Kovič]] *[[Breda Kovič]] *[[Nataša Kovšca]] *[[Ajda Kozjek]] *[[Jernej Kožar]] *[[Barbara Koželj Podlogar]] *[[David Kožuh]] *[[Milena Kožuh]]? *[[Igor Kranjc]] *[[Mateja Krapež]] *[[Asja Krečič]] *[[Peter Krečič]] *[[Ana Krevelj]] *[[Judita Krivec Dragan]] *[[Anabelle Križnar]] *[[Kornelija Križnič]] *[[Vesna Krmelj]] *[[Janez Kromar]] *[[Andrej Kropej]] *[[Maja Kržišnik]] *[[Zoran Kržišnik]] *[[Dunja Kukovec]] *[[Seta Kurelac]] *[[Primož Kuret]] == L == *[[Primož Lampič]] *[[Ana Lavrič]] *[[Franci Lazarini]] *[[Nika Leben]] *[[Tajda Lekše]] ? *[[Vid Lenard]] *[[Marko Lesar]] *[[Goran Lesničar Pučko]] *[[Marjana Lipoglavšek]] Cimerman *Jadranka Ljubičić Plut *[[Tevž Logar]]? *[[Janez Lombergar]] *[[Aleksej Adrijan Loos]] *[[Marja Lorenčak Kiker]] *[[Maja Lozar Štamcar]] *[[Rajko Ložar]] (1904-1985) *[[Uroš Lubej (umetnostni zgodovinar)]] *[[Neža Lukančič]] *[[Alenka Lukman Košir]] == M == *[[Zala Maček]] *[[Katja Mahnič]] *[[Lovro Mahnič|Lovro (Lovre) Mahnič]] (1832-1866) *[[Branka Majerič]] *[[Gorazd Makarovič]] *[[Martina Malešič]] *[[Josip Mantuani]] (1860-1933) *[[Jassmina Marijan]] *[[Marko Marin]] *[[Marjeta Marinčič]] *[[Ivan Marković]] *([[Marijan Marolt]]) *[[Tanja Martelanc]] *[[Jožef Matijevič]] *[[Nives Marvin]] *[[Tanja Mastnak]] *[[Mateja Maučec]] *[[Andrej Medved]] *[[Katra Meke]] *[[Dejan Mehmedovič]] *[[Helena Menaše]] (?) *[[Lev Menaše]] *[[Ljerka Menaše]] *[[Luc Menaše|Luc(ijan) Menaše]] *[[Teja Merhar]] *[[France Mesesnel]] *[[Janez Mesesnel]] *[[Boris Mihalj]] * [[Breda Mihelič]] *[[Tone Mikeln]] *[[Magda Miklavčič Pintarič]] *[[Janez Mikuž]] *[[Jure Mikuž]] *[[Marjeta Mikuž]] *[[Stane Mikuž]] *[[Goran Milovanović]]? *[[Breda Misja]] *[[Irene Mislej]] *[[Ana Mizerit]] *[[Jana Mlakar, muzealka]] *[[Karolina Mlakar|Karolina (Kaja) Mlakar]] *[[Eva Mlinar]] *[[Gregor Moder (*1949)|Gregor Moder (1949)]] *[[Katarina Mohar]] *[[Michel Mohor]] *[[Vojeslav Mole|Vojeslav Molè]] *([[Antonio Morassi]]) *[[Milena Moškon]] *([[Jožef Muhovič]]) *[[Matija Murko (1940)]] *[[Barbara Murovec]] *([[Marjan Mušič]]) *''Mina Mušinović'' == N == *[[Saša Nabergoj]] *[[Lilijana Nedić]] *[[Nelida Nemec]] *[[Renata Novak Klemenčič]] == O == *[[Franc Obal]] *[[Ana Obid]] *[[Nadja Ocepek]] *([[Gustav Ogrin]]) *[[Katja Ogrin]] *[[Minka Osojnik]] *([[Alojzij Ostrc]]) *[[Monika Osvald]] *[[Mija Oter Gorenčič]] *[[Maja Oven]] == P == *[[Daša Pahor]] *[[Olga Paulič]] *[[Eva Pavlič Seifert]] *[[Donovan Pavlinec]] *[[Andrej Pavlovec]] *[[Damjana Pečnik]] *[[Franci Pečnik]] *[[Monika Pemič]] *[[Tomaž Pengov]] *[[Nika Perne]]? *[[Robert Peskar]] *[[Gašper Peternel]] *[[Nataša Petrešin Bachelez]] *[[Eva Pezdiček]] *[[Alenka Pikl]] *[[Špela Pipan]] * [[Jelka Pirkovič]] *[[Jani Pirnat]] *[[Nina Pirnat Spahić]] *[[Bojana Piškur]] *[[Marija Mica Planinc]] (Marija Amalija Kos) *[[Lara Plavčak]] *[[Barbara Plestenjak]] Jemec *[[Božena Plevnik]] *[[Matija Plevnik]] *[[Nuša Podgornik]] *[[Mateja Podlesnik]] *[[Aljaž Pogačnik]] *[[Helena Pogačnik Grobelšek]] *[[Ana Pokrajac Iskra]] *[[Nataša Polajnar Frelih]] *[[Marjetica Polenčič|Marjetica (Metka) Polenčič]] (r. [[Jug]]) *[[Mirjam Poljanšek]] *[[Mateja Poljšak Furlan]] *[[Tina Ponebšek]] *[[Graziella Ponis Sodnikar]]? *[[Nina Popič]] *[[Ana Porok]] *[[Tina Potočnik]] *[[Peter Povh]] ? *[[Sabina Povšič]] *[[Marko Pozzetto]] *[[Cvetka Požar]] *[[Alja Predan]] *[[Tatjana Pregl Kobe]] *[[Kristina Preininger]] *[[Damjan Prelovšek]] *[[Janez Premk ml.]] *[[Iztok Premrov]] *[[Marlen Premšak]] *([[Primož Premzl]]) *[[Jovita Pristovšek]] *([[Miklavž Prosenc]]?) *[[Dejan Prša]] *[[Breda Puc Bijelič]] *[[Ana Pucelj]] *[[Mojca Puncer]] == Q == * [[Saša Quinzi|Saša (Alessandro) Quinzi]] == R == *[[Andreja Rakovec]] *[[Mira Rančov]] *[[Radivoj Rehar]]? *[[Magda Reja]]? *[[Milko Rener]] *[[Blaž Resman]] *[[Petra Rezar]] *[[Marija Režek Kambič]] *[[Bojana Rogelj Škafar]] *[[Bojana Rogina]] *[[Aleš Rojec]] *[[Boštjan Roškar]] *[[Blaž Rotar]] *[[Braco Rotar]] *[[Borut Rovšnik]] *[[Ksenija Rozman]] *[[Kaja Rožman]] *[[Barbara Rupel]] *[[Katarina Rus Krušelj]] == S == *[[Milan Sagadin]] *[[Sandra Sajovic]] *[[Eva Sapač]] *[[Igor Sapač]] *[[Barbara Savenc]] *[[Ivan Sedej]] *[[Kristjan Sedej]] *[[Helena Senčar Šimonka]] *[[Juša Serajnik Vavken]] *[[Helena Seražin]] *[[Nada Sevšek]] *[[Anton Sigulin]] *[[Alenka Simončič]] *[[Marjeta (Metka) Simončič]] *[[Robert Simonišek]] *[[Marjetica Simoniti]] *[[Sandi Sitar]] *[[Marija Skočir]] *[[Hugo Skopal]] *[[Nina Skumavc]] *[[Ana Sluga]]? *[[Dejan Sluga]]? *[[Emil Smole]] *[[Nataša Smolič]] *[[Andrej Smrekar (umetnostni zgodovinar)]] *([[Lado Smrekar]] - galerist) *[[Tamara Soban]]? *[[Boštjan Soklič]] *[[Jakob Soklič]] *[[Ksenija Sokolov]] (por. Richardson) *[[Sarival Sosič]] *[[Nina Sotelšek]] *[[Damjan Sova]] *[[Špela Spanžel]] *[[Avguštin Stegenšek]] *[[France Stelé (umetnostni zgodovinar)|France Stele`]] *[[Melita Stele`Možina|Melita Stele` Možina]] *[[Bernarda Stenovec]] *[[Lilijana Stepančič]] *[[Barbara Sterle Vurnik]] *[[Viktor Steska]] *[[Anamarija Stibilj Šajn|Anamarija Stibilj-Šajn]] *[[Breda Stepič-Cechich]] *[[Iva Stiplovšek]] (r. [[Lavrič]]) *[[Lučka Stojan]] *[[Aleš Stopar]] *[[Ivan Stopar]] *[[Anton Stupica]] *[[Urška Suhadolc]] *[[Jasna Svetina]] *[[Renske Svetlin]] == Š == *[[Dagmar Šalamun]] (Miša Šalamun, r. [[Gulič]]) *[[Tomaž Šalamun]] *[[Saša Šantel]] *[[Ferdinand Šerbelj]] *[[Fran Šijanec]] *[[Helena Šimonka]] (r. Senčar) *[[Tanja Šimonka]] *[[Božidar Šinkovec]] *[[Majda Širca Ravnikar]] *[[Nevenka Šivavec]] *[[Polona Škodič]] *[[Živa Škodlar]] *[[Breda Škrjanec]] *[[Aina Šmid]] *[[Katarina Šmid]] *[[Igor Španjol]] *[[Renata Štebih]] *[[Samo Štefanac]] *[[Vladimir P. Štefanec]] *[[Janez Šter]] *[[Irena Šterman]] *[[Tomaž Štoka]] *[[Lara Štrumej]] *[[Mojca Štuhec]] *[[France Štukl]] *[[Hanka Štular]] *([[Ivan Šubic]]) *[[Jadranka Šumi]] *[[Nace Šumi]] *[[Petra Šušteršič]] == T == *[[Ferdinand Tancik]] *[[Lidija Tavčar]] *[[Vesna Teržan]] *[[Urška Todosovska Šmajdek]] *[[Pavel Toplak]] *[[Tanja Tomažič]] *[[Roman Tominec]] *[[Ida Tomše]] Vrečko *[[Kristina Toplak]] *[[Pavel Toplak]] *[[Polona Tratnik]] ? *[[Tamara Trček Pečak]] *[[Alenka Trebušak]] *[[Marijan Tršar]] *[[Sara Turk]] == U == *[[Patrizia Ugrin]] *[[Andrej Ujčič]] *[[Ivana Unuk]] *[[Borut Uršič]] == V == *[[Andrejka Vabič Nose]] *[[Miha Valant]] *[[Nika Vaupotič]] *[[Rudolf Večerin]] (Rudy Vecerin) *[[Saša Vegri]] *[[Janez Veider]] *[[Ciril Velepič]] *[[Matic Veler]] *([[Vesna Velkovrh Bukilica]]) *[[Petra Vencelj]] *[[Roman Veras]]? *[[Jožko Vetrih]] *[[Maja Vetrih]] (r. Marija Marković) *[[Rok Vevar]] *[[Luka Vidmar (1977)]] *[[Polona Vidmar]] *[[Simona Vidmar]] Čelik *[[Taja Vidmar]] ([[Taja Brejc]]) *[[Vida Vidmar]] (r. [[Lajovic]]) *[[Vladimir Vidmar]] *[[Rebeka Vidrih]] *[[Tomislav Vignjevič|Tomislav Vignjević]] *[[Breda Vilhar]] *[[Gorazd Vilhar]] *[[Vera Visočnik]] *[[Branko Vnuk]] *[[Rafko Vodeb]] *[[Alenka Vodnik]] *[[Anton Vodnik]] *Barbara (Stanič) Vodopivec *[[Ines Vodopivec]] *[[Yasmín Martín Vodopivec]] *[[Andreja Volavšek]] *[[Johann Georg Vonbank]] *[[Martina Vovk]] *[[Valentina Vovk]] *[[Asta Vrečko]] *([[Ivan Vrhovec]]) *[[Polonca Vrhunc]] - Pika (r. Kokalj, por. Malič) *[[Andreja Vrišer]] *[[Sergej Vrišer]] *[[Marko Vuk]] *[[Stanko Vurnik]] == W == *[[Igor Weigl]] *[[Pepca Weiss]] *([[Fran Windischer]]) *[[Tatjana Wolf]] Belotto == Z == *[[Igor Zabel]] *[[Marijan Zadnikar]] *[[Dejan Zadravec]] *[[Franc Zalar]] *[[Darinka Zelinka]] *[[Nadja Zgonik]] *[[Milena Zlatar]] *[[Asta Znidarčič]] *[[Nada Zoran]] *([[Ivan Zorman (kulturnik)|Ivan Zorman]]) *[[Božidar Zrinski]] *[[Alenka Zupan]] *[[Gojko Zupan]] *[[France Zupan (umetnostni zgodovinar)|France Zupan]] (1929 - 2019) *[[Olga Zupan]] *([[Bogo Zupančič]]) *[[Janja Zupančič]] *[[Anja Zver]] == Ž == *[[Matija Žargi]] *[[Zora Žbontar]] *[[Adela Železnik]] *[[Alenka Železnik]] *[[Karla Železnik]] *[[Marija Železnik]] *[[Milan Železnik]] *[[Janja Železnikar]] *[[Beti Žerovc]] *[[Andreja Žigon]] *[[Avgust Žigon]] *[[Bojana Žigon]] *[[Duška Žitko Podgornik]] *[[Sonja Žitko]] *[[Jan Žugel]] *[[Maja Žvanut]] *[[Simona Žvanut]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|umetnostnih zgodovinarjev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Umetnostni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski umetnostni zgodovinarji|*]] pivxn9ygwxf1p3drwdncvk9blu99qd1 Prevalje 0 148808 6659861 6552253 2026-04-15T05:22:33Z ~2026-23158-41 258253 /* Zgodovina */ 6659861 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 32 |lats = 37.54 |latNS = N | longd = 14 |longm = 54 |longs = 42.73 |longEW = E |najdisi=Prevalje,+Prevalje |geopedia=#L410_T13_F10127882_b4 |slika= |povrsina=3,24 |prebivalstvo=4585 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=415,7 |postna=2391 |posta=Prevalje |obcina=Prevalje |pokrajina=Koroška (pokrajina)|Koroška |regija=Koroška regija |ime=Prevalje|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}} '''Prévalje''' ({{Audio|Sl-Prevalje.oga|izgovorjava}}, ''na Prevaljah, prévaljski, Prévaljčan'') so [[mesto]] v Pasji [[Mežiška dolina|dolini]] na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]], na severu [[Slovenija|Slovenije]], središče [[Občina Prevalje|Občine Prevalje]], ki leži na mestu, kjer reka [[Meža]] priteče iz ozke soseske in se dolina razširi. V središču mesta se nahaja park z mnogimi spomeniki. Posebnost Prevalj so vsakoletna »Jesenska srečanja«. V Družbenem domu na Prevaljah je [[Grošljeva galerija]], [[Galerija Hiša Ahac]] pa ima svoje prostore v Ahacovi hiši (1798), ki je najstarejši ohranjen arhitekturni spomenik na Prevaljah. Mesto je središče [[Občina Prevalje|istoimenske občine]], ki je bila ustanovljena 1. januarja 1999. Spada med srednje velike slovenske občine s 5807 ha ali 58,07 km² in ima 6.800 prebivalcev (2020<ref>SiStat[https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__20_05C40_prebivalstvo_obcine/05C4002S.px/table/tableViewLayout2/]</ref>) == Geografija == Prevalje ležijo na nadmorski višini 411 m v glavnem sredi Mežiške doline. So precej gručasto razseljeno, v središču sklenjeno urbano naselje. Na severni strani kraj omejujeta hrbta [[Stražišče, Prevalje|Stražišče]] in [[Dolga Brda|Dolga brda]], na jugu [[Navrški Vrh|Navrški vrh]], [[Temlov hrib]] in [[Riflov vrh]]. Skozi kraj teče reka [[Meža]] in državna cesta G2-112 [[Mejni prehod za mednarodni promet Holmec|Holmec]]–[[Poljana, Prevalje|Poljana]]–[[Ravne na Koroškem|Ravne]]–[[Dravograd]]. Železnica, ki je bila zgrajena leta 1863, ima tukaj [[Železniška postaja Prevalje|železniško postajo]]. Meža ima tukaj več pritokov, nekaj hudournikov, večja pa sta Barbarski in [[Leški graben]]. Iz Prevalj se odcepi tudi cesta v [[Leše, Prevalje|Leše]].<ref>Krajevni leksikon Slovenije, Državna založba Slovenije, 1980, str. 483</ref> == Zgodovina == [[slika:Prevalje 1844.jpg|thumb|left|Prevalje na litografiji iz leta 1844]] Izvorno trško središče je nastalo okrog mačje župnijske cerkve Device Marije na Jezeru (danes cerkev Marijinega vnebovzetja) v Farni vasi, ki se prvič omenja leta 1335,<ref>{{RKD sklic|3278}}</ref> okrog nje še stojijo stare trške hiše iz furmanskih časov. V zemljiškem katastru se območje še vedno imenuje Farna vas. Zdaj je središče naselja ob glavni cesti, ki ga povezuje z [[Ravne na Koroškem|Ravnami]] in [[Mežica|Mežico]]. Prevaljska šola na Fari izvira iz leta 1862, in je najprej delovala v leseni mežnariji. Novo šolo so dobili leta 1885. Osnovna šola Franja Goloba Prevalje je bila zgrajena 1963 in ima podružnice Holmec, Leše, Šentanel, predšolsko varstvo in vzgojo pa v vrtcih Zgornji kraj in Pod gonjami. Za nastanek naselja je bilo zgodovinsko najpomembnejše prevozništvo, saj leži ob pomembni prometni povezavi med [[Štajerska|Štajersko]] in [[Celovška kotlina|Celovško kotlino]], na nekakšnem prevalu ali ugodnem prehodu, po čemer je dobilo tudi ime. Kasneje se je pričela izrazita [[industrializacija]], sprva [[premogovništvo]], nato pa v začetku 18. stoletja [[železarstvo]]. Konec 19. stoletja je propad železarske dejavnosti ustavil razvoj, o njej pa še pričajo stare delavske hiše, neenoten tloris naselja in ledinska imena. Kasneje je rastlo na račun novih delovnih mest v bližnjih Ravnah na Koroškem in tudi novih industrijskih obratov v samih Prevaljah. Status mesta je kraj dobil leta 2005.<ref>{{navedi dokument| url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=65002 |title=Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji |work=Uradni list RS |issue=121/2005 |date=30.12.2005}}</ref> == Cerkev Device Marije na Jezeru == Cerkev Device Marije na Jezeru v Farski vasi pri Prevaljah, danes Na Fari, se v listinah prvič omenja leta 1302, leta 1335 pa že kot samostojno župnijo z imenom Sv. Marija nad Guštanjem. Župnija je segala od [[Strojna|Strojne]] do [[Uršlja gora|Uršlje gore]] in čez, pa do [[Šentanel]]a, [[Kotlje|Kotelj]]. Velike reforme cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] so imele vpliv tudi na omenjeno župnijo. Z ustanovitvijo novih župnij se njeno ozemlje bistveno zmanjšalo. Po teh reformah je Mežiška dolina s prevaljsko faro za 60 let pripadla lavantinski škofiji. V svojem dnevniku jo omenja tudi [[Anton Martin Slomšek|Slomšek]]. V 19. stoletju so se na Prevaljah zgodile velike spremembe; najprej so baroni Rosthorn leta 1823 zgradili cinkarno, nato železarno, prišla je železnica in župnijska cerkev je postala premajhna. Da je cerkev precej starejša kot od 14. stoletja dokazuje ohranjen ostanek srednjeveške stavbe vgrajen v novo cerkev. O tej cerkvi se je ohranilo precej arhivske dokumentacije. Bila naj bi enoladijska gotska cerkev z majhnim kvadratnim [[prezbiterij]]em, nad katerim je bil pozidan [[zvonik]]. Tloris stare cerkve so posneli leta 1888, ko so začeli gradnjo nove cerkve. O opremi prvotne cerkve ni veliko znanega. Zdajšnji oltar Matere Božje v kapeli, je bil morda glavni oltar. Pravokotno na vzdolžno smer stare cerkve so leta 1890 pozidali novo, tako da je njen veliki oltar obrnjen proti severu. V tlorisu je velik pravokotnik s širino enako dolžini stare cerkve, Ob straneh ima dve polkrožni kapeli, polkrožni prezbiterij pa na obeh straneh spremljata nadstropna oratorija. Stavba kaže različne sloge, vidni so venci in slepe arkade, portal na glavni fasadi posnema renesančne oblike. Notranji prostor je razdeljen na tri ladje, srednja ima dvojno širino stranskih. ladje delijo štirje polkrožni loki na pravokotnih [[slop]]ih. Stropi so [[obok]]ani. Svetlobo dobiva le skozi okna v stranskih ladjah. Oltarni prostor obsega kupolasto obočno polo, polkrožno [[apsida|apsido]] pa pokriva polkupola. Notranjščina je v celoti poslikana tako z ornamentiko kot figuralnimi prizori ''Križanja'', ''Snemanja s križa'', ''Polaganja v grob'' do ''Kristusovega vnebohoda'' in evangelistov. Na oboku so prizori iz Kristusovega in Marijinega življenja. Iz napisov je razvidno, da je cerkev pozidal župnik Anton Müller, oltarje postavil župnik Anton Kesnar, posvetil pa jo je celovški škof Jožef Kahn. Letnica je 1897. V cerkvi se je ohranil tudi kamniti [[krstilnik]], osmerokotne oblike z zajetnim podstavkom, verjetno še iz 16. stoletja. == Pomembne osebnosti, povezane s krajem == *[[Karel Doberšek]], [[učitelj]], socialno-pedagoški pisec in zadružni delavec *[[Franjo Golob]], slikar *[[Lojze Lebič]], skladatelj *[[Ljuba Prenner]], pravnik, pisatelj * [[Leopold Suhodolčan]], pisatelj * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]], publicist * [[Franc Sušnik (botanik)|Franc Sušnik]], botanik * [[Janko Sušnik]], zdravnik * [[Drago Kos]], nogometni sodnik in pravnik * [[Marta Kos]], diplomatka in političarka == Viri == {{sklici}} * {{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=310}} *''Ob 100-letnici nove cerkve Na Fari'', 1890-1990, izdal Župnijski urad Device Marije na Jezeru, Prevalje, 1990 == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.prevalje.si/ Prevalje], uradna stran občine. * [http://www.reg-kult.si/Geschichte/ArtMID/425/ArticleID/30/%C5%BDUPNIJSKA-CERKEV-DEVICE-MARIJE-NA-JEZERU Cerkev Device Marije na Jezeru] {{Mesta-Slovenija}} {{Prevalje}} [[Kategorija:Naselja Občine Prevalje]] [[Kategorija:Prevalje|*]] {{normativna kontrola}} fu72heh6mssf29u8dysf16rtko1g8ad 6659867 6659861 2026-04-15T05:56:18Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-23158-41|~2026-23158-41]] ([[User talk:~2026-23158-41|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Linum automatissimum|Linum automatissimum]] 6552253 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 46 |latm = 32 |lats = 37.54 |latNS = N | longd = 14 |longm = 54 |longs = 42.73 |longEW = E |najdisi=Prevalje,+Prevalje |geopedia=#L410_T13_F10127882_b4 |slika= |povrsina=3,24 |prebivalstvo=4585 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=415,7 |postna=2391 |posta=Prevalje |obcina=Prevalje |pokrajina=Koroška (pokrajina)|Koroška |regija=Koroška regija |ime=Prevalje|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}} '''Prévalje''' ({{Audio|Sl-Prevalje.oga|izgovorjava}}, ''na Prevaljah, prévaljski, Prévaljčan'') so [[mesto]] v [[Mežiška dolina|Mežiški dolini]] na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]], na severu [[Slovenija|Slovenije]], središče [[Občina Prevalje|Občine Prevalje]], ki leži na mestu, kjer reka [[Meža]] priteče iz ozke soseske in se dolina razširi. V središču mesta se nahaja park z mnogimi spomeniki. Posebnost Prevalj so vsakoletna »Jesenska srečanja«. V Družbenem domu na Prevaljah je [[Grošljeva galerija]], [[Galerija Hiša Ahac]] pa ima svoje prostore v Ahacovi hiši (1798), ki je najstarejši ohranjen arhitekturni spomenik na Prevaljah. Mesto je središče [[Občina Prevalje|istoimenske občine]], ki je bila ustanovljena 1. januarja 1999. Spada med srednje velike slovenske občine s 5807 ha ali 58,07 km² in ima 6.800 prebivalcev (2020<ref>SiStat[https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__20_05C40_prebivalstvo_obcine/05C4002S.px/table/tableViewLayout2/]</ref>) == Geografija == Prevalje ležijo na nadmorski višini 411 m v glavnem sredi Mežiške doline. So precej gručasto razseljeno, v središču sklenjeno urbano naselje. Na severni strani kraj omejujeta hrbta [[Stražišče, Prevalje|Stražišče]] in [[Dolga Brda|Dolga brda]], na jugu [[Navrški Vrh|Navrški vrh]], [[Temlov hrib]] in [[Riflov vrh]]. Skozi kraj teče reka [[Meža]] in državna cesta G2-112 [[Mejni prehod za mednarodni promet Holmec|Holmec]]–[[Poljana, Prevalje|Poljana]]–[[Ravne na Koroškem|Ravne]]–[[Dravograd]]. Železnica, ki je bila zgrajena leta 1863, ima tukaj [[Železniška postaja Prevalje|železniško postajo]]. Meža ima tukaj več pritokov, nekaj hudournikov, večja pa sta Barbarski in [[Leški graben]]. Iz Prevalj se odcepi tudi cesta v [[Leše, Prevalje|Leše]].<ref>Krajevni leksikon Slovenije, Državna založba Slovenije, 1980, str. 483</ref> == Zgodovina == [[slika:Prevalje 1844.jpg|thumb|left|Prevalje na litografiji iz leta 1844]] Izvorno trško središče je nastalo okrog župnijske cerkve Device Marije na Jezeru (danes cerkev Marijinega vnebovzetja) v Farni vasi, ki se prvič omenja leta 1335,<ref>{{RKD sklic|3278}}</ref> okrog nje še stojijo stare trške hiše iz furmanskih časov. V zemljiškem katastru se območje še vedno imenuje Farna vas. Zdaj je središče naselja ob glavni cesti, ki ga povezuje z [[Ravne na Koroškem|Ravnami]] in [[Mežica|Mežico]]. Prevaljska šola na Fari izvira iz leta 1862, in je najprej delovala v leseni mežnariji. Novo šolo so dobili leta 1885. Osnovna šola Franja Goloba Prevalje je bila zgrajena 1963 in ima podružnice Holmec, Leše, Šentanel, predšolsko varstvo in vzgojo pa v vrtcih Zgornji kraj in Pod gonjami. Za nastanek naselja je bilo zgodovinsko najpomembnejše prevozništvo, saj leži ob pomembni prometni povezavi med [[Štajerska|Štajersko]] in [[Celovška kotlina|Celovško kotlino]], na nekakšnem prevalu ali ugodnem prehodu, po čemer je dobilo tudi ime. Kasneje se je pričela izrazita [[industrializacija]], sprva [[premogovništvo]], nato pa v začetku 18. stoletja [[železarstvo]]. Konec 19. stoletja je propad železarske dejavnosti ustavil razvoj, o njej pa še pričajo stare delavske hiše, neenoten tloris naselja in ledinska imena. Kasneje je rastlo na račun novih delovnih mest v bližnjih Ravnah na Koroškem in tudi novih industrijskih obratov v samih Prevaljah. Status mesta je kraj dobil leta 2005.<ref>{{navedi dokument| url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=65002 |title=Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji |work=Uradni list RS |issue=121/2005 |date=30.12.2005}}</ref> == Cerkev Device Marije na Jezeru == Cerkev Device Marije na Jezeru v Farski vasi pri Prevaljah, danes Na Fari, se v listinah prvič omenja leta 1302, leta 1335 pa že kot samostojno župnijo z imenom Sv. Marija nad Guštanjem. Župnija je segala od [[Strojna|Strojne]] do [[Uršlja gora|Uršlje gore]] in čez, pa do [[Šentanel]]a, [[Kotlje|Kotelj]]. Velike reforme cesarja [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] so imele vpliv tudi na omenjeno župnijo. Z ustanovitvijo novih župnij se njeno ozemlje bistveno zmanjšalo. Po teh reformah je Mežiška dolina s prevaljsko faro za 60 let pripadla lavantinski škofiji. V svojem dnevniku jo omenja tudi [[Anton Martin Slomšek|Slomšek]]. V 19. stoletju so se na Prevaljah zgodile velike spremembe; najprej so baroni Rosthorn leta 1823 zgradili cinkarno, nato železarno, prišla je železnica in župnijska cerkev je postala premajhna. Da je cerkev precej starejša kot od 14. stoletja dokazuje ohranjen ostanek srednjeveške stavbe vgrajen v novo cerkev. O tej cerkvi se je ohranilo precej arhivske dokumentacije. Bila naj bi enoladijska gotska cerkev z majhnim kvadratnim [[prezbiterij]]em, nad katerim je bil pozidan [[zvonik]]. Tloris stare cerkve so posneli leta 1888, ko so začeli gradnjo nove cerkve. O opremi prvotne cerkve ni veliko znanega. Zdajšnji oltar Matere Božje v kapeli, je bil morda glavni oltar. Pravokotno na vzdolžno smer stare cerkve so leta 1890 pozidali novo, tako da je njen veliki oltar obrnjen proti severu. V tlorisu je velik pravokotnik s širino enako dolžini stare cerkve, Ob straneh ima dve polkrožni kapeli, polkrožni prezbiterij pa na obeh straneh spremljata nadstropna oratorija. Stavba kaže različne sloge, vidni so venci in slepe arkade, portal na glavni fasadi posnema renesančne oblike. Notranji prostor je razdeljen na tri ladje, srednja ima dvojno širino stranskih. ladje delijo štirje polkrožni loki na pravokotnih [[slop]]ih. Stropi so [[obok]]ani. Svetlobo dobiva le skozi okna v stranskih ladjah. Oltarni prostor obsega kupolasto obočno polo, polkrožno [[apsida|apsido]] pa pokriva polkupola. Notranjščina je v celoti poslikana tako z ornamentiko kot figuralnimi prizori ''Križanja'', ''Snemanja s križa'', ''Polaganja v grob'' do ''Kristusovega vnebohoda'' in evangelistov. Na oboku so prizori iz Kristusovega in Marijinega življenja. Iz napisov je razvidno, da je cerkev pozidal župnik Anton Müller, oltarje postavil župnik Anton Kesnar, posvetil pa jo je celovški škof Jožef Kahn. Letnica je 1897. V cerkvi se je ohranil tudi kamniti [[krstilnik]], osmerokotne oblike z zajetnim podstavkom, verjetno še iz 16. stoletja. == Pomembne osebnosti, povezane s krajem == *[[Karel Doberšek]], [[učitelj]], socialno-pedagoški pisec in zadružni delavec *[[Franjo Golob]], slikar *[[Lojze Lebič]], skladatelj *[[Ljuba Prenner]], pravnik, pisatelj * [[Leopold Suhodolčan]], pisatelj * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]], publicist * [[Franc Sušnik (botanik)|Franc Sušnik]], botanik * [[Janko Sušnik]], zdravnik * [[Drago Kos]], nogometni sodnik in pravnik * [[Marta Kos]], diplomatka in političarka == Viri == {{sklici}} * {{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=310}} *''Ob 100-letnici nove cerkve Na Fari'', 1890-1990, izdal Župnijski urad Device Marije na Jezeru, Prevalje, 1990 == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.prevalje.si/ Prevalje], uradna stran občine. * [http://www.reg-kult.si/Geschichte/ArtMID/425/ArticleID/30/%C5%BDUPNIJSKA-CERKEV-DEVICE-MARIJE-NA-JEZERU Cerkev Device Marije na Jezeru] {{Mesta-Slovenija}} {{Prevalje}} [[Kategorija:Naselja Občine Prevalje]] [[Kategorija:Prevalje|*]] {{normativna kontrola}} 2hlrnnemwgknncbozai0j8cq7bbk6si Volčja Draga 0 149268 6659816 6552478 2026-04-14T19:34:10Z G-Cup 10746 /* Zgodovina */ 6659816 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji | latd = 45 |latm = 54 |lats = 10.82 |latNS = N | longd = 13 |longm = 40 |longs = 35.37 |longEW = E |najdisi=Volčja+Draga |geopedia=#L410_T13_F10118344_b4 |slika= |povrsina=1,98 |prebivalstvo=732 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=52,3 |postna=5293 |posta=Volčja Draga |obcina=Renče - Vogrsko |pokrajina=Primorska |regija=Goriška regija }} '''Volčja Draga''' je kraj z okoli 700 prebivalci v [[občina Renče - Vogrsko|Občini Renče - Vogrsko]], ki leži v spodnjem delu [[Vipavska dolina|Vipavske doline]] na Goriškem. Deli vasi so Polje, Doline, Lemovo, Draga in Dolgo. Skozi kraj tečeta potoka Lemovšček in Bazarčan. Oba se izlivata v rečico Lijak, ta pa v reko Vipavo, ki je južna meja kraja. ==Ime== Sredi kraja, v Dragi, je bilo nekoč zimovališče za velike črede ovc, ki so jih v spodnjo Vipavsko dolino in na Goriško polje vsako zimo prignali z bližnjih visokih kraških planot, kjer so v preteklosti vladale dolge mrzle zime z visokim snegom. Majhnega naselja, ki ga je sestavljalo nekaj raztresenih kmetij, se je zato prijelo ime, ki se je slišalo kot Uoučja Draga. Tukajšnje slovensko prebivalstvo je namreč samoglasnik o na začetku besede izgovarjalo kot uo - npr. uokno/okno, uočkie/oko, uosu/osel, uosa/osa, uouca/ovca, uelje/olje, ... ). Zapisovalci krajevnih imen pa so tekom dvajsetega stoletja pričeli pridevnik uoučja (ovčja) iz pravopisnih razlogov zapisovati kot Voučja. Pozneje pa so, prav tako iz pravopisnih razlogov, še vokal u spremenili v l. Na ta način je nastalo potvorjeno ime Volčja Draga, ki seveda nima popolnoma nobene zgodovinske ali kakršnekoli druge podlage. == Zgodovina == Ozemlje, na katerem leži Volčja Draga, je od 11. stoletja do leta 1500 pripadalo pokneženim Goriškim grofom. Ko je samostojna Goriška kneževina leta 1500 propadla, je po dedni pogodbi njeno celotno ozemlje pripadlo Habsburžanom. Goriška je tako prišla pod habsburško oblast in znotraj avstrijskega cesarstva, kot samostojna dežela z naslovom poknežena grofija, ostala vse do leta 1918, ko je cesarstvo razpadlo. Pomembna spodbuda razvoja kraja je bila gradnja železniške proge proti Trstu. Ko je [[Avstro-Ogrska]] razpadla in se je [[prva svetovna vojna]] končala (oktobra leta 1918), je bilo veliko prebivalcev okoliških vasi še na raznih frontah in tudi v ujetništvu, večina prebivalstva pa v begunstvu. Volčja Draga je bila skoraj popolnoma opustošena in evakuirana. Po razpadu avstrijsko-italijanske fronte na Piavi so se prebivalci postopoma začeli vračati in obnovili prej skorajda popolnoma uničeno vas. ==Gospodarstvo== Volčja Draga ima zelo dobro razvito industrijsko panogo. Med industrijskimi obrati so tekstilna tovarna Okroglica, Martex in Ultrapac. ==Viri== * http://www.rence-vogrsko.si/krajevne-skupnosti/bukovica-volcja-draga {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131027143105/http://rence-vogrsko.si/krajevne-skupnosti/bukovica-volcja-draga |date=2013-10-27 }} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Renče - Vogrsko}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Renče - Vogrsko]] [[Kategorija:Volčja Draga| ]] {{normativna kontrola}} mecqefkj794jdqh6g9dn293x5gqfmw6 Klemens von Metternich 0 157632 6659795 6659323 2026-04-14T18:47:27Z MaksiKavsek 244409 /* Ponovna obravnava vprašanja vzhoda in mir v Evropi */ 6659795 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''[[Knez]] Klemens von Metternich''' (polno ime '''Knez''' '''Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein''', do leta 1813 '''grof ''Metternich-Winneburg zu Beilstein'''''), [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijski]] [[državnik]], [[pisatelj]], [[politik]] in [[diplomat]], * [[15. maj]] [[1773]], [[Koblenz]], † [[11. junij]] [[1859]], [[Dunaj]], [[Avstrijsko cesarstvo]]. Metternich se je rodil leta 1773 v plemiški družini [[Metternichi|Metternich]] kot sin diplomata. Na univerzah v [[Strasbourg|Strasbourgu]] in [[Mainz|Mainzu]] se je dobro izobrazil diplomacije. Povzpel se na ključne diplomatske položaje, vključno z veleposlaniškimi vlogami v Kraljevini [[Saška - Anhalt|Saški]], Kraljevini [[Prusija|Prusiji]] in zlasti v Napoleonovi [[Francija|Franciji]]. Ena njegovih prvih nalog kot zunanjega ministra je bila pomiritev odnosov s Francijo, ki je vključevala poroko [[Napoleon Bonaparte|Napoleona]] [[Napoleon Bonaparte|Bonaparta]] z avstrijsko [[Marija Lujza, vojvodinja Parmska|nadvojvodinjo Marijo Luizo]]. Kmalu zatem je poskrbel za vstop Avstrije v [[Vojna šeste koalicije|vojno šeste koalicije]] na strani zaveznikov, podpisal [[Fontainebleaujska pogodba (1814)|pogodbo iz Fontainebleauja]], ki je Napoleona poslala v izgnanstvo, in vodil avstrijsko delegacijo na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]], ki je po Napoleonu razdelil Evropo med velike sile. Za svoje zasluge avstrijskemu cesarstvu je oktobra 1813 prejel naziv knez. Pod njegovim vodstvom se je »Metternichov sistem« mednarodnih kongresov nadaljeval še desetletje, ko se je Avstrija povezala z [[Ruski imperij|Rusijo]] in v manjši meri z Prusijo. To je zaznamovalo vrhunec avstrijskega diplomatskega pomena, nato pa je Metternich počasi zdrsnil na obrobje mednarodne diplomacije. V Avstrijskem cesarstvu je od leta 1809 do strmoglavljenja v revolucionarnem letu 1848 je bil zunanji minister (''Außenminister'') in glavni minister (''leitender Minister'') Avstrijskega cesarstva, od leta 1821 do 1848 pa je opravljal funkcijo državnega kanclerja (''Staatskanzler''), in sicer pod [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francem I.]] in njegovim sinom [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinandom I.]] Po kratkem izgnanstvu v [[London|Londonu]], [[Brighton|Brightonu]] in [[Bruselj|Bruslju]], ki je trajalo do leta 1851, se je vrnil na dunajski dvor, tokrat le zato, da bi svetoval [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Francu Jožefu]] [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|I.]]. Umrl je junija 1859 v starosti 86 let. Metternich je bil [[Tradicionalistični konzervativizem|tradicionalni konservativec]] in se je prizadeval ohranjati ravnovesje moči, zlasti z upiranjem ruskim ozemeljskim ambicijam v [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskem cesarstvu]]. Ni maral [[Liberalizem|liberalizma]] in si je prizadeval preprečiti morebitni razpad avstrijskega cesarstva, na primer z zatiranjem [[Nacionalizem|nacionalističnih]] uporov v [[Lombardsko-beneško kraljestvo|avstrijski severni Italiji]]. Doma je sledil podobni politiki, pri čemer je uporabljal [[Cenzura|cenzuro]] in široko vohunsko mrežo za zatiranje nemirov. Metternich je bil zaradi politike, ki jo je izvajal, deležen tako pohval kot ostrih kritik. Njegovi podporniki so poudarjali, da je predsedoval "avstrijskemu sistemu", ko je mednarodna diplomacija pomagala preprečiti večje vojne v Evropi. Njegove diplomatske lastnosti so bile pohvaljene, nekateri pa so menili, da so bili njegovi dosežki precejšnji glede na šibkost njegovega pogajalskega položaja. Medtem so njegovi kritiki trdili, da bi lahko veliko storil za zagotovitev prihodnosti Avstrije, in da je veljal za oviro reformam v Avstriji. Bil je tudi zagovornik umetnosti, še posebej se je zanimal za glasbo; poznal je nekatere najuglednejše skladatelje v Evropi, vključno s [[Joseph Haydn|Haydnom]], [[Ludwig van Beethoven|Beethovenom]], [[Gioachino Rossini|Rossinijem]], [[Niccolò Paganini|Paganinijem]] in [[Franz Liszt|Lisztom]]. == Zgodnje življenje == Klemens Metternich se je rodil v stari renski hiši Metternichov, 15. maja 1773 [[Franz Georg Karl grof Metternich-Winneburg zu Beilstein|Franzu Georgu Karlu grofu Metternich-Winneburg zu Beilstein]] (1746–1818), diplomatu, ki je prešel iz službe [[Volilno okrožje Trier|volilnega okrožja Trier]] v službo cesarskega dvora, in njegovi ženi grofici [[Marija Beatrix Aloisia von Kageneck|Mariji Beatrix Aloisiji von Kageneck]] (1755–1828).<ref name="cecil72">{{harvnb|Cecil|1947|pp=72–73}}</ref> Ime je dobil v čast saškega princa [[Klemens Venčeslav Saški|Klemena Venčeslava]], nadškofa in volilnega kneza Trierja in nekdanjega delodajalca svojega očeta.<ref name="palmer5">{{harvnb|Palmer|1972|pp=5–8}}</ref> Bil je najstarejši sin in je imel starejšo sestro Paulino (1772–1855), ženo vojvode Ferdinanda Friderika Avgusta Württemberškega. Ob njegovem rojstvu je družina imela v lasti porušeno trdnjavo v [[Beilsteinu]], grad v Winnebergu, posestvo zahodno od [[Koblenz|Koblenza]] in še eno v [[Lázně Kynžvart|Königswartu]] na Češkem, osvojeno v 17. stoletju.<ref name="palmer5" /> V tem času je bil Metternichov oče, ki ga je sodobnik opisal kot "dolgočasnega klepetača in kroničnega lažnivca", avstrijski veleposlanik na dvorih treh renskih volilnih knezov (Trier, Köln in Mainz).<ref name="palmer5" /> Za Metternichovo izobraževanje je skrbela njegova mati, na katero je močno vplivala bližina [[Francija|Francije]]; Metternich je bolje govoril francosko kot nemško. Kot otrok je z očetom hodil na uradne obiske in se pod vodstvom protestantskega mentorja Johna Fredericka Simona učil akademskih predmetov, plavanja in jahanja.<ref name="palmer10">{{harvnb|Palmer|1972|pp=10–12}}</ref>{{sfn|Nadeau|2016|p={{Page needed|date=March 2019}}}} Sredi leta 1788 je Metternich začel študirati pravo na [[Univerzi v Strasbourgu]]. Med študijem je bil nekaj časa nastanjen pri princu [[Maksimilijan I. Jožef Bavarski|Maksimilijanu Zweibrückenskem]], bodočem bavarskem kralju.<ref name="palmer10" /> V tem času ga je Simon opisal kot "srečnega, čednega in ljubkega", čeprav so sodobniki kasneje pripovedovali, kako lažniv in bahav je bil.<ref name="palmer12">{{harvnb|Palmer|1972|pp=12–16}}</ref> Metternich je septembra 1790 zapustil Strasbourg, da bi se udeležil kronanja [[Leopold II. Habsburško-Lotarinški|Leopolda II.]] oktobra v [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]], kjer je opravljal večinoma častno vlogo ceremonialnega maršala katoliške klopi kolegija vestfalskih grofov. Tam se je pod očetovim okriljem srečal z bodočim dvojnim cesarjem [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Francem.]]<ref name="palmer12" /> Med koncem leta 1790 in sredino leta 1792 je Metternich študiral pravo na [[Univerzi v Mainzu]]<ref name="sauvignyxiii">{{harvnb|Bertier|1962|pp=xiii–xvii}}</ref> in prejel bolj konzervativno izobrazbo kot v Strasbourgu, kamor se zaradi francoske revolucije, ki se je začela leta 1789, ni bilo mogoče vrniti. Poleti je delal z očetom, ki je bil imenovan za pooblaščenega in dejanskega vladarja [[Avstrijska Nizozemska|Avstrijske Nizozemske]]. Marca 1792 je Franc nasledil svetega rimskega cesarja in bil julija kronan, kar je Metternichu omogočilo ponovitev njegove prejšnje vloge ceremonialnega maršala. Medtem je Francija napovedala vojno Avstriji, s čimer se je začela [[vojna prve koalicije]] (1792–97) in Metternichovo nadaljnje študiranje v Mainzu je bilo onemogočilo.<ref name="palmer16">{{harvnb|Palmer|1972|pp=16–22}}</ref> Ker je bil zdaj zaposlen pri očetu,<ref name="sauvignyxiii" /> je bil poslan na posebno misijo na fronto. Tam je vodil zaslišanje francoskega vojnega ministra, [[Pierre Riel de Beurnonville|markiza de Beurnonvilla]], in več spremljevalnih komisarjev [[Nacionalna konvencija|Nacionalne konvencije]]. Metternich je opazoval obleganje in padec Valenciennesa, na to pa se je kasneje spominjal kot na pomembne lekcije o vojskovanju. V začetku leta 1794 je bil poslan v [[Anglija|Anglijo]], domnevno zaradi službenih zadev, da bi pomagal vikontu Desandrouinu, generalnemu blagajniku Avstrijske Nizozemske, pri pogajanjih o posojilu.<ref name="palmer22">{{harvnb|Palmer|1972|pp=22–25}}</ref> == Poroka in kongres v Rastattu == [[Slika:Eleonora_z_Kounic-Metternichu.jpg|sličica|Grofica Eleonora Kaunitz-Rietberg (1775–1825), Metternichova prva žena]] V Angliji se je večkrat srečal s kraljem [[Jurij III. Britanski|Jurijem III.]] in večerjal s številnimi vplivnimi britanskimi politiki, vključno z [[William Pitt mlajši|Williamom Pittom]], [[Charles James Fox|Charlesom Jamesom Foxom]] in [[Edmund Burke|Edmundom Burkejom]]. Večerjal je tudi s priznanim skladateljem [[Joseph Haydn|Josephom Haydnom]] in njegovim impresariom [[Johann Peter Salomon|Johannom Petrom Salomonom]], potem ko si je ogledal več njihovih koncertov na [[Hanover Square|Hanover Squareu]]. Na enem od teh koncertov je v občinstvu prepoznal svojega nekdanjega učitelja Andreasa Hofmanna, ki je šel vohunit za Anglijo za Francoze.<ref>{{harvnb|Cecil|1947|p=76}}</ref> Metternich je bil imenovan za novega pooblaščenega ministra za Avstrijsko Nizozemsko in je septembra 1794 zapustil Anglijo. Ob prihodu je našel izgnano in nemočno vlado, ki se je pred najnovejšim francoskim prodorom brezglavo umikala.<ref name="palmer22" /> Oktobra je obnovljena francoska vojska vdrla v Nemčijo in priključila vsa posestva Metternichovcev razen Königswarta. Razočaran in prizadet zaradi ostre kritike očetove politike se je novembra pridružil staršem na Dunaju.<ref name="palmer25">{{harvnb|Palmer|1972|pp=25–27}}</ref> 27. septembra 1795 se je poročil z [[Grofica Eleonore von Kaunitz-Rietberg|grofico Eleonore von Kaunitz-Rietberg]](1775–1825), hčerko Ernsta Christopha Fürst von Kaunitz-Rietberg (1737–1797) in princese Marije Leopoldine zu Oettingen-Spielberg (1741–1795), vnukinjo nekdanjega avstrijskega kanclerja [[Wenzel Anton, knez Kaunitz-Rietberški|Wenzela Antona, kneza Kaunitz-Rietberga]].<ref name="cecil78">{{harvnb|Cecil|1947|pp=78–79}}</ref><ref>[https://www.mza.cz/actapublica/matrika/detail/1959?image=216000010-000253-003378-000000-013137-000000-FM-B11023-00060.jp2&lang=en Marriage record]</ref> Poroko je uredila Metternichova mati in ga je seznanila z dunajsko družbo. To je bil nedvomno del motivacije za Metternicha, ki ji je izkazoval manj naklonjenosti kot ona njemu. Oče neveste, knez Kaunitz, je postavil dva pogoja: prvič, še mlada Eleonora naj bi še naprej živela doma; in drugič, Metternichu je bilo prepovedano opravljati diplomatsko delo, dokler je bil knez še živ.<ref name="palmer25" /> Njuna hčerka Marija se je rodila v januarja 1797.<ref name="palmer27">{{harvnb|Palmer|1972|pp=27–31}}</ref> Po Metternichovem študiju na Dunaju je knezova smrt septembra 1797 Metternichu omogočila sodelovanje na [[Drugi kongres v Rastattu|kongresu v Rastattu]].<ref name="palmer31">{{harvnb|Palmer|1972|pp=31–37}}</ref> Sprva ga je njegov oče, ki je vodil cesarsko delegacijo, vzel za tajnika, hkrati pa je poskrbel, da je bil decembra 1797 imenovan za predstavnika katoliškega sodnega zbora vestfalskega kolegija.<ref name="cecil78" /> Zdolgočasen je ostal v Rastattu v tej vlogi do leta 1799, ko se je kongres dokončno zaključil.<ref name="palmer27" /> V tem obdobju se je Eleonora odločila živeti z Metternichom v Rastattu in rodila sinova Francisa (februarja 1798) in kmalu po koncu kongresa Klemensa (junija 1799). Na Metternichovo veliko žalost je Klemens umrl po le nekaj dneh, Francis pa je kmalu zbolel za pljučno okužbo, od katere si ni nikoli več opomogel.<ref name="palmer31" /> == Veleposlanik == === Dresden in Berlin === Poraz Svetega rimskega cesarstva v vojni druge koalicije je pretresel diplomatske kroge in obetavnemu Metternichu so zdaj ponudili izbiro med tremi ministrskimi položaji: v cesarskem parlamentu v [[Regensburg|Regensburgu]], v Kraljevini Danski v [[København|Københavnu]] ali v volilni deželi Saški v [[Dresden|Dresdnu]]. Konec januarja 1801 se je odločil ministrski položaj v Dresdnu, njegovo imenovanje pa je bilo uradno objavljeno februarja. Metternich je poletje preživel na Dunaju, kjer je napisal svoja "Navodila", memorandum, ki kaže veliko večje razumevanje državniškega vedenja kot njegovo prejšnje pisanje. Jeseni je obiskal posestvo Königswart, preden je 4. novembra prevzel svoj novi položaj.<ref name="palmer312" /> Subtilnosti memoranduma so bile na saškem dvoru, ki ga je vodil upokojeni [[Friderik Avgust I. Saški|Friderik Avgust I.]], mož z malo politične pobude, spregledane. Kljub dolgočasju dvora je Metternich užival v lahkotnem in sproščenem življenju mesta in si vzel ljubico, princeso [[Katarina Bagration-Muhranska|Katarino Bagration-Muhransko]], ki mu je rodila hčerko [[Marie-Clementine Bagration|Marie-Clementine]]. Januarja 1803 sta Metternich in njegova žena dobila sina Viktor.<ref name="palmer312" /> V Dresdnu je Metternich navezal tudi številne pomembne stike, vključno s publicistom [[Friedrich Gentz|Friedrichom Gentzom]],<ref name="cecil852" /> ki je bil Metternichu naslednjih trideset let tako zaupnik kot kritik. Vzpostavil je tudi stike s pomembnimi poljskimi in francoskimi političnimi osebnostmi.<ref name="palmer37">{{harvnb|Palmer|1972|pp=37–40}}</ref> Da bi nadomestili izgubo Metternichovih rodovnih posesti v [[Dolina Mozele|dolini Mozele]], ko je Francoska republika priključila zahodni breg Rena, je [[Končna resolucija izredne cesarske deputacije (1803)|cesarska kriza leta 1803]] Metternichovi družini prinesla nova posestva v [[Ochsenhausen|Ochsenhausnu]] s suverenimi pooblastili, nazivom kneza Svetega rimskega cesarstva in sedežem v cesarskem zboru. V poznejših diplomatskih prestrukturiranjih je bil Metternich imenovan za veleposlanika v Kraljevini Prusiji, o čemer je bil obveščen februarja 1803 in je svoj položaj prevzel novembra istega leta.<ref name="palmer37" /> V Prusijo je prispel na kritičnem prelomnem trenutku evropske diplomacije,<ref name="cecil85">{{harvnb|Cecil|1947|pp=85–87}}</ref> kjer je kmalu postal zaskrbljen zaradi ozemeljskih ambicij [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]], novega voditelja Francije. Ta strah je delil tudi ruski dvor pod carjem [[Aleksander I. Ruski|Aleksandrom I.]], ki pa je Metternicha obveščal o ruski politiki. Do jeseni 1804 se je Dunaj odločil za ukrepe, ki so se začeli avgusta 1805, ko se je [[Habsburška monarhija|Avstrijsko]] [[Habsburška monarhija|(Habsburško) cesarstvo]] začelo vpletati v vojno tretje koalicije.<ref name="cecil85" /> Metternichova skoraj nemogoča naloga je bila prepričati Prusijo, naj se pridruži koaliciji proti Bonaparteju. Njihov končni dogovor pa ni bil Metternichova zasluga in po porazu koalicije v [[Bitka pri Austerlitzu|bitki pri Austerlitzu]] je Prusija sporazum prezrla in namesto tega podpisala [[Schönbrunnska pogodba (1805)|pogodbo s Francozi]].<ref>{{harvnb|Palmer|1972|pp=40–44}}</ref> === Pariz === V poznejših preureditvah na Dunaju je [[Johann Philipp Stadion, grof Warthausen]], postal [[Seznam zunanjih ministrov Avstro-Ogrske|zunanji minister avstrijskega cesarstva]], kar je Metternichu omogočilo, da prevzame mesto veleposlanika v Ruskem cesarstvu. V Rusijo ni nikoli prišel, saj je na francoskem dvoru obstajala potreba po novem Avstrijcu. Metternich je bil za to mesto potrjen junija 1806.<ref>There is some confusion over why Metternich was selected. Napoleon said he wanted "a Kaunitz", and whether he literally meant someone from the {{ill|Kaunitz family|lt=house of Kaunitz|de|Kaunitz (Adelsgeschlecht)}} or merely someone in the style of [[Wenzel Anton, Prince of Kaunitz-Rietberg|the Prince of Kaunitz]], who had been ambassador to France from 1750 until 1753, this worked in favour of Metternich, the husband of a Kaunitz {{harv|Palmer|1972|pp=44–47}}.</ref> Užival je v tem, da je bil iskan, in bil je vesel, da so ga poslali v Francijo z letno plačo 90.000 guldenov.<ref>{{harvnb|Palmer|1972|pp=44–47}}</ref> Po napornem potovanju se je avgusta 1806 naselil, kjer sta ga seznanila baron von Vincent in Engelbert von Floret, ki ju je dve desetletji obdržal za tesnega svetovalca. 5. avgusta se je v gradu Saint-Cloud srečal s francoskim zunanjim ministrom, princem [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord|Charlesom Mauriceom de Talleyrand-Périgord]], pet dni pozneje pa z Napoleonom samim. [[Vojna četrte koalicije]] je Talleyranda in Napoleona potegnila proti vzhodu.<ref name="palmer47">{{harvnb|Palmer|1972|pp=47–56}}</ref> Po [[Tilzitski mir|Tilzitskemu miru]] julija 1807 je Metternich videl, da je položaj Avstrije v Evropi veliko bolj ranljiv, vendar je menil, da sporazum med Rusijo in Francijo ne bo trajen. Medtem je ugotovil, da je novi francoski zunanji minister [[Jean-Baptiste Nompère de Champagny, vojvoda de Cadore|Jean-Baptiste Champagny]] nepopustljiv in se je trudil doseči zadovoljivo rešitev glede prihodnosti več francoskih utrdb na reki [[Inn]]. V naslednjih mesecih sta se doseg avstrijske politike in Metternichov lastni ugled povečala.<ref name="palmer56">{{harvnb|Palmer|1972|pp=56–61}}</ref> [[Slika:Entrevue_Erfurt_by_Nicolas_Grosse.jpg|desno|sličica|Erfurtski kongres, delo Nicolasa Gosseja, 1838. Napoleon sprejema von Vincenta v Erfurtu, kongres, ki se ga Metternich ni smel udeležiti.]] V nepozabnem dogodku se je Metternich na praznovanju Napoleonovega 39. rojstnega dne avgusta 1808 prepiral z Napoleonom zaradi vse bolj očitnih priprav na vojno na obeh straneh.<ref name="cecil98">{{harvnb|Cecil|1947|pp=98–101}}</ref> Kmalu zatem je Napoleon zavrnil Metternichovo udeležbo na kongresu v Erfurtu. Metternich je bil kasneje vesel, ko je od Talleyranda slišal, da so bili Napoleonovi poskusi na kongresu, da bi Rusijo prepričal v napad na Avstrijo, neuspešni.<ref name="palmer61">{{harvnb|Palmer|1972|pp=61–69}}</ref> V poročilu Stadionu je Metternich ugotovil, da so bili [[Hohenzollerji]] izrinjeni ter da se je položaj Avstrije poslabšal. [[Renska konfederacija]] je bila sovražna do Avstrije in vojaški spopad s Francijo bi se moral bojevati na dveh frontah med rekama [[Visla|Vislo]] in Inn. Metternich je še naprej nasprotoval vojni s Francijo in poudaril, da mora vlada na Dunaju le počakati, saj Napoleon ni imel načrtov za lastno nasledstvo.<ref>{{cite book|author1=Wolfram Siemann|title=Metternich: Strategist and Visionary|publisher=Harvard University Press|year=2019|pages=224–225|isbn=9780674743922}}</ref> == Zunanji minister == === Popuščanje napetosti s Francijo === Metternich se je vrnil v Avstrijo in bil priča porazu avstrijske vojske v [[Bitka pri Wagramu|bitki pri Wagramu]] leta 1809. Stadion je po bitki odstopil z mesta zunanjega ministra, cesar pa je mesto takoj ponudil Metternichu. Metternich se je bal, da bi Napoleon to izkoristil in zahteval strožje mirovne pogoje, zato se je namesto tega strinjal, da bo postal državni minister (kar je postal 8. julija) in vodil pogajanja s Francozi, pri čemer se je dogovoril, da bo Stadiona na mestu zunanjega ministra nadomestil pozneje.<ref name="palmer69">{{harvnb|Palmer|1972|pp=69–72}}</ref> Med mirovnimi pogajanji v [[Altenburg|Altenburgu]] je Metternich predstavil profrancoske predloge za rešitev avstrijske monarhije. Napoleonu pa njegovo stališče o prihodnosti [[Poljska|Poljske]] ni bilo všeč, zato ga je iz pogajanj postopoma izpodrinil [[Janez I. Jožef, knez Liechtensteina]]. Vendar je kmalu, 8. oktobra, ponovno pridobil vpliv kot zunanji minister in dodatno kot minister cesarske hiše.<ref name="palmer69" /> V začetku 1810. leta je Metternichova prejšnja afera z Junotom postala javna, vendar je bil škandal zaradi Eleonorinega razumevanja minimalen.<ref name="palmer72">{{harvnb|Palmer|1972|pp=72–77}}</ref> [[Slika:Napoleon_Marie_Louise_Marriage1.jpeg|sličica|Metternich je imel velik vpliv na poroko Napoleona z nadvojvodinjo Marijo Luizo Avstrijsko. Poroka Napoleona in Marije Luize, delo Georgesa Rougeta.]] Ena prvih Metternichovih nalog je bila spodbuditi Napoleonovo poroko z nadvojvodinjo [[Marie Luiza, vovjodinja Parmaska|Marijo Luizo]] in ne s carjevo najmlajšo sestro [[Ano Pavlovno Ruska|Ano Pavlovno]]. Metternich se je kasneje poskušal distancirati od poroke, češ da je bila to Napoleonova lastna ideja, vendar je to malo verjetno; v vsakem primeru je takrat z veseljem prevzel odgovornost.<ref name="palmer72" /> Do 7. februarja je Napoleon privolil in par se je 11. marca poročil po pooblaščencu. Marija Luiza je kmalu zatem odšla v Francijo, Metternich pa ji je sledil po drugi poti in neuradno. Potovanje je bilo, kot je pojasnil Metternich, namenjeno prevozu njegove družine domov in poročanju avstrijskemu cesarju o dejavnostih Marije Luize.<ref name="palmer72" /> Namesto tega je Metternich ostal šest mesecev in zaupal svojo funkcijo na Dunaju očetu. Poroko in laskanje je izkoristil za ponovna pogajanja o pogojih Schönbrunnske pogodbe. Koncesije, ki jih je dobil, pa so bile nepomembne: nekaj trgovinskih pravic, odložitev plačila vojne odškodnine, vračilo nekaterih posesti Nemcev v avstrijski službi, vključno z družino Metternich, in odprava omejitve 150.000 mož za avstrijsko vojsko. Slednje je bilo še posebej dobrodošlo kot znak večje avstrijske neodvisnosti, čeprav si Avstrija ni mogla več privoščiti večje vojske od predpisane.{{sfn|Palmer|1972|p=77}} ==== Kot francoski zaveznik ==== Ko se je Metternich oktobra 1810 vrnil na Dunaj, ni bil več tako priljubljen. Njegov vpliv je bil omejen na zunanje zadeve, njegovi poskusi, da bi ponovno uvedel polnopravni državni svet, pa so propadli.<ref name="palmer72" /> Prepričan, da se mora močno oslabljena Avstrija izogniti še eni invaziji Francije, je zavrnil prizadevanja carja Aleksandra in namesto tega 14. marca 1812 sklenil [[Pariška pogodba (14. marec 1812)|zavezništvo z Napoleonom]]. Podpiral je tudi obdobje zmerne cenzure, katere cilj je bil preprečiti provokacije Francozov.<ref name="palmer78">{{harvnb|Palmer|1972|pp=78–86}}</ref> Zahteva, da se ob Francozih bori le 30.000 avstrijskih vojakov,{{sfn|Cecil|1947|p=125}} Zavezniška pogodba je bila velikodušnejša od tiste, ki jo je Prusija podpisala mesec dni prej; to je Metternichu omogočilo, da je tako Veliki Britaniji kot Rusiji zagotovil, da je Avstrija še vedno zavezana omejevanju Napoleonovih ambicij. Maja 1812 je svojega vladarja spremljal na zadnjem srečanju z Napoleonom v Dresdnu, preden je izvedel [[Napoleonov pohod na Rusijo|pohod na Rusijo]].<ref name="palmer78" /> Dresdenski sestanek je razkril, da je avstrijski vpliv v Evropi dosegel najnižjo točko, Metternich pa je bil zdaj odločen, da ta vpliv ponovno vzpostavi z uporabo tega, kar je sam menil, da so močne vezi z vsemi stranmi v vojni, in predlagal splošne mirovne pogovore pod vodstvom Avstrije. V naslednjih treh mesecih se je Avstrije počasi oddaljil od francoskega cilja, hkrati pa se je izogibal zavezništvu s Prusijo ali Rusijo,<ref name="palmer86">{{harvnb|Palmer|1972|pp=86–92}}</ref> in ostaja odprt za vsak predlog, ki bi zagotovil mesto za združeno dinastijo Bonaparte-Habsburžani.<ref name="palmer86" /> To je bilo posledica zaskrbljenosti, da bi Rusija in Prusija v primeru Napoleonovega poraza pridobili preveč. Napoleon je bil nepopustljiv in boji (zdaj že [[vojna Šeste koalicije]]) so se nadaljevali. Avstrijsko zavezništvo s Francijo se je končalo februarja 1813, Avstrija pa je nato prešla na položaj oborožene nevtralnosti.<ref name="ford221">{{harvnb|Ford|1971|p=221}}</ref><ref name="palmer86" /> ==== Kot nevtralen ==== [[Slika:Historia_del_Consulado_y_del_Imperio,_1879_"Célebre_entrevista_de_M._de_Metternich_con_Napoleón_-_último_reto_del_emperador"._(4268283413).jpg|desno|sličica|250x250_pik|Srečanje francoskega cesarja Napoleona I. in avstrijskega diplomata Klemensa von Metternicha v palači Marcolini v Dresdnu, 26. junij 1813]] Metternich je bil veliko manj naklonjen obrnitvi proti Franciji kot mnogi njegovi sodobniki in je podpiral lastne načrte za splošno rešitev. Novembra 1813 je Napoleonu ponudil frankfurtske predloge, ki bi Napoleonu omogočili, da ostane cesar, vendar bi Francijo zmanjšali na njene "naravne meje" in ji odvzeli nadzor nad večino Italije, Nemčije in Nizozemske. Napoleon, ki je zmagal v [[Bitka pri Lütznu (1813)|bitkah pri Lütznu]] in [[Bitka pri Budišinu (1813)|Budišinu]], je predolgo odlašal in zamudil to priložnost; do decembra je bil poražen v bitki pri Leipzigu in zavezniki so ponudbo umaknili. V začetku leta 1814, ko so se bližali Parizu, se je Napoleon prepozno strinjal s frankfurtskimi predlogi in zavrnil nove, strožje pogoje, ki so bili takrat predlagani.{{sfn|Riley|2013|p=[https://books.google.com/books?id=beq3AAAAQBAJ&pg=PA206 206]}}{{sfn|Ross|1969|pp=341–44}} Kljub temu se zaveznikom ni šlo dobro in čeprav je Rusija dosegla izjavo o splošnih vojnih ciljih, ki je vključevala številne namige Avstriji, je Velika Britanija ostala nezaupljiva in na splošno ni bila pripravljena opustiti vojaške pobude, za katero se je borila 20 let. Kljub temu je Franc imenoval avstrijskega zunanjega ministra, velikega kanclerja [[Viteškei red Marije Terezije|viteškega reda Marije Terezije]], mesto, ki je bilo prosto že od Kaunitzovih časov.<ref name="palmer92">{{harvnb|Palmer|1972|pp=92–96}}</ref> Metternicha je vse bolj skrbelo, da bo Napoleonov umik prinesel nered, ki bi škodoval Habsburžanom.<ref name="ford2212" /><ref name="palmer92" /> Verjel je, da bo treba kmalu skleniti mir. Ker Britanije ni bilo mogoče prisiliti, je predloge poslal le Franciji in Rusiji. Ti so bili zavrnjeni, vendar je bilo po bitkah pri Lütznu (2. maja) in bitki pri Bautzenu (20.–21. maja) na pobudo Francije razpisano premirje. Aprila je Metternich začel "počasi in nejevoljno" pripravljati Avstrijo na vojno s Francijo; premirje je Avstriji zagotovilo čas za mobilizacijo.<ref name="palmer92" /> Junija je Metternich zapustil Dunaj, da bi osebno vodil pogajanja v [[Jičín]] na Češkem. Ob prihodu je izkoristil gostoljubje princese [[Princesa Viljemina, vojvodinja Saganska|Viljemine, vojvodinje Saganske]], in z njo začel afero, ki je trajala več mesecev. Nobena druga ljubica ni nikoli dosegla takšnega vpliva na Metternicha kot ona, in po njuni ločitvi ji je še naprej pisal. Medtem je francoski zunanji minister [[Hugues-Bernard Maret]] ostal nedosegljiv, čeprav se je Metternichu 18. in 19. junija v [[Opočna|Opočni]] uspelo pogovoriti o stanju s carjem.<ref name="palmer96">{{harvnb|Palmer|1972|pp=96–102}}</ref> V pogovorih, ki so bili kasneje ratificirani kot [[Reichenbachove konvencije (1813)|Reichenbachova konvencija]], so se dogovorili o splošnih mirovnih zahtevah<ref>, namely that [[Lübeck]] and [[Hamburg]] would return to being free cities, and more generally the end of direct French control over the [[Confederation of the Rhine]]; the return of annexed Prussian territory; the return of the [[Illyrian Provinces]] to Austria; and the dissolution of the French-dominated [[Grand Duchy of Warsaw]] {{harv|Palmer|1972|p=97}}.</ref> in določil postopek, po katerem bi Avstrija lahko vstopila v vojno na koalicijski strani. Kmalu potem je bil Metternich povabljen, da se pridruži Napoleonu v Dresdnu, kjer je lahko neposredno postavil pogoje. Čeprav ni zanesljivega zapisa o njunem srečanju 26. junija 1813, se zdi, da je bilo burno, a učinkovito srečanje. Dogovor je bil končno dosežen, ko je bil Metternich tik pred odhodom<ref name="palmer96" /> in mirovna pogajanja se bi začela v Pragi julija in trajala do 20. avgusta.<ref name="cecil134">{{harvnb|Cecil|1947|pp=134–135}}</ref> S tem, ko je v to privolil, je Metternich ignoriral Reichenbachovo konvencijo, kar je razjezilo avstrijske koalicijske zaveznike.<ref name="palmer96" /> Konferenca v [[Praga|Pragi]] ni pravilno sestala, saj Napoleon svojim predstavnikom [[Armand-Augustin-Louis|Armandu Caulaincourtu]] in grofu Narbonnskemu ni dal zadostnih pooblastil za pogajanja.<ref name="cecil134" /> Na neformalnih razpravah, ki so potekale namesto konference, je Caulaincourt namignil, da se Napoleon ne bo pogajal, dokler zavezniška vojska ne bo ogrozila same Francije. To je prepričalo Metternicha in potem ko Metternichov ultimat Franciji ni bil upoštevan, je Avstrija 12. avgusta napovedala vojno.<ref name="palmer96" /> ==== Kot koalicijski partner ==== [[Slika:Declaration_of_victory_after_the_Battle_of_Leipzig,_1813_(by_Johann_Peter_Krafft).jpg|sličica|[[Karl von Schwarzenberg]] in trije zavezniški monarhi po bitki pri Leipzigu, 1813 (Deklaracija zmage po bitki pri Leipzigu, Johann Peter Krafft)]] Avstrijski zavezniki so izjavo razumeli kot priznanje, da so avstrijske diplomatske ambicije propadle, Metternich pa jo je imel za eno potezo v veliko daljši kampanji.<ref name="palmer103">{{harvnb|Palmer|1972|pp=103–107}}</ref> Do konca vojne si je prizadeval ohraniti koalicijo skupaj in s tem zajeziti ruski zagon v Evropi. V ta namen je dosegel zgodnjo zmago, ko je bil za vrhovnega poveljnika koalicijskih sil potrjen avstrijski general, [[Karl Filip, knez Schwarzenberški|knez Schwarzenberg]], namesto carja Aleksandra I. Uspelo mu je tudi prepričati tri zavezniške monarhe (Aleksanderja, Franca in pruskega Friderika), da so mu in njihovim vojskam sledili na pohodu. S [[Tepliška pogodba (1813)|Tepliško pogodbo]] je Metternich Avstriji dovolil, da ostane neobvezna glede prihodnosti Francije, Italije in Poljske. Vendar so ga Britanci, ki so subvencionirali Prusijo in Rusijo, še vedno omejevali (septembra je Metternich zahteval subvencije tudi za Avstrijo).<ref name="palmer103" /> 18. oktobra 1813 je bil Metternich priča uspešni [[Bitka pri Leipzigu|bitki pri Leipzigu]] in dva dni pozneje je bil za svoje "modro vodstvo" nagrajen s činom kneza (''Fürst'').<ref name="sauvignyxiii2" /> Metternich je bil navdušen, ko je bil Frankfurt v začetku novembra ponovno zavzet, še posebej pa nad spoštovanjem, ki ga je car izkazal Frančišku na slovesnosti, ki jo je tam organiziral Metternich. Diplomatsko je bil ob koncu vojne odločen preprečiti nastanek močne, enotne nemške države in je Napoleonu celo ponudil radodarne pogoje, da bi ga obdržal kot protiutež. 2. decembra 1813 se je Napoleon strinjal s pogovori, čeprav so bili ti pogovori odloženi zaradi potrebe po sodelovanju višjega britanskega diplomata [[Robert Stewart, vikont Castlereagha|Roberta Stewarta, vikonta Castlereagha]].<ref name="palmer103" /> Preden so se pogovori lahko začeli, so koalicijske vojske 22. decembra prečkale reko [[Ren]]. Metternich se je iz Frankfurta umaknil v [[Breisgau]], da bi praznoval božič z družino, preden je januarja 1814 odpotoval v novi koalicijski sedež v Basel. S carjem Aleksandrom so se prepirali, zlasti glede usode Francije.<ref name="palmer107">{{harvnb|Palmer|1972|pp=107–117}}</ref> Metternich in Castlereagh sta navezala dober delovni odnos in se nato srečala z Aleksandrom v [[Langres|Langresu]]. Car pa je ostal nepopustljiv in je zahteval prodor v središče Francije; vendar je bil preveč zaposlen, da bi nasprotoval drugim Metternichovim idejam, kot je bila končna mirovna konferenca na Dunaju. Metternich se ni udeležil pogovorov s Francozi v [[Châtillon, Hauts-de-Seine|Châtillonu]], saj je želel ostati z Aleksandrom. Pogajanja so zastala in po kratkem napredovanju so se morale koalicijske sile po bitki pri Montmirailu in bitki pri Montereauju umakniti. To je odpravilo Metternichove strahove, da bi lahko preveč samozavestni Aleksander deloval enostransko.<ref name="palmer107" /> Metternich je nadaljeval pogajanja s francoskim odposlancem Caulaincourtom do začetka do sredine marca 1814, ko je zmaga v bitki pri Laonu koalicijo znova spodbudila k ofenzivi. Do takrat se je Metternich naveličal poskušati ohraniti koalicijo skupaj in niti pogodba iz Chaumonta, ki so jo sklenili Britanci , ni pomagala.<ref name="palmer107" /> V odsotnosti Prusov in Rusov se je koalicija strinjala z obnovitvijo dinastije [[Burboni|Burbonov]].<ref name="palmer107" /><ref name="ford257">{{harvnb|Ford|1971|p=257}}</ref> Cesar Franc je zavrnil Napoleonovo zadnjo prošnjo, da se bo odpovedal prestolu v korist svojega sina z Marijo Luizo za regentko, in Pariz je padel 30. marca. Vojaški manevri so Metternicha 24. marca prisilili na zahod v [[Dijon]] in je po odlašanju 7. aprila odpotoval v francosko prestolnico.<ref name="palmer107" /> 10. aprila je našel mesto v miru, a na njegovo veliko jezo večinoma pod nadzorom carja Aleksandra. Avstrijcem niso bili všeč pogoji [[Fontainebleaujska pogodba|Fontainebleaujske pogodbe]], ki jo je Rusija v njihovi odsotnosti vsilila Napoleonu, vendar se jim Metternich ni hotel upreti in je 11. aprila pogodbo podpisal. Nato se je osredotočil na zaščito avstrijskih interesov v prihajajočem miru; uveljavljanje avstrijskega vpliva v Nemčiji nad vplivom Prusije; in odpravo ruske prevlade. Zaradi teh razlogov je zagotovil, da sta bili italijanski provinci Lombardija in Benečija, ki sta bili leta 1805 izgubljeni v korist francoskih vazalnih držav, ustrezno ponovno priključeni kot [[Lombardsko-beneško kraljestvo]].<ref name="palmer118">{{harvnb|Palmer|1972|pp=118–123}}</ref> Glede delitve Poljske in Nemčije, ki sta bili prej pod francosko okupacijo, je bil Metternich bolj omejen z interesi zaveznikov. Po dveh neuspelih predlogih Prusa je bilo vprašanje preloženo na podpis mirovne pogodbe.<ref name="palmer123">{{harvnb|Palmer|1972|pp=123–129}}</ref> Drugod si je Metternich, tako kot mnogi njegovi kolegi, želel obnovljeni francoski monarhiji zagotoviti sredstva za ohranitev nadzora. Velikodušna Pariška pogodba je bila podpisana 30. maja.<ref name="ford257" /> Zdaj svoboden je Metternich spremljal carja Aleksandra v Anglijo; Wilhelmina, ki je sledila Metternichu v Pariz, je prav tako prečkala mejo.<ref name="palmer123" /> Zmagoslavni Metternich je svoje štiri tedne zapolnil z veseljem, s čimer je ponovno vzpostavil svoj ugled in ugled Avstrije. Na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]] mu je bila v tem času podeljena častna diploma iz prava. V nasprotju s tem in na Metternichovo zadovoljstvo je bil Aleksander nevljuden in pogosto žaljiv. Kljub priložnostim je bilo malo diplomacije; namesto tega so se trdno dogovorili le, da bodo ustrezni pogovori potekali na Dunaju, z datumom, ki je bil okvirno določen za 15. avgust. Ko je car poskušal pogovor prestaviti na oktober, se je Metternich strinjal, vendar je postavil pogoje, ki so Aleksandru preprečili, da bi izkoristil kakršno koli prednost zaradi njegovega dejanskega nadzora nad [[Poljska|Poljsko]]. Metternich se je sredi julija 1814 ponovno združil s svojo družino v Avstriji, zatem ko se je za teden dni ustavil v Franciji, da bi pomiril strah glede Napoleonove žene Marije Luize, ki je bila takrat [[Vojvodina Parma in Piacenza|vojvodinja Parmska]]. Njegovo vrnitev na Dunaj so občasno proslavili z kantato, ki je vključevala verz "Zgodovina te potomcem postavlja kot vzor med velikimi možmi".<ref name="palmer123" /> === Dunajski kongres === {{Further|Dunajski kongres}} [[Slika:Vienna_Congress.jpg|sličica|Metternich skupaj z Wellingtonom, Talleyrandom in drugimi evropskimi diplomati na Dunajskem kongresu leta 1815]] [[Slika:Europe_1815_map_en.png|sličica|Državne meje znotraj Evrope, ki jih je določil Dunajski kongres]] Jeseni 1814 so se na Dunaju začeli zbirati poglavarji petih vladajočih dinastij in predstavniki 216 plemiških družin. Preden so prispeli ministri "velike četverice" (koalicijskih zaveznikov Britanije, Avstrije, Prusije in Rusije), je Metternich tiho ostal v [[Baden, Avstrija|Badenu]] pri Dunaju (Kopanju), dve uri južneje. Ko je izvedel, da so prispeli na Dunaj, se je odpravil na srečanje z njimi in jih spodbudil, naj se z njim grejo v Baden. Podbudo so zavrnili in v samem mestu so potekala štiri srečanja.<ref name="palmer130">{{harvnb|Palmer|1972|pp=130–133}}</ref> Na teh so se predstavniki dogovorili o delovanju kongresa in na Metternichovo veselje imenovali svojega pomočnika [[Friedrich von Gentza|Friedricha von Gentza]] za sekretarja za pogajanja Britanije, Avstrije, Prusije in Rusije ter Francije in Španije). Ko sta [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord]] in španski predstavnik [[Pedro Gómez Labrador|Pedro]] [[Pedro Gómez Labrador|Gómez Labrador]] izvedela za te odločitve, sta bila ogorčena, ker so se o sporazumih pogajali le veliki štirje. [[Švedska]] in [[Portugalska]] sta bili podobno jezni zaradi njune izključitve iz vsega kongresa razen polnega, še posebej ker je bil Metternich odločen, da bo slednji skupini dal čim manj moči. Posledično je šesterica postala predhodni odbor osmih, katerega prva odločitev je bila, da se kongres preloži na 1. november.<ref name="palmer130" /> Pravzaprav bi ga kmalu spet prestavili, saj bi novembra delo začela le manjša komisija.<ref name="palmer133">{{harvnb|Palmer|1972|pp=133–139}}</ref> Medtem je Metternich organiziral kontroverzno paleto zabav za delegate, vključno z njim.<ref name="palmer130" /> Castlereaghu je pustil, da se pogaja v imenu carja Aleksandra, in svojo pozornost na kratko usmeril k zatiranju protihabsburških čustev v Italiji. Približno v istem času je izvedel, da se vojvodinja Saganska dvori carju. Razočaran in izčrpan od družabnih pogovorov je Metternich popustil in med pogajanji o Poljski (ki ji je takrat vladal Napoleon kot [[Vojvodina Varšava|Velikemu vojvodstvu Varšavi]]) razjezil carja Aleksandra, saj je namignil, da bi se Avstrija lahko vojaško kosala z Rusijo. Kljub tej napaki Franc ni hotel odstaviti Metternicha, Dunaj pa je novembra pretresala politična kriza, ki je dosegla vrhunec z izjavo carja Aleksandra, da Rusija ne bo popustil glede svojih zahtev po Poljski kot satelitskem kraljestvu. Koalicija je to odločno zavrnila in dogovor se je zdel bolj oddaljen kot kdaj koli prej.<ref name="palmer133" /> Zdi se, da je Aleksander med zastojem celo izzval Metternicha na dvoboj.<ref>{{harvnb|Hamilton-Williams|1996|p=47}}</ref> Vendar je Aleksander kmalu naredil preobrat in privolil v delitev Poljske. Prav tako je nekoliko popustil glede germanskega kraljestva Saška in Talleyrandu prvič dovolil sodelovanje v vseh razpravah velike četverice (zdaj velike peterke). <ref name="palmer133" /> Z novim soglasjem so bila glavna vprašanja glede Poljske in Nemčije rešena v drugem tednu februarja 1815.<ref name="palmer139">{{harvnb|Palmer|1972|pp=139–146}}</ref> Avstrija je z delitvijo Poljske pridobila ozemlja in preprečila prusko priključitev Saške, vendar je bila prisiljena sprejeti rusko prevlado na Poljskem in vse večji pruski vpliv v Nemčiji.<ref name="okey73">{{harvnb|Okey|2001|pp=73–74}}</ref> Metternich se je nato osredotočil, da bi različne nemške države prepustile zgodovinske pravice novemu zveznemu parlamentu, ki bi se lahko postavil po robu Prusiji. Pomagal je tudi švicarskemu odboru in se ukvarjal s številnimi manjšimi vprašanji, kot so pravice do plovbe po Renu. 7. marca se je Metternich zbudil z novico, da je Napoleon pobegnil iz svojega otoškega zapora na [[Elba|Elbi]].<ref name="cecil169">{{harvnb|Cecil|1947|pp=169–175}}</ref> in se v eni uri srečal tako s carjem kot s pruskim kraljem. Metternich ni želel prenagljene spremembe kongresa in sprva je bil vpliv na kongres majhen. Končno je 13. marca pet velikih sil razglasilo Napoleona za [[Izobčenec|izobčenca]] in zavezniki so začeli priprave na obnovljene boje. 25. marca so podpisali pogodbo, s katero so se zavezali, da bodo poslali 150.000 mož, pri čemer ni bilo veliko znakov o njihovih prejšnjih razdornih stališčih. Po odhodu vojaških poveljnikov se je Dunajski kongres lotil resnega dela, določil meje neodvisne Nizozemske, formaliziral predloge za ohlapno konfederacijo [[Kantoni Švice|švicarskih kantonov]] in ratificiral prejšnje sporazume glede Poljske. Do konca aprila sta ostali le še dve glavni vprašanji, organizacija nove nemške federacije in problem Italije.<ref name="palmer139" /> Slednje je kmalu začelo dosegati vrhunec. Avstrija je utrdila svoj nadzor nad Lombardijo-Benečijo in razširila svojo zaščito na province, ki so bile nominalno pod nadzorom Francove hčerke Marije Ludovike. Metternich je 18. aprila napovedal, da je Avstrija formalno v [[Avstrijsko-neapeljska vojna|vojni z Muratovim Neapljem]]. Avstrija je 3. maja zmagala v [[Bitka pri Tolentinu|bitki pri Tolentinu]] in manj kot tri tedne pozneje zavzela Neapelj. Metternich je nato lahko odločitev o prihodnosti države odložil na čas po Dunaju. Razprave o Nemčiji so se vlekle do začetka junija, ko je bil ratificiran skupni avstrijsko-pruski predlog. Večino ustavnih vprašanj je prepustil novemu parlamentu; njegov predsednik je postal sam cesar Franc.<ref name="palmer146">{{harvnb|Palmer|1972|pp=146–149}}</ref> Kljub kritikam znotraj Avstrije je bil Metternich zadovoljen z izidom in stopnjo nadzora, ki ga je podelil Habsburžanom, in prek njih še sebi.<ref name="palmer146" /> Metternich je zagotovo lahko parlament večkrat izkoristil za svoje namene.<ref>{{harvnb|Ford|1971|p=302}}</ref> Dogovor je bil podobno priljubljen pri večini nemških predstavnikov. 19. junija je bila podpisana poravnalna pogodba (Rusi so jo podpisali teden dni kasneje),  s katero se je Dunajski kongres uradno končal. Metternich sam se je 13. junija odpravil na fronto, pripravljen na dolgotrajno vojno proti Napoleonu. Vendar je bil Napoleon 18. junija v [[Bitka pri Waterlooju|bitki pri Waterlooju]] odločno poražen.<ref name="cecil1692" /><ref name="palmer1462">{{harvnb|Palmer|1972|pp=146–149}}</ref> === Pariz in Italija === [[Slika:Map_of_the_Holy_Alliance_(1840).svg|sličica|Zemljevid Evrope, ki poudarja Sveto alianso, leta 1840]] Od leta 1815 naprej so se državniki v Evropi osredotočali na preprečevanje grožnje socialne revolucije, ker je bil Napoleon poražen. Metternich je objavil predloge reform. Predvideval je ohranitev obstoječe [[Socialna stratifikacija|socialne hierarhije]] in v ta namen stalno avtoriteto legitimnih suverenov ter [[Pravno varstvo|vladavino prava]].<ref>{{cite book|author1=Mark Jarrett|title=The Congress of Vienna and Its Legacy: War and Great Power Diplomacy After Napoleon|publisher=I.B.Tauris|year=2013|page=|isbn=9780857735706}}</ref> Povzpel se je v vodilnega konzervativnega državnika v Evropi, njegov nadzor pa je trajal do leta 1848. Habsburški vladarji avstrijskega cesarstva so stavili, da bo ideja o narodnosti preprečila pogubo.<ref>{{cite book|author1=Gordon Martel|title=Origins of the First World War: Revised 3rd Edition|publisher=Taylor & Francis|year=2013|page=23|isbn=9781317863847}}</ref> Vrnil se je k koalicijskim zaveznikom v Pariz, kjer so ponovno razpravljali o mirovnih pogojih. Po 133 dneh pogajanj e bila 20. novembra sklenjena [[Pariška pogodba (1815)|druga pariška pogodba]]. Metternich je menil, da Francije ne bi smeli razkosati. Zato je bil z rezultatom zadovoljen.<ref name="palmer150">{{harvnb|Palmer|1972|pp=150–156}}</ref> Francija je izgubila le malo ozemlja ob svojih vzhodnih mejah, sedemsto milijonov [[Francoski frank|francoskih frankov]] in umetniška dela, ki jih je oropala. Sprejela je tudi okupacijsko vojsko, ki je štela 150.000 mož.<ref name="cecil1693" /> Medtem je bila 26. septembra podpisana ločena pogodba, ki jo je predlagal Aleksander in jo je preoblikoval Metternich. S tem je bila ustvarjena nova [[Sveta aliansa]] s središčem v Rusiji, Prusiji in Avstriji; to je bil dokument, ki ga Metternich ni niti spodbujal niti si ga ni želel zaradi njegovih nejasno liberalnih stališč.{{sfn|Bertier|1962|pp=129-131}} Predstavniki večine evropskih držav so sčasoma podpisali pogodbo, z izjemo [[Papeška država|Papeške države]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske|Velike Britanije]] in [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Kmalu je ločena pogodba potrdila še [[Četverostranska zveza|Četverostransko zvezo]] in s svojim šestim členom vzpostavila kongresni sistem rednih diplomatskih srečanj. Z mirom v Evropi je avstrijska zastava zdaj plapolala na več kot 50 odstotkih več ozemlja kot takrat, ko je Metternich postal zunanji minister.<ref name="palmer150" /> Metternich se je nato vrnil k vprašanju Italije in jo prvič obiskal v decembra 1815. Po obisku [[Benetke|Benetk]] se mu je družina 18. decembra pridružila v [[Milano|Milanu]]. Tokrat je Metternich igral liberalca in zaman pozival Franca, naj regiji podeli nekaj avtonomije. Metternich je štiri mesece preživel v Italiji, neskončno zaposlen in trpel za kroničnim vnetjem vek. Iz Milana je poskušal nadzorovati avstrijsko zunanjo politiko, in ko je prišlo do resnega nesoglasja med cesarstvom in [[Kraljevina Bavarska|Kraljevino Bavarsko]], je bil zaradi svoje odsotnosti deležen ostrih kritik. Vendar njegovi sovražniki tega niso mogli izkoristiti. Stadion je bil zaposlen z njegovim delom finančnega ministra, cesarica [[Marija Ludovika Modenska|Marija Ludovika Avstrijska]], ostra kritičarka Metternichove politike, pa je aprila umrla.<ref name="palmer156">{{harvnb|Palmer|1972|pp=156–161}}</ref> Nenavadna razlika med stališči Metternicha in njegovega cesarja se je zmanjšala le z aktivnim kompromisom predlogov. Metternich se je 28. maja 1816 po skoraj enoletni odsotnosti vrnil na Dunaj. Poklicno je preostanek leta 1816 za utrujenega ministra minil mirno, saj se je ukvarjal s [[Fiskalna politika|fiskalno politiko]] in spremljal širjenje liberalizma v Nemčiji ter nacionalizma v Italiji. Osebno ga je novembra pretresla smrt Julie Zichy-Festetics. Dve leti pozneje je zapisal, da se je njegovo "življenje tam končalo" in da se je njegova stara lahkomiselnost vrnila šele čez nekaj časa. Edina tolažba je bila julijska novica, da bo Metternich prejel nova posestva ob Renu v Johannisbergu, 40 km od njegovega rojstnega kraja.<ref name="palmer156" /> Junija 1817 je moral Metternich pospremiti cesarjevo novoporočeno hčer [[Marija Leopoldina Avstrijska|Marijo Leopoldino]] na ladjo v [[Livorno|Livornu]]. Ob prihodu je prišlo do zamude, zato je Metternich ta čas ponovno porabil za potovanje po Italiji. Obiskal je [[Benetke]], [[Padova|Padovo]], [[Ferrara|Ferraro]], [[Pisa|Piso]], [[Firence]] in [[Lucca|Lucco]]. čeprav je bil zaradi razvoja dogodkov zaskrbljen, je ugotovil, da vse Frančiškove koncesije še vedno niso bile uresničene. Toda Metternich je bil optimističen in je 29. avgusta ponovno pozval k decentralizaciji.<ref name="palmer161">{{harvnb|Palmer|1972|pp=161–168}}</ref> Potem ko to ni uspelo, se je Metternich odločil razširiti svoja prizadevanja na splošno upravno reformo, da bi se izognil vtisu, da daje prednost Italijanom pred preostalim delom cesarstva. Medtem ko je delal na tem, se je 12. septembra 1817 vrnil na Dunaj, kjer se je le tri dni pozneje takoj posvetil organizaciji poroke svoje hčerke Marije z grofom [[Jožef Esterházy|Jožefom Esterházyjem]]. Metternich pa je zbolel. Po premoru za okrevanje je Metternich svoje predloge za Italijo strnil v tri dokumente (27. oktobra 1817), ki jih je predložil cesarju Francu. Uprava bi ostala nedemokratična, vendar bi bilo novo ministrstvo za pravosodje in štirje novi kanclerji. Vsak z lokalnimi pristojnostmi, vključno z enim za "Italijo".<ref name="palmer161" /> Predlagal je regionalne in ne nacionalne delitve Italije.<ref name="okey732" /> Na koncu je Franc sprejel revidirane predloge, čeprav z več spremembami in omejitvami.<ref name="palmer161" /> === [[Aachen]], [[Teplice]], [[Karlovi Vari|Karlovy Vary]], [[Opava]] in [[Ljubljana]] === [[Slika:Kongressdenkmal_-_Nahaufnahme.jpg|sličica|Spomenik aachenskemu kongresu]] Metternich se je še naprej osredotočal predvsem na ohranjanje enotnosti med velikimi silami Evrope in s tem lastne moči kot mediatorja. Skrbelo ga je tudi naraščajoči vpliv liberalno mislečega [[Joanis Kapodistrias|Janeza grofa Koprskega]] (''J. A. Kapodistrias'') na carja Aleksandra in nenehna grožnja, da bi Rusija priključila velika območja Osmanskega cesarstva (tako imenovano ''vzhodno vprašanje'').<ref name="palmer169">{{harvnb|Palmer|1972|pp=169–180}}</ref> Kot je že prej predvideval, je Velika Britanija do aprila 1818 pripravila načrte, ki jih je Metternich uveljavil, da bi šest mesecev pozneje sklicali [[Aachenski kongres|kongres v Aachnu]], takrat pruskem obmejnem mestu. Medtem so Metternichu svetovali, naj odpotuje v zdraviliško mesto [[Karlovi Vari|Karlsbad]], kjer bi si lajšal revmatične bolečine v hrbtu.<ref name="palmer169" /> Preživel je prijetno enomesečno potovanje, čeprav je tam prejel novico o smrti očeta, ki je bil star 72 let.<ref>{{harvnb|Cecil|1947|p=182}}</ref> Ob koncu avgusta je obiskal družinsko posestvo v Königswartu in nato Frankfurt, da bi spodbudil države članice Nemške konfederacije k dogovoru o proceduralnih vprašanjih. Metternich je zdaj lahko prvič po 25 letih obiskal tudi Koblenz in svoje novo posestvo v Johannisbergu. Med potovanjem s cesarjem Francem so ga toplo pozdravila katoliška mesta ob Renu proti Aachnu.<ref name="palmer169" /> Vnaprej je poskrbel, da bodo časopisi poročali o prvem mirnodobnem kongresu te vrste. Ko so se začele razprave, si je Metternich prizadeval za umik zavezniških čet iz Francije in za sredstva za ohranitev enotnosti evropskih sil. O prvem so se dogovorili skoraj takoj, drugi sporazum pa se je nanašal le na ohranitev Četverne zveze. Metternich je zavrnil carjeve idealistične načrte za (med drugim) enotno evropsko vojsko. Njegova lastna priporočila Prusom za večji nadzor nad [[Svoboda govora|svobodo govora]] so bila za druge sile, kot je Velika Britanija, prav tako težko odkrito podpreti.<ref name="palmer169" />[[Slika:Ermordung_August_von_Kotzebues.jpg|sličica|Atentat na [[August Von Kotzebue|von Kotzebueja]] 1819 je Metternich izkoristil za obračun z opozicijo.]]Metternich je kmalu po razhodu kongresa odpotoval z [[Dorothea Lieven|Dorotheo Lieven]] v [[Bruselj]] in čeprav ni mogel ostati več kot nekaj dni, sta si naslednjih osem let izmenjevala pisma. Na Dunaj je prispel 11. decembra 1818 in končno lahko preživel precej časa s svojima otrokoma.<ref name="palmer169" /> Med božičem je gostil carja in dvanajst tednov spremljal Italijo in Nemčijo, preden se je s cesarjem odpravil na tretje potovanje v Italijo. Potovanje je prekinil atentat na konservativnega nemškega dramatika [[August von Kotzebue|Augusta von Kotzebueja]]. Po kratkem odlašanju se je Metternich odločil, da če nemške vlade ne bodo ukrepale proti tej zaznani težavi, jih bo morala Avstrija k temu prisiliti. Sklical je neformalno konferenco v Karlsbadu<ref name="palmer180">{{harvnb|Palmer|1972|pp=180–185}}</ref> in si predhodno zagotovil prusko podporo na srečanju s [[Friderik Viljem III. Pruski|Friderikom Viljemom III. Pruskim]] julija v [[Teplice|Teplicah]].<ref name="palmer180" /><ref name="ford303">{{harvnb|Ford|1971|p=303}}</ref> Metternich je zmagal, saj je z nedavnim poskusom atentata na glavnega ministra Nassaua, [[Carl von Ibell|Carla Ibella]], dosegel soglasje za konservativni program, danes znan kot Tepliška konvencija. Karlsbadska konferenca se je začela 6. avgusta in je trajala do konca meseca.<ref name="palmer180" /> Metternich je preprečil vsakršno nasprotovanje svoji predlagani "skupini protirevolucionarnih ukrepov, pravilnih in preventivnih", čeprav so jih zunanji opazovalci obsodili.<ref name="palmer180" /> Kljub graji je bil Metternich zelo zadovoljen z rezultatom,<ref name="palmer180" /> ki je poznan kot ''[[Karlsbadski odloki]]''.<ref name="okey733" /><ref name="ford303" />[[Slika:Der-Denkerclub_1819.jpg|sličica|Takratna satirična [[litografija]], ki se posmehuje omejitvam svobode tiska in govora, kot so jih predpisovali [[Karlsbadski odloki]].]]Na konferenci na Dunaju pozneje istega leta se je znašel pod pritiskom kraljev [[Kraljestvo Württemberg|Württemberga]] in Bavarske, da opusti svoje načrte za reformo Nemške konfederacije.<ref>{{harvnb|Cecil|1947|p=197}}</ref> Zdaj je obžaloval, da je tako hitro sprejel prvotno ustavo pet let prej. Kljub temu je vztrajal pri drugih vprašanjih in sklepna listina konference je bila zelo reakcionarna, tako kot si jo je Metternich predstavljal. Na Dunaju je ostal do konca maja 1820, kjer se mu je celotna zadeva zdela dolgočasna. 6. maja je izvedel za smrt svoje hčerke, princese Klementine von Metternich, zaradi [[Tuberkuloza|tuberkuloze]]. Na poti v Prago je izvedel, da je tudi njegova najstarejša hči Marija zbolela za jetiko. Bil je ob njeni postelji v Badenu pri Dunaju, ko je 20. julija umrla.<ref name="palmer186">{{harvnb|Palmer|1972|pp=186–198}}</ref> To je Eleonoro in preostale otroke spodbudilo k odhodu na "čistejši" francoski zrak.<ref name="cecil200">{{harvnb|Cecil|1947|pp=200–202}}</ref> Preostanek leta 1820 je bil poln liberalnih uporov, na katere naj bi se Metternich odzval. Avstrijski zunanji minister je bil na koncu razpet med tem, ali naj izpolni svojo konservativno obljubo (politika, ki so jo podpirali Rusi) in ali naj se izogiba državi, v kateri Avstrija ni imela interesa (ki so jo podpirali Britanci). Odločil se je za "sočutno neaktivnost" glede Španije,<ref>Metternich succeeded in preventing proposals for a French-led invasion only by rendering Tsar Alexander fearful of a French conspiracy {{harv|Palmer|1972|p=199}}.</ref> toda na njegovo razočaranje in presenečenje je [[Guglielmo Pepe]] v začetku julija vodil upor v Neaplju in prisilil kralja [[Ferdinand IV. Neapeljski|Ferdinanda]] [[Ferdinand IV. Neapeljski|Neapeljskega]], da sprejme novo ustavo.<ref name="palmer186" /> Metternich se je (nejevoljno) strinjal, da se bo oktobra udeležil [[Troppauski kongres|kongresa v Troppauu]], ki ga je sprožila Rusija, da bi razpravljal o omenjenih dogodkih. Ni mu bilo treba skrbeti: car je popustil in sprejel kompromisni predlog zmernega intervencionizma, določenega v Troppauskem protokolu.<ref name="palmer186" /> Kapodistriasov vpliv na carja ga je še vedno skrbel, zato je svoja konzervativna načela zapisal v dolgem memorandumu, v katerem je napadel svobodni tisk in pobudo srednjega razreda.<ref name="palmer186" /> Kongres se je končal v tretjem tednu decembra, naslednji korak pa bi bil [[Ljubljanski kongres]], na katerem bi se s Ferdinandom pogovorili o intervenciji.<ref name="cecil200" /> Metternich je ugotovil, da lahko Ljubljano prevladuja bolj kot kateri koli drug kongres, saj je nadzoroval Ferdinandovo zavrnitev liberalne ustave, s katero se je strinjal le nekaj mesecev prej. Avstrijske vojske so februarja odšle v Neapelj in marca vstopile v mesto. Kongres je bil prekinjen, toda Metternich je, bodisi vnaprej opozorjen bodisi po sreči, držal predstavnike sil blizu, dokler upor ni bil zadušen.<ref name="palmer198">{{harvnb|Palmer|1972|pp=198–202}}</ref> Posledično je imel Metternich, ko so sredi marca v [[Piemont|Piemontu]] izbruhnili podobni upori, pri roki carja, ki se je strinjal, da bo v znak solidarnosti na mejo poslal 90.000 mož. Na Dunaju so se stopnjevali pomisleki, da je Metternichova politika predraga. Odgovoril je, da bosta Neapelj in Piemont plačala za stabilnost; kljub temu je bil tudi on očitno zaskrbljen za prihodnost Italije. Olajšanje je odneslo, ko je 25. maja lahko imenoval dvornega kanclerja in državnega kanclerja, položaj. Zadovoljen je bil tudi z obnovljeno (čeprav krhko) bližino med Avstrijo, Prusijo in Rusijo;<ref name="palmer198" /> vendar je šlo za to na račun avstrijsko-britanske antante.<ref name="cecil207">{{harvnb|Cecil|1947|p=207}}</ref> == Kancler == === [[Hannover]], [[Verona]], in [[Črnovice]] === [[Slika:A_hasty_sketch_at_Verona,_or_the_prophecies_of_Napoleon_unfolding,_Paris_Musées_20230520204316_(cropped).jpg|sličica|Karikatura Veronskega kongresa, 1822]] Leta 1821, ko je bil Metternich še vedno v Laibachu s carjem Aleksandrom, je upor kneza Aleksandra Ypsilantisa grozil, da bo Osmansko cesarstvo pripeljal na rob propada. Metternich si je želel močno Osmansko cesarstvo, ki bi uravnotežilo Rusijo,<ref name="palmer203">{{harvnb|Palmer|1972|pp=203–212}}</ref> zato je nasprotoval vsem oblikam grškega nacionalizma.<ref>{{harvnb|Ford|1971|p=279}}</ref> Preden se je Aleksander vrnil v Rusijo, si je Metternich zagotovil njegovo soglasje, da ne bo deloval enostransko, in je carju vedno znova pisal, v katerem ga je prosil, naj ne posreduje.<ref name="palmer203" /> Za dodatno podporo se je oktobra v Hannovru srečal z vikontom Castlereaghom (zdaj tudi markizom Londonderryjskim ) in kraljem Združenega kraljestva [[Jurij IV. Britanski|Jurijem IV]]. Toplino Metternichovega sprejema je posladkala njegova obljuba, da bo delno poravnal avstrijske finančne dolgove do Velike Britanije.<ref name="palmer203" /> Prejšnja anglo-avstrijska antanta je bila s temobnovljena,<ref name="cecil2072" /> in oba sta se strinjala, da bosta podprla avstrijsko stališče glede Balkana. Metternich je odšel srečen, predvsem zato, ker se je ponovno srečal z Dorotheo Lieven.<ref name="palmer203" /> Za božič je car omahoval bolj, kot je Metternich pričakoval, in februarja 1822 poslal [[Dmitri Tatiščev|Dmitrija Tatiščeva]] na Dunaj na pogovore z Metternichom. Metternich je kmalu prepričal "domišljavega in ambicioznega" Rusa, naj mu dovoli narekovati dogodke.<ref name="palmer203" /> V zameno je Avstrija obljubila, da bo podprla Rusijo pri uveljavljanju njenih pogodb z Osmani, če bodo druge članice zavezništva storile enako; Metternich se je zavedal, da je to za Britance politično nemogoče. Metternichov nasprotnik na ruskem dvoru, Kapodistrias, se je tam upokojil; vendar se je do konca aprila pojavila nova grožnja: Rusija je bila zdaj odločena posredovati v Španiji, kar je Metternich opisal kot "popoln nesmisel".<ref name="palmer203" /> Igral je na čas in prepričal svojega zaveznika Castlereagha, naj pride na Dunaj na pogovore pred načrtovanim kongresom v Veroni, čeprav je Castlereagh 12. avgusta storil samomor.<ref name="palmer212">{{harvnb|Palmer|1972|pp=212–219}}</ref> S Castlereaghovo smrtjo in oslabljenimi odnosi z Britanci je Metternich izgubil koristnega zaveznika.{{sfn|Bertier|1962|pp=146–147}} [[Veronski kongres]] je bil odličen družabni dogodek, a diplomatsko manj uspešen. Ker naj bi bil kongres zaskrbljen zaradi Italije, se je moral namesto tega osredotočiti na Španijo.<ref name="palmer212" /> Avstrija je pozvala k neintervenciji, vendar so Francozi s svojim predlogom za skupno invazijsko silo zmagali.<ref name="cecil211">{{harvnb|Cecil|1947|pp=211–212}}</ref> Prusija je zagotovila može,<ref name="cecil211" /> car pa je obljubil 150.000 mož.<ref name="palmer212" /> Metternicha so skrbele težave pri prevozu takšnega števila vojakov v Španijo in francoske ambicije, a je še vedno obljubil (čeprav le moralno) podporo skupni sili.<ref name="palmer212" /> V Veroni se je zadržal do 18. decembra, nato pa je nekaj dni preživel v Benetkah s carjem in nato sam v [[München|Münchnu]]. Na Dunaj se je vrnil v začetku januarja 1823 in ostal do septembra; po Veroni je potoval veliko manj kot prej, deloma zaradi novega položaja kanclerja in deloma zaradi vse slabšega zdravja. Prihod družine iz Pariza maja ga je spodbudil. V dunajski družbi je znova zasijal.<ref name="palmer218">{{harvnb|Palmer|1972|pp=218–224}}</ref> Politično gledano je bilo leto polno razočaranj. Marca so Francozi [[Sto tisoč sinov Saint Louisa|enostransko prečkali]] [[Pireneji|Pireneje]] in s tem razveljavili "moralno solidarnost", vzpostavljeno v Veroni. Podobno je Metternich menil, da je novi [[papež Leon XII.]] preveč profrancoski, med Avstrijo in več nemškimi državami pa so se pojavile težave glede tega, zakaj niso bile vključene v Verono. Poleg tega je Metternich z diskreditacijo ruskega diplomata [[Carlo Andrea Pozzo di Borgo|Pozza di Borga]] namesto tega obnovil carjev prejšnji sum do njega. Še huje je bilo konec septembra: medtem ko je spremljal cesarja na srečanje z Aleksandrom v Černovicu, je Metternich zbolel za vročino. Ni mogel nadaljevati in se je moral zadovoljiti s kratkimi pogovori z ruskim zunanjim ministrom [[Karl Nesselrode|Karlom Nesselrodejem]]. Na pogovorih v Černovicu je v Metternichovi odsotnosti nestrpni car zahteval sklic kongresa v [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburgu]], da bi razpravljali o vzhodnem vprašanju. Metternich, ki se je bal, da bi Rusi prevladovali v zadevah, je lahko le igral na čas.<ref name="palmer218" /> [[Slika:Office_Prince_Clemens_von_Metternich_1829.jpg|sličica|Metternichova pisarna, 1829]] Carjev dvojni predlog za srečanja v Sankt Peterburgu, rešitev vzhodnega vprašanja v korist Rusije in omejena avtonomija treh grških kneževin, je bil za druge evropske sile neprijetna kombinacija, potencialni udeleženci, kot je britanski zunanji minister Canning, pa so se počasi obračali stran, kar je Aleksandru zelo jezilo. Metternich je še nekaj mesecev zatem verjel, da si je pridobil edinstveno raven vpliva na carja.<ref name="palmer218" /> Medtem je obnovil konservativni program, ki ga je začrtal v Karlsbadu pet let prej, in si prizadeval za nadaljnje povečanje avstrijskega vpliva na nemški zvezni parlament. Tisk je tudi obvestil, da ne smejo več objavljati zapisnikov sej parlamenta, temveč le njegove sklepe.<ref name="palmer225" /> Leta 1824 je bil izvoljen za častnega člana [[Filharmonična družba|Filharmonične družbe v Ljubljani]].<ref>Primož Kuret: ''Haydn, Beethoven, Paganini in Metternich - častni člani Filharmonične družbe v Ljubljani'', v ''Slovenska kronika XIX. stoletja, 1800-1860'', 31-2.</ref> Januarja 1825 ga je začelo skrbeti zdravje njegove žene Eleonore in kmalu pred njeno smrtjo 19. marca je v Parizu prispel do njene bolniške postelje. Iskreno je žaloval za njo in izkoristil priložnost za večerjo s pariško elito. Pripoved, ki jo je tam izrekel o carju, se je pojavila v medijih in ni okrepila njegovega ugleda. Pariz je zadnjič zapustil 21. aprila, po prihodu 7. maja pa se mu je v Milanu pridružil cesar. Papeževo povabilo, da postane kardinal cerkve, je zavrnil. Odpravil se je tudi na kratek izlet v Genovo. V začetku julija se je dvor razšel in Metternich je obiskal svoji hčerki Leontino (štirinajst) in Hermino (devet) v mirnem mestu Bad Ischl. Kljub osamljenosti je nenehno prejemal poročila, vključno s poročili o zloveščih dogodkih v Otomanskem cesarstvu, kjer je Ibrahim Ali iz Egipta hitro zatrl grški upor. Ukvarjati se je moral tudi s posledicami iz Sankt Peterburga, kjer se je car, čeprav ni mogel sklicati polnega kongresa, pogovarjal z vsemi pomembnimi veleposlaniki. Do sredine maja je bilo jasno, da se zavezniki ne morejo odločiti o poteku ukrepov in zato Sveta aliansa ni bila več sposobna politična entiteta.<ref name="palmer227">{{harvnb|Palmer|1972|pp=227–230}}</ref> === Ogrski parlament, smrt Aleksandra I. in težave v Italiji === V zgodnjih dvajsetih letih 19. stoletja je Metternich svetoval Francu, da bi sklic [[Ogrski parlament|ogrskega (madžarskega) parlamenta]] pomagal pridobiti odobritev finančne reforme. Pravzaprav je bil v parlamentu med letoma 1825 in 1827 300 sej, polnih kritik o tem, kako je cesarstvo spodkopalo zgodovinske pravice [[Madžarsko plemstvo|madžarskega plemstva]]. Metternich se je pritoževal, da je to "vmešavalo v [njegov] čas, [njegove] običaje in [njegovo] vsakdanje življenje", saj je bil prisiljen potovati v Bratislavo, da bi opravljal slovesne dolžnosti in opazoval.<ref name="palmer232">{{harvnb|Palmer|1972|pp=232–240}}</ref> Zaskrbljen je bil zaradi naraščajočega madžarskega [[Nacionalizem|nacionalizma]] in previden zaradi naraščajočega vpliva nacionalista [[István Széchenyi|Istvána Széchenyija]], s katerim se je leta 1825 srečal dvakrat. Sredi decembra, – ko se je vrnil na Dunaj – je z mešanimi občutki slišal za smrt carja Aleksandra. Carja je dobro poznal in se je spomnil na lastno krhkost, čeprav je smrt morda izbrisala kislo diplomatsko tablo. Poleg tega si je lahko pripisal zasluge za predvidevanje liberalnega decembrskega upora, ki ga je moral zatrti novi car [[Nikolaj I. Ruski|Nikolaj I.]] Metternich se je takrat odločil, da bo poslal [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|nadvojvodo Ferdinanda]], da prvi vzpostavi stik z njim. Metternich je bil prijatelj tudi z britanskim odposlancem (vojvodo [[Arthur Wellesley|Wellingtonskim]]) in ga je zaprosil za pomoč, da bi "očaral" Nikolaja. Kljub temu prvih 18 mesecev Nikolajeve vladavine za Metternicha ni šlo dobro: prvič, Britanci so bili izbrani namesto Avstrijcev za nadzor rusko-osmanskih pogovorov;<ref>Britain and Austria both wished to avoid war, but the British Foreign Secretary Canning wanted an autonomous Greek state. This would be the topic of mediation with the Ottomans. Metternich, on the other hand, was resolutely opposed to courting instability by redrawing any borders in Eastern Europe {{harv|Palmer|1972|pp=236–237}}.</ref> in posledično Metternich ni mogel vplivati ​​na nastalo [[Akkermanska konvencija|Akkermansko konvencijo]]. Tudi Francija se je začela oddaljevati od Metternichovega neintervencionističnega stališča. Avgusta 1826 je ruski zunanji minister Nesselrode zavrnil Metternichov predlog za sklic kongresa, na katerem bi razpravljali o dogodkih, ki so sčasoma privedli do izbruha [[Portugalska državljanska vojna|državljanske vojne na Portugalskem]]. Avstrijski zunanji minister je to sprejel s "presenetljivo vztrajnostjo".<ref name="palmer232" /> 29. marca 1827 je Metternich govoril in se udeležil pogreba [[Ludwig van Beethoven|Beethovna]], ki ga je morda srečal med Dunajskim kongresom, čeprav je bil Beethoven eden Metternichovih najostrejših kritikov. Leta 1826 je Metternich kupil posest cistercijanskega [[Samostan Plasy|samostana Plasy]], h kateri je spadala tudi oddaljena romarska cerkvija [[Mariánska Týnice]] pri [[Kralovice|Kralovicah]]. Samostan je preuredil v rezidenco ter ga je dal obnoviti in s progresivnim gospodarskim upravljanjem izboljšal gospodarski donos pripadajočih obsežnih posesti, zlasti gozdov. Ostalo posest je družina Metternich uporabljala le za kmetijske namene in v cerkvi Mariánska Týnice zgradila žitnico.<ref>{{Cite web|last=Krtička|first=Jiří Bernard|title=The Resurrection and Second Life of Mariánská Týnice|website=Czech Galleries|url=https://ceskegalerie.cz/cs/umeni-historie/zmrtvychvstani-a-druhy-zivot-marianske-tynice|access-date=2023-07-17}}</ref><ref>{{Cite web|title=Bunker beneath the Prelature: Cistercian Monastery Plasy|website=Radio Prague|url=http://www.radio.cz/de/artikel/132216|date=2010-10-02|access-date=2010-10-02}}</ref> Posestvo je bilo vredno 1.100.050 gld. Od skupno 27.888 hektarjev zemlje je bilo 13.127 ha posestev (gozdovi 8.831 ha, polja 2.986 ha). V lastnem upravljanju so upravljali 5–8 dvorišč, 13 ovčjih ograd, 13 gozdnih okrožij in 50 ribnikov. Na Metternichovo pobudo je bila leta 1829 v Plasyju ustanovljena železarna, ki je poleg uradnikov zaposlovala 169 delavcev.<ref>{{Cite web|last=Štýsová|first=Magdalena|title=Analysis of Forestry Maps of the Plasy Estate|url=https://web.archive.org/web/20191010172551/https://kgm.zcu.cz/studium/ZaverecnePrace/2006/Stysova__Analyza_lesnickych_map_velkostatku_Plasy__DP.pdf|year=2006|type=magistrsko delo|access-date=2019-10-10}}</ref> 5. novembra 1827 je baronica Antoinette von Leykam (1806–1829) postala Metternichova druga žena.<ref>{{cite web|url=https://www.deutsche-biographie.de/sfz61264.html?language=en|title=Leykam, Christoph Ambros Freiherr von - Deutsche Biographie}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Maria|first1=Camarda Signorino Alessio|date=2021|title=Nobiltà iberica e mitteleuropea tra regni meridionali e territori forogiuliani: Una storia per immagini nello stemmario appartenuto al conte Heinrich von Attems, oggi conservato presso la biblioteca civica "V. Joppi" di Udine|url=https://heyjoe.fbk.eu/index.php/ataga/article/view/7067|journal=Atti dell'Accademia roveretana degli Agiati. A, Classe di scienze umane, lettere ed arti|volume=3|pages=77–117}}</ref> Spoznala sta se na Dunaju na plesu, ki ga je priredil britanski veleposlanik Henry Wellesley. Antoinette je bila stara (komaj) dvajset let in njuna poroka, majhna afera v Hetzendorfu (vasi tik pred Dunajem), je bila zaradi njunega različnega statusa deležna precejšnjih kritik. Pripadala je nižjemu plemstvu, toda Antoinettina gracioznost in šarm sta kmalu osvojili dunajsko visoko družbo.<ref name="palmer232" /> Istega dne so britanske, ruske in francoske sile v bitki pri Navarinu uničile osmansko floto. Metternicha je skrbelo, da bi nadaljnje posredovanje strmoglavilo Osmansko cesarstvo in porušilo ravnovesje, ki je bilo vzpostavljeno leta 1815. V njegovo olajšanje sta se novi britanski premier Wellington in njegov kabinet prav tako bala, da bi Rusiji dala prednost na Balkanu.<ref>{{harvnb|Cecil|1947|pp=227–228}}</ref> Potem ko je bil zavrnjen še en krog njegovih predlogov za kongrese, se je Metternich umaknil od vzhodnega vprašanja in septembra 1829 spremljal podpis [[Odrinski mir (1829)|Odrinskega miru]]. Čeprav ga je kritiziral, ker je bil prestrog do Turčije, je bil zasebno zadovoljen z njegovo popustljivostjo in obljubo grške avtonomije, zaradi česar je postala blažilec ruske širitve in ne ruska satelitska država. Metternichovo zasebno življenje so sočasno spremljale tragedije. Novembra 1828 mu je umrla mati, januarja 1829 pa je umrla Antoinette, pet dni po rojstvu sina Richarda. Sin Viktor, takrat mlajši diplomat, je zaradi jetike novembra 1829 umrl. Posledično je božič preživel sam in depresiven, zaskrbljen zaradi drakonskih metod nekaterih svojih kolegov konservativcev in obnovljenega pohoda liberalizma.<ref name="palmer241">{{harvnb|Palmer|1972|pp=241–245}}</ref> Maja si je Metternich privoščil prepotrebne počitnice na svojem posestvu v Johannisbergu. Mesec dni pozneje se je vrnil na Dunaj, še vedno zaskrbljen zaradi t. i. kaosa v Londonu in Parizu in vse manjše sposobnosti, da bi ga preprečil.<ref name="palmer241" /> Ko je slišal, da naj bi se Nesselrode zdravil v Karlsbadu, se je z njim tam srečal konec julija. Oštel je tihega Nesselroda, a se ni zameril. Dogovorila sta se za drugo srečanje avgusta. Medtem je Metternich slišal za francosko julijsko revolucijo, ki ga je globoko pretresla in nakazala potrebo po kongresu Četverne zveze.<ref name="palmer245">{{harvnb|Palmer|1972|pp=245–253}}</ref> Namesto tega se je Metternich po načrtih sestal z Nesselrodejem in čeprav je Rus zavrnil njegov načrt za obnovitev starega zavezništva, sta se strinjala glede vojn iz Karlsbada: panika je bila nepotrebna, razen če nova vlada ne bi pokazala ozemeljskih ambicij v Evropi.<ref>{{harvnb|Cecil|1947|p=234}}</ref> Čeprav je bil Metternich s tem zadovoljen, so mu razpoloženje pokvarile novice o nemirih v [[Bruselj|Bruslju]] (takrat del [[Kraljevina Združene Nizozemske|Združenega kraljestva Nizozemske]]), odstop Wellingtona v Londonu in pozivi k ustavnosti v Nemčiji. Z mračnim in "skoraj morbidnim užitkom" je zapisal, da je to "začetek konca" stare Evrope. Kljub temu ga je spodbudilo dejstvo, da je julijska revolucija onemogočila francosko-rusko zavezništvo in da je Nizozemska sklicala kongres starega tipa, kakršnega je tako užival. Tudi sklic madžarskega parlamenta leta 1830 je bil uspešnejši od prejšnjih, saj je nadvojvodo Ferdinanda kronal za ogrske kralje z malo nestrinjanja. Poleg tega je bila do novembra dogovorjena njegova zaroka s 25-letno grofico Melanie Zichy-Ferraris, ki je izhajala iz madžarske družine, ki so jo Metternichevi že dolgo poznali. Objava je na Dunaju povzročila veliko manj vznemirjenja kot Metternichova prejšnja nevesta in sta se 30. januarja 1831 poročila.<ref name="palmer245" /> Februarja 1831 so uporniki zavzeli [[Parma|Parmo]], [[Modena|Modeno]] in [[Bologna|Bologno]] ter Francijo zaprosili za pomoč. Njihovi nekdanji vladarji so zaprosili za pomoč Avstrijo, toda Metternich si je želel, da bi avstrijske čete brez dovoljenja novega [[Papež Gregor XVI.|papeža Gregorja XVI.]] vkorakal v [[Papeška država|Papeško državo]]. Vendar je zasedel Parmo in Modeno (obe sta vladali Habsburžani) in sčasoma prestopil na papeško ozemlje. Posledično se je Italija do konca marca pomirila. Julija je odobril umik čet iz Papeške države, toda do januarja 1832 so se vrnile, da bi zatrle drugi upor.<ref name="palmer245" /> Metternich se je do takrat že opazno staral: lasje so mu bili sivi, obraz pa upadel in vdrt, čeprav je žena še vedno uživala v njegovi družbi. Februarja 1832 se mu je rodila hči, prav tako Melanie; leta 1833 sin Klemens, ki je umrl star dva meseca; oktobra 1834 drugi sin Paul; in leta 1837 tretji sin z Melanie, Lothar. Politično je imel Metternich novega nasprotnika, lorda [[Henry John Temple|Palmerstona]], ki je leta 1830 prevzel britansko zunanje ministrstvo. Do konca leta 1832 sta se spopadla praktično pri vseh vprašanjih. »Skratka,« je zapisal Metternich, »se Palmerston moti glede vsega.«<ref name="palmer255">{{harvnb|Palmer|1972|pp=255–264}}</ref> Metternicha je predvsem motilo njegovo vztrajanje, da ima VB v skladu s sporazumi iz leta 1815 pravico nasprotovati avstrijskemu zaostrovanju nadzora nad univerzami v Nemčiji, kot je Metternich storil ponovno leta 1832. Metternicha je skrbelo tudi, da bi se njegov vpliv znatno zmanjšal, če bi se prihodnji kongresi odvijali v Veliki Britaniji, kot si je želel Palmerston.<ref name="palmer255" /> === Ponovna obravnava vprašanja vzhoda in mir v Evropi === [[Slika:Metternich_(c._1835-40).jpg|sličica|Metternich, ok. 1835–1840]] Leta 1831 je [[Egiptovsko-osmanska vojna (1831–1833)|Egipt napadel Osmansko cesarstvo]]. Nekateri so se bali, da bo Osmansko cesarstvo propadlo, kar Avstriji ne bi koristilo. Metternich je zato predlagal večstransko podporo Osmanskemu cesarstvu in sklical dunajski kongres, da bi uredili podrobnosti, vendar so se Francozi izogibali, Britanci pa so zavrnili njegov predlog. Do sredine leta 1833 so anglo-avstrijski odnosi dosegli novo dno. Z Rusijo je bil Metternich bolj samozavesten glede vpliva. Vendar se je zmotil in je od daleč opazoval rusko posredovanje v regiji, ki je doseglo vrhunec s [[Hünkârska pogodba (1833)|Hünkârsko pogodbo]]. Še vedno se je dogovoril za srečanje s pruskim kraljem [[Friderik Viljem III. Pruski|Friderikom Viljemom III.]] v Teplicah in za spremljanje cesarja Franca na srečanju s carjem Nikolajem v [[Mnichovo Hradiště|Mnichovem Hradištu]] septembra 1833. Prvo srečanje je potekalo dobro – Metternich se je še vedno počutil sposobnega prevladovati nad Prusi, kljub njihovemu napredujočemu gospodarstvu v Evropi prek [[Nemška carinska zveza|Nemške carinske zveze]] (''Zollverein'').<ref name="palmer2552" /> Nadaljevanje je bilo bolj napeto, ampak ko se je Nicholas nekoliko omehčal, so sklenili tri münchengrätske sporazume, ki so oblikovali novo konservativno zvezo za ohranjanje obstoječega reda v Turčiji, na Poljskem in drugod.<ref>{{harvnb|Okey|2001|p=78}}</ref> Metternich je odšel zadovoljen; njegovo edino razočaranje je bilo, da se je moral zavezati, da bo do poljskih nacionalistov strožji.<ref name="palmer2552" /> Skoraj takoj je slišal za ustanovitev [[Četverodna zveza 1834|Četverne zveze leta 1834]] med Veliko Britanijo, Francijo, Španijo in Portugalsko. To zavezništvo liberalcev je bila takšna žalitev avstrijskih vrednot, da je Palmerston zapisal, da bi »rad videl Metternichov obraz, ko bo bral našo pogodbo«. Dejansko je bila deležna ostro obsodbo, predvsem zato, ker je bila povod za izbruh vojne. Metternich je poskušal z dvema pristopoma: spletkariti za odstavitev britanskega zunanjega ministra in (zaman) poskušati skleniti sporazume med silami. Palmerston je novembra res zapustil položaj, vendar le začasno in ne po Metternichovi zaslugi. Vendar se je obsežni vojni izognil in je Četverna zveza začela razpadati.<ref name="palmer2552" /> 2. marca 1835 je umrl cesar Franc, nasledil pa ga je epileptični sin [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] Kljub razširjenemu mnenju, da je bil Ferdinand "duh monarha", je Metternich zelo cenil legitimnost in si je prizadeval za delovanje vlade. Kmalu ga je spremljal na njegovem prvem srečanju s carjem Nikolajem in pruskim kraljem, ponovno v Teplicah. Ferdinand je bil prevzet, še posebej, ko so delegacije paradirale v Prago. Na splošno pa je bilo srečanje mirno.<ref name="palmer264">{{harvnb|Palmer|1972|pp=264–270}}</ref> Naslednjih nekaj let je za Metternicha minilo razmeroma mirno: diplomatski zapleti so bili omejeni na občasne ostre izmenjave s Palmerstonom in na Metternichov neuspeh, da bi posredoval med Britanci in Rusi v njihovem sporu glede Črnega morja. Prav tako si je prizadeval uvesti nove tehnologije, kot so železnice, v Avstrijo. Najbolj pereče vprašanje je bila Ogrska, kjer je Metternich še naprej okleval podpreti sredinskega in nacionalističnega Széchenyija. Njegova neodločnost je bila »žalosten pokazatelj upadanja njegove politične moči in vpliva«.<ref name="palmer271">{{harvnb|Palmer|1972|pp=271–279}}</ref> Na dvoru je Metternich vse bolj izgubljal moč v korist vzhajajoče zvezde [[Franz Anton von Kolowrat-Liebsteinsky|Franza Antona von Kolowrat-Liebsteinskega]], zlasti pri njegovih predlogih za povečanje vojaškega proračuna. Po neuspelem poskusu leta 1836, da bi uveljavil ustavno reformo (ki bi mu dala večji vpliv) – ki ga je v veliki meri preprečil bolj liberalno misleči [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvoda Janez]] – je bil Metternich prisiljen deliti več moči s Kolowratom in [[Nadvojvoda Ludvik Avstrijski|nadvojvodo Ludvikom]] v okviru avstrijske [[Tajna državna konferenca Avstrijskega cesarstva|tajne državne konference]]. Odločanje je bilo ustavljeno.<ref name="palmer271" /><ref>{{harvnb|Okey|2001|pp=94–95}}</ref> Vzdrževanje njegovih posesti v Johannisbergu, Königswartu in [[Plasy|Plasyju]] mu je v času, ko je moral preživljati štiri majhne otroke, jemalo veliko sredstev, kar mu je povzročalo še večji stres.<ref name="palmer271" /> [[Slika:Reception_of_Grand_Duke_Alexander_Nikolayevich_by_Prince_Metternich_in_the_Vienna_Hofburg_in_1829,_by_Ferdinand_Georg_Waldmüller.jpg|sličica|Reception of Grand Duke [[Alexander II of Russia|Alexander Nikolayevich]] by Prince Metternich in the Vienna Hofburg in 1839]] Metternich je že dolgo napovedoval novo krizo na Vzhodu in ko je leta 1839 izbruhnila egiptovsko-osmanska vojna, si je želel ponovno vzpostaviti avstrijske diplomatske akreditacije. Hitro je zbral predstavnike na Dunaju, od koder so 27. julija [[Carigrad|Carigradu]] poslali sporočilo, v katerem so jim obljubili podporo. Vendar je car Nikolaj iz [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburga]] poslal Metternichu sporočilo, v katerem je izpodbijal Dunajsko trditev o osrednji diplomatski vlogi. Metternich je delal tako vneto, da je zbolel in naslednjih pet tednov počival v Johannisbergu.<ref name="palmer279">{{harvnb|Palmer|1972|pp=279–283}}</ref> Avstrijci so izgubili pobudo in Metternich se je moral sprijazniti s tem, da bo London novo središče pogajanj o vzhodnem vprašanju. Le tri tedne po ustanovitvi je Metternichova Evropska liga velikih sil (njegov diplomatski odgovor na agresivne poteze francoskega predsednika vlade [[Adolphea Thiersa]]) postala zgolj zanimivost. Prav tako se je malo slišalo o njegovih predlogih za sklic kongresa v Nemčiji. Zavrnjen je bil tudi ločen poskus krepitve vpliva veleposlanikov, nameščenih na Dunaju. To je zaznamovalo njegov preostanek kanclerskega mandata.<ref name="palmer279" /> Drugim se je zdelo, da je njegova bolezen uničila njegovo radost do položaja. V naslednjem desetletju se je njegova žena tiho pripravljala na njegovo upokojitev ali smrt na položaju. Metternichovo delo v zgodnjih 1840-ih je bilo spet v znamenju Madžarske in, bolj splošno, vprašanj nacionalne identitete znotraj cesarstva. Tukaj je Metternich "kazal [trenutke] ostre zaznave". Njegovi madžarski predlogi pa so prišli veliko prepozno, saj je [[Lajos Kossuth]] že vodil vzpon madžarskega nacionalizma. Metternichova podpora drugim narodnostim je bila neenakomerna, saj je nasprotoval le tistim, ki so ogrožale enotnost cesarstva.<ref name="palmer286">{{harvnb|Palmer|1972|pp=286–295}}</ref> Na državni konferenci leta 1840 je Metternich izgubil svojega glavnega zaveznika, grofa Karla von Clam-Martinica (1792–1840), kar je še poslabšalo ohromelost v osrčju avstrijske vlade. Zdaj se je trudil uveljaviti celo želeno raven cenzure. Režimu od zunaj ni bilo večjih izzivov.<ref name="palmer286" /> Italija je bila tiha in niti Metternichov poskus pridiganja novemu pruskemu kralju [[Friderik Viljem IV. Pruski|Frideriku Viljemu IV.]] niti dolgčas nove [[Viktorija Britanska|britanske kraljice Viktorije]] na njunem prvem srečanju nista predstavljala takojšnjih težav. Veliko bolj zaskrbljujoč je bil car Nikolaj, ki je izražal slabo mnenje o Avstriji. Po improvizirani turneji po Italiji leta 1845 se je car nepričakovano ustavil na Dunaju. Že tako slabe volje je bil neroden gost, čeprav je med kritikami Avstrije Metternicha pomiril, da Rusija ne bo ponovno napadla Osmanskega cesarstva. Dva meseca pozneje sta morali njuni državi sodelovati glede [[Gališki kmečki upor (1846)|galicijskega]] [[Gališki kmečki upor (1846)|kmečkega upora, ki mu je sledil pokol]] in razglasitve neodvisnosti [[Svobodno mesto Krakov|Svobodnega mesta Krakov]]. Odobril je okupacijo mesta in vojaško vzpostavitev reda v okoliških območjih, z namenom, da bi razveljavil navidezno neodvisnost, ki je bila Krakovu podeljena leta 1815. Po mesecih pogajanj s Prusijo in Rusijo je Avstrija novembra 1846 mesto priključila. Metternich je to imel za osebno zmago, a hkrati za dejanje dvomljive koristnosti: poljski disidenti niso bili le uradno del Avstrije, temveč je vseevropsko poljsko disidentsko gibanje aktivno delovalo proti "Metternichovemu sistemu", ki je razveljavil pravice, določene leta 1815. VB in Francija sta bili videti podobno ogorčeni, čeprav so bili pozivi k Metternichovemu odstopu prezrti. Naslednji dve leti Ferdinand ni mogel abdicirati v korist svojega nečaka brez regentstva; Metternich je verjel, da ga bo Avstrija v vmesnem času potrebovala in, da bo vlado ohranil skupaj.<ref name="palmer286" /> == Opombe == {{Reflist|30em|group=nb}} == Sklici == {{sklici}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Bertier de Sauvigny|first=Guillaume de|author-link=Guillaume de Bertier de Sauvigny|translator=Peter Ryde|title=Metternich and His Times|url=https://archive.org/details/metternichhistim0000bert|url-access=registration|publisher=Darton, Longman and Todd|location=London|year=1962|ref={{harvid|Bertier|1962}}}} * {{cite book|last=Cecil|first=Algernon|title=Metternich|url=https://archive.org/details/metternich1773180000ceci_s8n4|url-access=registration|year=1947|publisher=Eyre and Spottiswoode|location=London|edition=3rd}} * {{cite book|first=Franklin L.|last=Ford|title=Europe, 1780–1830|url=https://books.google.com/books?id=pDbwSQAACAAJ|year=1971|publisher=Longman|location=Hong Kong|isbn=978-0-582-48346-0}} * {{cite book|last=Hamilton-Williams|first=David|title=Waterloo New Perspectives: the Great Battle Reappraised|publisher=Wiley|year=1996|isbn=0-471-05225-6}} * {{navedi knjigo|first=Franz|last=Herre|title=Metternich: Staatsmann des Friedens|year=1997|publisher=Bechtermünz Verlag|location=Augsburg|isbn=3-86047-813-3}} * {{navedi knjigo|last=Jarrett|first=Mark|title=The Congress of Vienna and its Legacy: War and Great Power Diplomacy after Napoleon|publisher=I. B. Tauris & Company, Ltd.|year=2013|location=London|isbn=978-1780761169}} * {{cite book|last=May|first=Arthur J.|author-link=Arthur May|title=The Age of Metternich 1814–1848|year=1963}} * {{cite book|last=Musulin|first=Stella|title=Vienna in the Age of Metternich|publisher=Faber and Faber|location=London|year=1975|isbn=0-571-09858-4}} * {{cite journal|last=Nadeau|first=Ryan M.|year=2016|title=Creating a Statesman: The Early Life of Prince Clemens von Metternich and its Effect on his Political Philosophy|url=https://cupola.gettysburg.edu/ghj/vol15/iss1/5/|journal=The Gettysburg Historical Journal|volume=15|issn=2327-3917|oclc=830314384}} * {{cite book|first=Robin|last=Okey|title=The Habsburg Monarchy, c.&nbsp;1765–1918|url=https://books.google.com/books?id=G1WUQgAACAAJ|year=2001|publisher=Macmillan|isbn=978-0-333-39654-4}} * {{cite book|last=Palmer|first=Alan|author-link=Alan Palmer|title=Metternich: Councillor of Europe|edition=1997 reprint|isbn=978-1-85799-868-9|publisher=Orion|location=London|year=1972}} * {{Cite EB1911|wstitle=Metternich-Winneburg, Clemens Wenzel Lothar|volume=18|pages=301–307|first=Walter Alison|last=Phillips|author-link=Walter Alison Phillips}} * {{cite book|last=Riley|first=J. P.|title=Napoleon and the World War of 1813: Lessons in Coalition Warfighting|year=2013|publisher=Routledge}} * {{cite book|last=Ross|first=Stephen T.|title=European Diplomatic History 1789–1815: France against Europe|year=1969}} * {{cite book|last=Seward|first=Desmond|author-link=Desmond Seward|title=Metternich: The First European|location=London|publisher=Viking|year=1991|isbn=978-0-670-82600-1}} * {{cite journal|last=Sked|first=Alan|year=1983|title=Metternich|journal=History Today|volume=33|issue=6}} * {{navedi knjigo|last=Sked|first=Alan|title=Metternich and Austria: An Evaluation|url=https://archive.org/details/metternichaustri0000sked|location=Basingstoke, England|publisher=Palgrave Macmillan|year=2008|isbn=978-1-4039-9114-0}} * {{navedi knjigo|last=Zamoyski|first=Adam|authorlink=Adam Zamoyski|title=Rites of Peace: The fall of Napoleon & the Congress of Vienna|year=2007|isbn=0-00-712375-2}} == Glej tudi == * [[Metternichov absolutizem]] == Zunanje povezave == {{Commons|Klemens von Metternich}} {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Metternich, Klemens Wenzel von}} [[Kategorija:Avstrijski politiki]] [[Kategorija:Avstrijski plemiči]] [[Kategorija:Nosilci reda rdečega orla]] [[Kategorija:Nosilci kraljevega madžarskega reda svetega Štefana]] [[Kategorija:Častni člani Filharmonične družbe]] [[Kategorija:Avstrijski monarhisti]] b5emnonpv9ror8twqutplvz7l2trttv Seznam občin na Trentinskem - Zgornjem Poadižju 0 167720 6659888 6659560 2026-04-15T07:35:37Z Erardo Galbi 166658 6659888 wikitext text/x-wiki V seznamu so naštete [[italijanske občine|občine]] obeh [[italijanske pokrajine|pokrajin]] [[Italija|italijanske]] [[italijanske dežele|dežele]] [[Trentinsko - Zgornje Poadižje]] v izvirni [[italijanščina|italijanski]] obliki. == Seznam == {{Static row numbers}} {| class="static-row-numbers plainrowheaders vertical-align-top sticky-header-multi sort-under sortable wikitable" |- class="static-row-header" style="text-align:center;vertical-align:bottom;" !Občina !Pokrajina !Prebivalci (2025)<ref>{{cite web |title=Resident population |url=https://demo.istat.it/app/?i=POS&l=en |publisher=[[Italian National Institute of Statistics|ISTAT]]}}</ref> !Površina (km²)<ref>{{cite web |title=Superficie di Comuni Province e Regioni italiane al 9 ottobre 2011 |url=https://www.istat.it/it/archivio/156224 |publisher=[[Italian National Institute of Statistics|ISTAT]] |language=it}}</ref> !Gostota |- |[[Ala, Trentino|Ala]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |8,888 |119.87 |74.1 |- |[[Albiano]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,544 |9.96 |155.0 |- |[[Aldeno]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |3,374 |8.97 |376.1 |- |[[Aldein|Aldein/Aldino]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,607 |62.69 |25.6 |- |[[Altavalle]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,647 |33.56 |49.1 |- |[[Altopiano della Vigolana]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |5,156 |45.03 |114.5 |- |[[Amblar - Don]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |555 |19.96 |27.8 |- |[[Andalo]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,220 |11.38 |107.2 |- |[[Andrian, Južna Tirolska|Andrian/Andriano]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,056 |4.89 |216.0 |- |[[Altrei|Altrei/Anterivo]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |397 |11.06 |35.9 |- |[[Eppan an der Weinstraße|Eppan an der Weinstraße/<br>Appiano sulla Strada del Vino]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |14,963 |59.45 |251.7 |- |[[Arco, Trentino|Arco]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |17,653 |63.22 |279.2 |- |[[Hafling|Hafling/Avelengo]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |816 |27.40 |29.8 |- |[[Avio, Trentino|Avio]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |4,110 |68.90 |59.7 |- |[[Badia, Južna Tirolska|Abtei/Badia]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |3,575 |83.18 |43.0 |- |[[Barbian|Barbian/Barbiano]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,768 |24.51 |72.1 |- |[[Baselga di Pinè]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |5,266 |41.07 |128.2 |- |[[Bedollo]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,498 |27.46 |54.6 |- |[[Besenello]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |2,819 |25.94 |108.7 |- |[[Bieno]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |472 |11.71 |40.3 |- |[[Bleggio Superiore]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,534 |32.67 |47.0 |- |[[Bocenago]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |405 |8.45 |47.9 |- |[[Bolzano|Bozen/Bolzano]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |106,568 |52.29 |2,038.0 |- |[[Bondone]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |647 |19.19 |33.7 |- |[[Borgo Chiese]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,913 |53.71 |35.6 |- |[[Borgo d'Anaunia]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |2,591 |63.23 |41.0 |- |[[Borgo Lares]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |730 |22.63 |32.3 |- |[[Borgo Valsugana]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |7,147 |52.37 |136.5 |- |[[Prags|Prags/Braies]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |689 |90.25 |7.6 |- |[[Brenner, Južna Tirolska|Brenner/Brennero]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |2,411 |114.29 |21.1 |- |[[Brentonico]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |4,141 |57.14 |72.5 |- |[[Bresimo]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |239 |41.01 |5.8 |- |[[Brixen|Brixen/Bressanone]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |23,108 |84.70 |272.8 |- |[[Branzoll|Branzoll/Bronzolo]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |2,793 |7.54 |370.4 |- |[[Bruneck|Bruneck/Brunico]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |17,157 |45.00 |381.3 |- |[[Caderzone Terme]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |688 |18.61 |37.0 |- |[[Caines]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |381 |1.63 |233.7 |- |[[Calceranica al Lago]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,413 |3.39 |416.8 |- |[[Caldaro sulla Strada del Vino]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |8,280 |48.04 |172.4 |- |[[Caldes]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,111 |20.81 |53.4 |- |[[Caldonazzo]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |4,024 |21.41 |187.9 |- |[[Calliano, Trentino|Calliano]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,222 |10.20 |119.8 |- |[[Campitello di Fassa]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |674 |25.02 |26.9 |- |[[Campo di Trens]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |2,778 |95.39 |29.1 |- |[[Campo Tures]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |5,812 |163.98 |35.4 |- |[[Campodenno]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,516 |25.02 |60.6 |- |[[Canal San Bovo]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,482 |125.68 |11.8 |- |[[Canazei]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,915 |67.02 |28.6 |- |[[Capriana]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |604 |12.82 |47.1 |- |[[Carisolo]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |910 |25.12 |36.2 |- |[[Carzano]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |511 |1.82 |280.8 |- |[[Castel Condino]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |214 |34.83 |6.1 |- |[[Castel Ivano]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |3,270 |53.79 |60.8 |- |[[Kastelbell - Tschars|Kastelbell - Tschars/Castelbello - Ciardes]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |2,383 |11.10 |214.7 |- |[[Castello Tesino]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,157 |54.56 |21.2 |- |[[Castello - Molina di Fiemme]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |2,322 |112.84 |20.6 |- |[[Castelnuovo, Trentino|Castelnuovo]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,078 |13.15 |82.0 |- |[[Castelrotto]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |7,053 |117.90 |59.8 |- |[[Cavalese]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |4,010 |45.38 |88.4 |- |[[Cavareno]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,117 |9.48 |117.8 |- |[[Cavedago]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |609 |10.03 |60.7 |- |[[Cavedine]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |3,089 |38.23 |80.8 |- |[[Cavizzana]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |236 |3.38 |69.8 |- |[[Cembra Lisignago]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |2,351 |24.10 |97.6 |- |[[Cermes]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,585 |6.62 |239.4 |- |[[Chienes]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |3,066 |33.68 |91.0 |- |[[Chiusa]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |5,208 |51.29 |101.5 |- |[[Cimone]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |737 |9.81 |75.1 |- |[[Cinte Tesino]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |347 |30.30 |11.5 |- |[[Cis, Trentino|Cis]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |287 |5.50 |52.2 |- |[[Civezzano]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |4,171 |15.67 |266.2 |- |[[Cles]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |7,396 |39.17 |188.8 |- |[[Comano Terme]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |3,014 |68.11 |44.3 |- |[[Commezzadura]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,013 |22.03 |46.0 |- |[[Contà]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,405 |19.48 |72.1 |- |[[Cornedo all'Isarco]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |3,425 |40.61 |84.3 |- |[[Cortaccia sulla Strada del Vino]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |2,232 |29.27 |76.3 |- |[[Cortina sulla Strada del Vino]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |662 |2.00 |331.0 |- |[[Corvara in Badia]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,446 |38.92 |37.2 |- |[[Croviana]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |684 |4.99 |137.1 |- |[[Curon Venosta]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |2,391 |209.65 |11.4 |- |[[Dambel]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |396 |5.15 |76.9 |- |[[Denno]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,234 |10.64 |116.0 |- |[[Dimaro Folgarida]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |2,136 |36.53 |58.5 |- |[[Dobbiaco]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |3,451 |125.42 |27.5 |- |[[Drena]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |601 |8.34 |72.1 |- |[[Dro, Trentino|Dro]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |5,099 |27.95 |182.4 |- |[[Egna]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |5,514 |23.57 |233.9 |- |[[Fai della Paganella]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |937 |12.13 |77.2 |- |[[Falzes]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |3,175 |33.13 |95.8 |- |[[Fiavè]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,076 |24.28 |44.3 |- |[[Fiè allo Sciliar]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |3,709 |43.96 |84.4 |- |[[Fierozzo]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |463 |17.94 |25.8 |- |[[Folgaria]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |3,153 |71.63 |44.0 |- |[[Fornace]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,352 |7.22 |187.3 |- |[[Fortezza]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,106 |61.77 |17.9 |- |[[Frassilongo]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |343 |16.68 |20.6 |- |[[Villnöß|Funes]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |2,559 |81.38 |31.4 |- |[[Gais]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |3,277 |60.62 |54.1 |- |[[Gargazzone]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,770 |4.91 |360.5 |- |[[Garniga Terme]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |414 |13.13 |31.5 |- |[[Giovo]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |2,518 |20.81 |121.0 |- |[[Giustino, Trentino|Giustino]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |742 |39.39 |18.8 |- |[[Glorenza]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |933 |13.22 |70.6 |- |[[Grigno]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |2,010 |46.39 |43.3 |- |[[Imer, Trentino|Imer]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,176 |27.73 |42.4 |- |[[Isera]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |2,846 |14.09 |202.0 |- |[[La Val|La Valle]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,416 |13.89 |101.9 |- |[[Latsch|Laces]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |5,293 |38.92 |136.0 |- |[[Lagundo]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |5,042 |78.71 |64.1 |- |[[Laion]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |2,807 |23.68 |118.5 |- |[[Laives]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |18,658 |24.11 |773.9 |- |[[Lana, South Tyrol|Lana]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |12,680 |36.12 |351.1 |- |[[Laas, South Tyrol|Lasa]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |4,180 |36.12 |115.7 |- |[[Lauregno]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |315 |110.23 |2.9 |- |[[Lavarone]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,202 |26.32 |45.7 |- |[[Lavis]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |9,194 |12.18 |754.8 |- |[[Ledro]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |5,436 |156.39 |34.8 |- |[[Levico Terme]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |8,297 |62.83 |132.1 |- |[[Livo, Trentino|Livo]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |772 |15.22 |50.7 |- |[[Lona - Lases]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |875 |11.37 |77.0 |- |[[Luserna]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |266 |8.20 |32.4 |- |[[Luson]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,581 |74.41 |21.2 |- |[[Madruzzo, Trentino|Madruzzo]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |2,977 |28.94 |102.9 |- |[[Magrè sulla Strada del Vino]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,320 |13.86 |95.2 |- |[[Malè]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |2,288 |26.53 |86.2 |- |[[Malles Venosta]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |5,260 |247.43 |21.3 |- |[[Marebbe]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |3,200 |160.32 |20.0 |- |[[Marlengo]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |2,880 |12.86 |224.0 |- |[[Martell, South Tyrol|Martello]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |839 |142.80 |5.9 |- |[[Massimeno]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |134 |21.03 |6.4 |- |[[Mazzin]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |610 |23.63 |25.8 |- |[[Meltina]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,730 |36.95 |46.8 |- |[[Merano|Meran/Merano]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |41,498 |26.34 |1,575.5 |- |[[Mezzana, Trentino|Mezzana]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |870 |27.35 |31.8 |- |[[Mezzano]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,576 |48.85 |32.3 |- |[[Mezzocorona]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |5,496 |25.35 |216.8 |- |[[Mezzolombardo]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |7,678 |13.88 |553.2 |- |[[Moena]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |2,571 |82.60 |31.1 |- |[[Molveno]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,107 |34.12 |32.4 |- |[[Welsberg - Taisten|Welsberg - Taisten/Monguelfo - Tesido]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |2,918 |46.44 |62.8 |- |[[Montan an der Weinstraße|Montagna sulla Strada del Vino]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,738 |19.51 |89.1 |- |[[Mori]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |10,268 |40.08 |256.2 |- |[[Moso in Passiria]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |2,031 |193.53 |10.5 |- |[[Nago - Torbole]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |2,760 |28.39 |97.2 |- |[[Nalles]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |2,105 |12.24 |172.0 |- |[[Naturno]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |6,086 |67.11 |90.7 |- |[[Natz - Schabs|Natz - Schabs/Naz - Sciaves]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |3,464 |15.96 |217.0 |- |[[Nogaredo]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |2,069 |3.61 |573.1 |- |[[Nomi, Trentino|Nomi]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,357 |6.49 |209.1 |- |[[Nova Levante]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |2,087 |51.10 |40.8 |- |[[Nova Ponente]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |4,126 |112.49 |36.7 |- |[[Novaledo]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,146 |7.97 |143.8 |- |[[Novella, Trentino|Novella]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |3,550 |46.59 |76.2 |- |[[Auer, South Tyrol|Ora]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |3,882 |11.79 |329.3 |- |[[Ortisei]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |4,724 |24.16 |195.5 |- |[[Ospedaletto, Trentino|Ospedaletto]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |816 |16.75 |48.7 |- |[[Ossana]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |820 |25.25 |32.5 |- |[[Palù del Fersina]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |162 |16.65 |9.7 |- |[[Panchià]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |817 |20.21 |40.4 |- |[[Parcines]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |3,955 |55.40 |71.4 |- |[[Peio]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,796 |162.33 |11.1 |- |[[Pellizzano]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |769 |48.36 |15.9 |- |[[Pelugo]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |390 |22.98 |17.0 |- |[[Percha|Perca]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,729 |30.36 |56.9 |- |[[Pergine Valsugana]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |21,577 |54.33 |397.1 |- |[[Pieve di Bono - Prezzo]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,452 |24.68 |58.8 |- |[[Pieve Tesino]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |669 |69.23 |9.7 |- |[[Pinzolo]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |3,088 |69.32 |44.5 |- |[[Plaus]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |763 |4.87 |156.7 |- |[[Pomarolo]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |2,449 |9.23 |265.3 |- |[[Ponte Gardena]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |251 |2.33 |107.7 |- |[[Porte di Rendena]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,820 |40.72 |44.7 |- |[[Burgstall, South Tyrol|Postal]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |2,033 |6.69 |303.9 |- |[[Prato allo Stelvio]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |3,874 |51.00 |76.0 |- |[[Predaia]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |6,991 |80.05 |87.3 |- |[[Predazzo]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |4,498 |109.97 |40.9 |- |[[Predoi]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |516 |86.36 |6.0 |- |[[Primiero San Martino di Castrozza]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |5,114 |200.06 |25.6 |- |[[Proves]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |248 |18.37 |13.5 |- |[[Rabbi]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,365 |132.79 |10.3 |- |[[Ratschings|Racines]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |4,674 |203.29 |23.0 |- |[[Rasen - Antholz|Rasen - Antholz/Rasun - Anterselva]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |2,934 |121.57 |24.1 |- |[[Renon]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |8,211 |111.36 |73.7 |- |[[Rifiano]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,380 |35.94 |38.4 |- |[[Rio di Pusteria]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |3,269 |83.82 |39.0 |- |[[Riva del Garda]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |17,782 |40.73 |436.6 |- |[[Rodengo]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,283 |29.62 |43.3 |- |[[Romeno]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,527 |9.13 |167.3 |- |[[Roncegno Terme]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |2,965 |38.08 |77.9 |- |[[Ronchi Valsugana]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |454 |10.00 |45.4 |- |[[Ronzo - Chienis]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,006 |13.21 |76.2 |- |[[Ronzone]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |498 |5.30 |94.0 |- |[[Roverè della Luna]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,652 |10.41 |158.7 |- |[[Rovereto]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |40,263 |50.99 |789.6 |- |[[Ruffrè - Mendola]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |406 |6.58 |61.7 |- |[[Rumo, Trentino|Rumo]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |786 |30.85 |25.5 |- |[[Sagron Mis]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |177 |11.06 |16.0 |- |[[Salorno]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |3,823 |33.13 |115.4 |- |[[Samone, Trentino|Samone]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |538 |4.90 |109.8 |- |[[San Candido]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |3,300 |79.85 |41.3 |- |[[San Genesio Atesino]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |3,006 |68.84 |43.7 |- |[[San Giovanni di Fassa]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |3,622 |99.82 |36.3 |- |[[St. Leonhard in Passeier|San Leonardo in Passiria]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |3,642 |89.03 |40.9 |- |[[San Lorenzo di Sebato]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |3,963 |51.46 |77.0 |- |[[San Lorenzo Dorsino]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,568 |73.92 |21.2 |- |[[San Martino in Badia]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,778 |75.94 |23.4 |- |[[San Martino in Passiria]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |3,322 |29.99 |110.8 |- |[[San Michele all'Adige]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |4,119 |16.00 |257.4 |- |[[St. Pankraz, South Tyrol|San Pancrazio]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,549 |63.17 |24.5 |- |[[Sant'Orsola Terme]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,138 |15.36 |74.1 |- |[[Santa Cristina Valgardena]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |2,049 |31.92 |64.2 |- |[[Sanzeno]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |911 |7.88 |115.6 |- |[[Sarentino]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |7,258 |302.27 |24.0 |- |[[Sarnonico]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |788 |12.19 |64.6 |- |[[Schenna|Scena]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |3,072 |48.13 |63.8 |- |[[Scurelle]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,377 |30.00 |45.9 |- |[[Segonzano]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,385 |20.71 |66.9 |- |[[Sella Giudicarie]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |2,971 |85.76 |34.6 |- |[[Selva dei Molini]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,368 |104.79 |13.1 |- |[[Selva di Val Gardena]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |2,619 |56.24 |46.6 |- |[[Unsere Liebe Frau im Walde - St. Felix|Unsere Liebe Frau im Walde - St. Felix/Senale - San Felice]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |799 |27.63 |28.9 |- |[[Senales]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,236 |209.84 |5.9 |- |[[Sexten|Sesto]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,818 |80.42 |22.6 |- |[[Sfruz]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |375 |11.81 |31.8 |- |[[Silandro]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |6,368 |115.17 |55.3 |- |[[Sluderno]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,888 |20.72 |91.1 |- |[[Soraga di Fassa]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |721 |19.75 |36.5 |- |[[Sover]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |792 |14.82 |53.4 |- |[[Spiazzo]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,279 |71.07 |18.0 |- |[[Spormaggiore]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,273 |30.20 |42.2 |- |[[Sporminore]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |720 |17.47 |41.2 |- |[[Stilfs|Stelvio]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,150 |141.63 |8.1 |- |[[Stenico]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,174 |49.15 |23.9 |- |[[Storo]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |4,516 |62.94 |71.8 |- |[[Strembo]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |582 |38.33 |15.2 |- |[[Telve]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,942 |64.75 |30.0 |- |[[Telve di Sopra]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |623 |17.72 |35.2 |- |[[Tenna]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,070 |3.11 |344.1 |- |[[Tenno]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |2,061 |28.30 |72.8 |- |[[Terento]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,821 |42.16 |43.2 |- |[[Terlano]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |4,969 |18.57 |267.6 |- |[[Termeno sulla Strada del Vino]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |3,392 |19.44 |174.5 |- |[[Terragnolo]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |703 |39.57 |17.8 |- |[[Terre d'Adige]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |3,124 |16.58 |188.4 |- |[[Terzolas]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |645 |5.59 |115.4 |- |[[Tesero]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |2,978 |50.55 |58.9 |- |[[Tesimo]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |2,050 |38.13 |53.8 |- |[[Tione di Trento]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |3,674 |33.45 |109.8 |- |[[Tires]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,029 |42.18 |24.4 |- |[[Tirol, South Tyrol|Tirolo]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |2,493 |25.62 |97.3 |- |[[Ton, Trento|Ton]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,291 |26.28 |49.1 |- |[[Torcegno]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |705 |15.19 |46.4 |- |[[Trambileno]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,495 |50.70 |29.5 |- |[[Tre Ville]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,369 |81.49 |16.8 |- |[[Trento]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |118,640 |157.88 |751.5 |- |[[Trodena nel parco naturale]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,053 |20.56 |51.2 |- |[[Tubre]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |951 |46.27 |20.6 |- |[[Ulten|Ultimo]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |2,932 |208.12 |14.1 |- |[[Vadena]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,104 |13.74 |80.3 |- |[[Val di Vizze]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |3,113 |142.12 |21.9 |- |[[Valdaone]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,160 |177.09 |6.6 |- |[[Valdaora]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |3,262 |49.08 |66.5 |- |[[Valfloriana]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |471 |39.33 |12.0 |- |[[Vallarsa]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,377 |77.87 |17.7 |- |[[Valle Aurina]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |5,990 |187.89 |31.9 |- |[[Valle di Casies]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |2,350 |110.14 |21.3 |- |[[Vallelaghi]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |5,231 |72.45 |72.2 |- |[[Vandoies]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |3,360 |110.82 |30.3 |- |[[Vahrn|Varna]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |5,052 |70.34 |71.8 |- |[[Velturno]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |3,107 |24.58 |126.4 |- |[[Vöran|Verano]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,010 |22.01 |45.9 |- |[[Vermiglio]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,777 |95.64 |18.6 |- |[[Vignola-Falesina]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |209 |11.95 |17.5 |- |[[Villa Lagarina]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |3,885 |24.13 |161.0 |- |[[Villabassa]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,622 |18.03 |90.0 |- |[[Villandro]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |1,895 |43.95 |43.1 |- |[[Ville d'Anaunia]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |4,659 |89.13 |52.3 |- |[[Ville di Fiemme]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |2,647 |46.15 |57.4 |- |[[Vipiteno]] |[[Avtonomna pokrajina Bocen|Bocen]] |7,032 |32.97 |213.3 |- |[[Volano]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |3,158 |10.74 |294.0 |- |[[Ziano di Fiemme]] |[[Avtonomna pokrajina Trento|Trento]] |1,760 |35.75 |49.2 |} == Sklici == [[Kategorija:Seznami občin v Italiji|Trentinsko - Zgornje Poadižje]] [[Kategorija:Trentinsko - Zgornje Poadižje]] sosrm1hm9gw18s7xo98fgfkonb8wttm Druga svetovna vojna na Slovenskem 0 175351 6659800 6647351 2026-04-14T19:07:04Z MaksiKavsek 244409 /* Povojni izvensodni poboji, obračun s kolaboracijo in sojenja */ slog 6659800 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{infopolje Vojaški spopad | conflict = Druga svetovna vojna na Slovenskem | partof = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] <br/> in [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|druge svetovne vojne v Jugoslaviji]] | image = [[Slika:2._svetovna_vojna_na_Slovenskem.png|400px]] | caption = Od leve zgoraj v smeri urinega kazalca: [[Adolf Hitler]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941; streljanje talcev na dvorišču Starega piskra v [[Celje|Celju]] poleti 1942; [[Alfonz Šarh|brata Šarh]], padla kot borca [[Pohorski bataljon|Pohorskega bataljona]] ob njegovem uničenju januarja 1943; pohod [[XIV. divizija|XIV. divizije]] na Štajersko februarja 1944; druga [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] prisega januarja 1945; ustanovitev [[Ajdovska vlada|slovenske vlade]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] maja 1945. | date = 6. april 1941 – 15. maj 1945 | place = Slovenija | casus = | territory = Vrnitev [[Primorska|Primorske]] Sloveniji.<br />Oblikovana [[Socialistična republika Slovenija]] v okviru [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|socialistične Jugoslavije]]. | result = Zmaga Jugoslovanske armade (NOV-ja). [[Komunistična partija Slovenije|Komunistična partija]] prevzame oblast. [[Povojni poboji]]. | combatant1 = '''Narodnoosvobodilni boj'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Osvobodilna fronta]] <small>(1941-1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Logo of the JNA.svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] <small>(1945-1945)</small><br /> ---- <small>od [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Sovjetska zveza]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Kraljevina Bolgarija|Bolgarija]] ---- <small>od [[Sporazum Tito-Šubašić|Sporazuma Tito-Šubašić]] 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]]<br /> | combatant2 = '''Sile osi'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&nbsp;[[Tretji rajh|Nemčija]]<br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Kraljevina Italija]] <small>(1941-1943)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Kraljevina Madžarska]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška]]<br /> ---- '''Kolaboracionistične enote'''<br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Prostovoljna protikomunistična milica]] <small>(1942-1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slovensko domobranstvo]] <small>(1943-1945)</small><br /> [[Slovenska narodna vojska]] <small>(1945-1945) | commander1 = {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Josip Broz - Tito]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Boris Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Edvard Kardelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Franc Leskošek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Ivan Maček]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Franc Rozman - Stane]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Jaka Avšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Dušan Kveder]]<br /> ---- {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Mihail Nikolajevič Šarohin]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Vladimir Stojčev]]<br /> | commander2 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Maximilian von Weichs]] {{POW}} <small>(1941-1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Alexander Löhr]] {{POW}} <small>(1941, 1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} {{ikonazastave slika|Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Erwin Rösener]] {{POW}} <small>(1944-1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Ludwig Kübler]] {{POW}} <small>(1943-1945)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Vittorio Ambrosio]] <small>(1941-1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Mario Roatta]] <small>(1942-1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Mario Robotti]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] {{POW}} <br /> | casualties1 = 33.386 pripadnikov OF<br /> | casualties2 = 15.276 pripadnikov kolaboracionističnih enot | combatant3 = '''Četniško gibanje'''<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]]<br /> | commander3 = {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Draža Mihajlović]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Karl Novak]]<br/> | casualties3 = 436 pripadnikov slovenskih četnikov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cvojni_status&v0=Sodelavec+slovenskih+%C4%8Detnikov&f1=0%2Cvojni_status&v1=Slovenski+%C4%8Detnik|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Četnik|accessdate=2025-11-13|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> }} {{Zgodovina Slovenije}} '''[[Druga svetovna vojna]]''' se je '''na Slovenskem''' začela 6. aprila 1941, ko so [[sile osi]] [[Aprilska vojna|napadle in kmalu zavzele]] celotno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], ki ji je pripadala večina današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Zasedeno ozemlje kraljevine so okupirale in med seboj razkosale štiri države: [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]], [[Kraljevina Italija]], [[Ogrska|Avtoritarna Madžarska]] in [[Kvizling|kvizlinška]] [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaška]]. Okupatorji so na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|zavzetem ozemlju]] že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko, z namenom da izbrišejo slovenski narod. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. [[Holokavst]] nad [[Judje|Judi]] je bil izveden tudi na Slovenskem. Množično so pobijali civiliste, sploh v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Nemci so na okupiranih območjih vršili tudi prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti in njene dele priključiti svojim državam. 26. (*27) aprila 1941 so prepovedana [[Komunistična partija Slovenije]], [[Krščanski socialisti]], Narodni demokrati-Sokoli, in druge levo usmerjene skupine ustanovile [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] (OF) oz. Protiimperialistično fronto (PIF).<ref>{{navedi splet|url=https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/upor-slovencev-proti-okupatorju-1941-1945/|title=Upor Slovencev proti okupatorju (1941-1945)|accessdate=15. november 2024|date=|last=Rupel|first=Dimitrij}}</ref> Njene vojaške enote so predstavljali [[slovenski partizani]]. OF SN je predstavljal slovensko vejo [[Narodnoosvobodilni boj|Narodnoosvobodilnega boja]] (NOB),{{Sfn|Pirjevec|2020}} odpora proti okupatorjem v Jugoslaviji. Oboroženi odpor se je zaradi okupatorskega nasilja močno razmahnil: odporniško gibanje je bilo v Jugoslaviji močnejše kot kjerkoli drugje v evropskem vojnem zaledju. Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali (delno)zavezništvo z nacisti in fašisti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Od prvih dni okupacije škof Rožman in mnogi slovenski politiki so izrazili zvestobo ter začeli sodelovati z novo nasilno-nameščeno, fašistično oblastjo, v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki, zlasti z ovajalci, in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, predvojne stranke so OF nasprotovale. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Slovenska zaveza je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]]. Vendar je v kolaborantskem taboru dejansko vojaško iniciativo imela katoliška struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Da bi uničil partizanstvo, so vojaško [[Kolaboracija|kolaboriral z okupatorji]] in jim ovajal ter izročal slovenske privržence OF. Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantski tabor zavračal sodelovanje z njo, zato se je vpliv [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] v OF še okrepil, v škodo manj radikalnih skupin. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale. Od februarja 1942 se za razmere na Slovenskem že lahko uporabi izraz bratomorna vojna, saj sta obe strani izvajali nasilje druga nad drugo. Prva proti-partizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Ko je [[Mussolini]] odobril ponudbo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] za vojno kolaboracijo proti partizanom, so julija 1942 fašistične oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in v katero so slovenske stranke poslale služiti svoje strankarske enote (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]).{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Pri nastanku kolaborantskih enot je pomembno vlogo odigrala tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]], s [[Gregorij Rožman|škofom Rožmanom]] na čelu. Te enote so se borile z Italijani, proti partizanom. Udeleženi so bili tudi spoda Roške ofenzive,{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} ko so Italijani pobili mnoge partizane, streljali talce, tisoče civilistov poslali v taborišča, sežigali vasi.{{sfn|Kranjc|2013|p=82}} Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 je [[Zveza komunistov Jugoslavije|KP]] prevzela monopol nad OF, s čimer je ta dokument formalno priznal njeno vodilno vlogo v NOB.<ref>{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}</ref> 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedel [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikoval v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Kasneje so partizani uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM med zavzetjem [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Še v istem mesecu so nacisti v Ljubljani ustanovili [[Slovensko domobranstvo|domobrance]], novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS-a]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško oboroženo silo (pod poveljstvom nemških generalov in [[Adolf Hitler|Hitlerja]]) proti partizanom in zaveznikom. V nemško-domobranskih ofenzivah partizanske izgube so veliko narastle,<ref>{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=old.delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2025-01-14|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|publisher=Delo}}</ref> [[Črna roka]] je pa likvidirala pristaše OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi Prekmurja, marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske in slovenske partizane priznali kot soborce. S [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 pa jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Po zlomu Nemčije spomladi leta 1945, so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno z večino zgodovinske dežele [[Avstrijsko primorje|Primorje]], katero ozemlje je pred vojno pripadala italijanski državi. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.<ref>Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151</ref> Partizani so zasedli (*osvobodili) tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}} [[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in ena izmed zadnjih v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] (pri Prevaljah) med 14. in 15. maja 1945. Borile so se pripadniki jugoslovanske 3. armade in slovenske 14. divizije z umikajočo nemško vojsko na Poljani pri Prevaljah tudi uradno končala 2. svetovna vojna na Slovenskem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}</ref> Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Po vojni je [[Komunistična partija Jugoslavije]] prevzela oblast, oblasti pa so na Slovenskem obračunale s svojimi nasprotniki, tudi s [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|povojnimi (izvensodnimi) poboji]], ki so terjali 13.781 žrtev (od teh so bili 90 % pripadniki kolaborantskih vojaških enot).{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} Slovenija je s partizansko borbo pridobila večji del [[Avstrijsko primorje|Primorja]] (ozemlje južno od Dragonje pa so si priključili Hrvatje v okviru Jugoslavije, čeprav so tod bili naseljeni tudi Slovenci).<ref>Czoernig, Carl. [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ethnographische_Karte_der_%C3%B6sterreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg Ethnographische Karte der Oesterreichisch-Ungarischen Monarchie], 1868</ref> Kmalu po koncu vojne se je preoblikovala iz Dravske banovine Kraljevine Jugoslavije v Socialistično republiko Slovenijo znotraj Socialistične federativne republike Jugoslavije. == Okupacija s Slovenci naseljenega ozemlja{{Efn|Zajema prostor, kjer koli so bili Slovenci prvotno naseljeni, skupaj z njihovimi manjšinami.}} == {{glavni|Okupacija slovenskega ozemlja}} === Razmere pred vojno === [[Slika:Incendio dell'Hotel Balkan.jpeg|sličica|Fašistični požig [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma v Trstu]], središča tamkajšnje slovenske skupnosti.]]V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je večino slovenskega ozemlja obsegala upravna enota [[Dravska banovina]]. [[Primorska|Primorsko]] si je Italija lastila že od konca prve svetovne vojne; italijanske oblasti so Slovence nasilno zatirale in raznarodovale. Večina s Slovenci poseljenega dela [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] je v skladu s [[Koroški plebiscit|plebiscitom]] leta 1920 pripadla [[Avstrija|Avstriji]], ki je prav tako vodila raznarodovalno politiko. Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Na dejanja je vplival rasistični odnos do Slovanov. Leta 1920 je Mussolini v Pulju razglasil Slovence in Hrvate za “manjvredni, barbarski” rasi, proti katerih je treba delovati “s politiko palice” ter je zagrozil z "žrtvovanjem” 500.000 le-teh.<ref>{{Navedi splet|title=Dokončni boj med "severnojadranskimi rasami" v iredentističnem in fašističnem diskurzu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMX6NVQ7|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-05|last=Verginella|first=Marta|page=714|publisher=Acta Histriae}}</ref> Tudi Hitler je imel Slovane za nižjo raso, katere je bilo treba ponemčiti ali izgnati.{{Sfn|Ferenc|1968|p=11}} V ''Mein Kampfu'' je pisal o "strupu tujih ras" na severu in jugu habsburške monarhije, tj. Slovanov, zaradi katerih je celo Dunaj postal "nenemško mesto".<ref>{{Navedi splet|url=https://ia601302.us.archive.org/10/items/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf.pdf|title=Mein Kampf|last=Hitler|first=Adolf|page=13}}</ref>[[Slika:Marko_Natlačen_meets_with_Mussolini,_1938.png|sličica|Vodja SLS-a [[Marko Natlačen]] pri srečanju z Mussolinijem, september 1938 ([[Planina, Postojna|Planina]]), na meji med Italijo in Jugoslavijo.]] Politično ozračje je bilo v jugoslovanskem delu Slovenije že pred vojno zelo napeto. Absolutno politično prevlado je imela [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] (SLS), ki se je do 30. let prelevila iz katoliške v pretežno [[Klerikalizem|klerikalno]] stranko, ki je ideološko simpatizirala s Hitlerjem in Mussolinijem. Klerikalna struja je ostro nasprotovala liberalizmu in komunizmu, kar je postala osrednja točka njenega političnega delovanja. Ustanovljena po vzoru fašistične [[Španska falanga|španske falange]],<ref name=":5">Kranjc (2013), str. 42.</ref> [[Lambert Ehrlich|Ehrlichova]] [[Straža (akademski klub)|Straža]], del [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]], je pisala: ''»Fašizem je bil zelo koristen v deželah, kjer je liberalizem krščanske sile v javnem življenju premočno razrahljal in razkrojil.''”<ref name=":142">{{cite web|accessdate=2025-12-08|date=20.5.1937|page=114|title=Straža v viharju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZEFILSK|website=www.dlib.si}}</ref><ref name=":5" /> Protidemokratični zagovorniki [[Korporativizem|korporativnega]] sistema,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Politične ideje in družbeni koncepti slovenskega političnega katolicizma pred drugo svetovno vojno|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV50U40K|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-01|last=Pelikan|first=Egon|page=52}}</ref> vzori so jim bile katoliško-obarvane diktature Dolfussovih avstrofašistov, [[António de Oliveira Salazar|Salazarja]] v Portugaliji,<ref name=":142" /> [[Francova diktatura|Francova Španija]],<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Mi mladi borci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAA7CNAP|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-02}}</ref> ter Tisova Slovaška, marioneta nacistične Nemčije.{{sfn|Tomasevich|p=42|2002}} Pri tem so sledili protiliberalne in protikomunistične [[Papeška okrožnica|okrožnice]] [[Papež Pij XI.|papeža Pija XI.,]] ''Quadragesimo anno'' (1931) in ''Divini Redemptoris'' (''Božanski Odrešenik'', 1937).<ref name=":7" /> Vatikan je podpisal [[Konkordat|konkordate]] s fašistično Italijo ter nacistično Nemčijo, ki sta Cerkvi podelila posebne privilegije, Hitlerju in Mussoliniju pa v zameno priznala legitimnost njunih diktatur.<ref>{{cite book|date=2014-01-28|first=David I.|isbn=978-0-679-64553-5|language=en|last=Kertzer|publisher=Random House Publishing Group|title=The Pope and Mussolini: The Secret History of Pius XI and the Rise of Fascism in Europe|url=https://www.google.com/books/edition/The_Pope_and_Mussolini/yYh3AAAAQBAJ?hl=en}}</ref> Mnogi člani katoliških mladinskih organizacij, [[Straža v viharju|Straža]] in [[Mladci Kristusa kralja]], so vstopili v kolaborantske vojske, ter jim dali ideološki naboj.{{sfn|Kranjc|p=47}} Na zadnjih predvojnih volitvah 1938. leta, je SLS nastopila v koaliciji z velikosrbskimi [[Narodna radikalna stranka|Radikali]] [[Milan Stojadinović|Milana Stojadinovića]],{{Efn|Stojadanovićevo uradno stališče, ki je zastopal vlado je bilo pozitivno do priključitve Avstrije k Nemškemu rajhu, in s tem tudi do Koroških Slovencev|reference=Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 383}} in dobila 79 % glasov (nekatere stranke so bojkotirale volitve zaradi hudih groženj). Družbeno zmernejša, sekularna politična struja se ni uspela izoblikovati v učinkovito politično silo. Liberalci in socialdemokrati so bili politično obnemogli. Liberalci kot [[Ivan Hribar]] in [[Vladimir Ravnihar]] so navdušeno podprli centralistično diktaturo Kralja Aleksandra. Krščanski socialisti (npr. [[Edvard Kocbek]]) pa so bili izrinjeni iz SLS. [[Slika:Plakat_KPS_Slovenci_združimo_in_branimo_se!.jpg|levo|sličica|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije k rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]]]] [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistična partija]] je bila v Kraljevini Jugoslaviji od avgusta [[1921]], ko je bil sprejet Zakon o zaščiti države prepovedana.<ref name=":26">Deželak-Barič, V. (2007), str. 24, 29.</ref> Zaradi represije, zlasti med [[Šestojanuarska diktatura|diktaturo 1929–1931]], ko so oblasti politično onemogočali ali celo pobili na stotine političnih nasprotnikov, je njeno članstvo do leta 1932 padlo na okoli 200 ljudi.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Ob začetku vojne je imela le obroben politični pomen,{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} je pa že od začetka kljub [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribentrob-Molotov]] nasprotovala nemškemu in italijanskemu [[Imperializem|imperializmu]] ter fašizmu. To potrjuje, da so komunisti leta 1935 na skrivnem kongresu KPJ v [[Split|Splitu]] za glavnega sovražnika opredelili fašistično Italijo, nacistično Nemčijo ter zahodne demokratične države Združeno kraljestvo, Francijo in Združene države Amerike. Zavezali so se prijateljstvu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo in voditelju le-te [[Josif Stalin|Josifu Stalinu]].<ref name=":26" /> Znotraj KPJ so se dogovorili tudi o ustanovitvi dveh podružnic jugoslovanske stranke – [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in [[Komunistična partija Hrvaške|Komunistične partije Hrvaške]]. Kot ministra v jugoslovanskih vladah, SLS-ova vodja [[Anton Korošec]] (kljub izvajanju represiji nad nemško manjšino na Kočevskem) in [[Franc Kulovec]] sta zagovarjala zbližanje z nacistično Nemčijo. Leta 1940 je jugoslovanska vlada – na predlog Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah.{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} Obiskal je [[Jozef Tisoj|Jozefa Tisoja]], avtokratskega voditelja nacistom-podrejene Slovaške, da bi se seznanil s tem kot modelom v primeru nacistične okupacije Dravske banovine. Njegov naslednik, Kulovec je bil glavni zagovornik pristopitvi k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]],{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} h kateremu je Kraljevina Jugoslavija pristopila 25. marca 1941. Nemčija in Italija sta tedaj že okupirali ducat evropskih dežel, in Nemčija je bila v vojni z Veliko Britanijo, podprta od ZDA. Nacisti so potrebovali pakt da pošljejo preko Jugoslavije svojo vojsko nad Grčijo, katera se je z britansko zračno in materialno podporo uspešno borila proti italijanski invaziji. Hoteli so preprečiti zavezniški vpliv v Jugoslaviji, popolnoma podrediti Balkan in zagotoviti dostop do važnih vojnih surovin (boksit, baker, itd.) Kulovec je bil glavni zagovornik in član Kraljevskega sveta ki je odobril podpis pakta z nacisti in fašisti. Paktu sta se nasprotovali Velika Britanija in ZDA. Pomembno vlogo pri organiziranju demonstracij proti paktu je odigrala tudi zdesetkana KPJ. V odziv na to so nekateri zahodnim zaveznikom naklonjeni jugoslovanski častniki 27. marca izvedli državni udar. Jugoslavija se je izkazala za nezanesljivega zaveznika, zato jo je [[Adolf Hitler]] že istega dne sklenil zasesti. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1938–1941) == Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Že kmalu po anšlusu je bil vzpostavljen obsežen program zagotavljanja zaposlitve, financiran s kreditnimi sredstvi. Z gradnjo tovornih poti, stanovanjskih objektov, šol in mostov ter z regulacijo [[Zilja|reke Zilje]] je kratkoročno spodbudil gospodarski razvoj v Spodnji Koroški. Sočasno so deželne in državne oblasti uvedle obsežno akcijo razdolževanja kmetijstva. Od leta 1939 so z državnimi dokladami in vojaškimi naročili preoblikovali ter razširili več spodnjekoroških industrijskih obratov v vojaško-industrijske proizvodnje. To je vključevalo tovarno ivernih plošč v Sinči vasi, Koroško železarno in jeklarno (KESTAG) v [[Borovlje|Borovljah]], tovarno akumulatorjev v [[Bistrica v Rožu|Bistrici v Rožu]], proizvodnjo montažnih barak v [[Brnca|Brnci]] ter Plajberško rudarsko unijo. Gospodarskia rast v letih 1938–1939 je posredno koristil tudi slovenskim kmetom, obrtnikom in trgovcem.<ref name=":1">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 379.</ref> S 15. februarjem 1939 je bila uvedena splošna civilna službena obveznost, ki je omogočala napotitev v državno delovno službo (''Reichsarbeitsdienst''), vojsko, protiletalsko obrambo ali industrijske obrate. Enoletna državna delovna služba je veljala tudi za dekleta, stara 18 let, ki so pomagale pri kmetijskih delih in gospodinjstvu v koroških vaseh in domačijah, vodile vaške skupine ter sodelovale v socialnem skrbstvu. Po izbruhu vojne in ob naraščajočem povpraševanju po delovni sili v vojaški industriji in gradbeništvu se je postopoma povečevala tudi vključenost žensk v vojaško proizvodnjo.<ref name=":1" /> Ker je obvezno služenje vojaškega roka veljalo za vse koroške in štajerske Slovence, je bilo v letih 1938/39 številno mlado moško prebivalstvo – kmetje, hlapci in kmetijski delavci – vpoklicano v nemško vojsko. Za izboljšanje njihovega znanja nemškega jezika so v vojašnicah organizirali jezikovne tečaje. Iz ohranjenih virov ni znanih poročil o jezikovnih ali nacionalnih sporih med nemškimi in slovenskimi vojaki v nemški vojski na evropskih bojiščih.<ref name=":1" /> Vzporedno so predstavniki državnega notranjega ministrstva skupaj s pooblaščenci za narodnostna vprašanja 18. novembra 1938 v ''avstrijskih'' rajhsgauih začrtali socialnoekonomske ukrepe, usmerjene proti koroškim Slovencem. Tako je bilo določeno, da nihče, ki ni bil opredeljen kot Nemec, ne more zasedati položaja župana ali podžupana v občinah. Od avgusta 1938 so bile za sklepanja zakonskih zvez, od januarja 1939 pa tudi za rojstva in smrti, pristojne izključno civilne matične službe, ki so izdajale dokumente le v nemškem jeziku.<ref name=":1" /> Avgusta 1938 ustanovljeni Narodnostni urad (Volks­tumsstelle) naj bi odločal tudi o dodeljevanju otroškega dodatka Slovencem ter o uporabi zakona o dednih kmetijah proti manjšini. Preverjati je moral možnosti za omejevanje nakupov zemljišč, ki naj bi bili zaradi varovanja državne meje pod strogo politično kontrolo. V središču političnega preganjanja, ki so ga izvajale nacistične oblasti, je bila od začetka slovenska inteligenca. Kmalu po anšlusu so aretirali nekdanja deželna poslanca in duhovnika [[Vinko Poljanec|Vinka Poljanca]] (1876–1938), ki je umrl zaradi posledic pripora, ter [[Janez Starec|Janeza Starca]] (1885–1953). Sekretar Slovenske kulturne zveze [[Vinko Zwitter]] (1904–1977) je bil leta 1941 razglašen za »nevrednega vojaške službe« in prisilno izseljen v [[Praga|Prago]].<ref name=":2">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 380.</ref> Po poročilu Kulturne zveze državnemu notranjemu ministrstvu z dne 15. decembra 1938 so bili slovensko govoreči učitelji večinoma premeščeni na nemška območja; številne slovenske duhovnike so izgnali iz njihovih župnij ali s celotnega slovenskega ozemlja. Vsi slovenski občinski tajniki so prejeli odpoved ali bili prisiljeni izstopiti iz slovenskih društev. Uradniški aparat v upravi, pošti, žandarmeriji, finančni upravi in sodstvu je smel uporabljati izključno nemščino. Slovenski zdravniki pa niso več dobivali dovoljenj za delo na območjih s slovenskim prebivalstvom. Vzporedno z zatiranjem slovenske inteligence je koroški deželni šolski svet začel odpravljati slovenski pouk v osnovnih šolah. Za zgodnje učenje nemščine so poleti organizirali vrtce tudi v času žetve. V šolskem letu 1938/39 so izmed 78 utrakvističnih osnovnih šol 50 spremenili v nemške; le verouk se je do leta 1941 še smel izvajati v slovenščini. Po napadu na Jugoslavijo je slovenski jezik izginil tudi iz koroških cerkva, predvsem zaradi izgona 52 slovenskih duhovnikov, med katerimi so bili nekateri deportirani v koncentracijska taborišča.<ref name=":2" /> Nacistično štetje prebivalstva 17. maja 1939 se je v več vidikih razlikovalo od avstrijskih popisov po letu 1880. V kategoriji jezikovne pripadnosti so spraševali po maternem jeziku, razumljenem kot jezik, ki ga posameznik najraje uporablja v družini in vsakdanjem sporazumevanju. Na Koroškem in Štajerskem je bilo mogoče navesti tudi dvojno jezikovno pripadnost (nemško–slovensko oziroma nemško–vindišarsko). Poleg tega so prvič uvedli vprašanje o narodni pripadnosti, pri čemer so bile za ''neresnične'' navedbe predpisane kazne.{{Efn|Skovanke kot nemško-vindiška ipd. je dejansko neresnična, predvsem pa neumna.}} Od 399.537 koroških rajhskih državljanov je 43.179 navedlo jezikovno kombinacijo s slovenščino ali vindišarščino; od teh 14.088 ''slovenščino'', 7613 ''nemščino in slovenščino'', 8305 ''vindišarščino'' ter 13.173 ''nemščino in vindišarščino''. Ker je bila narodnostna opredelitev mogoča le enkrat, se je za Slovence opredelilo 7715 oseb, za Vindišarje pa 106. Na Štajerskem so zabeležili 4460 oseb s slovensko ali vindišarsko jezikovno pripadnostjo, po narodni pripadnosti pa se jih je le 280 izreklo za Slovence in 13 za Vindišarje.<ref name=":2" /> Vsenemško štetje prebivalstva maja 1939 je nacistični režim kmalu začel uporabljati kot podlago za načrtovane preselitvene ukrepe. Že pozimi 1939/40 so slovenski pripadniki Wehrmachta dezertirali iz Koroške v Jugoslavijo. Po kapitulaciji Jugoslavije, aprila 1941 so v Karavankah ustanovili prve partizanske skupine. Še posebej po izgojih so mnogi pripadniki Wehrmachta po dopustu s fronte odšli ''v gozd'', med njimi [[Franc Pasterk]] (1912–1943), poveljnik prvega koroškega partizanskega bataljona, ki je aprila 1943 umrl v eni od akcij bataljona območju v Podkraju pri [[Mežica|Mežici]]. Septembra 1940 je v rajhsgauu Koroška za narodnostna vprašanja pristojni SS-Obersturmbannführer [[Alois Maier-Kaibitsch]] (1891–1958) začel izvajati preselitveni program na območju Železne Kaple–Sel–Cerkve. Predvidena je bila preselitev približno 290 kmetij, ki naj bi bile v ''tujih rokah'', v korist nemško govoreče skupnosti iz doline Gröden (Val Gardena) v [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]]. 25. avgusta 1941 je vodja SS Heinrich Himmler odredil še izselitev koroških Slovencev iz Kanalske doline, da bi območje naselili z Nemci. Ukrep je bil namenjen predvsem okoli 200 slovenskim družinam, ki jih je oblast opredelila kot »narodu in državi sovražne«.<ref name=":2" /> == Zasedba Dravske banovine == {{glej tudi|Aprilska vojna|Okupacijske meje v današnji Republiki Sloveniji 1941–1945}}[[Slika:Adolf Hitler v Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941.]]Nemci so napad začeli 6. aprila 1941 iz [[Avstrija|Avstrije]], brez vojne napovedi. [[LI. armadni korpus (Wehrmacht)|LI. armadni korpus]] nemške vojske je napadel iz [[Špilje|Špilja]] in 8. aprila zavzel [[Maribor]]. Do 10. aprila je že prodrl na Hrvaško do [[Zagreb]]a in [[Karlovec|Karlovca]]. [[XLIX. gorski armadni korpus (Wehrmacht)|XLIX. gorski armadni korpus]] je napadel preko [[Pliberk]]a in 11. aprila zasedel [[Celje]], 12. aprila pa [[Novo mesto]]. 11. aprila sta se v vojno vključila tudi Kraljevina Italija in Madžarska. [[V. armadni korpus (Italija)|V. armadni korpus]] italijanske vojske je napadel iz Primorske na dan vojne napovedi in še istega dne vkorakal v [[Ljubljana|Ljubljano]]. [[XI. armadni korpus (Italija)|XI. armadni korpus]] je napadel iz Goriške. Italijani so prodrli do [[Kočevje|Kočevja]] in nato nadaljevali proti Bosni. [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Jugoslovanska vojska]] je bila obkoljena in mnogo manj napredna od napadalcev. Čeprav je bil njen odpor na splošno slabo voden in izjemno šibak, je bil na Slovenskem močnejši od pričakovanj sil osi. Jugoslovanske enote so zažigale skladišča in rušila infrastrukturo, dokler je ni Narodni svet zaščitil z utemeljitvijo, da hoče zavarovati narodno gospodarstvo. 17. aprila je Kraljevina Jugoslavija kapitulirala. Čeprav so jugoslovanske vojaške oblasti odklonile zahtevo komunistov po formiranju prostovoljnih enot, se jih je okoli 3000 zbralo v Novem mestu. Deloma so jih napotili proti Zagrebu, deloma pa proti jadranski obali. Večina se jih je vrnila domov po razglasitvi [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] (NDH). === Okupacijski sistem === {{multiple image |direction=vertical |align=right |image1=Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif |width1=288 |caption1=<small>Razdelitev Slovenije med silami osi leta 1941</small> |image2=Croatia-41-45.gif |width2=260 |caption2=<small>Razdelitev Jugoslavije med silami osi leta 1941</small>:{{legenda|#1448CB|Nemška zasedba}} {{legenda|#0B9120|Italijanska zasedba}}{{legenda|#856D52|Madžarska zasedba}}{{legenda|#EA2032|Hrvaška NDH}}}} Ozemlje nekdanje [[Dravska banovina|Dravske banovine]], slovenske pokrajine v kraljevini Jugoslaviji, so si razdelile štiri države sil osi. Nemci so zasedli [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Štajerska|Štajersko]], Zasavje, severozahodni del [[Prekmurje|Prekmurja]] in severni del [[Dolenjska|Dolenjske]], Italijani [[Notranjska|Notranjsko]], večino Dolenjske in Ljubljano ([[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]]), Madžari pa večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Posamezna naselja od [[Bregana|Bregane]] do bližine [[Brežice|Brežic]] je okupirala [[Neodvisna država Hrvaška]]. Vsak od okupatorjev si je prizadeval potujčiti slovensko prebivalstvo z raznimi raznarodovalnimi ukrepi. Prav tako so želeli nova ozemlja čim hitreje priključiti svojim državam. Italijani so okupirano ozemlje priključili 3. maja 1941, Madžari 16. decembra 1941, Hrvati pa 15. avgusta 1941. S tem so okupatorji kršili mednarodno pravo, ki ne dovoljuje priključitev v vojni zasedenega ozemlja pred sklenitvijo mirovne pogodbe. Že 26. aprila 1941 je vodja nacistične Nemčije [[Adolf Hitler]] osebno obiskal [[Maribor]]. Štajerski guverner [[Sigfried Uiberreither]] je 28. aprila v govoru izjavil, da mu je Hitler naročil, naj napravi deželo nemško.{{Sfn|Repe|2015|p=24}} Nemčija je pred priključitvijo okupiranih ozemelj želela njihovo upravo prilagoditi sosednjim avstrijskim deželam. [[Gorenjska|Gorenjsko]] in [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]] so želeli priključiti [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]], [[Štajerska|Spodnjo Štajersko]] pa [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijski deželi Štajerski]]. Razmah odpora proti okupatorju je priključitev preprečil. Gorenjska in Štajerska sta kljub temu ''de facto'' postali del Tretjega rajha. Vpeljan je bil [[Nacizem|nacistični]] družbeni red z raznarodovalnimi, rasnimi in drugimi nacističnimi zakoni ter vojaško obvezo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Okupacija je temeljito spremenila življenje prebivalstva. Ker je bilo osnovne živilske potrebščine mogoče kupovati le na karte, se je razmahnil črni trg. Gibanje je bilo omejeno z uvedbo policijskih ur in obvezne uporabe prepustnic, nanj pa so vplivale tudi nove [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|meje]]. ==== Hrvaška okupacija ''slovenskih'' ozemelj ==== Nekaj ​​manjših delov je zasedla tudi Neodvisna država Hrvaška. Leta 1941 je pod hrvaško oblast prišlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]] (danes Slovenska vas), [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]] (danes Nova vas pri Mokricah), [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] na Dolenjskem, [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za približno 20 km<sup>2</sup> veliko ozemlje, na katerem je takrat živelo okoli 800 slovenskih prebivalcev. Slovenski otroci iz okupiranih vasi so morali hoditi v hrvaško šolo v [[Lug Samoborski|Lug pri Bregani]]. Takoj po začetku partizanskega odpora leta 1942 so ustaške oblasti začele izvajati (glede na št. populacije) množične aretacije med prebivalstvom, in s tem brisali slovenski narodno zavest. Pri tem so imele še posebej težave s slovenskim prebivalstvom. 14. septembra 1942 so hrvaški ustaši iz maščevanja pobili vse moške s Slovenske planine in vas požgali. Hrvati so mobilizirali slovenske fante in moške med ustaše, ali pa so jih poslali v nemško vojsko. Da bi se izognili vpoklicu v ustaško vojsko, so se moški in fantje odločili za skrivanje ali pridružitev partizanom. Proti koncu vojne so hrvaška zasedena ozemlja zasedli partizani in jih takoj vrnili Sloveniji, znotraj Jugoslavije.<ref>{{Navedi revijo|last=Sečen|first=Ernest|date=2005-04-13|title=Mejo so zavarovali z žico in postavili mine: prezrti del zgodovine: Slovenci pod hrvaško okupacijo|magazine=Dnevnik|cobiss=9651277|issn=1318-0320}}</ref> === Raznarodovalna politika === Vsem trem okupatorjem je bil skupen namen izbrisati slovenski narod kot etnično skupnost, pri čemer so se razlikovali glede časovnega roka, ko bi ta cilj dosegli, in tudi glede načina.{{Sfn|Troha; Deželak Barič|2014|p=12}} ==== Nemška politika ==== Okupatorji so na slovenskem ozemlju izvajali etnično čiščenje in prisilno germanizacijo prebivalstva. Nemške oblasti so prepovedale slovenski jezik v šolah in javnih institucijah, obenem pa spreminjale slovenska osebna imena, imena ulic ter krajevna imena in napise v nemške različice, da bi preprečile ohranjanje ali krepitev slovenske narodne identitete in zavesti. Zapirale so slovenske knjižnice, zažigale knjige v slovenščini ter uničevale slovenske spomenike. Razpustile so slovenska društva, organizacije in združenja, vključno s cerkvenimi, pri čemer so zaplenile njihovo premoženje, ter ukinili lokalna društva, politične stranke, sklade, celo prostovoljna gasilska društva in podobne entitete. Odrasle prebivalce so prisilno včlanjevali v Štajersko domovinsko zvezo (Steirischer Heimatbund) ali Koroško ljudsko zvezo (Kärntner Volksbund), ki sta imeli ponemčevalno nalogo, vključno z oboroženimi oddelki znotraj teh struktur. Za germanizacijo na Štajerskem in Koroškem sta bila odgovorna predvsem [[Franz Steindl]] in [[Wilhelm Schicka]]. Poleg tega so močno omejili in minimizirali uporabo slovenščine v tisku.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=393}} Poleg zaplenitev premoženja izgnancem in družinam partizanov ter talcev so okupatorji zaplenili veliko večino podjetji, ki so bila v privatni lasti Slovencev ali v državni lasti (industrijska podjetja, rudniki, banke, zavarovalne družbe, zadruge časopisi itd.). Že 12. aprila 1941 je [[Reinhard Heydrich]], poveljnik nemške tajne službe ''[[Sicherheitsdienst]]'' in eden glavnih načrtovalcev [[Holokavst|holokavsta]], ustanovil urad za izgon Slovencev. 21. aprila je izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. Nemške oblasti so začele izganjati intelektualce, učitelje, duhovnike in priseljence iz leta 1918 (predvsem Slovence, ki so s Primorske pobegnili pred fašizmom). Vsem izgnancem so zaplenili premoženje: s seboj so jim dovolili vzeti le 30&nbsp;kg osebne prtljage in manjšo količino denarja. Nemci so izganjali slovenske učitelje in jih nadomeščali z nemškimi. Izgnali so tudi 448 slovenskih duhovnikov (skoraj vse na nemškem okupacijskem območju) in namesto njih v župnije nastavili nemške. Zaradi odporniškega gibanja Nemci so namenjeni izgon le delno realizirati – izgnanih je bilo okoli 80.000 Slovencev, med njimi 20.000 otrok mlajših od 10 let.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska izgnanka: Da bi preživela, sem jedla kislico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-izgnanka-da-bi-prezivela-sem-jedla-kislico/366926|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-28|date=2015|last=Janičijević|first=Sabina}}</ref> Vodja SS [[Heinrich Himmler]] je nato izgone ustavil: nameraval jih je izvesti po koncu vojne. Dodaten ponemčevalni ukrep je bilo priseljevanje Nemcev iz italijanske okupacijske cone, predvsem [[Kočevarji|s Kočevskega]]. V glavnem so jih naseljevali na južno mejo Štajerske, da bi tam oblikovali etnično tamponsko cono pred »slovanskimi hordami«. V okviru programa ''[[Lebensborn#Lebensborn v Sloveniji|Lebensborn]]'' so Nemci avgusta 1942 v zbirnem centru v [[Celje|Celju]] (danes I. osnovna šola Celje) več kot 600 otrok nasilno odvzeli materam in jih poslali v tujino, kjer so postali rejenci nemških družin in so bili vzgojeni v Nemce. Nekatere otroke so tudi umorili. ==== Italijanska politika ==== Kraljevina Italija je že pred drugo svetovno vojno vodila politiko [[Poitalijančevanje|poitalijančevanja]] Slovencev, ki so živeli zahodno od [[rapalska pogodba|rapalske meje]]. V Ljubljanski pokrajini so Italijani vodili blažjo politiko, vendar je bila "prvotna italijanska blagost zgolj bolj postopna pot italijanizacije in vključevanja Ljubljanske pokrajine v fašistični sistem".{{Sfn|Kranjc|2013}} [[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|<br />Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]] {{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|<u>zahodno od rapalske meje:</u> predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]] Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del nekdanjega [[Avstrijsko primorje|Primorja]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ([[Bovec]], [[Kobarid]], [[Tolmin]], Srednje Posočje z [[Idrija|Idrijo]], (slovenski) [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|year=2011|location=Ljubljana|cobiss=256791808}}</ref> Slovenščina je bila na vse načine izpodrinjena iz javnega življenja, prepovedana v vseh šolah in javnih ustanovah, slovenska osebna imena in priimki so bili na silo spremenjeni v italijansko obliko. Mladi Primorci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v posebne bataljone italijanske vojske. Skupine italijanskih nacionalistov in fašistov so nenehno razgrajale primorskih in istrskih mestih, da bi ustrahovale Slovence; fašistični zločinci so jih nekaznovano preganjali in uničevali njihovo imetje.{{Sfn|Zidar|1999}} V medvojnem obdobju se je okoli 100.000 Slovencev in Hrvatov s Primorja izselilo, italijanske oblasti pa so doseljevale Italijane, predvsem iz južne Italije. Mnogi primorski Slovenci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v italijansko vojsko. {{citatni blok|»Ko se srečamo s tako raso, kot je slovanska – manj vredna in barbarska – ne smemo proti njej izvajati politike sladkorčkov, temveč politiko palice […] Ne bojimo se več žrtev […] Meje Italije morajo potekati po Brennerju, po Snežniku in po Dinarskem gorstvu […] Mislim, da se sme žrtvovati 500.000 barbarskih Slovanov za 50.000 Italijanov.«| Iz govora [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v [[Pulj|Pulju]] 22. septembra 1920{{Sfn|Zidar|1999}}}} {{bar box |width = 390px |float = right |caption =<span style="color:darkblue;"> [[Slika:Gramozna 1 feb maj 42.JPG|thumb|right|200px|Detajl spomenika v spomin ustreljenih talcev pri Gramozni jami]][[Gramozna jama]] v Ljubljani je kraj, kjer so italijanske okupatorske sile v letih od 1942 do 1943 streljale slovenske talce. Ustreljeni talci so bili izbrani naključno med aretiranci pouličnih obhodov italijanskih vojaških patrulj, brez sojenja, brez dokazane krivde, z utemeljitvijo,<br /> »da so zagotovo krivi komunistične aktivnosti, ker v predpisanem času 48 ur niso bili odkriti povzročitelji partizanskih akcij«. </span>}}Prepovedali so slovenske politične organizacije, vendar sprva še ne kulturnih. Javne ustanove so bile dvojezične (italijansko in slovensko), v šole je bil uveden pouk italijanščine, vendar slovenščina ni bila prepovedana. Ustanovljen je bil Sosvet (''Consulta''), ampak so slovenski politiki v njem kmalu uvideli, da fašistične oblasti niso nameravale Slovencem pustiti niti svetovalne vloge. Uradniški aparat je bil fašiziran, ustanovljene so bile fašistične organizacije, na nekatera območja (npr. Kočevsko) so naseljevali Italijane. Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala predvsem Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Italijani so tukajšnjem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so nepolitična, kulturna in športna društva. Po vstaji, Italijani so množično pošiljali Slovence v koncentracijska taborišča, streljali jih kot talce, ter na sestanku italijanskih generalov z Mussolinijem 31. julija 1942 v Gorici, sklenili izgnati vse Slovence iz Ljubljanske pokrajine, ter jih nadomestiti z Italijani, če bo potrebno.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=106}} {{citatni blok|«Bisogna sterminare tutti i maschi di questa stirpe maledetta!»<br/>''(Pokončati je treba vse moške tega prekletega plemena!)''|[[Benito Mussolini]], Gorica 31. julija 1942{{Sfn|Zidar|1999}}}} Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.<ref>Benito Mussolini: “''To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje'' […] ''Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev''’’. Citat v Marco Cuzzi (1998). ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Rim, str. 225.</ref> Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.{{Sfn|Jezernik|1997|p=557-558}} To, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal prvega marca 1942 general Mario Roatta.<ref>Angelo del Boca (2005). ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, str. 234-243.</ref> ==== Madžarska politika ==== Madžarski okupator ni priznaval obstoja slovenskega naroda. Že nekaj dni po okupaciji so izdali uredbo ki navaja: “Na osvobojenem ozemlju se mora delati razlika med domačim prebivalstvom in priseljenci oziroma kolonisti.” Za domače so imeli tiste ki so živeli na teritoriju “Velike Madžarske” pred 31. oktobrom 1918. Vse druge so prištevali med priseljence, ki jih je treba izgnati iz države. Madžarski okupator je Slovence razglašal za “Vende” in izvajal ukrepe da bi jih čim hitreje pomadžaril. Izganjal je prišleke, zlasti izobražence in koloniste, odpustil je vse slovenske uradnike in učitelje in jih nadomestil z madžarskimi, slovenski pouk v šolah je ukinil, uvedel madžarske šole, zatrl slovenski tisk …{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} Aretirane so pri zasliševanjih tepli z žilavkami po vsem telesu, podplatih in spolovilih, jih zvezali, jim ruvali lase in nohte, izbijali zobe, mučili z žarečim železom, itd. Slovence so zapirali, internirali, izganjali, konfinirali, pošiljali na prisilno delo, ubijali, slovensko moško prebivalstvo prisilno mobilizirali. Madžari so zaprli 461 oseb, izgnali in odpeljali v internacijo 1.259 Slovencev, na prisilno delo so odvedli 7.211 Slovencev, v ujetništvo so zajeli 1.052 oseb, konfinirali 62 oseb in prisilno mobilizirali 10.164 moških. Iz okraja Murska Sobota je madžarski okupator interniral in deportiral 284 Slovencev, ki so bili internirani predvsem v taborišča Bergen-Belsen, Dachau, Auschwitz in Ravensbruck. Iz okraja [[Dolnja Lendava]] pa jih je okupator interniral 587 oseb v taborišče Sarvar.{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} === Okupatorski zločini === Že 9. junija 1941 so Nemci v okviru programa ''[[Aktion T4]]'' iz psihiatričnih bolnišnic na svojem okupacijskem območju odpeljali okoli 600 duševnih bolnikov. Usmrčeni so bili v plinskih celicah na gradu [[Hartheim]] v bližini [[Linz]]a.<ref>{{Navedi splet|title=75. obletnica spomina na 92. odpeljanih oskrbovancev vojniške banovinske hiralnice, ki jih je v smrt 9. junija 1941 odpeljal nemški okupator|url=https://www.mojaobcina.si/vojnik/novice/75-obletnica-spomina-na-92-odpeljanih-oskrbovancevvojniske-banovinske-hiralnice-ki-jih-je-v-smrt-dne-9-junija-1941-odpeljal-nemski-okupator.html|website=mojaobcina.si|accessdate=2020-04-10|language=sl|date=2016|last=Zdovc|first=Marko|publisher=Občina Vojnik {{!}} MojaObčina.si}}</ref><ref name=":6" /> ===== Izgoni Slovencev ===== [[Slika:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|sličica|Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]] Takoj po okupaciji so se vrstile množične aretacije slovenskih izobražencev. Mnogo je bilo izgnanih. Skupno je bilo izgnanih 80.000 Slovencev. Prvo so Nemci 1941. pred komisijami rasno in politično pregledali in ocenili skoraj vse prebivalstvo Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline. Rasne ocene so bile: I – čisto nordijska, II – pretežno nordijska s primesjo dinarske in zahodne, III – manj izravnavani mešanci s pretežno dinarskim in z vidnimi vzhodnimi znamenji, IV – neizravnani mešanci, čisto vzhodna, osebe z neevropsko primesjo, tuje-krvni (prednjeazijska, orientalska, negroidna, mongoloidna), poleg tega že na prvi pogled opazni hudo dedno bolni. Skoraj nič ljudi ni prišlo v I. rasno skupino, le malo jih je prišlo v II., medtem ko jih je mnogo prišlo v III. in IV. Na osnovi teh rasnih pregledov so komisije določile, da je izgon Slovencev upravičen in utemeljen.{{Sfn|Ferenc|1968|p=211}} ===== Koncentracijska taborišča ===== {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Arrival to Rab concentration camp.jpg | alt1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | caption1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | image2 = Rab ujetnik predelava paint.jpg | alt2 = Interniranec v taborišču na Rabu | caption2 = Interniranec v taborišču na Rabu | footer = Na Rabu je bilo interniranih več kot 10.500 ljudi. Umrlo jih je 1500, med njimi 100 otrok, mlajših od deset let. }} Okupatorji so množično izvajali [[Koncentracijsko taborišče|internacije]], Nemci med drugim v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachauu]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]], [[Auschwitz]], Mauthausen Italijani pa zlasti v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rab]] in [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]]. Okoli 26.000 Slovencev iz Ljubljanske pokrajine (vsak dvanajsti prebivalec) je bilo poslanih v italijanska koncentracijska taborišča, med njimi na tisoče žensk in otrok. Po Himmlerjevem ukazu so Nemci aretirali sorodnike partizanov in talcev. Tako so med 3. in 6. avgustom 1942 v Celje prepeljali 1.262 oseb.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} Potem ko so v noči na 9. avgust materam odvzeli otroke, so moške in ženske odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.<ref>{{Navedi knjigo|title=Auschwitz - Birkenau|last=Kovač-Zupančič|first=Marija|publisher=Obzorja|year=1982|location=Maribor|cobiss=13177857|last2=Ksela|first2=Lenka}}</ref> Otroke, ki so jih najprej rasno pregledali, so 10. avgusta odpeljali v otroško (zbirno) taborišče organizacije Lebensborna pri Gradcu ([[Fronhleiten]]), nato pa v razna druga taborišča, bolehne in starejše od 55 let pa v razna taborišča za bolne in onemogle ljudi.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} V taborišču Auschwitz je po dostopnih podatkih umrlo 1726 slovenskih prebivalcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Auschwitz&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Auschwitz-Birkenau&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Gleiwitz%2FAuschwitz&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=U+logoru%2C+Auschwitz&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Sosnowitz%2FAuschwitz&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Auschwitz+-+Birkenau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Auschwitz|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dobaja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Mauthausnu in njegovih satelitskih taboriščih 1655,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mauthausen&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Melk%2FMauthausen&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Linz%2FMauthausen&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Gusen%2FMauthausen&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Steyr%2FMauthausen&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Gusen-Mauthausen&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dunaj%2FMauthausen&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Peggau%2FMauthausen&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Gradec%2FMauthausen&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Ebensee%2FMauthausen&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Schlier%2FMauthausen&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ljubelj%2FMauthausen&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Hartheim%2FMauthausen&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=St.+Valentin%2FMauthausen&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hartheim%2FLinz%2FMauthausen&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Wien-Schwechat%2FMauthausen&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Graz%2C+Puntigam%2FMauthausen&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Wien-Florisdorf%2FMauthausen&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=Linz%2CSchlantenfeld%2FMauthausen&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Pongau+pri+Salzburgu%2FMauthausen|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Mauthausen in njegova satelitska taborišča|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Dachauu 1679,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Dachau&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=U+logoru%2C+Dachau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Dachau|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Jasenovcu 413,<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski taboriščniki v Jasenovcu: knjiga imen in obrazov|last=Kramar|first=Alojz Slavko|publisher=Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb|year=2023|location=Zagreb|cobiss=172806403|last2=Todorovski|first2=Ilinka|url=https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf}}</ref> Buchenwaldu in njegovih podružnicah 429,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Buchenwald&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Essen%2FBuchenwald&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Weimar%2FBuchenwald&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Erfurt%2FBuchenwald&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Weimar-Buchenwald&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Bochum%2FBuchenwald&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dachau+-+Buchenwald&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Dortmund%2FBuchenwald&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Frankfurt%2FBuchenwald&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Buchenwald-Leitmeritz&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Langenstein%2FBuchenwald&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ortelsbruch%2FBuchenwald&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Buchenwald+-+danska+meja&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Gelsenkirchen%2FBuchenwald&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Leipzig+-+Wahren%2FBuchenwald&f15=0%2Ckraj_smrti&v15=Holzen+bei+Eschershausen%2FBuchenwald|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Buchenwald in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Ravensbrücku in podružnicah 255,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Ravensbr%C3%BCck&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Ravensbr%C3%BCck+&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Ravensbr%C3%BCck+%28%3F%29&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Barth%2FRavensbr%C3%BCck&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Rahlin%2FRavensbr%C3%BCck&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Ravensbr%C3%BCck%2FBelzig&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Neustadt%2FRavensbr%C3%BCck&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Ravensbr%C3%BCck%2FK%C3%B6nigsberg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Ravensbr%C3%BCck+%28bolni%C5%A1nica%29&f9=0%2Ckraj_smrti&v9=Neubrandenburg%2FRavensbr%C3%BCck|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Ravensbrück in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Flossenbürgu 231<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Flossenb%C3%BCrg&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Aussig%2FFlossenb%C3%BCrg&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Bamberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Dresden%2FFlossenb%C3%BCrg&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Ansbach%2FFlossenb%C3%BCrg&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Zwickau%2FFlossenb%C3%BCrg&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Freiberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Rabstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Hersbruck%2FFlossenb%C3%BCrg&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Hersbruck-Flossenb%C3%BCrg&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Neurohlau%2FFlossenb%C3%BCrg&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Leitmeritz%2FFlossenb%C3%BCrg&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Heilsinburg%2FFlossenb%C3%BCrg&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pottenstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hersbruck+pri+N%C3%BCrnbergu%2FFlossenb%C3%BCrg|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Flossenbürg in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ljudi itn. Prav tako so uničujoče delovala tudi "manj pomembna" taborišča, kjer so prav tako umirali slovenski prebivalci. Ko skupaj seštejemo je bilo okupatorjevih koncentracijskih taboriščih interniranih več kot 65.000 Slovencev. V koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu ali v izgnanstvu je življenje izgubilo najmanj 13.169 Slovencev, od teh 85–90 % civilisti. Večinoma jih je bilo sorodnikov partizanov ali sodelavcev OF.<ref name=":6" /> Med žrtvam nemških in italijanskih taborišč je bilo najmanj 949 slovenskih otrok – 680 dečkov in 296 deklic.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=29}} V [[Maribor]]u, v [[Melje|Melju]], so Nemci že do junija 1941 vzpostavili [[Stalag XVIII-D]] (tudi Stalag 306), koncentracijsko taborišče za zavezniške vojne ujetnike. Razmere v njem so bile brutalne: v zlasti hudem obdobju od 1. januarja do 1. aprila 1942 je tu življenje izgubilo 5021 sovjetskih vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|website=vecer.com|date=2018-07-22|accessdate=2020-04-16|archive-date=2019-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190328120342/https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|url-status=dead|publisher=Večer|last=Ponudič|first=Helena}}</ref> ===== Streljanja talcev ===== [[Slika:Streljanje talcev v Gorjah pri Bledu.jpg|sličica|Streljanje talcev pred družinam v Gorjah pri Bledu, avgust 1941]] [[Slika:Ustreljeni zaporniki iz Begunj.jpg|levo|sličica|Ustreljeni zaporniki iz Begunj, 1941]] Ko se je partizansko gibanje jeseni 1941 nekoliko okrepilo, so najprej Nemci, kasneje pa še Italijani pričeli izvajati [[represalije]], usmrčevanje talcev kot povračilni ukrep za dejanja odpora. Prvi talci so bili usmrčeni 10. oktobra 1941, ko je bilo zaradi partizanskega napada na [[Šoštanj]] ustreljenih 10 talcev. Takratno mednarodno pravo je represalije sicer dopuščalo, vendar le v razmerju en talec na eno žrtev. Na Gorenjskem in Štajerskem so Nemci ustrelili po pet talcev za ubitega Slovenca v nemški službi in po deset talcev za enega ubitega Nemca. Na smrti funkcionarjev so se odzvali z usmrtitvijo še večjih števil talcev. Po umoru Marka Natlačena so Italijani ustrelili 24 talcev. Kot povračilni ukrep za uboj visokega nemškega funkcionarja [[Anton Dorfmeister|Antona Dorfmeisterja]]<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/214760/frankolovski-zlocin/|title=»Frankolovski zločin«|date=11. 3. 2022|accessdate=2025-11-26|publisher=Mladina|last=Volk|first=Luka}}</ref> (1912–1945) so Nemci 12. februarja 1945 [[Frankolovski zločin|na Frankolovem usmrtili celo 100 talcev]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Ckraj_smrti&v0=Stranice+pri+Frankolovem&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1945-2-12-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Frankolovo|accessdate=2025-09-28|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-09-28}}</ref> Zbrali so jih iz celjskega, mariborskega in trboveljskega nacističnega zapora.<ref name=":29" /> V letu 1941 je bilo usmrčenih 360 ljudi, v letu 1942, ki predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja, pa 1367. Poleti 1942 so okupatorji izvedli več pomorov v Starem piskru v Celju (skupno so tirjali 380)<ref>{{Navedi knjigo|title=Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski|last=Ževart|first=Milan|publisher=Obzorja|year=1965|location=Maribor|cobiss=3854849|last2=Terčak|first2=Stane}}</ref> in pa največja represalija sploh v Mariboru (143 žrtev). Talce so nacisti usmrčevali še aprila 1945. Skupaj kot talcev in v okupatorskih in kolaborantskih zaporih je bilo usmrčenih 4886 ljudi. ===== Požiganja vasi ===== [[Slika:Drazgose burning.png|sličica|Nemško opustošenje Dražgoš, katere so zravnali s tlemi in pobili domačine zaradi tako nem. imenovane ''kolektivne odgovornosti'' prisotnosti partizanov v vasi.]] Okupatorji so kot povračilni ukrep tudi požigali posamezne domačije ali celotne vasi ter preganjali, mučili in izganjali svojce partizanov. Prvo vas je nemški okupator uničil 20. septembra 1941; to je bila [[Rašica, Ljubljana|Rašica]] pri Ljubljani, katere prebivalci so bili izgnani v NDH. Prve prebivalce vasi pa je pobil in trupla pometal v ogenj januarja 1942 v Dražgošah, ko so pobili 41 domačinov, vas pa do tal porušili, vse preživele poslali v zapor v Šentvidu. Samo v enem mesecu poleti 1942. na Gorenjskem, Nemci so požgali 11 vasi, v nekaterih vaseh so moške prebivalce stare nad 15 let postrelili in njihova trupla zmetali v ogenj, ženske in otroke pa izselili. ==== Prisilna mobilizacija ==== Nemci so na okupiranih ozemljih izvajali [[Prisilna mobilizacija|prisilno mobilizacijo]] prebivalstva v [[Wehrmacht|nemško vojsko]], kar je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom. 70.000 Slovencev je bilo prisilno mobilizirano v nemško vojsko, 10.000 v madžarsko, plus še dodatnih Primorcev v italijansko. Žrtve med slovenskimi mobiliziranci se ocenjuje na več kot 12.944, večina jih je padla na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]. Vse skupaj so okupatorji, s pomočjo domačih sodelavcev pobili, spravili v koncentracijska taborišča in izgnali čez 200.000 Slovencev. ==== Holokavst ==== Ob začetku druge svetovne vojne je bilo na Slovenskem skupaj okoli 1500 Judov. [[Judovska skupnost Slovenije|Judovska skupnost na Slovenskem]] je bila že v Kraljevini Jugoslaviji deležna naraščajočega [[Antisemitizem|antisemitizma]], sploh antisemitistične propagande v katoliškem tisku. Že pred vojno je jugoslovanska vlada – na predlog Antona Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah. Po mnenju [[Oto Luthar|Oto Lutharja]] je bil takrat na Slovenskem najizrazitejši antisemist ravno Korošec,{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} ki je bil takrat minister za prosveto v vladi [[Dragiša Cvetković|Dragiša Cvetkovića]]. Predvojni antisemitizem se je na Slovenskem med okupacijo še naprej odražal, zlasti pri [[Slovensko domobranstvo|domobrancih]], ki so bili izrazito antisemitistična organizacija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%8Aumi.pdf|title=Slovenski antisemitizem, živ pokopan v ideologiji slovenske narodne sprave|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Šumi|first=Irena|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921190332/https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%258Aumi.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno Da! |url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|website=www.delo.si|date=2014-05-09|accessdate=2019-11-24|language=sl-si|first=Oto|last=Luthar}}</ref> {{citatni blok|“Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.”|Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html |title=Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944|accessdate=2024-10-10}}</ref>}} [[Slika:Auschwitz Resistance 280 cropped.jpg|sličica|Sežiganje trupel v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]], kjer je umrlo več kot 1.300 Slovencev ter kraj konca večina slovenskih Judov.]]Med vojno je bil [[holokavst]] izveden tudi na Slovenskem. Eden glavnih snovalcev holokavsta (nekateri zgodovinarju mu pripisujejo tudi idejo plinskih celic) je bil [[Odilo Globocnik|Odilo Globočnik]] (1904–1945), visok nacistični funkcionar (policijski general) slovenskega rodu.<ref>{{SloBio|id=1011110|avtor=Brecelj, Aleš|ime=Globocnik, Odilo Lothar|vir=SBL}}</ref> Judje v nemški in italijanski okupacijski coni so bili takoj po okupaciji internirani. V Ljubljani se je 32 Judom uspelo skrivati do septembra 1944, ko jih je v obširni akciji aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska policija]] in jih predala Nacistom. Poslani so bili v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer je bila večina umorjenih. Več kot polovica slovenskih Judov je živela v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Tamkajšnje madžarske okupacijske oblasti so sprejemale vse ostrejše protisemitske ukrepe, niso pa judovske skupnosti uničile. Holokavst je prekmurske Jude prizadel šele po nemški okupaciji Madžarske 12. marca 1944. Nove nemške okupacijske oblasti so 26. aprila 1944 zbrale 376 Judov in jih internirale, oktobra in novembra sta sledili še po ena manjša skupina. 85 % prekmurskih Judov je bilo umorjenih v plinskih celicah v uničevalnem taborišču [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Preživelo jih je le 63. Nekateri slovenski Judje so se rešili z begom med partizane. Za razliko od glavnega, desnega poljskega odporniškega gibanja ki ni sprejelo Jude v svoje vrste, partizani so sprejemali Jude.{{Sfn|Luthar|Šumi|2016}} Zgodovinar Ivo Goldstein piše, da samo v NDH 4.339 Judov, ali 50 % vseh preživelih, se je uspelo rešiti z odhodom v partizane ali na partizanski teritorij,<ref>{{Navedi knjigo|title=The Holocaust in Croatia|url=https://books.google.com/books/about/The_Holocaust_in_Croatia.html?id=ehVSjgEACAAJ|publisher=University of Pittsburgh Press, published|date=2016|isbn=978-0-8229-4451-5|language=en|first=Ivo|last=Goldstein|first2=Slavko|last2=Goldstein|year=|location=|page=453|cobiss=}}</ref> 10 Judov je bilo razglašenih za narodne heroje.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Slovenian Righteous among Nations|first3=Ivo|page=12|location=|year=|last4=Salamon|first4=Jasna Kontler|last3=Jevnikar|last2=Hajdinjak|url=https://books.google.com/books?id=r0XODgAAQBAJ&pg=PA176&lpg=PA176&dq=pdf+Edited+by+Irena+%C5%A0umi+and+Oto+Luthar+(2016).+THE+SLOVENIAN+RIGHTEOUS+AMONG+NATIONS.+Ljubljana.&source=bl&ots=d89cQFUFhA&sig=ACfU3U3i6OubFEBD-SVUhtT8uSZqBCSuZw&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwiK_c6xjqPqAhXNvp4KHRbiAbwQ6AEwAXoECAoQAQ#v=onepage&q=heroes&f=false|first2=Boris|last=Luthar|first=Oto|language=en|isbn=978-961-254-863-6|date=2016-05-02|publisher=Založba ZRC|cobiss=}}</ref> Slovenska judovska skupnost je bila skoraj v celoti uničena. Vojno je preživelo le okoli 200 slovenskih Judov (dobrih 10 %). Preživeli so po vojni uspeli obnoviti Zvezo judovskih skupnosti, v 56 jugoslovanskih mestih, tudi na Slovenskem.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Yugoslavia|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/yugoslavia|website=www.jewishvirtuallibrary.org|accessdate=2020-07-28|date=2007}}</ref> Jugoslavija je bila edina komunistična dežela ki je dovolila delovanje in pomoč Judom od strani ameriških judovskih organizacij, ter tudi dovolila izselitev v Izrael.<ref name=":16" /> Izraelski podatki kažejo da se je 68 slovenskih Judov izselilo v Izrael.<ref>{{Navedi revijo|last=Ivanković|first=Mladenka|date=|year=2011|title=Mladenka Ivanković, Jews and Yugoslavia 1918-1953, Minorinties in the Balkans,Belgrade 2011, 131-153.|url=https://www.academia.edu/25807789/Mladenka_Ivankovi%C4%87_Jews_and_Yugoslavia_1918-1953_Minorinties_in_the_Balkans_Belgrade_2011_131-153|magazine=|language=en|page=15, fusnota 50|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Ker nova Jugoslavija tedaj ni priznavala dvojnega državljanstva in tujo last nad nepremičninam, so ob izselitvi morali podpisati izjavo, da se odpovedujejo jugoslovanskemu državljanstva in neprodanim nepremičninam v državi. Nekateri Judje so se po izselitvi v Izrael vrnili v Jugoslavijo in obnovili svoje državljanstvo. Do leta 2018 je 15 Slovencev prejelo naslov pravičnega med narodi, ki se podeljuje posameznikom, ki so med vojno nesebično zaščitili judovske posameznike pred holokavstom.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185377/novi-slovenski-pravicni-med-narodi/|title=Novi slovenski »pravični med narodi« {{!}} MLADINA.si|work=Mladina|accessdate=2018-08-24|date=2018-05-04|last=Horvat|first=Marjan}}</ref> == Odziv političnih struj na okupacijo == Med okupacijo politično življenje ni popolnoma zamrlo. Ob razpadlih strankah so obstajala različna društva, organizacije, manjše politične skupine in domoljubi različnih političnih idejnih usmeritev, ki so kot društveni in kulturni delavci, publicisti, novinarji, umetniki ali drugače pomembno vplivali na politične tokove pred vojno in po njej. === Tradicionalne stranke === {{glavni|Protirevolucionarni tabor}} Slovenci so bili že napadom na Jugoslavijo hudo razdvojeni in ob začetku vojne niso imeli enotnega vodstva ali programa. Slovenska ljudska stranka (SLS), glavna politična stranka na Slovenskem, je v čas druge svetovne vojne vstopila z ohromljenim vodstvom. [[Anton Korošec]], ki je SLS vodil vse od leta 1917, je umrl decembra 1940, manj kot štiri mesece pred napadom na Jugoslavijo, njegov naslednik [[Franc Kulovec]] pa je izgubil življenje že na prvi dan vojne. Nekateri politiki (na primer [[Miha Krek]], eden vidnejših članov SLS) so se skupaj z [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovansko vlado umaknili v London]] in skušali vplivati na razmere doma od tam. Voditelj SLS v domovini je postal [[Marko Natlačen]], ob napadu na Jugoslavijo [[Dravska banovina|ban Dravske banovine]]. Večina politikov, ki so ostali, je delovala previdno iz strahu, da bi si s prenagljenimi odločitvami škodili. Že 6. aprila 1941, na dan napada na Jugoslavijo, je v Ljubljani na pobudo SLS in Marka Natlačena nastal [[Narodni svet za Slovenijo|Narodni odbor za Slovenijo]]. Ta je 10. aprila razglasil, da prevzema oblast v Sloveniji. V Narodnem odboru so sodelovali predstavniki SLS, [[Jugoslovanska nacionalna stranka|Jugoslovanske nacionalne stranke]], [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]], [[Socialistična stranka Jugoslavije|Socialistične stranke Jugoslavije]] in [[Samostojna demokratska stranka|Samostojne demokratske stranke]]. Prošnjo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije]] za vstop so zavrnili z utemeljitvijo, da ni legalna stranka. Odklonili so tudi predlog, da bi Narodni odbor postal Obrambni odbor. Narodni odbor je prebivalstvo pozval k redu in miru ter izročitvi orožja, enote jugoslovanske vojske pa, naj se mu podredijo in zaprosijo za premirje kot slovenska vojska. Vojaško poveljstvo v to zahtevo ni privolilo. Ko so 11. aprila 1941 prve italijanske enote vkorakale v Ljubljano, pred cerkvijo na Viču jih je sprejel ljubljanski župan iz vrst SLS-a, [[Juro Adlešič]] in poveljniku poklonil mestne ključe.<ref>{{Navedi splet|title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1962, št. 1|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/25|website=www.sistory.si|accessdate=2023-08-15|language=sl|page=63}}</ref> Marko Natlačen je po pozdravu italijanskih vojaških oblasti v Ljubljani odšel v Celje, kjer je Nemcem predlagal, da bi zasedli vso Slovenijo in jo oblikovali v posebno državo, podobno kot Hrvaško. Nemci so predlog zavrnili zaradi že zasnovanega načrta o razdelitvi Jugoslavije. Natlačen je z zagotovitvijo lojalnosti fašističnem komisarju [[Emilio Grazioli|Emiliu Grazioliju]] ter s spomenico, ki jo je poslal [[Benito Mussolini|Mussolini]]ju, skušal pridobiti dovoljenje za izvrševanje oblasti. Mussolini je načeloma privolil v sodelovanje s predstavniki nekdanje oblasti na zasedenih območjih, vendar se je 17. aprila Narodni odbor sestal zadnjič. Italijani so namreč že 20. aprila civilno oblast v Ljubljanski pokrajini prenesli na svoj Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje. Narodni odbor je s tem prenehal delovati. === Začetki kolaboracije === {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} [[Slika:Gregorij Rožman and Emilio Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]]Nekateri pripadniki katoliške politične struje in slovenske Cerkve so že pred vojno simpatizirali s fašizmom. [[Kolaboracija]] je pričela kmalu po okupaciji Slovenije in pri vzpostavi le-te je ključno vlogo odigral ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]].<ref name=":18" /> Tri dni po kapitulaciji Jugoslavije, 20. aprila 1941, je [[Gregorij Rožman|Rožman]] obiskal visokega fašističnega komisarja Emilia Graziolija, ki je pred tem več kot desetletje vodil zatiranje in raznarodovanje Primorcev,<ref>{{Navedi splet|title=Grazioli, Emilio (1899–1969) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011430/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-07}}</ref> ter mu izjavil: "Kar se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije … priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali". 3. maja 1941, ob uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, škof Rožman je Grazioliju poslal pismo v katerem mu je obljubil "popolno lojalnost". Skupina 27 uglednih Slovencev (med njimi Marko Natlačen, ljubljanski župan [[Juro Adlešič]], industrialec [[Avgust Praprotnik]] itd.) je istega dneva poslala pismo hvaležnosti Mussoliniju, v katerem so izrazili "veselje in ponos nad vključitev slovenskih ozemelj v veliko Kraljevino Italijo" ter sporočili, "prejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja".<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-15|date=1941-05-06}}</ref> Dva dni pozneje se je 105 županov zbralo na srečanju s fašističnim komisarjem Graziolijem in generalom Robottijem, na katerem je ljubljanski župan Adlešič prebral, v slovenskem in italijanskem jeziku, posebno poslanico vdanosti in zahvale Duceju.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S4DLCYH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-16|date=1941-05-05}}</ref> [[Slika:Ljubljanski sosvet in mussolini.jpg|sličica|[[Marko Natlačen|Natlačen]] in člani konzulte pri Mussoliniju 8. junija 1941.]]Rožman in slovenski politiki so se redno udeleževali prireditev z najvišjimi vojnimi in civilnimi predstavniki fašističnih okupacijskih oblasti, kot npr. dne 10. junija ko je Rožman obiskal komandanta XI. Zbora, kjer je skupaj z generaloma Robottijem in Orlandom poslušal Ducejev govor.<ref name=":18">{{Cite web|last=Godeša|first=Bojan|date=2013|title=O političnem delovanju ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v prvih mesecih okupacije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYL2PF7G|website=dlib.si|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|pages=164-165|accessdate=2025-01-24}}</ref> 22. maja, par tednov po aneksiji Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, je priredil Rožman v stolnici zahvalno mašo za okupatorje.<ref name=":18" /> Pred stolnico so priredili italijansko vojaško parado, slovesni prihod škofa, fašističnih generalov in slovenskih predstavnikov. Sprednje klopi stolnice so zasedli italijanski generali in častniki, ter slovenski in italijanski predstavniki civilne oblasti in javnosti. Tik ob prezbiteriju, kjer je Rožman bral sveto mašo, je stala italijanska častna straža s puškami in čeladami.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IIIKHPH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-05-14|date=1941-05-24|page=4}}</ref> Delovanje slovenskih politikov in Rožmana da se prilagodijo okupaciji sila Osi in razkosanju Slovenije, je bilo v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov, ki niso priznavali poraz, okupacijo in razkosanje.{{sfn|Godesa|154}} V Ljubljanski pokrajini so za fašistične oblasti takoj začeli delovati SLS-ovec in ljubljanski župan [[Juro Adlešič]] ter drugi vidni politiki, pa tudi mnogi slovenski policisti, orožniki in uradniki. Fašistične oblasti so organizirale [[Konzulta|konzulto]], okupacijski sosvet s 14 slovenskimi člani, pretežno pripadniki SLS-a. Med njimi so bili Natlačen, [[Matija Slavič]], [[Ivan Pucelj]] in enajst gospodarstvenikov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=61}} Konzulta se je prvič sestala 26. maja 1941. Grazioli je konzulta povabil v Rim, kjer se je 8. junija sestala z Mussolinijem.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNADQN3I|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-17}}</ref> Zatem je Natlačen Mussoliniju poslal še eno pismo hvaležnosti, v katerem mu je obljubil zvestobo slovenskega naroda.{{Sfn|Kranjc|2013|p=62}} ===Oblikovanje Osvobodilne fronte=== {{glavni|Osvobodilna fronta}} [[Slika:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|Prapor Osvobodilne fronte slovenskega naroda.]] Pred vojno ilegalna Komunistična partija Slovenije je bila edina slovenska politična stranka, ki je bila po okupaciji zmožna uspešno delovati naprej. Kljub maloštevilnosti je bila dobro organizirana, poleg tega je že iz predvojnega obdobja imela izkušnje s podtalnim delovanjem. Tako je postala glavni pobudnik oborožene vstaje. Kmalu po razkosanju Jugoslavije so se pod vodstvom komunistov pričele priprave na upor. Potekla je organizirana akcija zbiranja orožja, streliva, oblek, sanitetnega, propagandnega in drugega materiala.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Slovenski komunisti so skupaj z drugimi socialistično usmerjenimi političnimi skupinami 26. (oz. 27.) aprila 1941 v Vidmarjevi vili v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, ki se je ob nemškem napadu na sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto (OF oz. OF SN).{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Sočasno z operacijo Barbarosa je bila OF tudi v pisnih virih prvič omenjena.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=k7_NMCe-25s|title=Mit OF oz. misterij 27. aprila - 1. Del|date=2. avg. 2016|accessdate=2025-11-11|last=Griesser Pečar|first=Tamara|last2=Magajna|first2=Andrej}}</ref> V Republiki Sloveniji danes, po tem dogodku, 27. aprila, praznujemo ''[[dan upora proti okupatorju]].'' Ustanovne skupine OF so bile Komunistična partija kot pobudnik in pa pripadniki [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], [[Sokol (društvo)|Sokola]] in kulturnih delavcev. Tekom vojne je OF postala najmočnejša slovenska vojaška in politična sila, Komunistična stranka pa je sčasoma v njej dobivala vse večjo prevlado in na koncu prevzela [[monopol]]. Cilj slovenske OF je bil boj proti imperializmu (mdr. angleškemu, francoskemu, italijanskemu, nemškemu itn.), fašizmu in nacizmu.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Godeša|first=Bojan|date=2015|title=Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/221408256|magazine=Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992|cobiss=2051444|access-date=2025-09-25}}</ref> Komunistična partija se je tudi drugod po Jugoslaviji odločila za vstajo: usposabljala je različne enote za diverzije in druge akcije. Poleti in jeseni so odporniki ustanavljali nacionalne glavne štabe, ki so postali zadolženi za vodenje vstaje v posameznih pokrajinah. Glavni usklajevalec akcij je postal Vrhovni štab pod vrhovnem vodstvom [[Josip Broz – Tito|Josipa Broza - Tita]] (1892–1980), ki je bil vrhovni komandant partizanskih sil in generalni sekretar [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]].{{Sfn|Pirjevec|2020}} == Začetki odpora (1941) == Prva uporniška akcija je bila izvedena 29. aprila 1941, ko so zavedni slovenski dijaki v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]] v Mariboru zažgali dva avtomobila nemške civilne uprave. Med njimi je bil [[Bojan Ilich]] (1922–1941) 13. maja istega leta pa je na [[Mala gora|Mali gori pri Ribnici]] potekal prvi oborožen spopad med odporniškem gibanjem, natančneje Tigrovci in Italijanskimi okupatorji. Slovenske odpornike, ki so zbirali orožje, so napadli italijanski karabinjerji. Med spopadom je storil samomor [[Danilo Zelen]], ki je postal prva partizanska žrtev. Na Štajerskem in v Ljubljanski pokrajini so prve lokalne organizacije Protiimperialistične fronte nastale že v maju in juniju. Prišlo je celo do več spontanih napadov na okupatorske policiste in vojake, komunistično vodstvo pa je ustanovilo posebno vojaško 399. komisijo in ji poverilo priprave na bližajoči se boj.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Simoniti|2008|p=399-404}} [[Slika:Josip Broz Tito Bihać 1942.jpg|thumb|Tito v Bihaću leta 1942.]] Organizirani oborožen upor se je v Sloveniji začel po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Takrat se je razširilo upanje, da bo [[Rdeča armada]] hitro premagala Nemce in pri tem osvobodila slovensko ozemlje. Komunistična partija je 22. junija 1941 ustanovila glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet s [[Franc Leskošek|Francem Leskoškom]] kot komandantom in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] kot političnim komisarjem. Glavno poveljstvo je bilo podrejeno vodstvu OF. Sredi julija je bil sprejet sklep o oboroženi vstaji, poleg tega pa tudi [[Partizanski zakon]], ki je s svojimi pravili urejal sestavo, dela in naloge partizanskih čet. Prve akcije (propagandne, trosilne …) so aktivisti OF izvajali že junija 1941, julija in avgusta so že izvajali sabotaže in diverzije. 22. julija 1941 sta pri [[Tacen|Tacnu]] pripadnika Rašiške čete streljala na Franca Žnidaršiča, pomožnega policista in tolmača v nemški službi. Na ta datum je bil po vojni razglašen [[dan vstaje slovenskega naroda]]. Partizani so s prekinjanjem telefonskih vodov onemogočali zveze med okupatorjevimi postojankami, razstreljevali električne daljnovode, minirali mostove, ceste, napadali različne objekte in zažigali avtomobile. Tovrstnim sabotažam je sledil hiter umik na varno, po navadi v gozdove. Poleg kasnejših vojaških partizanskih enot so po mestih in vaseh delovale še enote narodne zaščite. Člani so živeli na svojih domovih, opravljali svoj poklic, ob tem pa izvajali načrtovane akcije kot so bile sabotaže, zaplembe in vdori v različne objekte. Najbolje organizirana in najštevilčnejša je bila Narodna zaščita v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V začetnem obdobju se je Narodna zaščita izkazala kot učinkovita oblika odpora. [[Slika:Franc Rozman-Stane.jpg|thumb|Franc Rozman - Komandant Stane.]]Do sredine septembra je nastalo 19 partizanskih čet in nekaj partizanskih skupin. Čete so se postopoma začele povezovati v bataljone. Oblikovanje enot, sposobnih večjih in učinkovitejših akcij, in pa pridobljene izkušnje so do septembra omogočile že prave boje z nemško in italijansko vojsko. V začetku avgusta so se Nemci spopadli s kranjskimi partizani na planini Dobrči pod Storžičem. Jeseniška četa se je 1. septembra na Mežaklji spopadla z Nemci. Sredi septembra se je Rašiška četa v [[Rašica, Ljubljana|Rašici]] spopadla z orožniki, zato so Nemci kot povračilni ukrep Rašico 20. septembra požgalia. To je bil prvi primer požiganja vasi na Slovenskem. Partizani Krimskega bataljona so 19. oktobra napadli in osvojili italijansko postojanko Lož ter zajeli precej italijanskih vojakov. Partizanske akcije so potekale tudi na nemškem okupacijskem območju. S sabotažami so rušili železnice in ceste ter ovirali delo v tovarnah. Štajerski partizanski bataljon je pod vodstvom [[Franc Rozman - Stane|Franca Rozmana - Staneta]] v noči s 7. na 8. oktober vdrl v [[Šoštanj]]. Nemci so zato 10. oktobra ustrelili 10 talcev, kar je bil prvi primer streljanja talcev. 26. oktobra so Nemci obkolili Štajerski bataljon na Čreti pri Braslovčah. Bataljon se je uspel prebiti iz obroča, boj pa je zahteval največ nemških smrtnih žrtev dotlej. Novembra 1941 so partizani napadli [[Bučka, Škocjan|Bučko]] pri Škocjanu. Prav tako je Štajerski bataljon izvedel pohod na Kozjansko. Jeseni 1941 je okupacijskim oblastem uspelo večkrat infiltrirati v OF, zato je bilo precej aktivistov zaprtih. Na partizansko gibanje je vplivala tudi huda zima z visokim snegom, neizkušenost ter težave z organizacijo zaledja. Medtem ko so drugod po Jugoslaviji častniki poražene jugoslovanske vojske organizirali [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovansko vojsko v domovini]] (JVD, bolj znana z nazivom ''četniki''), se četništvo na Slovenskem ni razmahnilo. [[Jaka Avšič]] (1896–1978), prvi poveljnik [[Slovenski četniki|slovenskih četnikov]], je že konec 1941 prestopil k OF. Nadomestil ga je [[Karl Novak]] (1905–1975), ki pa mu še ni uspelo zbrati nikakršnih vojaških sil, saj mu protikomunistični tabor ni nudil podpore. === Vstaja na Gorenjskem === Pozimi 1941 se je partizansko gibanje najbolj okrepilo na Gorenjskem, kar je bila posledica hudega okupatorskega nasilja. Ker je poveljstvo slovenskih partizanov na zahodnem Gorenjskem skušalo ustvariti svobodno ozemlje, ki bi postalo središče narodnoosvobodilnega gibanja, so tam nastali prvi bataljoni, ki so napadali posamezne nemške patrulje in postojanke. Glavna partizanska akterja sta bila Cankarjev bataljon in terenski odbori OF. V Škofjeloškem hribovju in okolici Kamnika so bili odhodi v partizane številni. Sredi decembra 1941 je na Gorjušah 350 zbranih partizanov ustanovilo [[Prešernov bataljon]], vendar se je zaradi nemškega preganjanja četa kmalu zmanjšala.[[Slika:German announcement of burning of Dražgoše.png|sličica|Nemški plakat razglaša požig Dražgoš, ko je bilo ustreljenih 41 vaščanov, ostale so bili internirani. Plakat svari: “Kdor je proti nam, bo pogubljen!”]] Zaradi vstaje v [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavski dolini]] so morali Nemci umakniti posadke iz manjših krajev. Po prihodu okrepitev so z manevri in napadi zožili območje vstaje na [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljansko dolino]], v kateri je deloval [[Cankarjev bataljon]]. Ob napadu v Rovtu pod Blegošem je bataljon uničil nemško policijsko patruljo, ki je takrat izgubila 46 od 50 vojakov. Zato je nemška vojska bataljon zasledovala in obkolila. Po obkolitvi se je bataljon 27. decembra umaknil v [[Dražgoše]], kjer se je 9. januarja 1942 začela [[dražgoška bitka]]. Partizane je napadlo okoli 2500 nemških vojaških in policijskih enot. Zaradi premoči napadalcev, izčrpanosti pomanjkanja vojaške opreme, lastne artilerijske podpore so se partizani postopoma umaknili na Jelovico. Bitka se je končala 11. januarja in je razkrila, da so partizani prešibki za klasično frontalno bojevanje, saj kot gverilci niso imeli tolikšnih količin in vrst orožja, da bi lahko zaustavili okupatorjevih pritiskov. Ob partizanskem umiku so Nemci vas zasedli izropali in nato tudi požgali, usmrtili 41 domačinov{{Sfn|Jan|2001|p=178}} in njihova trupla zmetali v ogenj, ostale ženske in otroke pa poslali v taborišča. Partizanska stran je utrpela 9 žrtev,{{Sfn|Jan|2001|p=82}} okupatorjeva pa 28.<ref>{{cite journal|last=Cafuta|first=Darko|year=2016|title=Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov|journal=Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico|location=Kranj|publisher=Gorenjski muzej|page=68|editor=Dežman, Jože}}</ref> Čeprav so se partizani umaknili in Nemcem prepustili Dražgoše, je po prevladujoči interpraticiji dražgoška bitka konkretno prispevala k nacionalni samozavesti in odporu proti okupatorju.<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Dra%C5%BEgo%C5%A1ka_bitka#%C5%BDrtve|title=Pogovor:Dražgoška bitka, Žrtve|date=2026-01-11|accessdate=2026-01-11|last=Hladnik|first=Miran}}</ref> Dražgoški bitki je sledil [[spopad na Mošenjski planini]], ki se je odvil 13. januarja. Tam sta se dva voda [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]], Bičkov in Pečnikov, skupaj okoli 40 borcev, umaknila na Mošenjsko planino na [[Jelovica|Jelovici]] v planšarsko kočo. Po izdajstvu gozdarja Franca Košmrlja jih je naslednjega dne, 13. januarja popoldne, napadlo 50 policistov nemškega smučarskega oddelka. Nemško obstreljevanje je trajalo 13 ur, umrlo je dvanajst partizanov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mo%C5%A1enjska+planina&f1=0%2Ckraj_smrti&v1=Mo%C5%A1enjska+planina+%28Jelovica%29&p=2-8|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Mošenjska planina (Jelovica)|accessdate=2026-01-10|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2026-01-10|last5=Hladnik|first5=Miran}}</ref> Preživelim je uspelo pobegniti po rovu, ki so ga izkopali skozi dva metra visok sneg do gozda. Prvi preboj, ki ga je vodil Alojz Pečnik, ni uspel, drugi pod poveljstvom [[Henrik Biček|Henrika Bička]] v drugo smer pa je uspel. Po spopadu so se borci 2. čete vrnili na planino Kališnik, kjer se je Cankarjev bataljon preoblikoval v manjše partizanske enote. Nemci so zaradi okrepljenega partizanskega gibanja preložili priključitev Gorenjske in Štajerske. S poostreno represijo so ujeli okoli 250 aktivistov, prečesavali gozdove in v rednih presledkih streljali talce, nato pa čakali na ugodnejše razmere. Nadaljnji razvoj partizanskega gibanja jim je formalnopravno ves čas preprečeval priključitev okupiranih ozemelj. Zaradi krepitve odpora so okupatorji skušali tesneje nadzorovati svoja območja. Uvedli so policijske ure in obvezno oddajo ali zapečatenje radijskih sprejemnikov ter ustanovili posebna sodišča. Poostrili so nasilje in represijo nad civilnim prebivalstvom (usmrčevanje talcev, internacija, požiganje hiš, preganjanje svojcev partizanov). Okupatorji so s hajkami uničevali komaj nastale partizanske čete. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1942–1944) == Nacistični aparat je s tekom časa stopnjeval svojo totalitarno aktivnost – v jutranjih urah 14. aprila 1942 so policijske enote pod Himmlerjevem ukazu iz 25. avgusta 1941 začele z deportacijo.<ref>Rausch, J. (1994). str. 11 in naprej</ref> Iz domov odvedle 221 slovenskih kmečkih družin s 1075 člani in jih deportirale v taborišče pri [[Žrelec|Žrelcu]]. Očitali so jim sodelovanje z vodstvom slovenskih društev in drugimi narodnostnimi funkcionarji ter domnevno sovražnost do nemškega naroda in države. Po oprostitvi 158 oseb obveznosti preselitve je bilo skupaj 917 koroških Slovencev iz 178 družin z vlakom odpeljanih v nadzorna taborišča na Frankovsko in v [[Brandenburg]]. Deportiranci so bili večinoma razporejeni na delo v vojaško industrijo; 89 moških je bilo vpoklicanih v nemško vojsko, 63 pa poslanih v koncentracijska taborišča. Med redkimi protestnimi glasovi proti prisilnim izselitvam sta bila dva: dopis [[Josef Friedrich Perkonig|Josefa Friedricha Perkoniga]] (1890–1959) koroškemu deželnemu namestniku Rainerju ter protestno pismo pomožnega škofa in kapiteljskega vikarja [[Andreas Rohracher|Andreasa Rohracherja]] (1892–1976) Hitlerju in Rainerju.<ref name=":2" /> Interveniralo je tudi nekaj častnikov enot, v katerih so služili vojaki, katerih svojci so bili med deportiranimi. Prisilna izselitev iz aprila 1942 ni izpolnila pričakovanj, povezanih s ponemčenjem območja in zlomom odpora proti nacionalsocialističnemu režimu – nasprotno, spodbudila je odpor. Od začetka poletja 1943 so zaznali prve obsežnejše dezertacije slovenskih pripadnikov nemške vojske iz okolice Železne Kaple, ki so se s fronte vračali na dopust, zato so dopuste za vojake z območja južno od [[Drava|Drave]] prepovedali. Tudi proces proti 37 koroškim Slovencem pred dunajskim Ljudskim sodiščem aprila 1943 je dodatno okrepil odporniško držo. Obtoženi – kmetje, kajžarji, lesarski in kmetijski delavci, industrijski delavci ter gospodinje, predvsem iz karavanških občin [[Sele, Koroška|Sele]], [[Železna Kapla - Bela|Bela in Železna Kapla]] – so bili obremenjeni z očitki, da so se kot dezerterji, komunisti ali kriminalci organizirali v ''bande'' oziroma jih podpirali, terorizirali lokalno prebivalstvo, ga napadali in ropali ter morili nemške moške in ženske.<ref name=":3">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 381.</ref> Ljudsko sodišče pod predsedstvom [[Roland Freisler|Rolanda Freislerja]] (1893–1945) je izreklo 13 smrtnih in 22 zapornih kazni. Za narodnostna vprašanja na Koroškem pristojni [[Alois Maier-Kaibitsch]] je 10. julija 1942 koroškim organom sporočil ukrepe za popolno in hitro ponemčenje (v prevodu):<ref name=":3" /> {{citatni blok|Na ozemlju severno od Karavank se mora govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi. Obstajati smejo samo še nemške oznake: v cerkvah, na zastavah, križih, kažipotih, pokopališčih in nagrobnikih. Vsakdo se mora postaviti v službo te naloge. Sporočajte vse [slovenske] napise, kjerkoli pač še so, deželnemu uradu za narodnostna vprašanja. Na nekda-njem jezikovno mešanem območju je še veliko slovenskih knjig, predvsem verske vsebine; tudi te morajo izginiti. [...] Vindišarji, ki so se opredelili za nemško narodnost, so tudi Nemci, in za Slovence tu ne more biti več prostora.|author=Iz sklepa dne 10. julija 1942, [[Alois Maier-Kaibitsch]]}} Novembra 1942 so aretirali 130 partizanov in simpatizerjev. Na ljudskem sodišču v Celovcu je [[Roland Freisler]] 13 obtožencev obsodil na smrt. Partizanasko gibanje si je hitro opomoglo.<ref>Hellwig V. (2005)</ref> Šestega februarja 1943 je Heinrich Himmler določil jezikovno mešano območje v skupno 66 občinah: štirih v okraju [[Volšperk]], 21 v okraju [[Velikovec]], 23 v okraju Celovec–okolica, 14 v okraju Beljak–okolica in štirih v okraju [[Šmohor, Koroška|Šmohor]]. Marca 1944 se je ena skupina ustalila na območju [[Gure|Sotnic]], junija pa druga na gori [[Svinška planina]]. Vendar so bile skupine najbolj aktivne zunaj Koroške in oktobra so se na Svinški planini odvijali hudi boji. V letih 1944 in 1945 so Nemci na koroško partizansko ozemlje namestili 15.000 oboroženih mož, število žandarmerijskih postojank pa se je povečalo s 43 na 153. Kršitve so se ponavljale. Še aprila 1945 so policijske enote na kmetiji Peršmanhof v Koprein-Petzenu umorile enajstčlansko družino, od 80-letne babice do osemmesečnega dojenčka. Kljub zaostrenim ukrepom proti Slovencem so skupine koroških partizanov do poletja 1944 narasle na približno 900 mož, ki so jih zavezniki že oskrbovali z britanskim orožjem, odmetavanim iz letal. Proti tem enotam se je od jeseni 1944 bojeval predvsem 13. policijski polk SS ter jih prisilil k umiku v Karavanke, na [[Komelj]] med [[Pliberk|Pliberkom]] in [[Labotska dolina|Labotom]] ter na [[Svinška planina|Svinško planino]]. Kljub temu so partizanske skupine ovirale vojaško industrijo na Spodnjem Koroškem in vezale več tisoč vojakov in policistov.<ref name=":11">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 382.</ref> Med letoma 1938 in 1945 je gestapo na območju današnje Avstrije aretiral okoli 100.000 oseb, med njimi tudi prisilne delavce. Razlogi za aretacije so segali od kritiziranja režima in vojne, pomoči Judom in poslušanja tujih radijskih postaj (zlasti BBC), do sabotaž na železnici ter gospodarskih prekrškov, kot sta zakol ali mletje na črno. Politični odpor, zavračanje vojaške službe in socialni protesti so bili strogo kaznovani z deportacijami v koncentracijska taborišča ali s smrtjo. V nacističnih taboriščih in zaporih je umrlo več kot 25.000 nejudovskih avstrijskih prebivalcev. Ljudsko sodišče in višje deželno sodišče na Dunaju sta na smrt obsodili najmanj 2.700 pripadnikov odporniškega gibanja – komunistov, katoličanov, revolucionarnih socialistov, socialdemokratov, koroških Slovencev ter vojaških obveznikov, ki so odklanjali služenje v Wehrmachtu. Državno vojno sodišče in druga vojaška sodišča so usmrtila več kot 500 avstrijskih vojakov in častnikov, med njimi tudi podpolkovnika [[Robert Bernardis|Roberta Bernardisa]] (1908–1944), enega izmed udeležencev zarote zoper Hitlerja 20. julija 1944. Med več kot 800 zaprtimi katoliškimi duhovniki je umrlo 27 oseb, 15 pa so jih usmrtili. V političnem pogledu je bilo med 2.137 obtoženci pred ljudskim sodiščem približno 52 % pripadnikov [[Komunistična partija Avstrije|Komunistične partije Avstrije]] (KPÖ), 20 % članov različnih katoliškokonservativnih in legitimističnih skupin ter pribl. 5 % nekdanjih socialdemokratov.<ref name=":11" /> == Protinapad okupatorjev (1942) == [[Slika:Streljanje talcev v Celju (2).jpg|thumb|Nemci med streljanjem stotih talcev na dvorišču Starega piskra, 22. julij 1942. Fotografije je posnel celjski fotograf [[Josip Pelikan]].]] Po hudi zimi 1941–1942 je bil položaj partizanov po pokrajinah dokaj različen. Na Gorenjskem so partizani ostali dejavni kljub hudim spopadom z Nemci: januarja 1942 je bil na Lipanci uničen Prešernov bataljon. Na Primorskem so bile kljub dobri organiziranosti oborožene akcije OF redke. Na Štajerskem so bili partizani skoraj popolnoma uničeni: od 266 je pomlad dočakalo le nekaj borcev. V Pomurju in na Koroškem partizanov še takrat ni bilo. Poletje 1942 predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja. Skoraj 55 % vseh na Slovenskem usmrčenih talcev je bilo ustreljenih v letu 1942. 22. julija 1942 so Nemci na dvorišču [[Stari pisker|Starega piskra]] v [[Celje|Celju]] usmrtili 101 talca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvzrok_smrti&v0=Talec+-+ustreljen&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1942-7-22-0&f2=0%2Ckraj_smrti&v2=Celje|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Celje, 22. julij 1942|date=2025-08-16|accessdate=2025-08-16|website=sistory.si|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Tamara|first5=Logar}}</ref> Največji pomor talcev so nacisti izvedli 2. oktobra 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih 143 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=svobodnabeseda.si|language=sl-SI|date=2016}}</ref> Partizani so bili najbolj dejavni v Ljubljanski pokrajini, ki je bila za partizansko vojskovanje zelo primerna. Italijanska okupacijska oblast je bila (sploh na začetku) najbolj mila. Obsežni kočevski gozdovi so partizanom nudili varno zatočišče, poleg tega so bili zaradi izselitve kočevskih Nemcev redko poseljeni. Spomladi 1942 so partizani pregnali Italijane iz manjših naselij v mesta. Tako so nastala manjša osvobojena ozemlja, ki so se do konca junija povezala v veliko osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo dve tretjini Ljubljanske pokrajine, segalo pa je od reke [[Kolpa|Kolpe]] do obrobja [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]]. Italijanska vojska je na osvobojenem ozemlju nadzirala le cestne in železniške povezave. Gradila je postojanke, bunkerje in postavljala minska polja. Italijanske okupacijske oblasti so poostrile represijo in povračilne ukrepe: začele so izvajati racije in pošiljati aretirane v Gonars, prav tako so vse pogosteje streljale talce. 2. grupa odredov, ki se je maja 1942 poskušala prebiti na Štajersko, da bi okrepila partizansko gibanje, je cilj dosegla le v manjšem številu. Oblast na osvobojenem ozemlju so prevzeli terenski odbori OF, ki so dobili nalogo izvesti volitve v Narodnoosvobodilne odbore (NOO). Na njih so imeli volilno pravico vsi starejši od 18 let, tudi ženske: tako so ženske na Slovenskem prvič dobile splošno volilno pravico. Volitve so potekale na ljudskih zborih, upoštevali pa so večinsko načelo. Število partizanov se je v letu 1942 večalo. Ustanavljali so se novi bataljoni, ki so se kmalu začeli združevati v odrede, ti pa v grupe odredov. Čete, bataljoni in odredi so bili kot enote vezani na posamezno območje, od koder je izhajala večina partizanov. Tako so poznali teren in ljudi ter lažje pridobivali podporo. Vendar pa so bile zaradi tega enote dokaj statične. Da bi presegli to pomanjkljivost, so tudi slovenski partizani začeli v letu 1942 ustanavljati brigade, pozneje pa divizije in korpuse. Sestavljene so bile iz ljudi iz različnih območij, zato so lahko delovale širom Slovenije. Tako so postale partizanske enote gibljivejše in s tem uspešnejše. Od julija do oktobra 1942 so nastale [[Tomšičeva brigada|Tomšičeva]], [[Gubčeva brigada|Gubčeva]], [[Cankarjeva brigada|Cankarjeva]] in [[Šercerjeva brigada|Šercerjeva]] udarna brigada, v katerih se je zbralo okoli 3000 partizanov. == Začetek bratomorne vojne in oborožene kolaboracije (1942) == [[Slika:Cap badge of the Anti-Communist Volunteer Militia.svg|sličica|Emblem ''[[Milizia volontaria anticomunista|Prostovoljne protikomunistične milice]] (''PPKM).]] {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} Prve kolaborantske enote so bile predvojne žandarmerijske in policijske enote ki so nadaljevale delati za fašistične oblasti. Okupatorji so tudi takoj začeli novačiti vohune in izdajalce.{{Sfn|Kranjc|2013|p=88}} Kot odgovor, poleg napadov na okupatorsko vojsko, partizani so izvajali nasilje nad kolaboranti (npr. tisti ki so ovajali sodelavce odporniškega gibanja). Ponekod so partizani izvajali nasilje nad prebivalstvom. Nekateri partizanski poveljniki so se začeli vesti oblastniško (t. i. ''vojvodstvo'') do lastnih borcev in kmetov, ki niso bili privrženci partizanov. Domačini se odzvali z ustanavljanjem vaških straž, samoobrambnih in samoohranitvenih paravojaških enot, ki so branile domače vasi pred partizanskim nasiljem. Na odločitev [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in [[Slovenska legija|Slovenske legije]], prva Vaška straža je nastopila 17. junija 1942. V [[Šentjošt nad Horjulom|Šentjoštu]], ko je 35 pripadnikov Slovenske legije, oboroženi od Italijanov s 40 pušk in dvema strojnicama, pod komando legionarja iz Ljubljane, zasedlo župnišče in šolo.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Ustanovitev vaške straže v Šentjoštu nad Vrhniko|url=http://nszaveza.github.io/articles/5-ustanovitev-vaske-straze-v-sentjostu-nad-vrhniko/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-01|date=1992|last=Maček|first=Janko}}</ref> Prvo spomenico fašističnim oblastem, s predlogom za ustanovitev kolaborantskih enot pod italijansko komando, je poslal duhovnik [[Lambert Ehrlich]], aprila 1942.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Sledilo je podobno pismo maja 1942 od Marka Natlačena, ki je imel vodilno vlogo pri ustanovitvi kolaborantskih enot.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Zaveza št. 14 – Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|accessdate=2020-04-28|language=sl-SI|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415040413/https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|url-status=dead}}</ref> 26. aprila 1942 [[Miha Krek]], SLS-ov vodja v [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|Jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], je v naslovu Slovencem razglasil vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]] kot edino legitimno, vse ostale pa izdajalske, ter da vsi ki se ne bodo odzvali vpoklicu Mihailovića bodo obravnavani kot izdajalci in dezerterji od strani vojnih sodišč.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=222}} Konec aprila ali začetek maja je v Ljubljani kot odziv nastala [[Slovenska zaveza]], ki je združevala katoliško strujo ([[Slovenska legija]]), sredinsko strujo ([[Narodna legija]]), liberalno strujo ([[Sokolska legija]]) in pa [[Slovenski četniki|slovenske četnike]] kot uradno priznane vojaške sile vlade v izgnanstvu. Nekateri vidni politiki, med drugimi [[Marko Natlačen]], v Slovensko zavezo niso vstopili. Maja 1942 je Karl Novak kot vodja četnikov organiziral [[Štajerski bataljon]], prvo slovensko četniško vojaško enoto, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in je pozneje postal glavna operativna enota kolaborantske [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljne protikomunistična milice]].[[Slika:Italijanski vojaki in pripadniki vaške straže peljejo talca na strelišče.jpg|sličica|Pripadniki vaške straže in italijanski vojaki peljejo talca na streljanje.]] Na konferenci v Gorici, ki je potekala 31. julija 1942, so italijanski poveljniki dobili odobritev Mussolinija za sodelovanje z SLS-om in njeno strankarsko vojsko. 6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem.{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} K rasti kolaborantskih enot je veliko prispevala spomenica škofa Rožmana od 12. septembra 1942 v kateri je italijanskemu generalu Robottiju predlagal ustanovitev kolaborantskih vojnih enot in tajne policije v Ljubljani, za proti-partizansko borbo ter identifikacijo in izročanje podpornikov OF-a fašističnim oblastem. Osnova PPKM je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Služila je kot pomožna enota italijanske vojske, prejemala je italijanske ukaze in oborožitev ter se bojevala poleg nje. Sestavljena je bila iz paravojaških enot strank Slovenske zaveze, ki so upale, da bodo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste kot svoje politične tekmece.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Tako je najkasneje od februarja 1942 druga svetovna vojna na Slovenskem bila tudi bratomorna vojna. Protikomunistični tabor in OF sta ves preostanek vojne nasilno obračunavala drug z drugim, se spopadala in izvajala likvidacije. Protikomunistični tabor je slovenske privržence OF tudi ovajal in jih izročal okupacijskim oblastem. Italijanski general Vittorio Ruggero jeseni 1942 v pogovoru z Rožmanom izjavil: »Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: [[Prostovoljna protikomunistična milica|PPKM]] nam Italijanom mnogo pomaga … a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.«<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34866/ZC_2011_1-2.pdf|title= Italijanske metode pri izpustu iz koncentracijskih taborišč|last=Škorjanec|first=Viljenka|date=2011|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=}}</ref> V začetku leta 1942 je začela [[Varnostno-obveščevalna služba]] (VOS OF) izvajati politične atentate nad pripadniki protikomunističnega tabora. Likvidirani so bili [[Avgust Praprotnik]] (izdal 2 partizana Italijanom ki so jih usmrtili),{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Fanouš Emer (zbiral jugoslovanske častnike za borbo proti partizanom) in policijska obveščevalca Fortunat Majdič ter Kazimir Kuković. Maja 1942 sta bila umorjena duhovnik [[Lambert Ehrlich]] (predlagal fašističnim okupatorjem ustanovitev kolaborantske policije){{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} in liberalec [[Anton Oven]] (protipartizanski vodja v Beli krajini,<ref>{{Navedi splet|title=Srce, ki je bilo za svobodo – Anton Oven|url=http://nszaveza.github.io/articles/20-srce-ki-je-bilo-za-svobodo-anton-oven/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-03|date=1996|last=Maček|first=Janko}}</ref> v zvezi z vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]]), 13. oktobra 1942 pa [[Marko Natlačen]] (vodja kolaboracije z Italijani in pri ustanovitvi kolaborantskih enot).<ref name=":10" /> Ehrlicha in Natlačena je likvidiral pripadnik VOS [[Franc Stadler - Pepe]].{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Za atentat nad Natlačenom, Italijani so ustrelili 24 talcev, privržencev ali domnevnih privržencev odporniškega gibanja. Eno hujših bratomornih dejanj v tem obdobju je bil partizanski poboj 53 [[Romi|Romov]] maja 1942. Partizani so poboj izvedli iz strahu, da bi Romi izdali njihovo lokacijo. Njihova trupla so zakopali v množičnem grobišču.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preventivno-unicenje-zaradi-strahu-pred-izdajo-v-iski-odkrito-mnozicno-grobisce-romov/439284|title="Preventivno uničenje" zaradi strahu pred izdajo - v Iški odkrito množično grobišče Romov|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-15}}</ref> Partizani so za ta zločin sodili [[Dušan Pirjevec|Dušanu Pirjevcu]], politkomisarju Krimskega bataljona, ki pa je bil nato zgolj poslan na Primorsko.[[File:Slovenske_vaške_straže_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Slovenske_va%C5%A1ke_stra%C5%BEe_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|sličica|Člani vaških straž, del ''Milizia volontaria anticomunista'' (Prostovoljna protikomunistična milica) urijo pod nadzorom italijanske vojske]]Glavna strateška vrednost PPKM je bila obveščevalna, saj so njeni pripadniki znali lokalni jezik in poznali ljudi ter teren. PPKM je tako kot kasnejše kolaboracionistične enote ovajala privržence OF in jih izročala okupacijskim oblastem ali pa jih sama likvidirala.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} PPKM enote so tudi sodelovale z italijansko vojsko v številnih protipartizanskih vojnih akcijah, kot napad na Toško čelo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Enota PPKM pod poveljstvom [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] je med "božičnim racijami" v noči z 21. na 22. december 1942 v Ljubljani aretirala 550 domnevnih privržencev OF. Pri tem je postopala tako nasilno, da je izzvala velik javni protest in so se Italijani enoto odločili razpustiti. Aretirane so Italijani izpustili, predali vojaškim sodiščem ali pa internirali. Italijanski general Roatta je kritiziral pomankanje discipline v PPKM ter njene enote opisal kot "pretepaške bande", "nepokorne in divje" ter "plenilce". Vedenje PPKM je od nje odtujilo lokalno prebivalstvo. Na Štajerskem je leta 1943 začel delovati odred okoli 200 četnikov pod vodstvom [[Jože Melaher - Zmagoslav|Jožeta Melaherja - Zmagoslava]]. Melaherjevi četniki so bili edina vojaška enota protikomunističnega tabora z dosledno politiko oboroženega odpora proti okupatorju.{{Sfn|Kranjc|2013|p=191}} === Vloga Cerkve med vojno === [[Slika:Grahovska posadka vaške straže.jpg|sličica|Grahovska posadka vaške straže z duhovnikom.]] Ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]], ki ni imel vojaške funkcije, ampak zgolj versko in politično, je bil osrednja oseba kolaboracije na Slovenskem. V Ljubljanski pokrajini je večina duhovnikov delovala proti OF in podpirala kolaboracionistične enote. Številni duhovniki so ovajali zavedne Slovence in propagirali vstop v razne fašistične organizacije. Podpora Cerkve je mnogo pripomogla k novačenju v kolaboracionistične enote.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Božo Repe: Katoličani in Katoliška cerkev med vojno [odlomek iz knjige]|url=https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|website=arhiv.fokuspokus.si|accessdate=2019-10-23|language=en-US|archive-date=2021-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210515024051/https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|Škof Rožman, SS-general Erwin Rösener in Leon Rupnik pregledujejo domobranske enote po drugi domobranski prisegi 30. januarja 1945 (natanko tri mesece pred Hitlerjevim samomorom).]] Sodelovanje škofa Rožmana s fašistično oblastjo se je začelo že v prvih dneh okupacije, pred oblikovanjem OF. Rožman je po uradni kapitulaciji kraljevine, 20. aprila 1941 in na prošnjo slovenskih protikomunističnih politikov,<ref name=":18" /> obiskal fašističnega komisarja [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]] ter mu izrazil lojalnost, z izjavo: {{citatni blok|“"Kar pa se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije, je za nas katoličane merodajna božja beseda, ki pravi: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti, razen od Boga, in te, ki so, so od Boga postavljene. S tega stališča priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali v časno in večno korist ljudstva, med katero nas je božja Previdnost za duhovnike postavila."“ |Navedek iz Ljubljanski škofijski list<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Ljubljanski škofijski list|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WGLBBS3/?euapi=1&query=%27keywords=+ljubljanski+%C5%A1kofijski+list+1941%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2019-10-13}}</ref>}} Po uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, 6. maja 1941 je Rožman napisal še zahvalno pismo, ki ga je objavil tudi časopis [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]; poslal ga je tudi Mussoliniju'': '' {{citatni blok|"Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko zasedeno ozemlje po Italijanski Vojski vključeno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas, da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovščine škofije toga ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad Vaše delo, nad ves veliki Italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Rimskega Imperija lahko živelo in se razvijalo."|Navedek iz Slovenec (časopis)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2020-02-13|date=2010-10-12|publisher=|last=|first=}}</ref>}} Po razlagi [[Tamara Griesser Pečar|Tamare Griesser Pečar]] so Italijani to zahvalno pismo priredili v svojo korist in, da izvirnik ni bil enak temu, objavljenemu ter, da Cerkev na Slovenskem ni z (velikim) veseljem sprejela italijanske vojske.<ref>{{Cite web|last=Bizilj|first=Ljerka|first3=|title=“Razdvojeni – 1941-1943”|website=365.rtvslo.si|date=2020|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174698892|accessdate=5. november 2025|last2=Griesser Pečar|first2=Tamara}}</ref> 22. maja 1941 je Rožman v ljubljanski stolnici priredil mašo hvaležnosti [[Mussolini|Mussoliniju]]. Z odobritvijo škofa Rožmana, aprila 1942 je teolog [[Lambert Ehrlich]] izročil italijanskim vojaškim oblastem spomenico v kateri je predlagal naj fašistične okupatorske oblasti ustanovijo in oborožijo slovensko kolaborantsko policijo, pod italijanskim vojaškim nadzorom, ki se bo borila proti partizanom.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} 12. septembra 1942 Rožman sam je izročil italijanskemu generalu Robottiju spomenico, v kateri je zapisal, da "''zaradi nepoznavanja jezika in težav pri iskanju tistih, ki pomagajo tistim, ki se skrivajo v gozdovih, bo zelo težko najti krivce. Toda za lokalne mladeniče takšnih težav ni."''{{sfn|Kranjc|p=104|2013}} Rožman je tako predlagal sodelovanje pri ovajanju in uničevanju “subverzivnih in uporniških elementov” z ustanovitvijo kolaborantskih slovenskih vojnih enot pod poveljstvom Italijanov in tajne policije: {{citatni blok|V zvezi z Ljubljano se kot nujno predlaga naslednje: .. Dovoliti ustanovitev korpusa tajne policije s 500 mož, oboroženih z revolverji, Lahko zagotovimo, da bodo v šestih tednih nevarne elemente našli, aretirali in predali oblastem...Osebe, ki imajo lažne osebne izkaznice in se prosto gibljejo po ulicah, bi identificirali in prijeli s pomočjo občanov. Hkrati bi bilo storjeno vse za preoblikovanje javnega mnenja s pomočjo močne in stalne protikomunistične propagande.}} Rožman je predlagal tudi izpustitev iz ujetništva nekaterih poveljnikov jugoslovanske vojske, ampak samo tistih za katere je pisal da bomo "mi" garantirali da se bodo izključno borili na strani fašistov, proti partizanom.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} [[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman]] Rožmanov memorandum in podpora sta veliko pripomogla k rasti kolaborantskih enot, prvo s fašisti potem pa z nacisti, katerih osnova je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Rožman je poudaril osrednjo važnost kuratov pri vzdrževanju borbenosti in ideološkega navdušenja med Domobranci.<ref>{{Navedi splet|title=Rožmanov proces|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PNGJSCN|website=dlib.si|accessdate=2024-02-14|page=282|date=1997|last=Griesser-Pečar|first=Tamara|last2=Dolinar|first2=France M.}}</ref> Kasneje je osebno sodeloval v dveh [[Slovensko domobranstvo|domobranskih]] prisegah Hitlerju in SS-u – prva na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1944, druga pa na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Prav tako je Rožman predlagal [[Friedrich Rainer|Friedrichu Rainerju]], poglavarju nacističnih okupacijskih oblasti, [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] za administratorja okupirane [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]].<ref name="Predlog ali mnenje">{{cite journal|last1=Grum|first1=Janez|year=1995|title=Predlog ali mnenje |url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|url-status=dead|journal=Zaveza|language=sl|publisher=Nova Slovenska Zaveza|issue=19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120327202903/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|archive-date=March 27, 2012|access-date=July 1, 2011}}</ref> Ker se je nasprotoval priznanju vlade [[Sporazum Tito-Šubašić|Tito-Šubašić]] s strani zahodnih zaveznikov, Rožman in Leon Rupnik sta 21. aprila 1945 predlagala ustaškemu voditelju [[Ante Pavelić|Anteju Pavelić]]<nowiki/>u zavezništvo z Domobranci in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]], za nadaljnji boj proti partizanom.<ref>{{Cite journal|last=Lešnik|first=Avgust|date=2011|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|url=https://www.sistory.si/publication/20605|journal=Prispevki Za Novejso Zgodovino}}</ref> Ljubljanska Cerkev je vztrajala na svojem protikomunističnem stališču, čeprav je papež svojo protikomunistično poslanico izrecno preklical. Drugače je bilo na Gorenjskem in Štajerskem, kjer so Nemci izgnali 570 duhovnikov in redovnikov, nekatere pa zaprli. Tam so nemške oblasti duhovnike zatirale, šikanirale, zapirale v bunkerje, pretepale, vpregale v vozove, z golimi rokami so morali prazniti greznice, nekateri so bili internirani. Štajerska je spadala pod [[Nadškofija Maribor|mariborsko škofijo]] in čeprav je medvojni mariborski škof [[Ivan Jožef Tomažič]] odklonil sodelovanje z OF, proti njej ni deloval. Prav tako je pozneje odklonil sodelovanje z [[domobranci]]. Primorski duhovniki so bili usmerjeni izrazito protifašistično. Že pred vojno so se upirali italijanskim oblastem, med vojno pa so v glavnem sodelovali z OF.<ref name=":4" />[[Slika:Prenos ranjencev 14 divizije na Paškem Kozjaku 19. februarja 1944. Prvi z leve je verski referent divizije Jože Lampret.jpg|sličica|Prenos ranjencev partizanske 14. divizije, februarja 1944. Prvi z leve je [[Jože Lampret]], duhovnik divizije.]] OF med vojno ni bila protikrščanska organizacija. V svojih vrstah je imela številne verne katolike, nekateri, na primer [[Edvard Kocbek]], so imeli vlogo tudi v vodstvu. Samo v Ljubljanski pokrajini se je partizanom pridružilo približno 40 duhovnikov,{{Sfn|Tomasevich|2002|p=512}} Med njimi je bil tudi [[Metod Mikuž]], nekdanji tajnik škofa Rožmana. Mikuž je skupaj z dvema drugima duhovnikoma postal član Plenuma OF, njenega najvišjega upravnega odbora. Tudi štajerski duhovnik [[Jože Lampret]] je bil viden član OF. Tako Mikuž kot Lampret sta bila med vojno zaradi vstopa v OF izobčena iz Cerkve. Kocbek in drugi katoliki v OF so v več pismih škofu Rožmanu kritizirali udeležbo duhovnikov v slovenskih kolaborantskih enotah. OF je izrazila podporo verski svobodi in izjavila, da bi v svojem gibanju želela več duhovnikov, ali pa vsaj, da bi duhovniki ostali nevtralni. OF se je bila pripravljena sestati z Rožmanom in razpravljati o vseh vprašanjih, vendar se Rožman na te pozive ni nikoli odzval. === Odnosi z Mihailovićem in četniki === Na dejanja so vplivali širši odnosi med partizani in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]]. Po prvotni omejeni vstaji proti Nemcem, Mihailović je 31. oktobra 1941, med nemško ofenzivo na Užice, dal ukaze za napade na partizane, kljub pritisku Angležev in več poskusov partizanov da z Mihailovićem ustanovijo sodelovanje.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Novembra 1941 četniki so izročili Nemcem 365 partizanskih jetnikov, ki so jih Nemci skoraj vse pobili,{{Sfn|Tomasevich|1975|p=150}} in Mihailović je ponudil sodelovanje Nemcem.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Četniki so se prenehali boriti proti Nemcem, in usmerili vse svoje napade na partizane, kot v vzhodni Bosni ko so med nemško ofenzivo napadli partizane in s hudo anti-hrvaško in anti-muslimansko propagando (ker so partizani vključevali Hrvate in Muslimane) izvedli puče znotraj partizanskih enot, ter pobili mnoge partizanske komandante. Mihailović je razglasil partizane za svoje glavne nasprotnike, mnogi četniki so začetkom leta 1942. ustanovili zavezništva z Italijani za borbo proti partizanom. Od tedaj so partizani imeli četnike in Mihailovića za kolaborante in sovražnike V Sloveniji OF je oktobra 1941 odobrila potovanje starojugoslovanskih oficirjev [[Jaka Avšič|Jake Avšića]] in [[Karl Novak|Karla Novaka]] na srečanje z Mihailovićem, nakar je postavil Avšiča za komandanta slovenskih četnikov. Po napadih četnikov na partizane, Avšič je prestopil v partizane, Mihailović pa postavil Novaka za vodjo četnikov. Novak je ustanovil [[Slovenski četniki|Plavo gardo]] in [[Štajerski bataljon]], ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]], in z 1.731 članov postal ena glavnih enot PPKM-a. Čeprav je Novak bil član vojnega štaba Slovenske zaveze, same četniške enote v Sloveniji potem niso več igrale važno vlogo. Slovenske stranke v Londonu so priznale vojsko Draže Mihailovića kot edino legitimno, vse ostale opredelili za izdajalske. V vojnih zadevah Slovenska zaveza je bila podrejena Mihailoviću. Slovenska in ostale legije so prisegle Mihailoviću, kot del Mihailovićeve [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini.]] == Spopadi partizanov z italijansko vojsko == === Bitka na Nanosu === [[Slika:Map-Peartreeforest-Hrušica.png|thumb|Reliefni zemljevid območja, kjer se je odvijala bitka na Nanosu (18. aprila 1942)]][[Bitka na Nanosu]] je bila ena prvih bitk slovenskih partizanov med drugo svetovno vojno na Primorskem; predstavlja prelom partizanskega odpora proti italijanski okupaciji na Primorskem in začetek narodnega boja na zahodni meji. Bitka je potekala 18. aprila 1942, v okviru italijanske ofenzive oziroma vojaškega pregleda planote. Spopadlo se je približno 54 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je štel 686 vojakov in orožnikov. Spopad je trajal približno osem ur. Partizanska enota je bila vojaško poražena in razbita, a večina se je uspela prebiti skozi več obkolitvenih obročev. Pri tem je padlo deset partizanov ter bilo zajetih enajst, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan {{!}} Združenje borcev Logatec|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|date=2017|accessdate=2025-11-28|website=zdruzenjeborcevlogatec.si|last=Jerina|first=Vesna}}</ref> === Italijanska ofenziva (poletje 1942) === {{glavni|Roška ofenziva}} [[Slika:Italian soldiers shooting Slovenian hostages.jpg|thumb|Italijanski vojaki streljajo domačine v Loški dolini, 31. julij 1942.]] [[Slika:Dead inmates at the Rab concentration camp.png|sličica|Žrtve fašističnega koncentracijskega taborišča na Rabu.]] [[Slika:Italian occupation of Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Razglas, s katerim fašistične oblasti prepovedujejo izhod iz z žico obdane Ljubljana. Pozneje so žico in bunkerje za Nemce nadzorovali Domobranci in je Ljubljana tako ostala obdana 1170 dni, do konca vojne.]] Partizani so na začetku poletja 1942 po Graziolijevih navedbah nadzorovali približno dve tretjini ozemlja in prebivalstva v Ljubljanski pokrajini.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=99}} Da bi preprečili stik med Ljubljano in okolico, fašistične oblasti so že februarja 1942, obdale Ljubljano z žico in bunkerji, ter prepovedali izhoda iz mesta Ljubljančanom. Julija so odgovorile z veliko [[Roška ofenzivo|roško ofenzivo]], ki je potekala vse do novembra 1942. Okoli 65.000 dobro oboroženih italijanskih vojakov, z modernim transportom, komunikacijam, artilerijo in vojnim letalstvom je napadlo okoli 4000 slabo oboroženih partizanov ter njihovo vodstvo. Italijani so skušali enote uničevati z obkoljevanjem posameznih območij in prečesavanjem terena v osmih fazah. Pri italijanski ofenzivi je sodelovala tudi [[Legija smrti]], slovenska kolaborantska enota.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=107}} 15. maja 1942 je italijanski general Robotti obvestil prebivalce Ljubljanske pokrajine, da bodo vsi, ki bodo najdeni z orožjem ali lažnimi osebnimi izkaznicami, usmrčeni, in da bodo uničene vse stavbe, iz katerih bodo streljali na Italijane, ali v katerih bo najdeno orožje ali ki bodo gostile partizane.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=105}} Vse potencialne privržence narodnoosvobodilnega gibanja so nameravali poslati v internacijo. Še pred začetkom ofenzive so z obsežnimi racijami v Ljubljani zajeli preko 20.000 ljudi. Med pregledi, ki so jih opravljali s pomočjo ovaduhov, so jih zaprli skoraj 3000. Partizani so kmalu spregledali italijansko taktiko in se umaknili na že prečesana območja. Tako so se kljub začasni izgubi ozemlja izognili večjim spopadom in z njimi povezanimi žrtvami. Vseeno je padlo, bilo ranjenih ali se vdalo približno 1000 partizanov, nekaj se jih je tudi vrnilo domov. V italijanskem obroču se je znašlo celotno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja skupaj s tehničnimi, sanitetnimi in drugimi ustanovami, vendar Italijani večine niso odkrili. Ofenzivo je spremljala poostritev nasilja nad civilnim prebivalstvom. Okoli 2100 ljudi je bilo ustreljenih. Do konca novembra je bilo 26.000 Slovencev, skoraj vsaki dvanajsti prebivalec Ljubljanske pokrajine, interniranih na [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rabu]], v [[Gonars]]u, Monigu idr. fašističnih taboriščih, med njimi mnogo žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|title=Trailer "Oltre il filo"|url=https://vimeo.com/41341376|website=Vimeo|accessdate=2019-10-26|language=en}}</ref> Zaradi brutalnega ravnanja jih je tisoče pomrlo. Italijani so požigali domačije in vasi ter zasegali živino in drugo premoženje. Jugoslovanska narodnoosvobodilna gibanja so 26. novembra 1942 [[AVNOJ#Prvo zasedanje|ustanovila Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije]] (srbohrvaška kratica AVNOJ), svoje skupno politično predstavništvo. Slovenske delegacije zaradi italijanske ofenzive, ki je potekala v tem času, na prvem zasedanju ni bilo. == Konsolidacija NOB (zima 1942–poletje 1943) == Ker so po ofenzivi Italijani trdili, da so uničili partizane, so partizanske enote postale še posebno dejavne. Partizansko gibanje se je pričelo tudi na Koroškem, dve brigadi pa sta bili poslani v Beneško Slovenijo. Pozno jeseni 1942 je nastalo novo osvobojeno ozemlje v Polhograjskih dolomitih. Tam je od oktobra 1942 do aprila 1943 delovalo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, nato pa se je premaknilo v Kočevski rog na Bazo 20. Na Primorskem se je začelo narodnoosvobodilno gibanje močneje razvijati. Nastale so manjše partizanske enote: prvi dve četi so Italijani obkolili na Nanosu, vendar se jima je posrečilo prebiti iz obroča. Na Primorsko so začele prihajati tudi skupine partizanov iz Ljubljanske pokrajine. Po italijanski mobilizaciji letnika 1923 se je število primorskih partizanov precej povečalo, saj so se mnogi Primorci raje kot za odhod v italijansko vojsko odločili za partizane. [[Slika:Padli borci pohorskega bataljona.jpg|thumb|Padli borci [[Pohorski bataljon|pohorskega bataljona]].]] Na Štajerskem so partizanske enote pozimi 1942/1943 doživele hude izgube. Med drugim so Nemci [[Pohorski bataljon#Padec Pohorskega bataljona|uničili Pohorski bataljon]]. V noči s 7. na 8. januar 1943 so ga s pomočjo izdaje obkolili v njegovem zimskem taboru pri Treh žebljih na [[Osankarica|Osankarici]]. V boju je padlo 65 borcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Osankarica&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Osankarica+%28Lukanja%29&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Osankarica+%28Lukanja%29Pohorje&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Osankarica+%28Lukanja%29+Pohorje&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Osankarica+%28Lukanja%29%2C+Pohorje&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Osankarica%2C+%28Lukanja%29%2C+Pohorje%C5%BE&f6=0%2Ckraj_smrti&v6=Pohorje&f7=0%2Cdatum_smrti&v7=1943-1-0-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Pohorje|date=2025-10-14|accessdate=2025-10-14|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta}}</ref> enega so Nemci ujeli živega in ga julija istega leta ustrelili. Med večje partizanske uspehe sodi [[bitka pri Jelenovem žlebu]] 26. marca 1943. Takrat so partizani iz treh bataljonov Cankarjeve in Gubčeve brigade razbili in uničili bataljon italijanske divizije Macerata. Spomladi 1943 so partizani zaradi zavezniških uspehov v severni Afriki pričakovali njihovo izkrcanje v Italiji. Zato so partizanske enote napadale predvsem prometne zveze. Partizanska vojska se je preuredila v štiri operativne cone: dolenjsko, notranjsko, primorsko in gorenjsko. Vojska je dobila nove odseke, na primer ekonomskega, sodnega in propagandnega. Z delom je začela oficirska šola, razvila se je tudi mreža kurirskih zvez. Partizani so iz prvih štirih odredov 13. julija 1943 ustanovili prvi slovenski partizanski diviziji: [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV.]] in [[15. (slovenska) divizija (NOVJ)|XV.]] 23. julija so z njimi napadli postojanko v [[Žužemberk]]u.{{Sfn|Ferenc|2002|p=105}} === Dolomitska izjava === {{glavni|Dolomitska izjava}} Zaradi preobrata na svetovnih bojiščih so komunisti pričakovali konec vojne in s tem priložnost za izvedbo revolucije. OF je delovala kot organizacija številnih različnih, a enakopravnih skupin. Občasna nesoglasja med njimi niso posebej vplivala na delo same organizacije. Vendar se je bratomorna vojna stopnjevala, obračunavanje z nasprotniki OF pa je izzvalo spore znotraj nje in poskuse samostojnejšega nastopa krščanskih socialistov in sokolov. Vodstvo Komunistične partije se je zato odločilo, da si bo popolnoma podredilo OF. S sokoli, nato pa tudi s krščanskimi demokrati so se dogovorili, da so 1. marca 1943 podpisali Dolomitsko izjavo. Z njo je bila komunistom priznana vodilna vloga v OF in pravica do svoje organizacijske mreže, preostali dve organizaciji pa sta se pravici do lastne organizacije odrekli. Izjavo so potrdili konec aprila na zboru aktivistov OF na Pugledu. S tem je bila koalicijska narava OF dokončno odpravljena, kar je pozneje omogočilo uvedbo enopartijskega sistema. == Kapitulacija Italije in njene posledice (poletje in zima 1943) == [[Slika:Grad Turjak v plamenih.jpg|levo|sličica|Grad Turjak v plamenih]] 8. septembra 1943 je [[kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]], kar je partizanskemu gibanju dalo velik zagon. Partizanom je uspelo razorožiti večino italijanske vojske, s čimer so pridobili tudi težjo oborožitev (sploh artilerijo). 11. septembra 1943 sta vodstvo OF in glavni štab partizanske vojske izdala razglas o splošni mobilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko. V Ljubljanski pokrajini so iz mobilizirancev nastale tri nove partizanske divizije. Kmalu sta nastala tudi dva korpusa partizanske vojske: [[7. korpus NOVJ|VII.]] in [[9. korpus NOVJ|IX.]] [[Bitka pri Grčaricah|Pri Grčaricah]] so partizani porazili slovenske četnike, ki zatem v vojni več niso imeli pomembne vloge, v [[Bitka pri Turjaku|bitki na Turjaku]] pa so popolnoma uničili PPKM.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice - Turjak - Kočevje: borcem za svobodo in narod v zahvalo in trajen spomin|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}}</ref> V tem času so partizanska sodišča obsodila nekatere naciste, kar predstavlja sploh prvi primer sodnih procesov proti nacističnim vojnim zločincem med drugo svetovno vojno.[[Slika:Ustanak u Jugoslaviji 1943.png|thumb|V rdečem so ozemlja, ki so ga nadzirale enote narodnoosvobodilnih gibanj takoj po kapitulaciji Italije.]] Na Dolenjskem in Notranjskem so partizani vzpostavili dotlej največje osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo skoraj celotno Ljubljansko pokrajino. 11. septembra je izvršni odbor OF razpisal volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda. Naslednji dan je razglasil, da OF prevzema oblast na osvobojenem ozemlju. Upravo je prevzela upravna komisija za osvobojeno ozemlje. Njen sekretar je bil [[Bogdan Osolnik]]. Komisija je bila sestavljena iz odsekov, ki so jih vodili načelniki: splošna uprava, finance, industrija, gospodarstvo in prehrana, narodna vzgoja in prosveta, promet, narodno zdravstvo in zaščita civilnega prebivalstva v vojnih razmerah. Na ravni okrožij, rajonov in krajev so oblast prevzeli okrožni, rajonski in terenski odbori OF in jo obdržali do izpeljave volitev v terenske narodnoosvobodilne odbore, ki so se zaradi nemške ofenzive zavlekle v pomlad 1944. [[Slika:Grossdeutsches Reich NS Administration 1944.png|sličica|Nemško ozemlje po kapitulaciji Italije.]] Nemčija je takoj po italijanski kapitulaciji prevzela italijansko okupacijsko območje in vzpostavila nadzor nad večjimi mesti. Že 10. septembra so iz novookupiranih ozemelj ustanovili [[Operativna cona Jadransko primorje|Operativno cono Jadransko Primorje]] (nemško ''Operazionszone Adriatisches Küstenland''), ki je obsegala nekdanjo Ljubljansko pokrajino, pa tudi Primorsko, Furlanijo, Notranjsko, Istro in Reko, ki so bile do takrat del Italijanskega kraljestva. Uradno je bila Operativna cona del nacistične marionetne države [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]], vendar so jo dejansko neposredno upravljali Nemci, kot del Koroške. V drugi polovici septembra so Nemci sprožili močno ofenzivo po celotni nekdanji Ljubljanski pokrajini in zahodni Gorenjski, v kateri so z njimi sodelovali tudi novoustanovljeni domobranci.{{Citation needed}} Cilj ofenzive je bil zasesti celotno partizansko osvobojeno ozemlje, vendar so Nemci uspeli osvojiti le nekatera naselja ob železnicah. Partizanski so imeli hude izgube, padla jih je približno petina: največje žrtve so bile v na novo mobiliziranih divizijah, ki še niso imele izkušenj. Kljub temu so partizani ohranili obsežna osvobojena območja. === Proglasitev "priključitve" slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji=== [[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|upright 1.2|Proglas o "priključitvi" slovenskega Primorja matični domovini, 16. septembra 1943.]]Že pred začetkom druge svetovne vojne je fašizem pri Slovencih, ki so živeli v Italiji, izzval splošen odpor, od spontanega kot tudi do organiziranega. Leta 1927 so mladi slovenski rodoljubi, skupaj s hrvaškimi, ustanovili podtalno organizacijo slovenskih in hrvaških domoljubov [[TIGR]], ki je izvedla razne atentate in sabotaže. Po napadu sil osi so se partizanske akcije odvijale tudi na Primorskem, čeprav je bilo to ozemlje po prvi svetovni vojni dodeljeno Kraljevini Italiji. Prva znamenita bitka med partizanskimi enotami in italijansko vojsko na Primorskem, znana kot [[Bitka na Nanosu]], je trajala od 18. do 22. aprila 1942.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|accessdate=2025-11-28|website=2017|publisher=Združenje borcev Logatec|last=Jerina|first=Vesna}}</ref><ref>{{cite web |last=Plahuta|first=Primož|date=2022|title=Nanoška bitka|publisher=Mladika|url=https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/Ml22-08s.pdf|accessdate=2022-08-09|website=dkps.si|page=8}}</ref> Decembra 1942, je bil v Trstu ustanovljen Okrožni odbor OF za Trst.<ref name=":28">{{navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju|author=Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]] je Vrhovni plenum OF, 16. septembra 1943, proglasil "priključitev" (vrnitev) slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.<ref>Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref> == Nastanek slovenskega domobranstva == {{glavni|Slovensko domobranstvo}} [[Slika:Domobranska_prisega.png|thumb|upright 1.2|Leon Rupnik ob prvi domobranski prisegi Hitlerju in SS]] Po osebnem preporočilu škofa Rožmana, SS–Obergruppenführer in nacistični visoki komisar, [[Friedrich Rainer]], je za predsednika Ljubljanske pokrajinske uprave postavil generalmajorja [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]]. Zaradi pomanjkanja lastnih vojaških sil so nacisti sprejeli Rupnikovo pobudo za ustanovitev [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]]. 24. septembra 1943 je Rupnik v katoliškem listu Slovenec pozval k vstopu med domobrance:<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>[[Slika:Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg|sličica|184x184px|Znak Slovenskega domobranstva]]{{citatni blok|»[…] naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu […] po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije […] Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila […] Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem.«|''Slovenec'', 24. september 1943<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>|source=}} Domobranci so delovali pod poveljstvom SS generalpolkovnika [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]], ki je bil odgovoren neposredno [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]], vodji [[Schutzstaffel|SS]],{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} ter je pred tem ukazoval množična streljanja talcev in požige vasi na Gorenjskem.<ref>{{Navedi splet|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZU7QRH|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-07|date=2006|last=Ferenc|first=Tone|page=311}}</ref>{{Sfn|Ferenc|2006|p=311}} Bili so plačani, oboroženi, urjeni in obskrbovani neposredno od Nemcev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Domobranstvo je politično podpiral in ga tudi inšpiciral generalni inšpektor Leon Rupnik. Kljub temu pa v sami organizaciji ni imel vojaške funkcije, saj mu je Rösener to onemogočil.{{Sfn|Mlakar|2003|p=126-134}} Domobranske enote so delovale kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar so imele omejeno avtonomijo. Sprva je domobranstvo delovalo kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili del protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=124}} Določeno avtonomijo pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon majorja [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Sprva so bili domobranci dovoljeni samo v ljubljanski pokrajinski enoti, pozneje pa tudi na Gorenjskem in Primorskem. Nemci zanje niso dovolili mobilizacije, ampak so vztrajali pri prostovoljnem pristopu. Vanje so se vključili tudi nekdanji pripadniki PPKM. Do novembra je nastalo 6 domobranskih bataljonov. Decembra so začeli opravljati naloge pomožnih policijskih enot pod nemškim poveljstvom. Spomladi 1944 so nastali štirje elitni bataljoni z ofenzivnimi nalogami.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} in število domobrancev se je povečalo na okoli 13.000. === Domobranska prisega === Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom – na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacitov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref>}} Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na [[Javorovica|Javorovici]], ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.<ref>{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek}}</ref> Žrtve so se tako množile, in celo 47.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da domobranci prestopijo v partizanske enote. === Domobranska policija === {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Žrtev Črne roke (4).jpg | alt1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. P | caption1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. | image2 = Partisan Jože Mirtič killed by Slovene Home Guards.jpg | alt2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. | caption2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. }}Pod Gestapom je delovala posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrotom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce, itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na Sv. Urhu.<ref>{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}</ref> === Primorska in Gorenjska === Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Jadranske obalne dežele (''Adriatisches Küstenland''), namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili Slovenski narodno varnostni zbor (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočniku]], visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|Rižarna]], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča. SLS je poslala Antona Kokalja in druge poveljnike iz Ljubljanske pokrajine, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo. Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu. Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili Gorenjsko samozaščito pod vodstvom gestapovca in Obersturmführerja Ericha Dichtla.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} Delovali so proti partizanom in civilnim podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} == Zbor odposlancev slovenskega naroda == Po kapitulaciji Italije je izvršni odbor OF 11. septembra 1943 razpisal volitve za odposlance v [[zbor predstavnikov slovenskega naroda]], ki naj bi se sestal samo enkrat in ob tej priložnosti izvolil tako imenovani prvi slovenski ljudski parlament. Za volilna območja so bili določni terenski odbori OF, podjetja, ustanove in bataljoni NOV. V terenskih odborih in podjetjih naj bi bil na petsto ljudi izvoljen en predstavnik, v bataljonih pa dva. Izvršni odbor OF je glede kandidatov predlagal, da naj volivci podprejo "tiste kmete, delavce, obrtnike in razumnike, ki so doslej neustrašno in neumorno gradili stavbo slovenskega osvobodilnega gibanja, in vse tiste borce iz naših slavnih slovenskih bataljonov, ki so z orožjem v rokah izpolnjevali najtežjo in najslajšo domovinsko dolžnost." Volitve so potekale med 20. in 25. septembrom 1943. Okrožni in rajonski odbori so jih izpeljali na lokalnim političnim in varnostnim razmeram primeren način. Volitev povsod niso mogli v celoti izpeljati ali pa se že izvoljeni predstavniki zbora niso mogli udeležiti zaradi sovražne nevarnosti. Vrhovni plenum je na 13. zasedanju odločil, da bo zbor potekal od 1. do 3. oktobra na osvobojenem ozemlju v Kočevju. Zbora se je udeležilo 572 neposredno izvoljenih predstavnikov in 78 drugih odposlancev. Na zbor je med drugimi prišel tudi [[Ivan Ribar]], predsednik izvršilnega odbora [[AVNOJ|Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije]], političnega predstavništva NOB. Na zboru so izvolili predstavnike Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, ki se je nato na svoji prvi seji preimenoval v [[Slovenski narodnoosvobodilni svet]] (SNOS) in tako postal parlament ljudske oblasti. Predsedstvo SNOS je prevzel vlogo vlade, dokler ne bi bila ustanovljena narodna vlada. 29. in 30. novembra 1943 je v [[Jajce (mesto)|Jajcu]] (v današnji [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]) potekalo [[Drugo zasedanje AVNOJ|drugo zasedanje AVNOJ-a]], ki se ga je udeležil tudi slovenska delegacija. Predstavljali so jo: [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]], [[Ivan Maček]] in [[Josip Vidmar]]. Delegacija je podpirala idejo federalne Jugoslavije, kjer bi Slovenija imela svojo (delno) avtonomijo. [[AVNOJ]] je razglasil, da bo po osvoboditvi vrhovno politično in zakonodajno telo, kar je priznalo partizansko oblast tudi v Sloveniji. Odločitve so kasneje vplivale na oblikovanje Socialistične republike Slovenije znotraj federativne Jugoslavije po koncu vojne.{{Sfn|Nešović|Petranović|1983}} === Sodelovanje zahodnih zaveznikov === [[Slika:Partisans saving English pilots.png|sličica|Slovenski partizani rešujejo ranjene zavezniške pilote.]] [[Slika:Saveznička isporuka okupiranoj Jugoslaviji.jpg|sličica|Zahodni zavezniki dostavljajo vojni material partizanom v Sloveniji.]] [[Slika:Borci 3. prekomorske brigade se vkrcujejo na ladjo Ljubljana v Bariju.jpg|sličica|3. prekomorska brigada NOVJ, ustanovljena v sodelovanju zahodnih zaveznikov in partizanov, katere člani so bili večinoma Slovenci, se v Bariju vkrcavajo na ladjo Ljubljana, namenjeno v Dalmacijo.]] Zavezniške sile (ZDA, Sovjetska zveza in Britanija) so sprva kot edinega legitimnega predstavnika Jugoslavije priznavali in podpirali jugoslovansko vlado v izgnanstvu v Londonu in četniško vojsko Draže Mihailovića. Leta 1943 so Britanci k partizanom pričeli pošiljati vojaške delegacije: eno pod vodstvom Kanadčana Williama M. Jonesa so junija 1943 poslali v Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|title=JONES of Jugoslavia {{!}} Maclean's {{!}} DECEMBER 1, 1944|url=https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|website=Maclean's {{!}} The Complete Archive|accessdate=2020-04-11|language=en-US|first=WILLIAM D.|last=BAYLES|archive-date=2020-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200622202357/https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|url-status=dead}}</ref> Delegati so spoznali, da so partizani daleč najbolj učinkovita vojaška sila, ki se bori proti nacistom in fašistom, dočim so četniki kolaborirali s silami osi, zato so predlagali, da se podpre partizane. To stališče so potrjevala tudi dešifrirana nemška tajna sporočila. Churchill je imel do njih neposreden dostop: v svojem dnevniku je zapisal, da so “v celoti prikazala čudovit odpor Titovih privržencev in močne, hladnokrvne manevre Mihailovića v Srbiji".<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Embattled Mountain|url=https://books.google.rs/books?id=1evZYgEACAAJ&dq=Deakin,+F.W.D.+(1971).+The+Embattled+Mountain.+Oxford+University+Press,+London.+ISBN+0-19-215175-4.&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjJ082nkLfkAhXKN8AKHdo3ARkQ6AEIPDAD|publisher=Faber & Faber, Limited|date=februar 2011|isbn=9780571276448|language=en|first=F. W. D.|last=Deakin|year=|location=|page=227|cobiss=}}</ref> Britanci so partizane ''de facto'' priznali septembra 1943, ko je Churchill partizanom kot svojega osebnega zastopnika poslal [[Sir Fitzroy Maclean, 1st Baronet|Fitzroya Mcleana]]. Na Teheranski konferenci novembra 1943 so zavezniki priznali partizane kot sobojevnike in umaknili podporo četnikom. Zavezniki so imeli več koristi od partizanov. Prvo, kot je Churchill dejal angleškem generalštabu novembra 1943, “222.000 Titovih privržencev … so zadrževali toliko Nemcev v Jugoslaviji, kolikor so jih združene angloameriške sile v Italiji",<ref>{{Navedi knjigo|title=Tito, Mihailović, and the Allies, 1941-1945|url=https://books.google.rs/books?id=43CbLU8FgFsC&dq=Walter+R.+Roberts,+Tito,+Mihailovi%C4%87,+and+the+Allies+Duke+University+Press,&source=gbs_navlinks_s|publisher=Duke University Press|date=1987|isbn=9780822307730|language=en|first=Walter R.|last=Roberts|year=|location=|page=155|cobiss=}}</ref> tedaj glavna zahodna fronta. Če ne bi bilo partizanskega upora, Nemci bi te enote vrgli v borbo proti zaveznikom. Drugo, partizani so preprečevali in ovirali transport važnih vojnih surovin z Balkana v Nemčijo, predvsem Romunske nafte. Zato so zahodni zavezniki izvajali skupne vojne akcije s partizani, v katerih so bombardirali nemške in kolaborantske enote. Partizani so tudi omogočili zaveznikom uporabo vojne baze na partizansko-osvobojenem Visu, od koder so zavezniki izvajali letalske napade. Poleg tega zahodni zavezniki so pomagali partizanom ustanoviti [[Prekomorske brigade NOVJ|Premokomorske brigade NOVJ]], z 27.000 vojakov, med njimi številni Slovenci, sestavljene v glavnem iz prisilno-mobilizirancev v italijansko in nemško vojsko, ki so se znašli na ozemlju zaveznikov, in so pod komando partizanske vojske sodelovali pri osvobajanju Dalmacije, Like in delov današnje Slovenije. Največja letalska bitka na slovenskem nebu se je odvijala 19. marca 1944. Tega dne je bilo sestreljenih 48 letal, od tega 1 zavezniški lovec, 17 zavezniških bombnikov in 30 nemških lovcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ognji na nebu|last=Jandrok|first=Marjan|publisher=Velenjska knjižna fundacija|year=2025|isbn=978-961-6427-56-2|page=10, 57|cobiss=242525955|location=Velenje|last2=Hrastnik|first2=Igor}}</ref> Slovenski partizani so rešili več kot 800 poimensko znanih zavezniških pilotov in vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Born Again – Slovenian Partisans and the Rescues of Allied Aviators during the World War II|url=https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|website=U.S. Embassy in Slovenia|date=2017-10-02|accessdate=2019-09-18|language=en-US|archive-date=2020-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200811002703/https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|url-status=dead}}</ref> Začetek leta 1944 so partizani in zavezniki pri Otoku v Beli Krajini zgradili preprosto letališče, imenovano Picadilly Hope. Z njega so zavezniška letala evakuirala stotine zavezniških pilotov, ki so jih rešili partizani, pa tudi ranjene partizane in 2000 žensk ter otrok.<ref>{{Navedi splet|title=An old aircraft reminds visitors of a World War II airlift|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/slovenia-revealed/an-old-aircraft-reminds-visitors-of-a-world-war-ii-airlift/350236|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-12-29|language=sl}}</ref> Sodelovanje se je uspešno nadaljevalo vse do konca vojne, kljub nekaterim trenjam, predvsem zaradi različnih stališč glede povojne usode Trsta in Koroške. Domobranci so zajete zavezniške pilote predajali Nacistom, ki so jih internirali. Slovenski kolaboranti so direktno pomagali borbi proti zaveznikom, ker so zaradi njihovega proti-partizanskega delovanja, Nacisti in fašisti lahko posvetili več svojih enot za borbo proti zaveznikom. Kolaborantske enote so tudi stražile železnice in drugo transportno, komunikacijsko in industrijsko infrastrukturo ki je bila od ključne važnosti Nacistom in fašistom v njihovi borbi proti zaveznikom. Britanski oficirji za zvezo s slovenskimi partizani so to potrdili in razglasili, da so "belogardisti sovražniki zaveznikov".{{Sfn|Tomasevich|2002|p=115}} == Razmah NOB (1944–1945) == [[Slika:Borci XIV. divizije pri cerkvi Sv. Boštjana v Radežu nad Zidanim mostom.jpg|sličica|Borci XIV. divizije pri [[Cerkev sv. Fabijana in Boštjana, Radež|cerkvi sv. Fabijana in Boštjana v Radežu]].]] Leta 1944 se je partizansko gibanje razširilo na celotno slovensko ozemlje. Od kapitulacije Italije se je partizansko narodnoosvobodilno gibanje dobro razvijalo na Primorskem in v nekdanji Ljubljanski pokrajini, precej slabše pa na Štajerskem in Koroškem. V skupnih akcijah so slovenski partizani sodelovali s hrvaškimi, na nekatera območja, kjer je bilo slovensko partizansko gibanje manj razvito, pa so pošiljali svoje enote za krepitev lokalnih gibanj. Partizani so vdrli v [[Gorski kotar]], kjer so sodelovali s hrvaškimi partizani, z vpadi v Beneško Slovenijo pa so skušali okrepiti tamkajšnje partizansko gibanje. Pozimi leta 1944 je XIV. divizija odšla na Štajersko, da bi okrepila tamkajšnje partizansko gibanje. Nemško nasilje je namreč še vedno onemogočalo razmah partizanstva. Ker je bila nekdanja meja med italijanskim in nemškim okupacijskim območjem močno zastražena, je divizija odšla na Štajersko prek Hrvaške. Po prihodu na [[Kozjansko]] so jo nemške enote ves čas napadale. Na Paškem Kozjaku se je divizija razdelila, saj je del partizanov odšel proti Pohorju, del pa proti Mozirskim planinam. Po prihodu je kljub velikim izgubam začela z mobilizacijo. Spomladi 1944 so Nemci skupaj z domobranci začeli z ofenzivo na osvobojena ozemlja. Hudi boji so potekali na območju nekdanje Ljubljanske pokrajine in v Slovenskem Primorju. V teh bojih so partizani že uporabljali topništvo. 26. maja 1944 so partizani na področju [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelj - Kozine]] ubili [[Christian Wirth|Christiana Wirtha]], enega vodilnih organizatorjev [[holokavst]]a in genocida nad psihiatričnimi pacienti. V drugi polovici leta 1944 so se partizani osredotočili na napade na prometne poti proti Italiji in Jadranu. Na Štajerskem so nastala prva manjša osvobojena ozemlja, s partizanskimi akcijami pa so začeli tudi na avstrijskem Koroškem. 3. avgusta 1944, je bila v Trstu ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=16. septembra 2024}}</ref><ref name=":28" /> krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.<ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Ftičar|title=Zaključni boji za Trst|accessdate=14. septembra 2024|date=2007|first=Marko|location=Ljubljana}}</ref> Decembra je nemška vojska prenesla težišče ofenzivnih operacij iz Beneške Slovenije na [[Trnovski gozd]] in Banjško planoto. Pozimi leta 1944–1945 je partizanom uspelo obraniti večji del osvobojenega ozemlja v Beli krajini in v Kočevskem Rogu, na Štajerskem pa so Nemci zasedli vsa osvobojena ozemlja. Velik uspeh štajerskih partizanov je bila osvoboditev prek 300 zapornikov iz celjskega Starega piskra v noči s 14. na 15. december 1944. 15. decembra so nameravali Nemci 80 zapornikov poslati v Maribor, kjer bi bili ustreljeni kot talci. Zato je v zgodnjih jutranjih urah istega dne šest aktivistov NOB izvedlo osvobodilno akcijo. V Celje so se prebili tako, da sta se dva od njih preoblekla v [[gestapo]]vca in se pretvarjala, da peljeta s sabo štiri zapornike. Paznik, ki je sodeloval z njimi, jih je spustil v sam zapor. Nato so aktivisti razorožili stražnike in odprli celice. Zaporniki so se razkropili.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|title=Noč, ko so aktivisti NOB iz Piskra reševali ujetnike|author=Kuralt|accessdate=2018-08-22|language=sl-si|date=2014|first=Špela}}</ref> == Zadnje operacije in konec vojne (1945) == Do začetka leta 1945 je bila osvobojena večina Jugoslavije. Zaradi umikanja nemških čet iz Grčije in Balkana je za Nemce postalo slovensko ozemlje strateško izredno pomembno. Tako so v začetku leta 1945 na Slovenskem še stopnjevali pritisk na partizane ter nasilje nad civilnim prebivalstvom: represalije so izvajali še zadnji mesec vojne. Na Slovenskem je bilo prisotnih približno 30.000 partizanov in 135.000 pripadnikov okupatorskih sil. Spomladi 1945 so Nemci napadli slovenske partizane v dveh ofenzivah. Najprej so napadli Gorenjsko zahodno od Save in Cerkljansko, nato Banjško planoto, Čepovansko planoto in Trnovski gozd, temu pa je sledil še napad na Kočevski Rog in Belo krajino. Slovenski partizani so imeli hude izgube in obstajala je nevarnost, da bi bili popolnoma uničeni, vendar so odklonili morebiten umik k IV. armadi in so se še naprej borili v Sloveniji. Nemcem se ofenziva ni posrečila, saj se je jedro slovenske partizanske vojske obdržalo. S 1. marcem 1945 sta bila oba slovenska korpusa priključena IV. armadi na novo poimenovane [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske vojske]], s čimer je bila samostojna slovenska vojska formalno ukinjena. Marca 1945 je jugoslovanska vojska že začela napadati na Hrvaškem in v Bosni. 12. aprila je bila prebita sremska fronta. V prvih dneh maja so partizanske enote osvobodile osrednjo Slovenijo. 8. maja je nemška vojska uradno kapitulirala, vendar so na Slovenskem boji potekali še naprej, saj so se tod umikali nemške in kolaborantske enote z Balkana. Nemške enote v Celjski kotlini so partizani obkolili. === Koroška{{Efn|Današnji slovenski in avstrijski del}} === Vojaki 13. policijskega polka SS so v spopadu s partizani na Peršmanovi domačiji vzhodno od Železne Kaple 25. aprila 1945 umorili enajst članov družine Sadovnik. Še 10. maja 1945 so na Koroško pobegli domobranci ubili 14 partizanov, 13. maja pa so partizani ubili 12 domobrancev. V spopadih na Spodnjem Koroškem je na obeh straneh padlo več sto mož. Skupno število smrtnih žrtev koroških Slovencev v drugi svetovni vojni je bilo bistveno višje: po spomenikih in nagrobnikih na več kot 200 spodnjekoroških pokopališčih je približno 3.000 pripadnikov manjšine padlo v enotah nemške vojske. Nacistična represija, vojaška služba in partizanski boj so po letu 1945 v slovenski manjšini pustili izrazito razdvojeno kulturo spominjanja.<ref name=":11" /> Sistematično represijo na ozemlju nekdanje Avstrije sta izvajala SS in policija – varnostna policija, varnostna služba, gestapo in kriminalistična policija – s skupno približno 20.000 možmi; sam gestapo je imel okoli 2.000 agentov, ki so z mučenjem in zapiranjem vzbujali strah in podrejanje. Ker velika večina Avstrijcev anšlusa ni dojemala kot okupacije in ker so številni avstrijski nacisti zasedli pomembne položaje v stranki, upravi, gospodarstvu, vojski, policiji in SS, v Avstriji ni mogel nastati odporniški gib, primerljiv s tistimi na Poljskem, v Jugoslaviji, Grčiji ali Franciji. Avstrijskemu odporu je manjkala tako široka družbena podlaga v domovini kot tudi politična reprezentanca v izgnanstvu. Kljub temu se je v katoliških, konservativnih, monarhističnih, komunističnih in socialističnih krogih izoblikovala avstrijska zavest, ki je po vojni postala pomembna ideološka opora ustanovitvi druge republike.<ref name=":11" /> Varnostna služba SS je vzpostavila obsežno mrežo nadzora, ki je močno omejevala možnosti protinacistično usmerjenih skupin. Tudi avstrijski bataljon, ustanovljen novembra 1944 v Beli krajini, ni imel večjega vpliva na odpor v Avstriji. Prav tako poskusi slovenske OF, da bi med delavci v Borovljah, Železni Kapli ter med slovenskim prebivalstvom Koroške okrepila komunistično Delavsko enotnost, niso dobili množične podpore, saj je bila večina prebivalstva vključena v nacistične organizacije.<ref name=":11" />[[Slika:Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije.jpg|sličica|Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]] Na Koroško je odšla XIV. divizija, kjer so se njene enote razporedile po vsem narodnostnem ozemlju in obkolile nemške enote. Del partizanov je prodrl na Koroško prek Beneške Slovenije. Kokrški odred je 8. maja 1945, na dan predaje Wehrmachta vkorakal v [[Celovec]], vendar se je moral po prihodu britanskih čet na njihov pritisk umakniti. Istega dne je bilo še okoli 150.000 mož pod poveljstvom generalapolkovnika [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] še vedno v Jugoslaviji. Zadnje nemške zaledne enote so bile oddaljene le 72 ur hoje od Koroške. Löhr se je v [[Grebinj|Grebinju]] pogajal z Britanci o premestitvi preostalih nemških oboroženih sil z jugoslovanskega ozemlja na Koroško v britansko ''varstvo'', vendar so Britanci to zavrnili. Löhra je v [[Topolšica|Topolšici]] 9. maja ujela XIV. divizija. Prepričali so ga, da se je formalno predal partizanom, s tem ko je izdal ukaz o prenehanju bojev, ki jih čete kljub temu niso ubogale. Pobegnil je, preklical ukaz o predaji in nadaljeval poskus preboja. Po intenzivnem iskanju so Löhra 13. maja ponovno ujeli. Britanci pa so ga izročili Jugoslaviji in 14. maja ga s svojim najožjim štabom spremljali vse do Maribora. 15. maja s svojim najožjim štabom oditi v Maribor v Jugoslaviji. Löhr je bil kasneje obsojen zaradi vojnih zločinov, storjenih med protipartizanskimi operacijami leta 1943, vključno z ubojem talcev in požiganjem vasi. V jutranjih urah 15. maja so se Nemci umaknili iz Maribora, vendar je tam še nekaj dni vladalo vojno stanje. Prav tako so isti dan v Ljubljano vkorakale enote VII. korpusa in XXIX. hercegovske divizije.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-24|date=2015|last=M.|first=K.}}</ref><ref>Walter Manoschek: ''„Serbien ist judenfrei“. Militärische Besatzungspolitik und Judenvernichtung in Serbien 1941/42'' (= ''Beiträge zur Militär- und Kriegsgeschichte.'' Band 38) Verlag Oldenbourg, München 1995, [[Spezial:ISBN-Suche/3486561375|ISBN 3-486-56137-5]], str. 23.</ref>{{Sfn|Tomasevich|2002|p=756-757}} === Prekmurje === Januarja 1945 je bila ustanovljena [[Prekmurska brigada]], ki je marca odšla v [[Porabje]] in se spopadla z madžarskimi orožniki. 3. aprila 1945 so predhodnice [[Rdeča armada|Rdeče armade]] skupaj s Prekmursko brigado vkorakale v Mursko Soboto. Kmalu zatem je bilo osvobojeno celotno Prekmurje. Civilno oblast je vzpostavila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Rdeča armada je nato nadaljevala ofenzivo proti Avstriji. === Primorje === {{glavni|Tržaška operacija}} [[File:Oslobođenje Trsta.jpg|thumb|right|Premiki vojaških enot od 20. marca 1945 do 9. maja 1945.]][[File:1945-05-01GerWW2BattlefrontAtlas.jpg|thumb|Ozemlje, ki so ga do 1. maja 1945 osvobodili zavezniki in [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] (označeno z rdečo barvo).]]Aprila je 4. armada jugoslovanske vojske začela prodirati po jugoslovanskih otokih, Gorskem Kotarju in Istri. V bojih je sodelovalo tudi okoli 35.000 pripadnikov [[Prekomorske brigade NOVJ|prekomorskih brigad]], sestavljenih iz jugoslovanskih izgnancev, vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov in internirancev. Zaradi svojega znanja so imeli pomembno vlogo v mornarici, v tankovskih enotah ter letalstvu, zaradi številčnosti pa tudi v pehoti. 23. aprila sta se partizanom pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] predali dve diviziji nemške vojske. S tem je bila odprta pot naprej na Primorsko in do Trsta. Isti čas so zahodni zavezniki prodirali proti Sloveniji iz Italije. 28. aprila sta slovensko in italijansko protifašistično gibanje sprožili [[Tržaška operacija|vstajo v Trstu]], ki ga je vodila ilegalna slovenska komanda mesta. Do 1. maja so enote [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]], [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|JA]] in delavski bataljoni, osvobodile večino Primorske, zasedle so tudi [[Gorica|Gorico]] in prodrle v [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]]. Skupaj s tržaškimi vstajniki so osvobodile tudi večino Trsta. Trst so nazadnje dosegle še britanske vojaške enote. Na pritisk jugoslovanskih častnikov sta se ob koncu spopadov v Trstu dve od treh sovražnih posadk predali Jugoslovanom in ne Britancem. V Vojnem muzeju v Washingtonu je častno izobešen prapor IX. korpusa kot enega od zmagovitih zavezniških armad druge svetovne vojne.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obletnica-ix-korpusa-brez-katerega-ne-bi-imeli-meja-ki-jih-imamo/325595|title=Obletnica IX. korpusa, "brez katerega ne bi imeli meja, ki jih imamo"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-23|date=2013|last=Dumančič|first=M.|last2=H.|first2=T,}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html|title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024|last=Ivančič|first=Miloš}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Do umika s Trsta so oblast v mestu so prevzeli Jugoslovani. Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so tamkajšnji Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Soočasno pa so Italiji naklonjeni prebivalci doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, ter v deportaciji razmeroma velikega števila vojakov in tudi civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije. (mdr. tudi taborišče v [[Borovnica|Borovnici]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|title=arhivska kopija|accessdate=2007-05-17|archive-date=2010-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|date=2010-01-20}}</ref> Jugoslovanska armada se je nazadnje morala na pritisk zahodnih zaveznikov 16. maja umakniti iz Beneške Slovenije, 12. junija pa za demarkacijsko [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Vseeno je bila hitra jugoslovanska zasedba Primorske še pred prihodom zahodnih zaveznikov ključni dejavnik za to, da je večina teh ozemelj kasneje pripadla Jugoslaviji. Končna določitev meje med Italijo in Jugoslavijo je bila sprejeta komaj leta 1975 z [[Osimski sporazumi|Osimskimi sporazumi]]. === Zadnja dejanja protikomunističnega tabora in konec vojne === Slovenska zaveza ni priznavala [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazuma Tito-Šubašić]]. Domobranci se kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu (denimo [[Alojz Kuhar|Alojza Kuharja]], slovenskega predstavnika SLS v Londonu, preko radia [[BBC]]){{Sfn|Tomasevich|2002|p=128}} in kljub amnestijam, ki so jim jih ponujali partizani, niso želeli podrediti partizanski vojski in so nadaljevali s kolaboracijo. Kolaboracionisti na Hrvaškem (npr. [[Hrvaški domobrani|domobrani]]) in drugi kolaboranti so sprejemali amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti. 30. januarja 1945 je bila prirejena še ena slovesna domobranska prisega Hitlerju in SS-u.<ref name="#2">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/20605|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=2011|accessdate=|website=|publisher=Prispevki za novejso zgodovino|last=Lešnik|first=Avgust|last2=Čepič|first2=Zdenko}}</ref> Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vodji ustašev, predlagala vojaško in politično zavezo za nadaljnjo borbo proti partizanom. Zanjo bi skušali doseči priznanje zahodnih zaveznikov. Vendar so ti načrti propadli.<ref name="#2"/> 3. maja so predstavniki Slovenske zaveze v [[Taborska deklaracija|Taborski deklaraciji]] pozdravili prihajajočo osvoboditev in ponovno vzpostavitev [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]].{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Domobrance so preimenovali v ''Slovensko narodno vojsko'' ter jih razglasili za osvoboditelje in jim naročili da se povlečejo v Avstrijo. Partizane so neuspešno pozvali, naj se prenehajo boriti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Ob njihovem napredovanju so se kolaboracionisti z mnogimi spremljajočimi civilisti skupaj z nemškimi vojaškimi enotami umikali v Furlanijo in na Koroško. Na Koroško sta pobegnila tudi Rupnik in škof Rožman. Umik je bil prikazan kot začasni strateški manever: mnogi begunci so verjeli, da bodo zahodni zavezniki napadli komunistične sile in bodo kolaboracioniste sprejeli med svoje enote. Domobranci so se nadaljevali boriti po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} 14. maja se je domobranska vojska pri [[Vetrinj]]u formalno predala Britancem. Zaradi strahu pred izročitvijo partizanom je še 15. maja 1945 potekala [[bitka pri Poljani]] (na Koroškem), zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem. Pri Poljani so se spopadli: na kolaborantki strani: Skupina armad E (uradno že razpuščena), [[Hrvaške oborožene sile NDH|Hrvaške oborožene sile]], [[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|Četniki]] in [[Slovensko domobranstvo|Slovenski domobranci]] ter na revolucionarni strani: [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]].{{Sfn|Ferenc|1985}} == Povojno dogajanje == [[Slika:Osvoboditev Ljubljane 1945.jpg|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).|alt=]] Osvoboditev in zmaga zavezniških sil sta na Slovenskem povzročili val splošnega navdušenja. Slovenske partizane so sprejemali s cvetjem, godbami in proslavami. Večina jih je pozdravljala kot junake, ki so združili narod proti okupatorjem in kolaborantom. === Komunistični prevzem oblasti === 5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena [[Narodna vlada Slovenije]], ki je v funkciji vlade nadomestila predsedstvo SNOS. Njen predsednik je postal [[Boris Kidrič]], njeni člani pa so izhajali iz vrst OF. 10. maja se je vlada preselila v Ljubljano. Po vojni je hitro potekal proces centralizacije: slovenski organi oblasti so postajali vedno bolj podrejeni zveznim. Po vojni je v Sloveniji skušala obnoviti dejavnost le liberalno usmerjena politična skupina [[Nagodetova skupina|Stara pravda]]. Po izstopu iz OF se ni povezovala z drugimi strankami in skupinami, ki so sodelovale z okupatorjem. Nove oblasti so proti članom skupine organizirale tako imenovani [[Nagodetov proces|Nagodetov sodni proces]], na katerem so jih obsodili na visoke zaporne kazni, samega Nagodeta pa na smrt. Tako je bil obračun s politično opozicijo v Sloveniji končan. Na volitvah 11. novembra 1945 je z veliko premočjo zmagala OF, na podlagi volilnih rezultatov pa je bila 29. novembra 1945 razglašena [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]]. === Povojni izvensodni poboji, obračun s kolaboracijo in sojenja === {{glavni|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}} {{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}} [[Slika: Barbara Pit massacre.jpg|sličica|Ostanki žrtev povojnih pobojev, ki so bili odkriti leta 2008 v zapuščenem premogovniku [[Barbara rov]] v [[Občina Laško|Občini Laško]].]]Po vojni je nova komunistična oblast izvršila poboje številnih oboroženih pripadnikov sil osi ter kolaboracionističnih enot (domobrancev, ustašev, četnikov) in tudi politično nezaželenih civilistov, večinoma brez rednega sodnega postopka. Med 27. in 31. majem je britanska vojska pod pretvezo, da jih pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti (OF) obračunali s svojimi nasprotniki in jih sprva slekli, pobrali vse vredne predmete, zvezali, ustrelili in vrgli v jamo.<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}</ref>{{Sfn|Kranjc|2013|p=15}} [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih so ogromna večina bili domobranci (11.616), ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd).{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=36}} Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 povojnih žrtev iz nemške manjšine, za katere se pravi, da so bili v glavnem člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}} Trupla so bila zagrebena v neoznačenih [[Slovenska množična grobišča|množičnih grobiščih]]. Mladoletne so komunisti načeloma izpuščali, manjši del zajetih pa so poslali na prisilno delo ali v zapore. Za obračun z nasprotniki so komunisti postavili [[Taborišče Teharje|taborišče v Teharjah]],<ref>{{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}}</ref> kjer je z imeni potrejenih 1865 ubitih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cdatum_smrti&v0=1945-5-0-0&f1=1%2Cdatum_smrti&v1=1945-6-0-0&f2=1%2Cdatum_smrti&v2=1945-7-0-0&f3=1%2Cdatum_smrti&v3=1945-8-0-0&f4=1%2Cdatum_smrti&v4=1945-9-0-0&f5=1%2Cdatum_smrti&v5=1945-10-0-0&f6=1%2Cdatum_smrti&v6=1945-11-0-0&f7=1%2Cdatum_smrti&v7=1945-12-0-0&f8=0%2Cdatum_smrti&v8=1946-1-0-0&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Teharje&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Teharje+%28%3F%29&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Teharje+%2F%3F%2F&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Pri+Teharju&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pri+Teharjah&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Pri+Teharjah&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Pri+Teharjih&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Teharje%2C+Celje&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Okolica+Teharij&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=okolica+Teharjev&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Teharje+%28ali+okolica%29&f20=1%2Ckraj_smrti&v20=Teharje+%28nazadnje+viden%29&f21=0%2Ckraj_smrti&v21=Teharje+%28tu+se+je+nazadnje+nahajal%29|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Teharje|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Rihtar|first2=Marta|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Logar|first4=Tamara|last5=Šorn|first5=Mojca}}</ref> V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni nekateri nacistični in kolaboracionistični funkcionarji in/ali vojni zločinci, mdr. [[Leon Rupnik]], [[Erwin Rösener]], [[Friedrich Rainer]], [[Ernest Peterlin]], ki so bili [[Ekstradicija|ekstradirani]] s Koroške. Vojni zločinec [[Odilo Globočnik]] je na Koroškem storil samomor s cianidom. V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni tudi [[Ludwig Kübler]], [[Hans von Hößlin]], [[Josef Vogt]] in [[Lovro Hacin]]. Nad nekaterimi obsojenci smrtne obsodbe še dolgo niso izvedli, saj so jih uporabljali kot obveščevalce. == Žrtve in posledice == Slovenijo je vojna hudo prizadela. Od ljudi, ki so imeli v tem obdobju na Slovenskem rezidenčno pravico, jih je med drugo svetovno vojno in neposredno po njej umrlo (po podatkih iz dne 1. januarja 2026) 101.251<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2026-01-01|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ali okoli 6,7 % celotnega prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|title=Vojna skozi otroške oči: Ko bi pa vedeli, kaj nas čaka, bi se še bolj bali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojna-skozi-otroske-oci-ko-bi-pa-vedeli-kaj-nas-caka-bi-se-se-bolj-bali/705576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-01|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Med vojno je bilo okoli 84.000 slovenskih žrtev, od katerih so partizani povzročili 6.700{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} ali 8 % vseh medvojnih žrtev, okupatorji in njihovi domači sodelavci so pa povzročili 90 % medvojnih žrtev, Od teh, nemški okupator, je povzročil 31.700, in ko k temu dodamo okoli 10.400 slovenskih žrtev med prisilno mobiliziranci v nemško vojsko,{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=16}} se število nemških žrtev povzpne na okoli 42.000. Italijanske oblasti v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem so zakrivile smrt okoli 6.200 Slovencev, in ko k temu dodamo čez 1.300 prisilno mobiliziranih slovenskih žrtev v italijanski vojski, se število poveča na čez 7.500. Slovenski sodelavci okupatorja so sami in v sodelovanju z okupatorjem povzročili čez 6.000 slovenskih žrtev, toda to ne vključuje dodatne usmrčene, umrle v taboriščih, ali streljani kot talci, potem ko so jih slovenski kolaboranti ovadili ali izročili okupatorju.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} Po podatkih iz 2012 se pripisuje okoli 24.000 smrti Slovencev, ki so jih povzročili slovenski partizani, [[Varnostno-obveščevalna služba]], [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] in ostale revolucionarne organizacije.<ref name="RTV2012-06-10">{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939|title=Prvi pravi popis - v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev|language=sl |date=10 June 2012|work=MMC RTV Slovenija|publisher=RTV Slovenija|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Od tega naj bi bilo v času vojne okoli 6.000 pripadnikov slovenskih protirevolucionarnih oboroženih enot in 3.962 žrtev, ki so bili zanesljivo civilisti. V povojnih pobojih je bilo ubitih nekaj čez 12.000 ujetih pripadnikov oboroženih enot, med njimi 11.700 domobrancev, 160 policistov Ljubljanske pokrajine, 150 slovenskih četnikov, 20 mobilizirancev v nemško vojsko. Pobitih civilistov je bilo čez 2.400.<ref>http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ ; http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939 ; Barbara Lah in Sandro Oblak: Čas usodnih odločitev, revija Ognjišče štev. 591, avgust 2015, str. 98; Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-6580-89-2</ref> === Žrtve po statusu === Vida Deželak Barić navaja sledeče slovenske žrtve po statusu:<ref name=":0" /> {| class="wikitable" |+ !Število žrtev !Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev <br /> !Status žrtev |- |33.386 |34,15 % |Partizani, aktivisti OF in drugi sodelavci partizanskega gibanja |- |23.412 |23,95 % |Civilisti |- |15.276 |15,62 % |Domobranci, vaški stražarji, slovenski četniki in ostali kolaboranti |- |12.380 |12,66% |Slovenci prisilno mobilizirani v okupatorske vojske (predvsem v nemško, mnogi padli na Ruski fronti. |- |11.952 |12,22 % |Neugotovljeno |- |1.339 |1,36 % |Ostalo |- |'''97.744''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} '''Struktura civilnih žrtev''' Tadeja Tominšek in Mojca Šorn sta raziskovali civilne žrtve bolj podrobno, po povzročitelju in načinu smrti, ter ugotovili sledeče:<ref name=":6">{{Navedi splet|url=http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|title=ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IN ZARADI NJE (april 1941– januar 1946)|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Tominšek Rihtar|first=Tadeja|archive-date=2016-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160528091612/http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" !Število civilnih žrtev !Odstotek vseh civilnih žrtev <br /> !Povzročitelj in način smrti |- |11.841 | |Okupatorji – Koncentracijska taborišča, izgnanstvo in prisilno delo |- |4.821 | |Okupatorji – Talci in v zaporih |- |7.614 | |Okupatorji in kolaboranti – Vojne hajke |- |1.000 | |Kolaboranti – Samostojne akcije |- |'''23.281''' |'''80.0 %''' |'''Skupne civilne žrtve okupatorja in kolaborantov''' |- |3.528 | |Partizani – med vojno |- |1.043 | |Partizani – po vojni |- |'''4,571''' |'''15.7 %''' |'''Skupne civilne žrtve partizanov''' |- |1.259 |4.3 % |Zaveznki – bombardiranja |- |'''29.111''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} === Žrtve po povzročitelju === Raziskavi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in [[Inštitut za novejšo zgodovino|Inštituta za novejšo zgodovino]] prikazujeta naslednjo sliko povzročiteljev slovenskih vojnih in povojnih žrtev:<ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej''</ref><ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Preverjanje seznamov žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej po matičnih knjigah''</ref><ref>[[Pogovor: Druga svetovna vojna na Slovenskem#Bilanca vojne, odpora in državljanskega spopada]]</ref> {| class="wikitable" |- ! Povzročitelj smrti ! Število žrtev ! Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev |- | [[Tretji Rajh|Nemške]] okupacijske enote ([[Wehrmacht]], [[Gestapo]], [[SS]]) | 31.054 | 31,77 % |- | Enote [[NOB]] (slovenski partizani, VOS, JA, [[OZNA]]) | 24.135 | 24,69 % |- | [[Italija]]nske okupacijske enote | 6.073 | 6,21 % |- | Protikomunistične enote (slovensko domobranstvo, vaške straže, [[gorenjsko domobranstvo]], [[slovenski narodni varnostni zbor|SNVZ]], slovenski četniki) | 5.763 | 5,90 % |- | [[Rdeča armada]] (večinoma slovenski mobiliziranci v [[Wehrmacht]], padli na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]) | 5.141 | 5,26 % |- | [[Zavezniki|Zavezniške]] vojaške enote | 1.892 | 1,94 % |- | [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaške]] okupacijske enote | 811 | 0,83 % |- | [[Madžarska|Madžarske]] okupacijske enote | 199 | 0,20 % |- | Ostalo | 2.150 | 2,20 % |- | Neugotovljeno | 20.526 | 21,00 % |- ! SKUPNO ! 97.744 ! 100 % |} Število civilnih žrtev je blizu 22.000, število žrtev neugotovljenega statusa pa dobrih 12.000 ljudi – v večini primerov gre najbrž za civiliste, kolikšen je njihov delež, je pa zelo težko reči. Zato je podatek »blizu 22.000« lahko samo spodnja meja vseh slovenskih civilnih izgub v drugi svetovni vojni in neposredno po njej. === Žrtve po letih in povzročitelju === Vida Deželak Barić navaja slovenske žrtve po letu vojne in povzročitelju sledeče:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2019-06-23|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|type=znanost}}</ref> {| class="wikitable" |+ !Leto !Število žrtev !Povzročitelji |- |1941 |2.600 |skoraj izključno okupator |- |1942 |11.000 |10.200 okupatorji in sodelavci; 800 partizani |- |1943 |16.600 |7.700 žrtev utrpeli partizani; 4500 civilisti; 1000 kolaboracionistične enote (večinoma četniki in vaški stražarji) |- |1944 |27.000 |partizani odgovorni za 2.700, ali 10 % žrtev, za ostalih 90 % žrtev so odgovorni okupator in domači sodelavci. Partizanske enote in aktivisti so imeli 12.400 žrtev, oborožena protirevolucija čez 1.000, med civilnim prebivalstvom pa je bilo okoli 5.500 žrtev |- |1945 |34.000 |okoli 20.000 pred koncem vojne, ter 14.000 po vojni. Med temi žrtvami je bilo 8.200 partizanov in sodelavcev, več kot 6.200 civilistov in 13.000 kolaboracionistov |} === Družbene posledice === Številna naselja so bila poškodovana, mnoga popolnoma uničena, nekatera so požgali okupatorji, nekatera so bombardirali zavezniki (Jesenice, Maribor), zato je bila obnova po vojni prva naloga novih oblasti. Na osvobojenem ozemlju se je obnova začela že med vojno, potekala pa je v vsesplošnem pomanjkanju mehanizacije, zato so delali s krampom in lopato. Ker je delo pri obnovi postalo državljanska dolžnost, ni bilo plačano, zanj pa so mobilizirali ljudi vseh slojev, poklicev in starosti. Vojna je vse ljudi prisilila, da so se opredelili za eno ali drugo stran. Umetniki, ki so med vojno kršili kulturni molk, so bili pri delu ovirani ali zamolčani, nekatere so postavili celo pred sodišče narodne časti. Povsem pa je bilo prezrto delo tistih, ki so se opredelili proti komunizmu, so med vojno padli ([[France Balantič]]), bili po vojni ubiti ali pa so zbežali v tujino. Za Slovence je vojna vendarle pomenila priložnost ponovne ozemeljske združitve. Ves čas vojne je bila združitev eden od pomembnih ciljev NOG (''Narodnoosvobodilnega gibanja''), vendar so to ovirali: povojno centralistično vladanje KPJ, spor s Sovjetsko zvezo in nasprotovanje zahodnih sil. Prav tako je razvoj NOG omogočil vključitev zahodnega oz. rapalskega dela zgodovinske dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] in tudi večjega dela [[Avstrijsko primorje|Primorja]] v matično državo (Slovenija je pridobila del istrske obale, Italiji pa so bile dodeljene nekatere pretežno ali skoraj izključno s [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovenci naseljene občine]]: Števerjan, Sovodnje, Doberdob, Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina idr.). == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{refbegin|2|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Barker|first=Thomas Mack|title=Socialni revolucionarji in tajni agenti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22888704}} * {{cite book|last=Biber|first=Dušan|title=Nacizem in Nemci v Jugoslaviji : 1933–1941|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1966|cobiss=1965313|url=https://sistory.si/publication/9165}} * {{cite thesis|last1=Centrih|first1=Lev|last2=Močnik|first2=Rastko|last3=Klepec|first3=Peter|title=Znanost, filozofija in ideologija na Slovenskem 1941–1945|type=doktorska disertacija|year=2010|publisher=[L. Centrih]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=43680098|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book|last1=Čepič|first1=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219403520|url=https://www.sistory.si/publication/1459}} * {{Cite book|last=Čepič|first=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|last3=Troha|first3=Nevenka|title=Slovenija v vojni : 1941–1945|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2017|cobiss=291388928}} * {{cite book|last1=Čuk|first1=Ivan|last2=Vest|first2=Aleks Leo|title=Prevarani sokoli|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=296905216|language=sl}} * {{cite book|first=Vida|last=Deželak Barič|title=Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941–1943|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=236870656|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ2W4NXQ|access-date=2025-11-16}} * {{cite book|first=Jože|last=Dežman|title=Fašizem in Slovenci : izbrane podobe|publisher=Mohorjeva založba|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=249203456}} * {{cite book|last1=Dežman|first1=Jože|last2=Žalec|first2=Bojan|last3=Erzar|first3=Tomaž|title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic|publisher=[J. Dežman]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=6749274}} * {{cite book|last=Dobnik|first=Jože|title=Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije|publisher=Društvo Domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=224367104|language=sl}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{cite book|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Pregled osvobodilnega boja v Slovenskem Primorju s posebnim ozirom na Beneško Slovenijo|location=Ljubljana|year=1957|cobiss=200157187}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945|publisher=Obzorja|location=Maribor|year=1968|cobiss=5423104|url=https://znaci.org/00003/789.pdf}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani|publisher=Komunist|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=548638}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 1, Država v državi|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1987|cobiss=19885824|language=sl}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 2, Narod si bo pisal sodbo sam|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=19891968|language=sl}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 3, Mi volimo|publisher=Mladika|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22845696|language=sl}} * Ferenc, Tone (2002). ''Dies Irae: Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943''. Ljubljana: Modrijan. {{COBISS|ID=120608000}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem|year=2006|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=230766592|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4ZU7QRH}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, Raznarodovanje|year=2010|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=254026496|url=https://sistory.si/publication/41810}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 3, Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav|year=2009|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=244142336|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DX7N5UU}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Odporništvo|publisher=Filozofska fakulteta|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259577088|url=https://sistory.si/publication/41811|language=sl}} * {{cite thesis|last=Godeša|first=Bojan|title=Delavska enotnost v narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem|location=Ljubljana|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=1989|cobiss=18773858|degree=|isbn=|pages=|last2=Ferenc|first2=Tone}} * {{cite book|last=Godeša|first=Bojan|title=Slovenski intelektualci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom|publisher=[B. Godeša]|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35435264|last2=Ževart|first2=Milan}} * {{cite book|last1=Godeša|first1=Bojan|last2=Lazarević|first2=Žarko|title=Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UYXBG2AC|cobiss=229902080|last3=Turk|first3=Andrej}} * {{Cite book|last=Godeša|first=Bojan|title=Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=257164544}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}} * {{Cite book|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}} * {{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice – Turjak – Kočevje|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}} * {{cite book|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Ferenc|first2=Tone|last3=Ževart|first3=Milan|title=Prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih|publisher=[D. Guštin]|location=Ljubljana|year=1998|cobiss=601460}} * {{cite book|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Torkar|first2=Blaž|last3=Prebilič|first3=Vladimir|title=Prva partizanska pomlad : razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=88076035|url=https://sistory.si/publication/66531}} * {{cite book|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259133184|language=sl}} * {{Cite book|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=282058240}} * Hellwig, Valentin (2005). ''Der Sonderfall. Kärntner Zeitgeschichte 1918–2004.'' Mohorjeva družba, Celovec, {{ISBN|3-7086-0108-4}} (za razdelek o nacistični dobi). * {{Cite book|last=Jakopič|first=Albert|last2=Slava|first2=Mihevc|last3=Terčak|first3=Stane|title=Vodnik po partizanskih poteh|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1978|last4=Tribušon|first4=Zorka|url=https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf}} * {{cite book|last=Jan|first=Ivan|title=Vrh v Dražgošah|publisher=Jan. I.|location=Kranj|year=2001|cobiss=115468288|url=https://znaci.org/00003/1085.pdf}} * {{cite book|last=Jelinčič|first=Zmago|title=Slovenska partizanska potrdila|publisher=Jelinčič Z.|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=28265984|language=sl}} * {{Cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 1|year=1994|cobiss=43339776|publisher=N. Jeločnik}} * {{Cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 2|publisher=N. Jeločnik|year=1991|cobiss=29481985|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TFV2HH1}} * {{Cite book|last=Jerič|first=Dimitrij|title=Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom|publisher=Jerič, D.|location=Logatec|year=2009|cobiss=246003712}} * {{Cite book|last=Jezernik|first=Božidar|title=Antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933–1945|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33214208}} * {{Cite book|last=Jezernik|first=Božidar|title=Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2. svetovno vojno|publisher=Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=68540416}} * {{cite thesis|last1=Kladnik|first1=Tomaž|last2=Friš|first2=Darko|title=Slovensko vojaško šolstvo in vojaške operacije (1941–1945)|type=doktorska disertacija|year=2005|publisher=[T. Kladnik]|location=Maribor|language=sl|cobiss=14296328|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Kladnik|first=Tomaž|title=Slovenska partizanska in domobranska vojska|year=2006|publisher=Defensor|location=Ljubljana|cobiss=229933056}} * {{Cite book|last=Klanjšček|first=Zdravko|title=Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1978|cobiss=4309761}} * {{cite thesis|last1=Kocjančič|first1=Klemen|last2=Ferenc|first2=Mitja|last3=Guštin|first3=Damijan|title=Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno|type=doktorska disertacija|year=2017|publisher=[K. Kocjančič]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=296914432|degree=|isbn=|pages=}} * {{Cite book|last=Konovšek|first=Tjaša|title=Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem|publisher=T. Konovšek|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=67873122}} * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{cite book|last1=Lampret|first1=Urška|last2=Strahovnik|first2=Vojko|title=Idejno nasprotje in spopad med krščanstvom in komunizmom v času revolucije na Slovenskem|publisher=[U. Lampret]|location=Ljubljana|year=2020|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116729|cobiss=18433795}} * {{cite book|last1=Linasi|first1=Marjan|last2=Repe|first2=Božo|title=Protinacistični odpor na južnem Koroškem 1942–1945|publisher=[M. Linasi]|location=Slovenj Gradec|year=2007|cobiss=239694080|language=sl}} * {{cite book|last=Luthar|first=Oto|title=Po robovih spomina: antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|url=http://ikss.zrc-sazu.si/sites/default/files/porobovihspomina.pdf|cobiss=263396096}} * {{cite book|last=Luthar|first=Oto|last2=Verginella|first2=Marta|last3=Strle|first3=Urška|title=Užaljeno maščevanje : spomin na italijanska fašistična taborišča|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=130293507}} * {{Cite book|last=Mally|first=Eva|title=Slovenski odpor : Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941–1945|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2011|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DZ11QVPD|cobiss=258493184}} * {{cite book|editor=Maučec, Marjan|title=Leto 1945 - 70 let potem|year=2017|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=292905216}} * {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|authorlink=Boris Mlakar|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}} * {{Cite book|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}} * {{Cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1960–1973|cobiss=1586433|url=https://sistory.si/search?s=Pregled+zgodovine+narodnoosvobodilne+borbe+v+Sloveniji}} * {{cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Slovensko partizansko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1969|url=https://sistory.si/publication/37839|cobiss=6081793|language=sl}} * {{cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Zgodovina slovenskega osvobodilnega boja|publisher=Prešernova družba|location=Ljubljana|year=1970|url=https://sistory.si/publication/37845|cobiss=21980928|language=sl}} * {{Cite book|title=Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem. Knj. 2 (19), Boji na Slovenskem 1945 : (1. marec 1945 - 15. maj 1945)|publisher=FDV|location=Ljubljana|date=1997|cobiss=66525440|editor-last=Novak|editor-first=Jože}} * {{Navedi knjigo|title=AVNOJ i Revolucija|last=Nešović|first=Slobodan|year=1983|location=Beograd|last2=Petranović|first2=Branko|publisher=Narodna knjiga|cobiss=545396}} * {{cite book|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}} * {{Cite book|last=Pelikan|first=Egon|title=Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=117059840}} * {{Cite book|last=Pleterski|first=Janko|title=Narodi, Jugoslavija, revolucija|publisher=DZS|location=Ljubljana|date=1986|url=https://sistory.si/publication/35241|cobiss=16501761}} * {{Cite book|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{cite book|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}} * {{Cite book|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslavija : 1918–1992|publisher=Beletrina|location=Ljubljana|year=2025|cobiss=230412547}} * {{Cite book|title=Leto 1941 na Slovenskem : vojna in okupacija|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2021|language=sl|cobiss=87202051|editor-last=Podbersič|editor-first=Renato}} * {{Cite book|last=Premk|first=Martin|title=Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259521280}} * {{cite book|last=Rant|first=Jože|title=Slovenski eksodus leta 1945|year=2008|publisher=M. Loboda|location=Buenos Aires|language=sl|cobiss=241637120|url=https://theslovenianexodus.com/wp-content/uploads/2021/12/Slovenski-Exodus-leta-1945_SI-compressed.pdf}} * {{Cite book|last=Repe|first=Božo|title=S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=280492288}} * {{Cite book|last=Repe|first=Božo|title=Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|publisher=UL FF|year=2020|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDGSX7YS|cobiss=304503808}} * {{Cite book|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}} * {{Cite book|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}} * Siter, Daniel (2023). ''[https://sistory.si/publication/59667 Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945]''. Ljubljana: Alma Mater Europaea. {{COBISS|ID=143986691}} * {{cite book|last1=Skitek|first1=Vinko|last2=Friš|first2=Darko|last3=Griesser Pečar|first3=Tamara|title=Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945|publisher=[V. Skitek]|location=Maribor|year=2016|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57543|cobiss=22009864}} * {{cite book|last=Strle|first=Franci|title=Veliki finale na Koroškem|year=1977|publisher=Strle, F.|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=944179}} * {{cite book|last1=Suhadolnik|first1=Violeta|last2=Prunk|first2=Janko|title=Poravnava vojnih krivic civilnim žrtvam vojnega nasilja 2. svetovne vojne v Sloveniji|publisher=[V. Suhadolnik]|location=Ljubljana|year=2006|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/delamag/mag_Suhadolnik-Violeta.PDF|cobiss=225269760}} * {{cite book|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}} * {{cite book|last=Štesl|first=Jurij|title=Pohorska afera: Krvavi izpadi štajerskih partizanov med jesenjo 1943 in pomladjo 1944|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=247798784|language=sl}} * {{cite book|title=Meč in ščit revolucije|author1=Štesl, Jurij|author2=Vodušek Starič, Jera|publisher=[J. Štesl]|location=Maribor|year=2014|cobiss=21625864|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=72621&lang=slv}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite book|last=Tomasevich|first=Jozo|title=The Chetniks|publisher=Stanford University Press|location=Stanford, California|year=1975|url=https://books.google.si/books/about/The_Chetniks.html?id=yoCaAAAAIAAJ&redir_esc=y|cobiss=45646336}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} * {{Cite book|last=Torkar|first=Blaž|title=Prikriti odpor: ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262695424}} * {{cite book|last=Deželak Barič|first=Vida|title=Nasilje vojnih in povojnih dni|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2014|url=https://sistory.si/publication/42309|cobiss=272249600|editor-last=Troha|editor-first=Nevenka|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Mlakar|first3=Boris}} * {{cite book|last=Vidovič Miklavčič|first=Anka|title=Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1980|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRYUBKSG|cobiss=7717121}} * {{Cite book|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} * {{Cite book|last=Wadl|first=Wilhelm|last2=Ogris|first2=Alfred|title=Die Partisanen in Kärnten: Kämpfer gegen den Faschismus, Kämpfer für ---? : eine Ausstellung des Kärntner Landesarchivs|publisher=Kärntner Landesarchiv|location=Celovec|year=2003|cobiss=1001940}} * {{Cite book|last=Zidar|first=Alojz|title=Slovenski narod pomni in obtožuje|publisher=Lipa|location=Koper|year=1999|cobiss=79676160}} * {{cite book|last1=Žnidarič|first1=Marjan|last2=Dežman|first2=Jože|last3=Puklavec|first3=Ludvik|title=Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945|location=Celje|year=2001|cobiss=45589505}} * {{cite book|last=Žnidarič|first=Marjan|title=Četrta operativna cona : pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju|publisher=ZZB NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272372480|last2=Stanovnik|first2=Janez}} * {{Cite book|last=Žganjar|first=Matija|title=Slovenski partizani in zavezniki|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=118440960}} {{commonscat|Slovenia in World War II}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2025-10-18|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}} * Hladnik, Miran. ''[[v:Partizanski_spomeniki_na_zemljevidu|Partizanski spomeniki na zemljevidu]]''. Wikiverza. Pridobljeno 28. novembra 2025. * [https://sl.wikiversity.org/wiki/Videoposnetki_pri_projektu_Okupacijske_meje Video posnetki pri projektu okupacijske meje.] Projekt so izvajali sodelavci [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani]] [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštituta za novejšo zgodovino]], [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoške fakultete]] in [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta Antona Melika]]. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]] b371ado7ktjty2uatfuf0lfirecdc4z Latenska kultura 0 178844 6659836 6630679 2026-04-14T21:12:08Z FJJ 4310 tn 6659836 wikitext text/x-wiki {{ Infobox archaeological culture |name = Latenska kultura |map = |mapalt = |altnames = |horizon = |region = zahodna in srednja Evropa |period = [[železna doba]] v Evropi |dates = okoli 500 — okoli 1. pr. n. št. |typesite = [[La Tene]], Neuchâtel |majorsites = |extra = |precededby = [[Halštatska kultura]] "D" |followedby = [[Rimsko cesarstvo]] }} [[File:Dôme aux dragons - Bronze gaulois de Roissy, dans le Lieu dit de La Fosse Cotheret (Val d'Oise).jpg|thumb|Bronast gumb iz Francije v "rastlinskem" slogu]] [[File:Hallstatt LaTene.png|thumb|300px|Pogled na halštatsko in latensko kulturo.]] '''Latenska kultura''' je bila kultura evropske [[železna doba|železne dobe]], imenovana po arheološkem najdišču [[La Tene|La Tène]] na severni strani [[jezero Neuchâtel|jezera Neuchâtel]] v [[Švica|Švici]], kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.<ref>Or just "La Tene" in English. More rarely also spelt "Latène" (especially in French adjectival forms) or "La-Tène". In German ''Latènezeit'' or ''La-Tène-Zeit'' equate to "La Tène culture"</ref> La Tène je tipična lokacija, ki so jo [[arheolog]]i uporabljali za pozno obdobje kulture in umetnosti starodavnih [[Kelti|Keltov]], izraz, ki je trdno zasidran v ljudskem razumevanju, a predstavlja tudi številne težave za zgodovinarje in arheologe. Kultura je postala zelo razširjena in se pojavlja v veliko različnih lokalnih različicah. Pogosto se razlikuje od prejšnjih in sosednjih kultur, predvsem v slogu [[keltska umetnost|keltske umetnosti]] La Tène, za katerega je značilna ukrivljenost vrtinčastih dekoracij, zlasti kovinskih predmetov.<ref>Garrow, Ch 1 and 2</ref> Latenska kultura je nastala in razvijala v pozni železni dobi (od okrog 500 pr. n. št. do rimskega osvajanja v 1. stoletju pr. n. št.) v Belgiji, vzhodni Franciji, Švici, Avstriji, Južni Nemčiji, na Češkem, Poljskem, Slovaškem, v Sloveniji, na Hrvaškem in delih Madžarske, Ukrajine in Romunije. Kelti iz zahodne Iberije so delili številne vidike kulture, vendar v splošnem ne umetniškega sloga. Na severu se je razširila sodobna predrimska železna doba Severne Evrope, vključno z Jastorfsko kulturo severne Nemčije. == Zgodovina == Prejšnja [[Halštatska kultura]] D, okoli 650-475 pr. n. št., je bila prav tako razširjena po vsej Evropi, prehod na to območje pa je bil postopen in je večinoma opazen na podlagi artefaktov latenske elite, ki se prvič pojavijo na zahodnem koncu stare halštatske regije. Ustanovitev grške kolonije v Massalii (današnji [[Marseille]] na sredozemski obali [[Francija|Francije]]), ki je kasneje postala zelo uspešna, je spodbudila razcvet trgovine s halštatskimi območji po rekah [[Rona]] in [[Saona]] ter zgodnjih latenskih grobov, kot je [[grobnica v Vixu]] v [[Burgundija (regija)|Burgundiji]], ki vsebuje uvoženo luksuzno blago skupaj z lokalno proizvedenimi predmeti. Večino območij so verjetno nadzorovali plemenski vodje, ki so živeli v utrdbah na hribu, medtem ko je večina prebivalstva živela v majhnih vasicah ali na kmetijah na podeželju. Do leta 500 so se [[Etruščani]] razširili do mejnih območij Keltov v severni [[Italija|Italiji]], trgovanje po [[Alpe|Alpah]] pa je začelo preoblikovati trgovino z Grki in zmanjševalo pot po Roni. Cvetoča območja so vključevala srednji [[Ren]], z velikimi rudniki železove rude, regijami [[Marne]] in [[Šampanja (zgodovinska pokrajina)|Šampanja]] ter tudi s [[Češka|Češko]], čeprav je bila trgovina s sredozemskim območjem manj pomembna. Trgovinske povezave in bogastvo so nedvomno sodelovali pri nastanku latenskega sloga, čeprav je velik del še vedno predmet razprav. Posebni motivi iz Sredozemlja so očitni, vendar novi slog ni odvisen od njega. Približno 400 dokazov za sredozemsko trgovino je malo. Morda je tako zato, ker je razširjeno keltsko prebivalstvo med selitvami na jug in zahod prihajalo v nasilne konflikte z domačim prebivalstvom, vključno z Etruščani in [[Rimljani]]. Zdelo se je, da je življenje v večini latenskih domov postalo veliko bolj nestabilno in nagnjeno k vojnam. Okoli leta 387 so Kelti pod Brenom premagali Rimljane in nato opustošili Rim, in se uveljavili kot najpomembnejša grožnja Rimske države, status, ki so ga ohranili skozi vrsto rimsko-galskih vojn, dokler [[Julij Cezar]] ni osvojil [[Galija|Galije]] v letih 58 – 50 pr. n. št. Rimljani so preprečili, da bi Kelti segli južneje od Rima, na drugi strani pa so se na Balkan preselile skupine, ki so dosegle Grčijo, kjer so napadli [[Delfi|Delfe]] leta 279, in Azijo, kjer je bila ustanovljena [[Galatija (rimska provinca)|Galatija]] kot keltsko območje[[Anatolija| Anatolije]]. Do takrat se je latenski slog razširil na Britanske otoke, čeprav očitno brez pomembnih selitev prebivalstva. Po približno 275 letih se je začelo neustavljivo rimsko širjenje na območje, ki ga je zasedla Latenska kultura. Nikoli ni bila popolna, vendar je trajala do 1. stoletja n. št. v Britaniji, tako da so ostala le približna področja sodobnih keltskih narodov (razen [[Bretanja (zgodovinska pokrajina)|Bretanje]]). Rimljani niso nikoli poskušali zasesti Irske in na koncu odločili, da širitev na severno Škotsko ni vredna težav, ter se leta 162 umaknili z linije [[Antoninov zid|Antoninovega zidu]] na [[Hadrijanov zid]].<ref>McIntosh, 89-96</ref> == Domovina La Tène == {{glavni| Kelti}} Čeprav ni znano, kje natančno je nastala Latenska kultura, obstaja široko soglasje, da je središče kulture ležalo na severozahodnih robovih [[Halštatska kultura|Halštatske kulture]], severno od Alp, v regiji med zahodno dolino reke [[Marna|Marne]] in [[Mozela|Mozele]] ter del bližnjega [[Porenje|Porenja]]. Na vzhodu je zahodni konec starega jedra Hallstatt v sodobni Bavarski, Avstriji in Švici v začetku zgodnje La Tene oblikoval nekoliko ločeno »vzhodno slogovno pokrajino«, ki se je pridružila zahodnemu območju v Alzaciji. Leta 1994 je bila na Glaubergu v Hessnu, severovzhodno od [[Frankfurt ob Majni|Frankfurta ob Majni]], izkopana prototipna skupina elitnih grobišč iz zgodnjega 5. stoletja pr. n. št., v regiji, ki je nekoč veljala za periferno latensko območje. <ref>[http://www.frankfurtlounge.de/Mystery_of_the_Celts.htm Mystery of the Celts] [https://web.archive.org/web/20100115032221/http://www.frankfurtlounge.de/Mystery_of_the_Celts.htm]</ref> Mesto je bilo torej blizu južnega roba prvotnega "osrednjega" območja (kot velja tudi najdišče Hallstatt za njegovo jedro). Od svoje domovine se je latenska kultura v 4. stoletju razširila na velik del sodobne Francije, Nemčije in Srednje Evrope, pa tudi do Hispanije, severne in osrednje Italije, Balkana in celo do Male Azije, v več migracijskih tokovih. Artefakti v latenskem slogu se začnejo istočasno pojavljati v Britaniji, na Irskem pa pozneje. Slog umetnosti ''Otoški La Tène'' je nekoliko drugačen in artefakte na začetku najdemo le v nekaterih delih otokov, ne pa tudi drugih. Selitvene poti se v najboljšem primeru zdijo le delno odgovorne za razširjanje tamkajšnje latenske kulture in morda drugih delov Evrope.<ref>Garrow, chapter 2; Laing, chapter 4; Megaw, chapter 6</ref> == Razdelitev na obdobja == [[File:London - British Museum - 2453.jpg|thumb|Detail ''Battersea Shield'', otoški poznolatenski slog]] Obsežne trgovinske vezi so opazne v tujih predmetih, odloženih v grobovih elite. Slogovni vplivi na materialno latensko kulturo so izpričani v etruščanskih, italijanski, grških, [[Dačani|dačanskih]] in [[Skiti|skitskih]] virih. Grška keramika in analiza, ki jo uporabljajo znanstvene tehnike, kot so [[dendrokronologija]] in [[termoluminiscenca]], zagotavljajo časovno obdobje za absolutno kronologijo na nekaterih latenskih nahajališčih. Tako kot pri mnogih arheoloških obdobjih je bila latenska zgodovina najprej razdeljena na zgodnjo (6. stoletje pr. n. št.), srednjo (približno 450-100 pr. n. št.) in pozno (1. stoletje pr. n. št.) fazo, pri čemer je rimska okupacija močno motila kulturo, čeprav mnogi elementi ostanejo v galsko-romanskih in romansko-britskih kulturah. Široka kulturna enotnost ni bila vzporedna s prevladujočimi socialno-političnimi združevalnimi strukturami, razpravljalo pa se je tudi o obsegu, v katerem je materialna kultura jezikovno povezana. Zgodovina umetnosti Latenske kulture ima različne sheme razdelitve na obdobja.<ref>Laing, Chapter 3, especially 41-42</ref> == Etnologija == Znanje o tem kulturnem območju izhaja iz treh virov: arheoloških dokazov, grških in latinskih literarnih dokazov in bolj sporno, iz etnografskih dokazov, ki kažejo na umetniške in kulturne prežitke v tradicionalno keltskih regijah zahodne Evrope. Nekatere družbe, ki se arheološko povezujejo z materialno latensko kulturo, so grški in rimski avtorji od 5. stoletja naprej opredeljevali kot ''Keltoi'' ([[Kelti]]) in ''Galli'' ([[Galci]]). [[Herodot]] (iv.49) je pravilno postavil ''Keltoi'' na izvir Ister / [[Donava|Donave]] v središču materialne latenske kulture: »Ister teče po Evropi, ki izvira v deželi Keltov«, ki pa očitno napačno razume svoj vir <ref>Lionel Pearson, "Herodotus on the Source of the Danube", ''Classical Philology'' '''29'''.4 (October 1934:328–337).</ref>, je »najbolj oddaljena zahodno od vseh ljudi Evrope«.<ref>Na drugem mestu (ii.33.) Herodot omenja Ister, ki »ki se dviguje v državi Keltov, začenši od Pirena, Evropo razpolovi«, zaradi česar bi se križala z Rono; ''Pirena'' ni omenjena poleg tega konteksta.</ref> Ali uporaba klasičnih virov pomeni, da je celotno latensko kulturo mogoče pripisati enotnemu keltskemu prebivalstvu, je težko oceniti. Arheologi so večkrat sklepali, da med jezikom, materialno kulturo in politično pripadnostjo ni nujno vzporednic. Freyjeve opombe (Frey 2004), da v 5. stoletju »pogrebni običaji v keltskem svetu niso bili enotni, temveč so imele lokalne skupine svoja lastna prepričanja, kar je posledično tudi povzročilo izrazite umetniške izraze«. Razširitev keltskih jezikov pred in med obdobjem je prav tako negotova. V 19. stoletju je bilo mišljeno, da so to dosegli le na Irskem in v Veliki Britaniji v 1. tisočletju pr. n. št., vendar je zdaj verjetno, da so pred prihodom kulturnih slogov, povezanih z Kelti, morda že prej.<ref>{{cite journal|doi=10.1073/pnas.1331158100|last=Forster|first=Peter |author2=Toth, Alfred |title=Toward a phylogenetic chronology of ancient Gaulish, Celtic, and Indo-European|journal=Proceedings of the National Academy of Sciences|volume=100|pages=9079–9084|year=2003|pmid=12837934|bibcode = 2003PNAS..100.9079F|pmc=166441}}</ref> == Materialna kultura == [[File:Casque d'Agris, musée d'Angoulême, Lamiot 2015 07.JPG|thumb|Detajl iz ''Čelade iz Agrisa'']] {{glavni| Keltska umetnost}} Latenski kovinski izdelki iz [[bron]]a, [[železo|železa]] in [[zlato|zlata]], so bili razviti tehnološko iz halštatske kulture, ki so slogovno značilno vgravirana in intarzirana z zapletenimi spiralami in [[preplet (umetnost)|preplet]]i, na finih bronastih posodah, čeladah in ščitih, konjskih okraskih in elitnem nakitu, še posebej vratni obroči imenovani ''torcs'' (ovratnice) in [[fibula|fibule]]. Zanje je značilna elegantna, stilizirana ukrivljena živalska in rastlinska oblika, sorodna s tradicijo halštatskih geometrijskih vzorcev. Zgodnji slog latenske umetnosti in kulture je predvsem izrazito stalen geometrijski okras, medtem ko je prehod na razvit slog pomenil prehod na oblike gibanja, ki temeljijo na [[triskelion]]u. Nekatere podmnožice razvitega sloga vsebujejo posebne oblikovne trende, kot so ponavljajoče se kačaste vijuge na Waldalgesheim slogu.<ref>Harding, D. W. ''The Archaeology of Celtic Art''. New York: Routledge, 2007; other schemes of classification are available, indeed more popular; see Vincent Megaw in Garrow</ref> Ljudje latenske dobe so prvotno živeli v odprtih naseljih, v katerih so vladali voditelji utrdb. Razvoj mest – ''[[oppidum]]'' - se pojavlja v sredini latenske kulture. Stanovanja so bila zgrajena iz tesanega lesa in ne zidana. Latenska ljudstva so izkopala tudi ritualne jaške, v katera so darovala votivne predmete in celo človeške žrtve. Zdi se, da so odrezane glave imele veliko moč in so bile pogosto zastopane v rezbarijah. Grobišča so vsebovala orožje, vozove in tako grobovi elite kot gospodinjstev vzpostavljajo močno kontinuiteto s posmrtnim življenjem. <ref>Megaw, chapters 2-5; Laing, chapter 3</ref> == Nahajališče La Tène == [[File:Latenium Celtic bridge mg 2221.jpg|thumb|left|Rekonstrukcija mostu v nahajališču La Tène]] [[La Tene|La Tène]] je vas na severni obali jezera Neuchâtel v [[Švica|Švici]], kjer v jezero priteka majhna reka Thielle, ki povezuje še drugo jezero. To je ime za arheološko najdišče in istoimenski eponim za pozno železnodobno Latensko kulturo. Leta 1857 se je zaradi dolgotrajne suše znižala gladina vode v jezeru za približno 2 m. Na severnem koncu, med reko in točko južno od vasi Marin-Epagnier, je Hansli Kopp, ki je iskal starine za polkovnika Frédérica Schwaba, odkril več vrst lesenih pilotov, ki so še vedno segali približno 50 cm v vodo. Med njimi je Kopp zbral približno štirideset železnih mečev. Švicarski [[arheolog]] Ferdinand Keller je svoje ugotovitve objavil leta 1868 v svojem prvem poročilu o švicarskih [[koliščarji]]h (''Pfahlbaubericht''). Leta 1863 je ostanke interpretiral kot keltsko vas, zgrajeno na kolih. Eduard Desor, [[geolog]] iz Neuchâtela, je kmalu zatem začel izkopavanja na obali jezera. Najdišče je interpretiral kot orožarsko, postavljeno na ploščadih na kolih nad jezerom in kasneje uničeno od sovražnikov. Druga interpretacija, ki je privedla do prisotnosti železnih mečev, ki niso bila izostrena, je bilo mesto ritualnega odlaganja. S prvim sistematičnim znižanjem švicarskih jezer med letoma 1868 do 1883 se je mesto popolnoma osušilo. Leta 1880 je Emile Vouga, učiteljica Marin-Epagnierja, odkrila lesene ostanke dveh mostov (imenovana Pont Desor in Pont Vouga), prvotno dolga več kot 100 m, ki sta prečkala reko Thielle (danes naravni rezervat) In ostanke petih hiš na obali. Ko je Vougeva končala, je začel izkopavati tudi F. Borel, kustos Marin muzeja. Leta 1885 je kanton prosil Société d'Histoire v Neuchâtelu, da nadaljuje izkopavanja, katerih rezultate je istega leta izdala Vouga. Vse skupaj je bilo v La Tènu izkopanih več kot 2500 predmetov, večinoma iz kovine. Prevladuje orožje, tam je bilo 166 mečev (večina brez sledi obrabe), 270 kopij in 22 ščitnikov, skupaj s 385 [[broška]]mi, orodje in deli vozov. Našli so tudi številne človeške in živalske kosti. Najdišče je bilo uporabljeno v 3. stoletju pr. n. št., z vrhuncem dejavnosti okoli 200 let pred tem in opustitvijo približno 60 let pred n. št.. <ref>Megaw, 132-133</ref> Razlaga mesta se razlikuje. Nekateri učenjaki verjamejo, da je most uničila visoka voda, drugi pa da je po uspešni bitki postal žrtev (skoraj ni ženskih okraskov). Razstava ob 150. obletnici odkritja mesta La Tène je bila odprta leta 2007 v Musée Schwab v Bienne v Švici, ki se je preselila v Zürich leta 2008 in Mont Beuvray v Burgundiji leta 2009. == Arheološka najdišča == [[Slika:Bund-ro-altburg.jpg|thumb|right|250px|Rekonstrukcija iz pozne latenske dobe (1. st. pr. n. št.) naselja v Altburgu blizu Bundenbach]] [[Slika:Celtic settlement-Open-Air Archaeological Museum Liptovska Mara - Havranok, Slovakia 1.jpg|thumb|right|250px|Rekonstrukcija (2./1. st. pr. n. št.) naselja v Havranok, Slovaška]] [[File:Stone sculpture of celtic hero.jpg|thumb|Kamnita glava iz Mšecké Žehrovice]] Nekatera arheološka najdišča so: * La Tène, Marin-Epagnier * Bern, Engehalbinsel: oppidum * Jolimont * Manching: oppidum * Mormont * Münsingen, pokopališče * Petinesca * Basel oppidum * Bibracte, oppidum Aedui pri Mont Beuvray v Burgundiji * Skladišče Erstfeld * Hochdorfov poveljniški grob * Turicum-Lindenhof * Bopfingen: ''Viereckschanze'', značilna pravokotna ograda Fellbach-Schmiden, v bližini Stuttgarta: ''Viereckschanze''; ritualni predmeti izkopani iz izvira * Kleinaspergle: grobovi elite La Tene I * pokopališče Waldalgesheimovega kočija: žrtvovana elitna kočija, 4. stoletje * Glauberg, oppidum in grobovi elitne * Dürrnberg pri Halleinu: pokopališče in zemeljska dela pozne halštatske-zgodnje latenske dobe * Donnersberg: oppidum * Vill v bližini Innsbrucka: ostanki stanovanj * Sandberg Celtic mesto pri Platt in Roseldorf v Spodnji Avstriji * Vix / Mont Lassois: oppidum in grobovi * Titelberg: oppidum v Luksemburgu * Reinheim: Grobnica princese / svečenice s pokopanimi darili == Artefakti == [[File:Britishmuseumsnettishamgreattorc.jpg|thumb|Velika ogrlica iz Snettishama, Anglija, 1. st. pr. n. št..]] Nekaj izstopajočih artefaktov latenske kulture: * Grob iz Vixa zelo bogate ženske v Burgundiji pokopana z 1100-litrskim bronastim [[krater (posoda)|krater]]jem (290 galon), največji, ki je bil kdaj najden. * Kamnita glava iz Mšecké Žehrovice, Češka * Kip bojevnika, ki je bil višji od človeške figure, in je stal nad grobovi Glauberg * Pokopan bojni voz z avtohtonimi najdbami v kraju La Gorge Meillet (St-Germain-en-Laye: Musée des Antiquités Nationales) * Basse Yutz Flagons 5. stoletja * Čelada iz Agrisa, z zlato oblogo, c. 350 * Pokop Waldalgesheimovega voza, Bad Kreuznach, Nemčija, konec 4. stoletja pr. n. št. Rheinisches Landesmuseum Bonn; "Waldalgesham faza / slog" v umetnosti je ime za najden nakit. * Zlati in bronasti model hrasta (3. stoletje pr. n. št.), ki je bil najden na Oppidumu v Manchingu. * Kipi iz Roquepertuse, svetišče na jugu Francije * Srebrni [[Gundestrupski kotel]] (2. ali 1. stoletje pr. n. št.), ki je bil ritualno zlomljen v šotnem barju blizu Gundestrupa na Danskem, a verjetno blizu Črnega morja, morda v Trakiji. (Narodni muzej Danske, Kopenhagen) * Ščit iz Battersea (350-50 pr. n. št.), najden v Temzi, narejen iz brona z rdečim emajlom. (Britanski muzej, London) * Čelada Waterloo, 150-50 pr. n. št., najdena v Londonu v Temzi * Withamski ščit (4. stoletje pr. n. št.). (Britanski muzej, London) [24] * Ponijev ščitnik z rogovi iz Torrsa iz Škotske * Cordobski zaklad, Španija * Velika ogrlica iz Snettishama, 100-75 let pred n. št., zlato, najnaprednejši britanski slog ogrlic * Meyrickova čelada, po osvojitvi rimske čelne oblike, z dekoracijo La Tène * Noriško jeklo == Sklici == {{sklici|2}} == Reference == *Garrow, Duncan (ed), Rethinking Celtic Art, 2008, Oxbow Books, ISBN 1842173189, 9781842173183, google books *Green, Miranda, Celtic Art, Reading the Messages, 1996, The Everyman Art Library, ISBN 0-297-83365-0 *Laing, Lloyd and Jenifer. Art of the Celts, Thames and Hudson, London 1992 ISBN 0-500-20256-7 *McIntosh, Jane, Handbook to Life in Prehistoric Europe, 2009, Oxford University Press (USA), ISBN 9780195384765 *Megaw, Ruth and Vincent (2001). Celtic Art. ISBN 0-500-28265-X == Literatura == *Cunliffe, Barry. The Ancient Celts. Oxford: Oxford University Press. 1997 *Collis, John. The Celts: Origins, Myths, Invention. London: Tempus, 2003. *Kruta, Venceslas, La grande storia dei Celti. La nascita, l'affermazione, la decadenza, Newton & Compton, Roma, 2003 ISBN 978-88-8289-851-9 (492 pp. - a translation of *Les Celtes, histoire et dictionnaire. Des origines à la romanisation et au christianisme, Robert Laffont, Paris, 2000, without the dictionary) *James, Simon. The Atlantic Celts. London: British Museum Press, 1999. *James, Simon & Rigby, Valery. Britain and the Celtic Iron Age. London: British Museum Press, 1997. *Reginelli Servais Gianna and Béat Arnold, La Tène, un site, un mythe, Hauterive : Laténium - Parc et musée d'archéologie de Neuchâtel, 2007, Cahiers d'archéologie romande de la Bibliothèque historique vaudoise, 3 vols, ISBN 9782940347353 == Zunanje povezave == {{Commons category|La Tène culture}} * [http://gate.cia.edu/cbergengren/arthistory/celtic/slides.html Charles Bergengren, Cleveland Institute of Art, 1999:] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160205164646/http://gate.cia.edu/cbergengren/arthistory/celtic/slides.html |date=2016-02-05 }} illustrations of La Tène artifacts * [http://www.eliznik.org.uk/RomaniaHistory/romania-arch-map/latene.htm La Tène Archaeological Sites in Romania] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171224143430/http://www.eliznik.org.uk/RomaniaHistory/romania-arch-map/latene.htm |date=2017-12-24 }} [[Kategorija:Kelti]] [[Kategorija:Železna doba]] [[Kategorija:Arheološke kulture]] [[Kategorija:Evropska kultura]] [[Kategorija:Zgodovina umetnosti]] [[Kategorija:Srednjeveška umetnost]] [[Kategorija:Umetnostna zgodovina]] {{normativna kontrola}} qpv7et14f03nynop38qu7l1det7g092 Jug (priimek) 0 182658 6659841 6492109 2026-04-14T21:43:26Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6659841 wikitext text/x-wiki '''Jug''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|85. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.434 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Aleksandra Jug]], novinarka * [[Aleš Jug]] (*1969), gasilski strokovnjak (za požare), dr. * Andrej ''(Janez?)'' Jug (1778—?), preroditelj, nabožni pesnik * [[Anton Jug]] (1878—1943), slikar samouk * [[Anton Jug, profesor]], šolnik, kulturni organizator *[[Avgust Jug]] (1899—1953), gradbeni inženir, prvoborec *[[Ažbe Jug]] (*1992), nogometni vratar * [[Bogdan Jug]] (*1964), športni padalec *[[Borut Jug]], zdravnik internist *[[Boštjan Jug]] (*1968), fizik * [[Donat Jug]] (1879—1952), sadjar, čebelar (frančiškanski frater) *[[Gojko Jug]] (1921—2004), farmacevt, letalec? * [[Guido Jožef Jug]] (1899—po 1937?), pisatelj, publicist v Argentini * [[Hermina Jug-Kranjec]] (1938—2007), literarna zgodovinarka, slovenistka, bibliotekarka in bibliografinja * [[Iva Jug]], rokometašica * [[Janez Jug]] (1947—2011), ekonomist, politik in poslanec * [[Janez Jug (*1957)|Janez Jug]] (*1957), družboslovni informatik, esperantist * [[Jerneja Jug Jerše]], diplomatka, vodja predstavništva EU v RS * [[Jurij Jug]] (1933—2022), pedagog, andragog, univ. profesor * [[Karel Jug]] (1917—1987), telesnokulturni (športni) delavec in pedagog * [[Klement Jug]] (1898—1924), alpinist, filozof in planinski publicist *[[Manuel Jug]], predsednik Zveze slovenskih organizacij na avstrijskem Koroškem *[[Marjetica Polenčič|Marjetica (Metka) Polenčič]] (r. Jug) (*1944), umetnostna zgodovinarka, TV novinarka, hči Stanka Juga *[[Marko Jug]], zdravnik travmatolog, direktor UKC Ljubljana (2022/23-) * Mary Jugg-Molek ([[Mary Molek]]) (1909—1982), pesnica, pisateljica in prevajalka v ZDA * [[Oskar Jug]] (1900—1987), gozdar in lesar * [[Rihard Jug]] (1875—1949), zdravnik kirurg - urolog * [[Slavko Jug]] (1934—1997), pesnik, prevajalec, urednik in novinar (pravo ime Slavko Kočevar) * [[Stanko Jug]] (1910—1945), zgodovinar in arhivar v Narodnm muzeju * [[Štefan Jug]] (1944—2025), mednarodni rokometni sodnik in športni delavec (atletika) * [[Štefan Jug, violinist|Štefan Jug]], violinist * [[Tjaša Jug]], bibliotekarka, informatičarka * [[Tom Jug]] (*1970), hokejist * [[Tomaž Jug]] (1841—1927[[Pesnik|),]] šolnik in kulturni delavec * [[Vlado Jug]] (*1947), hokejist * [[Zora Jugova]], umetniško ime [[Zora Košuta|Zore Košuta]] == Glej tudi == * priimka [[Jugovec]], [[Jugovic]] *priimke [[Južina]], [[Južna]], [[Južnič]] *[[Sever (priimek)]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jug}} {{priimek|Jug}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] f27kfm1bd5qpboauxtbldh615zagplu Božidar 0 192242 6659646 6657066 2026-04-14T12:21:46Z ~2026-90770-6 254477 /* Znani slovenski nosilci */ 6659646 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Božidar |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = moški |meaning = ''božji dar'' |region = slovansko ime |origin = |name day = |related name = |fotonotes = }} '''Božidar''' je [[moški|moško]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == [[Ime]] Božidar je [[Slovani|slovansko]] in je zloženo iz besed ''božji'' in ''dar''. Po pomenu in sestavi mu je blizu ime ''[[Bogdan]]''. Imenu Božidar ustrezata imeni ''[[Teodor]]'', ''[[Jonatan]]'' in ''[[Matej]]''.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == * moške različice imena: Boško, Bože, Božek, Božen, Boženko, Božič, Božimir, Božin, Božislav, Božko, Božo, Božoslav * ženske različice imena: Božidara == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število moških oseb z imenom Božidar: 1.830. Med vsemi moškimi imeni pa je ime Božidar po pogostosti uporabe uvrščeno na 115. mesto.<ref>{{baza imen SURS|ime=Božidar|spol=M}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju je ime '''Božidar''' skupaj z imenoma Dorotej in Teodor; [[god]] praznuje [[5. junij]]a (Dorotej, [[mučenec]], † 5.jun. 362), [[19. september|19. septembra]] (Teodor, mučenec, † 19. sep. 690) ali pa [[9. november|9. novembra]] (Teodor, mučenec, † 9. nov. 309).<ref>Reven, Zvonko, Kdaj goduješ? {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Znani slovenski nosilci == * [[Božidar Bajuk]] * [[Božidar Betriani]] * [[Božidar Bežek]] * [[Ivan Božidar Bohak]] * [[Božidar Borko]] * [[Božidar Bratina]] * [[Božidar Brezinščak]] * [[Božidar Brudar]] * [[Božidar Bučar]] * [[Božidar Čulk]] * [[Božidar Debenjak]] * [[Božidar Dolenc]] * [[Božidar Dragaš]] * [[Božidar Drovenik]] * [[Božidar Fajdiga]] * [[Božidar Fink]] * [[Božidar Flajšman]] * [[Božidar Flegerič]] * [[Božidar Gorjan]] * [[Božidar Grabnar]] *[[Božidar Gvardijančič]] *[[Božidar Habič]] *[[Božidar Hribernik]] * [[Božidar Jakac]] * [[Božidar Jezernik]] * [[Božidar Jordan]] * [[Božidar Kante]] * [[Božidar Kantušer]] * [[Božidar Kemperle]] *[[Božidar Kert]] *[[Božidar Kobe]] *[[Božidar Kocbek]] *[[Božidar Kočevar]] *[[Božidar Kos]] *[[Božo Kovač|Božo (Božidar) Kovač]] *[[Božidar Kovačič]] *[[Božidar Koželj]] *[[Božidar Krajnčič]] *[[Ted Kramolc|Božidar (Ted) Kramolc]] *[[Božidar Kraut]] *[[Božidar Lavrič]] *[[Božidar Linhart]] *[[Božidar Lotrič]] *[[Božidar Magajna]] *[[Božidar Marinič]] *[[Božidar Metelko]] *[[Božidar Njavro]] * [[Božidar Novak]] * [[Božidar Ogorevc]] *[[Božidar Opara]] * [[Božidar Pahor]] * [[Božidar Pavčič]] * [[Božidar Pengov]] *[[Božidar Premrl]] *[[Božidar Prevc|Božidar (Dare) Prevc]] *[[Božidar Race]] *[[Božidar Raič]] *[[Božidar Slapšak]] *[[Božidar Strman]] *[[Božidar Šarler]] * [[Božidar Tabaj]] * [[Božidar Tumpej]] * [[Božidar Tvrdy]] * [[Božidar Vehovec]] * [[Božidar Vilhar]] * [[Božidar Vodušek]] * [[Božidar Voljč]] * [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand]] [[Božidar Wolfand - Wolf|- Wolf]] * [[Božidar Zakrajšek]] * [[Božidar Zrinski]] * [[Božidar Žlender]] == Tujci == * [[Božidar Adžija]] * [[Božidar Bulatović]] * [[Božidar Čečuk]] * [[Božidar Čolaković]] * [[Božidar Delić]] * [[Božidar Đelić]] * [[Božidar Džambaz|Božidar "Dare" Džambaz]] * [[Božidar Gagro]] * [[Božidar Hlavaček]] * [[Božidar Jovanović]] * [[Božidar Kalmeta]] * [[Božidar Kavran]] * [[Božidar Kljajević]] * [[Božidar Magovac]] * [[Božidar Maksimović]] * [[Božidar Maslarić]] * [[Božidar Matić]] * [[Božidar Pankretić]] * [[Božidar Pavićević]] - Zodijak * [[Božidar Purić]] * [[Božidar Rašica]] * [[Božidar Ševo]] * [[Božidar Terzić]] * [[Božidar Širola]] * [[Božidar Vuturević]] == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na B]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Moška osebna imena]] efuf786onh7ba7d8qixp0jxdk5ksu5d Predloga:Copleyjeva medalja 10 202820 6659935 5932844 2026-04-15T10:27:14Z Yerpo 8417 posodobitev 6659935 wikitext text/x-wiki {{navpolje |name = Copleyjeva medalja |title = Prejemniki [[Copleyjeva medalja|Copleyjeve medalje]] |bodyclass = hlist |titlestyle = |groupstyle = |belowstyle = |summary = |image = |above = |state = {{{state<includeonly>|autocollapse</includeonly>}}} |group1 = 1731–1750 |list1 = * {{small|1731:}} [[Stephen Gray (znanstvenik)|Gray]] * {{small|1732:}} [[Stephen Gray (znanstvenik)|Gray]] * {{small|1734:}} [[John Theophilus Desaguliers|Desaguliers]] * {{small|1736:}} [[John Theophilus Desaguliers|Desaguliers]] * {{small|1737:}} [[John Belchier|Belchier]] * {{small|1738:}} [[James Valoue|Valoue]] * {{small|1739:}} [[Stephen Hales|Hales]] * {{small|1740:}} [[Alexander Stuart (znanstvenik)|Stuart]] * {{small|1741:}} [[John Theophilus Desaguliers|Desaguliers]] * {{small|1742:}} [[Christopher Middleton (navigator)|Middleton]] * {{small|1743:}} [[Abraham Trembley|Trembley]] * {{small|1744:}} [[Henry Baker (prirodoslovec)|Baker]] * {{small|1745:}} [[William Watson (znanstvenik)|W. Watson]] * {{small|1746:}} [[Benjamin Robins|Robins]] * {{small|1747:}} [[Gowin Knight|Knight]] * {{small|1748:}} [[James Bradley|Bradley]] * {{small|1749:}} [[John Harrison|Harrison]] * {{small|1750:}} [[George Edwards|Edwards]] |group2 = 1751–1800 |list2 = * {{small|1751:}} [[John Canton|Canton]] * {{small|1752:}} [[John Pringle|Pringle]] * {{small|1753:}} [[Benjamin Franklin|Franklin]] * {{small|1754:}} [[William Lewis (znanstvenik)|Lewis]] * {{small|1755:}} [[John Huxham|Huxham]] * {{small|1757:}} [[Charles Cavendish (politik)|C. Cavendish]] * {{small|1758:}} [[John Dollond|Dollond]] * {{small|1759:}} [[John Smeaton|Smeaton]] * {{small|1760:}} [[Benjamin Wilson (slikar)|B. Wilson]] * {{small|1764:}} [[John Canton|Canton]] * {{small|1766:}} [[William Brownrigg|Brownrigg]] {{\}} [[Henry Cavendish|H. Cavendish]] {{\}} [[Edward Hussey Delaval|Delaval]] * {{small|1767:}} [[John Ellis (prirodoslovec)|Ellis]] * {{small|1768:}} [[Peter Woulfe|Woulfe]] * {{small|1769:}} [[William Hewson (kirurg)|Hewson]] * {{small|1770:}} [[William Hamilton (diplomat)|Hamilton]] * {{small|1771:}} [[Matthew Raper|Raper]] * {{small|1772:}} [[Joseph Priestley|Priestley]] * {{small|1773:}} [[John Walsh (znanstvenik)|Walsh]] * {{small|1775:}} [[Nevil Maskelyne|Maskelyne]] * {{small|1776:}} [[James Cook|Cook]] * {{small|1777:}} [[John Mudge|Mudge]] * {{small|1778:}} [[Charles Hutton|Hutton]] * {{small|1780:}} [[Samuel Vince|Vince]] * {{small|1781:}} [[William Herschel|W. Herschel]] * {{small|1782:}} [[Richard Kirwan|Kirwan]] * {{small|1783:}} [[John Goodricke|Goodricke]] {{\}} [[Thomas Hutchins (prirodoslovec)|Hutchins]] * {{small|1784:}} [[Edward Waring|Waring]] * {{small|1785:}} [[William Roy|Roy]] * {{small|1787:}} [[John Hunter (kirurg)|Hunter]] * {{small|1788:}} [[Charles Brian Blagden|Blagden]] * {{small|1789:}} [[William Morgan (aktuar)|Morgan]] * {{small|1791:}} [[Jean-André Deluc|Deluc]] {{\}} [[James Rennell|Rennell]] * {{small|1792:}} [[Benjamin Thompson|Thompson]] * {{small|1794:}} [[Alessandro Volta|Volta]] * {{small|1795:}} [[Jesse Ramsden|Ramsden]] * {{small|1796:}} [[George Atwood|Atwood]] * {{small|1798:}} [[Charles Hatchett|Hatchett]] {{\}} [[George Shuckburgh-Evelyn|Shuckburgh-Evelyn]] * {{small|1799:}} [[John Hellins|Hellins]] * {{small|1800:}} [[Edward Charles Howard|Howard]] |group3 = 1801–1850 |list3 = * {{small|1801:}} [[Astley Cooper|Cooper]] * {{small|1802:}} [[William Hyde Wollaston|Wollaston]] * {{small|1803:}} [[Richard Chenevix (kemik)|Chenevix]] * {{small|1804:}} [[Smithson Tennant|Tennant]] * {{small|1805:}} [[Humphry Davy|Davy]] * {{small|1806:}} [[Thomas Andrew Knight|Knight]] * {{small|1807:}} [[Everard Home|Home]] * {{small|1808:}} [[William Henry (kemik)|Henry]] * {{small|1809:}} [[Edward Troughton|Troughton]] * {{small|1811:}} [[Benjamin Collins Brodie|Brodie]] * {{small|1813:}} [[William Thomas Brande|Brande]] * {{small|1814:}} [[James Ivory (matematik)|Ivory]] * {{small|1815:}} [[David Brewster|Brewster]] * {{small|1817:}} [[Henry Kater|Kater]] * {{small|1818:}} [[Robert Seppings|Seppings]] * {{small|1820:}} [[Hans Christian Ørsted|Ørsted]] * {{small|1821:}} [[Edward Sabine|Sabine]] {{\}} [[John Frederick William Herschel|J. F. W. Herschel]] * {{small|1822:}} [[William Buckland|Buckland]] * {{small|1823:}} [[John Pond|Pond]] * {{small|1824:}} [[John Mortimer Brinkley|Brinkley]] * {{small|1825:}} [[François Jean Dominique Arago|Arago]] {{\}} [[Peter Barlow (matematik)|Barlow]] * {{small|1826:}} [[James South|South]] * {{small|1827:}} [[William Prout|Prout]] {{\}} [[Henry Foster (znanstvenik)|Foster]] * {{small|1831:}} [[George Biddell Airy|Airy]] * {{small|1832:}} [[Michael Faraday|Faraday]] {{\}} [[Siméon-Denis Poisson|Poisson]] * {{small|1834:}} [[Giovanni Antonio Amedeo Plana|Plana]] * {{small|1835:}} [[William Snow Harris|Harris]] * {{small|1836:}} [[Jöns Jacob Berzelius|Berzelius]] {{\}} [[Francis Kiernan|Kiernan]] * {{small|1837:}} [[Antoine César Becquerel|Becquerel]] {{\}} [[John Frederic Daniell|Daniell]] * {{small|1838:}} [[Carl Friedrich Gauss|Gauss]] {{\}} [[Michael Faraday|Faraday]] * {{small|1839:}} [[Robert Brown|R. Brown]] * {{small|1840:}} [[Justus von Liebig|von Liebig]] {{\}} [[Jacques Charles François Sturm|Sturm]] * {{small|1841:}} [[Georg Simon Ohm|Ohm]] * {{small|1842:}} [[James MacCullagh|MacCullagh]] * {{small|1843:}} [[Jean-Baptiste Dumas|Dumas]] * {{small|1844:}} [[Carlo Matteucci|Matteucci]] * {{small|1845:}} [[Theodor Schwann|Schwann]] * {{small|1846:}} [[Urbain-Jean Joseph Le Verrier|Le Verrier]] * {{small|1847:}} [[John Frederick William Herschel|J. F. W. Herschel]] * {{small|1848:}} [[John Couch Adams|Adams]] * {{small|1849:}} [[Roderick Murchison|Murchison]] * {{small|1850:}} [[Peter Andreas Hansen|Hansen]] |group4 = 1851–1900 |list4 = * {{small|1851:}} [[Richard Owen|Owen]] * {{small|1852:}} [[Alexander von Humboldt|von Humboldt]] * {{small|1853:}} [[Heinrich Wilhelm Dove|Dove]] * {{small|1854:}} [[Johannes Peter Müller|Müller]] * {{small|1855:}} [[Jean Bernard Léon Foucault|Foucault]] * {{small|1856:}} [[Henri Milne-Edwards|Milne-Edwards]] * {{small|1857:}} [[Michel-Eugène Chevreul|Chevreul]] * {{small|1858:}} [[Charles Lyell|Lyell]] * {{small|1859:}} [[Wilhelm Eduard Weber|Weber]] * {{small|1860:}} [[Robert Wilhelm Bunsen|Bunsen]] * {{small|1861:}} [[Jean Louis Rodolphe Agassiz|Agassiz]] * {{small|1862:}} [[Thomas Graham (kemik)|Graham]] * {{small|1863:}} [[Adam Sedgwick|Sedgwick]] * {{small|1864:}} [[Charles Darwin|C. Darwin]] * {{small|1865:}} [[Michel Chasles|Chasles]] * {{small|1866:}} [[Julius Plücker|Plücker]] * {{small|1867:}} [[Karl Ernst von Baer|von Baer]] * {{small|1868:}} [[Charles Wheatstone|Wheatstone]] * {{small|1869:}} [[Henri Victor Regnault|Regnault]] * {{small|1870:}} [[James Prescott Joule|Joule]] * {{small|1871:}} [[Julius Robert von Mayer|von Mayer]] * {{small|1872:}} [[Friedrich Wöhler|Wöhler]] * {{small|1873:}} [[Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz|von Helmholtz]] * {{small|1874:}} [[Louis Pasteur|Pasteur]] * {{small|1875:}} [[August Wilhelm von Hofmann|von Hofmann]] * {{small|1876:}} [[Claude Bernard|Bernard]] * {{small|1877:}} [[James Dwight Dana|Dana]] * {{small|1878:}} [[Jean-Baptiste Boussingault|Boussingault]] * {{small|1879:}} [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius|Clausius]] * {{small|1880:}} [[James Joseph Sylvester|Sylvester]] * {{small|1881:}} [[Charles Adolphe Wurtz|Wurtz]] * {{small|1882:}} [[Arthur Cayley|Cayley]] * {{small|1883:}} [[William Thomson|Kelvin]] * {{small|1884:}} [[Carl Friedrich Wilhelm Ludwig|Ludwig]] * {{small|1885:}} [[Friedrich August Kekulé|Kekulé]] * {{small|1886:}} [[Franz Ernst Neumann|Neumann]] * {{small|1887:}} [[Joseph Dalton Hooker|Hooker]] * {{small|1888:}} [[Thomas Henry Huxley|T. H. Huxley]] * {{small|1889:}} [[George Salmon|Salmon]] * {{small|1890:}} [[Simon Newcomb|Newcomb]] * {{small|1891:}} [[Stanislao Cannizzaro|Cannizzaro]] * {{small|1892:}} [[Rudolf Virchow|Virchow]] * {{small|1893:}} [[George Gabriel Stokes|Stokes]] * {{small|1894:}} [[Edward Frankland|Frankland]] * {{small|1895:}} [[Karl Weierstrass|Weierstrass]] * {{small|1896:}} [[Karl Gegenbaur|Gegenbaur]] * {{small|1897:}} [[Albert von Kölliker|von Kölliker]] * {{small|1898:}} [[William Huggins|Huggins]] * {{small|1899:}} [[John William Strutt Rayleigh|Rayleigh]] * {{small|1900:}} [[Marcellin Berthelot|Berthelot]] |group5 = 1901–1950 |list5 = * {{small|1901:}} [[Josiah Willard Gibbs|Gibbs]] * {{small|1902:}} [[Joseph Lister|Lister]] * {{small|1903:}} [[Eduard Suess|Suess]] * {{small|1904:}} [[William Crookes|Crookes]] * {{small|1905:}} [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Mendelejev]] * {{small|1906:}} [[Ilja Iljič Mečnikov|Mečnikov]] * {{small|1907:}} [[Albert Abraham Michelson|Michelson]] * {{small|1908:}} [[Alfred Russel Wallace|Wallace]] * {{small|1909:}} [[George William Hill|G. W. Hill]] * {{small|1910:}} [[Francis Galton|Galton]] * {{small|1911:}} [[George Howard Darwin|G. H. Darwin]] * {{small|1912:}} [[Felix Christian Klein|Klein]] * {{small|1913:}} [[Ray Lankester|Lankester]] * {{small|1914:}} [[Joseph John Thomson|Thomson]] * {{small|1915:}} [[Ivan Petrovič Pavlov|Pavlov]] * {{small|1916:}} [[James Dewar|Dewar]] * {{small|1917:}} [[Pierre Paul Émile Roux|Roux]] * {{small|1918:}} [[Hendrik Antoon Lorentz|Lorentz]] * {{small|1919:}} [[William Maddock Bayliss|Bayliss]] * {{small|1920:}} [[Horace Tabberer Brown|H. T. Brown]] * {{small|1921:}} [[Joseph Larmor|Larmor]] * {{small|1922:}} [[Ernest Rutherford|Rutherford]] * {{small|1923:}} [[Horace Lamb|Lamb]] * {{small|1924:}} [[Edward Albert Sharpey-Schafer|Sharpey-Schafer]] * {{small|1925:}} [[Albert Einstein|Einstein]] * {{small|1926:}} [[Frederick Gowland Hopkins|Hopkins]] * {{small|1927:}} [[Charles Scott Sherrington|Sherrington]] * {{small|1928:}} [[Charles Algernon Parsons|Parsons]] * {{small|1929:}} [[Max Planck|Planck]] * {{small|1930:}} [[William Henry Bragg|W. H. Bragg]] * {{small|1931:}} [[Arthur Schuster|Schuster]] * {{small|1932:}} [[George Ellery Hale|Hale]] * {{small|1933:}} [[Theobald Smith|T. Smith]] * {{small|1934:}} [[John Scott Haldane|Haldane]] * {{small|1935:}} [[Charles Thomson Rees Wilson|C. T. R. Wilson]] * {{small|1936:}} [[Arthur Evans|A. Evans]] * {{small|1937:}} [[Henry Hallett Dale|Dale]] * {{small|1938:}} [[Niels Henrik David Bohr|Bohr]] * {{small|1939:}} [[Thomas Hunt Morgan|Morgan]] * {{small|1940:}} [[Paul Langevin|Langevin]] * {{small|1941:}} [[Thomas Lewis (kardiolog)|Lewis]] * {{small|1942:}} [[Robert Robinson (kemik)|Robinson]] * {{small|1943:}} [[Joseph Barcroft|Barcroft]] * {{small|1944:}} [[Geoffrey Ingram Taylor|Taylor]] * {{small|1945:}} [[Oswald Theodore Avery|Avery]] * {{small|1946:}} [[Edgar Douglas Adrian|Adrian]] * {{small|1947:}} [[Godfrey Harold Hardy|Hardy]] * {{small|1948:}} [[Archibald Vivian Hill|A. V. Hill]] * {{small|1949:}} [[George Charles de Hevesy|de Hevesy]] * {{small|1950:}} [[James Chadwick|Chadwick]] |group6 = 1951–2000 |list6 = * {{small|1951:}} [[David Keilin|Keilin]] * {{small|1952:}} [[Paul Adrien Maurice Dirac|Dirac]] * {{small|1953:}} [[Albert Kluyver|Kluyver]] * {{small|1954:}} [[Edmund Taylor Whittaker|Whittaker]] * {{small|1955:}} [[Ronald Aylmer Fisher|Fisher]] * {{small|1956:}} [[Patrick Maynard Stuart Blackett|Blackett]] * {{small|1957:}} [[Howard Walter Florey|Florey]] * {{small|1958:}} [[John Edensor Littlewood|Littlewood]] * {{small|1959:}} [[Frank Macfarlane Burnet|Burnet]] * {{small|1960:}} [[Harold Jeffreys|H. Jeffreys]] * {{small|1961:}} [[Hans Adolf Krebs|Krebs]] * {{small|1962:}} [[Cyril Norman Hinshelwood|Hinshelwood]] * {{small|1963:}} [[Paul Fildes|Fildes]] * {{small|1964:}} [[Sydney Chapman (matematik)|Chapman]] * {{small|1965:}} [[Alan Lloyd Hodgkin|Hodgkin]] * {{small|1966:}} [[William Lawrence Bragg|W. L. Bragg]] * {{small|1967:}} [[Bernard Katz|Katz]] * {{small|1968:}} [[Tadeus Reichstein|Reichstein]] * {{small|1969:}} [[Peter Brian Medawar|Medawar]] * {{small|1970:}} [[Alexander Robertus Todd|Todd]] * {{small|1971:}} [[Norman Pirie|Pirie]] * {{small|1972:}} [[Nevill Francis Mott|Mott]] * {{small|1973:}} [[Andrew Huxley|A. Huxley]] * {{small|1974:}} [[William Vallance Douglas Hodge|Hodge]] * {{small|1975:}} [[Francis Crick|Crick]] * {{small|1976:}} [[Dorothy Crowfoot Hodgkin|Crowfoot Hodgkin]] * {{small|1977:}} [[Frederick Sanger|Sanger]] * {{small|1978:}} [[Robert Burns Woodward|Woodward]] * {{small|1979:}} [[Max Ferdinand Perutz|Perutz]] * {{small|1980:}} [[Derek Harold Richard Barton|Barton]] * {{small|1981:}} [[Peter Dennis Mitchell|Mitchell]] * {{small|1982:}} [[John Cornforth|Cornforth]] * {{small|1983:}} [[Rodney Porter|R. Porter]] * {{small|1984:}} [[Subrahmanyan Chandrasekhar|Chandrasekhar]] * {{small|1985:}} [[Aaron Klug|Klug]] * {{small|1986:}} [[Rudolf Ernst Peierls|Peierls]] * {{small|1987:}} [[Robin Hill (biokemik)|R. Hill]] * {{small|1988:}} [[Michael Francis Atiyah|Atiyah]] * {{small|1989:}} [[César Milstein|Milstein]] * {{small|1990:}} [[Abdus Salam|Salam]] * {{small|1991:}} [[Sydney Brenner|Brenner]] * {{small|1992:}} [[George Porter|G. Porter]] * {{small|1993:}} [[James Dewey Watson|J. D. Watson]] * {{small|1994:}} [[Charles Frank|Frank]] * {{small|1995:}} [[Frank Fenner|Fenner]] * {{small|1996:}} [[Alan Cottrell|Cottrell]] * {{small|1997:}} [[Hugh Esmor Huxley|H. E. Huxley]] * {{small|1998:}} [[Michael James Lighthill|Lighthill]] * {{small|1999:}} [[John Maynard Smith|J. M. Smith]] * {{small|2000:}} [[Alan Rushton Battersby|Battersby]] |group7 = 2001–2021 |list7 = * {{small|2001:}} [[Jacques Miller|Miller]] * {{small|2002:}} [[John Anthony Pople|Pople]] * {{small|2003:}} [[John Bertrand Gurdon|Gurdon]] * {{small|2004:}} [[Harold Walter Kroto|Kroto]] * {{small|2005:}} [[Paul Nurse|Nurse]] * {{small|2006:}} [[Stephen Hawking|Hawking]] * {{small|2007:}} [[Robert McCredie May|May]] * {{small|2008:}} [[Roger Penrose|Penrose]] * {{small|2009:}} [[Martin Evans|M. Evans]] * {{small|2010:}} [[David Cox|Cox]] * {{small|2011:}} [[Dan Peter McKenzie|McKenzie]] {{\}} [[Tomas Lindahl|Lindahl]] * {{small|2012:}} [[John Ernest Walker|Walker]] * {{small|2013:}} [[Andre Geim|Geim]] * {{small|2014:}} [[Alec Jeffreys|A. Jeffreys]] * {{small|2015:}} [[Peter Ware Higgs|Higgs]] * {{small|2016:}} [[Richard Henderson|Henderson]] * {{small|2017:}} [[Andrew John Wiles|Wiles]] * {{small|2018:}} [[Jeffrey Ivan Gordon|Gordon]] * {{small|2019:}} [[John Bannister Goodenough|Goodenough]] * {{small|2020:}} [[Alan Fersht|Fersht]] * {{small|2021:}} [[Jocelyn Bell Burnell|Bell Burnell]] * {{small|2022:}} ekipa [[Univerza v Oxfordu|Oxford]]-[[AstraZeneca]] za razvoj cepiva proti Covidu-19 * {{small|2023:}} [[Martin Rees|Rees]] * {{small|2024:}} [[Gregory Paul Winter|Winter]] * {{small|2025:}} [[John Pendry|Pendry]] |below = * [[Kraljeva družba]] * [[Godfrey Copley]] }}<noinclude> [[Kategorija:Navigacijska polja]] [[Kategorija:Predloge za nagrade]] [[Kategorija:Copleyjeva medalja|{{PAGENAME}}]] </noinclude> cfsem2tnmsw3eygf04gow6kb2h46vic Ivan Šubic 0 216411 6659963 6438331 2026-04-15T11:10:26Z G-Cup 10746 6659963 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Šubic''' (tudi ''Janez''), slovenski [[matematik]], [[naravoslovec]], [[umetnostni zgodovinar|umetnostni zgodovinar,]] konservator in [[slikar]], * [[12. oktober]] [[1856]], [[Poljane nad Škofjo Loko]], † [[11. marec]] [[1924]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Njegov oče je bil kmet in podobar [[Janez Šubic (1830 - 1898)|Janez Šubic]], bratranca pa [[Štefan Šubic|Štefanova]] sinova, uveljavljena slikarja [[Janez Šubic|Janez]] in [[Jurij Šubic|Jurij]]. Mati je bila kmetica Jera Kisovic. Osnovno šolo je obiskoval v Škofji Loki, gimnazijo v Ljubljan. Za tem je študiral prirodopis in matematiko na [[Dunaj]]u. Bil je organizator obrtnega šolstva in občinski svetovalec v Ljubljani, kjer si je pridobil zasluge za gradnjo ljubljanskega vodovoda in elektrarne ter za izsuševanje [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]]. Dolga leta je deloval kot [[konzervator|konservator]] pri [[Osrednja komisija za varstvo umetnostnih in zgodovinskih spomenikov|Osrednji komisiji za varstvo umetnostnih in zgodovinskih spomenikov]]. Bil je tudi [[deželni poslanec]] za Škofjo Loko in [[Kranj]] ter [[profesor]] [[fizika|fizike]] na realki v [[Ljubljana|Ljubljani]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam slovenskih slikarjev]] *[[seznam slovenskih matematikov]] *[[seznam slovenskih fizikov]] *[[seznam slovenskih politikov]] {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Šubic, Ivan}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski matematiki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Osebnosti s Škofjeloškega]] 7tsy09mmd8s15i2iw46ziw4hcz2ll97 Pogovor:Zoran Mušič 1 217692 6659719 3038887 2026-04-14T14:39:29Z ~2026-21580-76 257878 odgovor 6659719 wikitext text/x-wiki Prvoosebni pripovedovalec je izbrisan! Metla ni potrebna. {{nepodpisani|193.2.237.18|14:52, 16. julij 2009}} Oznaka, da je v članku premalo virov, je napačna. Dodal jo je nekdo, ki se na Mušiča ne spozna. Navedeni so vsi potrebni, relevantni, novi in natančni viri. Teh virov je kar 11 in so dovolj obsežni, da se iz njih povzame članek za Wikipedijo. Vse ostalo je balast, v katerem mrgoli starih in napačnih podatkov. {{nepodpisani|193.2.237.22|12:29, 19. april 2011}} :Za v bodoče, če je argumentacija ustrezna, lahko oznake iz člankov odstranjuje ali dodaja kdor koli. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:53, 18. julij 2011 (CEST) :'''Predlog dopolnitve članka''' :Predlagam dopolnitev članka z navedbo kataloga ''Grad Dobrovo – Galerija Zorana Mušiča: Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'' (Goriški muzej, Nova Gorica, 1991). :Iz kataloga je razvidno, da je bila avtorica razstave Nelida Silič Nemec, ki je sodelovala tudi pri pripravi uvodnih študij, biografskih podatkov ter dokumentacije zbirke. Pri pripravi kataloga so sodelovali še Nace Šumi, Zoran Kržišnik in drugi sodelavci. :Katalog vključuje obsežen dokumentarni del (str. 95–141), ki vsebuje življenjepis, seznam samostojnih in skupinskih razstav, bibliografijo ter popis podarjenih del. :V biografskem delu kataloga je navedeno, da se je Zoran Mušič rodil 12. februarja 1909, družina pa je živela v Bukovici pri Gorici, kar predstavlja enega izmed objavljenih virov za ta podatek. :Katalog predstavlja pomemben vir za obravnavo umetnikovega življenja in dela ter vključuje sistematičen pregled zbirke 134 povojnih grafik. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-21580-76|&#126;2026-21580-76]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-21580-76|pogovor]]) 16:39, 14. april 2026 (CEST) 9pa7e7859t8jfccr8sz7ylayd8nqxha 6659721 6659719 2026-04-14T14:42:13Z ~2026-21580-76 257878 odgovor 6659721 wikitext text/x-wiki Prvoosebni pripovedovalec je izbrisan! Metla ni potrebna. {{nepodpisani|193.2.237.18|14:52, 16. julij 2009}} Oznaka, da je v članku premalo virov, je napačna. Dodal jo je nekdo, ki se na Mušiča ne spozna. Navedeni so vsi potrebni, relevantni, novi in natančni viri. Teh virov je kar 11 in so dovolj obsežni, da se iz njih povzame članek za Wikipedijo. Vse ostalo je balast, v katerem mrgoli starih in napačnih podatkov. {{nepodpisani|193.2.237.22|12:29, 19. april 2011}} :Za v bodoče, če je argumentacija ustrezna, lahko oznake iz člankov odstranjuje ali dodaja kdor koli. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:53, 18. julij 2011 (CEST) :'''Predlog dopolnitve članka''' :Predlagam dopolnitev članka z navedbo kataloga ''Grad Dobrovo – Galerija Zorana Mušiča: Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'' (Goriški muzej, Nova Gorica, 1991). :Iz kataloga je razvidno, da je bila avtorica razstave Nelida Silič Nemec, ki je sodelovala tudi pri pripravi uvodnih študij, biografskih podatkov ter dokumentacije zbirke. Pri pripravi kataloga so sodelovali še Nace Šumi, Zoran Kržišnik in drugi sodelavci. :Katalog vključuje obsežen dokumentarni del (str. 95–141), ki vsebuje življenjepis, seznam samostojnih in skupinskih razstav, bibliografijo ter popis podarjenih del. :V biografskem delu kataloga je navedeno, da se je Zoran Mušič rodil 12. februarja 1909, družina pa je živela v Bukovici pri Gorici, kar predstavlja enega izmed objavljenih virov za ta podatek. :Katalog predstavlja pomemben vir za obravnavo umetnikovega življenja in dela ter vključuje sistematičen pregled zbirke 134 povojnih grafik. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-21580-76|&#126;2026-21580-76]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-21580-76|pogovor]]) 16:39, 14. april 2026 (CEST) :: ---- ::'''Naslov teme:''' ::Razstave Zorana Mušiča v okviru GO! 2025 :: ---- ::'''Besedilo:''' ::Predlagam dopolnitev članka o Zoran Mušič z navedbo razstav, pripravljenih v okviru projekta Evropska prestolnica kulture (GO! 2025). ::V tem okviru je bilo organiziranih več razstav na različnih lokacijah, med drugim: ::– digitalna predstavitev (Soba Mušič) v Xcentru (Nova Gorica, od februarja 2025) ::– razstava v Galeriji Lojzeta Spacala na Gradu Štanjel (od aprila 2025) ::– razstava ''Mušič – Pokrajine teles'' na Gradu Dobrovo v Goriških Brdih (od 14. maja 2025) ::– razstava v Palači Attems v Gorici (maj 2025) ::– razstava v Bukovici (rojstni kraj umetnika) ::Razstave so del uradnega programa GO! 2025. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-21580-76|&#126;2026-21580-76]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-21580-76|pogovor]]) 16:42, 14. april 2026 (CEST) exh4eiwi2nakp8nsxf3dtdfkgk8hgxd 6659802 6659721 2026-04-14T19:08:04Z ~2026-21580-76 257878 odgovor 6659802 wikitext text/x-wiki Prvoosebni pripovedovalec je izbrisan! Metla ni potrebna. {{nepodpisani|193.2.237.18|14:52, 16. julij 2009}} Oznaka, da je v članku premalo virov, je napačna. Dodal jo je nekdo, ki se na Mušiča ne spozna. Navedeni so vsi potrebni, relevantni, novi in natančni viri. Teh virov je kar 11 in so dovolj obsežni, da se iz njih povzame članek za Wikipedijo. Vse ostalo je balast, v katerem mrgoli starih in napačnih podatkov. {{nepodpisani|193.2.237.22|12:29, 19. april 2011}} :Za v bodoče, če je argumentacija ustrezna, lahko oznake iz člankov odstranjuje ali dodaja kdor koli. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:53, 18. julij 2011 (CEST) :'''Predlog dopolnitve članka''' :Predlagam dopolnitev članka z navedbo kataloga ''Grad Dobrovo – Galerija Zorana Mušiča: Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'' (Goriški muzej, Nova Gorica, 1991). :Iz kataloga je razvidno, da je bila avtorica razstave Nelida Silič Nemec, ki je sodelovala tudi pri pripravi uvodnih študij, biografskih podatkov ter dokumentacije zbirke. Pri pripravi kataloga so sodelovali še Nace Šumi, Zoran Kržišnik in drugi sodelavci. :Katalog vključuje obsežen dokumentarni del (str. 95–141), ki vsebuje življenjepis, seznam samostojnih in skupinskih razstav, bibliografijo ter popis podarjenih del. :V biografskem delu kataloga je navedeno, da se je Zoran Mušič rodil 12. februarja 1909, družina pa je živela v Bukovici pri Gorici, kar predstavlja enega izmed objavljenih virov za ta podatek. :Katalog predstavlja pomemben vir za obravnavo umetnikovega življenja in dela ter vključuje sistematičen pregled zbirke 134 povojnih grafik. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-21580-76|&#126;2026-21580-76]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-21580-76|pogovor]]) 16:39, 14. april 2026 (CEST) :: ---- ::'''Naslov teme:''' ::Razstave Zorana Mušiča v okviru GO! 2025 :: ---- ::'''Besedilo:''' ::Predlagam dopolnitev članka o Zoran Mušič z navedbo razstav, pripravljenih v okviru projekta Evropska prestolnica kulture (GO! 2025). ::V tem okviru je bilo organiziranih več razstav na različnih lokacijah, med drugim: ::– digitalna predstavitev (Soba Mušič) v Xcentru (Nova Gorica, od februarja 2025) ::– razstava v Galeriji Lojzeta Spacala na Gradu Štanjel (od aprila 2025) ::– razstava ''Mušič – Pokrajine teles'' na Gradu Dobrovo v Goriških Brdih (od 14. maja 2025) ::– razstava v Palači Attems v Gorici (maj 2025) ::– razstava v Bukovici (rojstni kraj umetnika) ::Razstave so del uradnega programa GO! 2025. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-21580-76|&#126;2026-21580-76]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-21580-76|pogovor]]) 16:42, 14. april 2026 (CEST) :::Prosim, da se spremeni dikcija, da sem v knjigi Pokrajina telesa PONATISNILA iz doktorske naloge, ker ni res. To je novo besedilo, ki pa izhaja iz ugotovitev iz doktorske disertacije. To, kar počnete na Wikipediji v zvezi z mojimi dosežki v zvezi s slikarstvo Zorana Mušiča, je čista zloba in neresnično zavajanje in mazanje mojega dobrega imena. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-21580-76|&#126;2026-21580-76]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-21580-76|pogovor]]) 21:08, 14. april 2026 (CEST) mm45yacl77w0lr0ysfy5t3hkzirivww 6659869 6659802 2026-04-15T06:21:24Z Yerpo 8417 ping 6659869 wikitext text/x-wiki Prvoosebni pripovedovalec je izbrisan! Metla ni potrebna. {{nepodpisani|193.2.237.18|14:52, 16. julij 2009}} Oznaka, da je v članku premalo virov, je napačna. Dodal jo je nekdo, ki se na Mušiča ne spozna. Navedeni so vsi potrebni, relevantni, novi in natančni viri. Teh virov je kar 11 in so dovolj obsežni, da se iz njih povzame članek za Wikipedijo. Vse ostalo je balast, v katerem mrgoli starih in napačnih podatkov. {{nepodpisani|193.2.237.22|12:29, 19. april 2011}} :Za v bodoče, če je argumentacija ustrezna, lahko oznake iz člankov odstranjuje ali dodaja kdor koli. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:53, 18. julij 2011 (CEST) :'''Predlog dopolnitve članka''' :Predlagam dopolnitev članka z navedbo kataloga ''Grad Dobrovo – Galerija Zorana Mušiča: Stalna zbirka grafičnih del Zorana Mušiča'' (Goriški muzej, Nova Gorica, 1991). :Iz kataloga je razvidno, da je bila avtorica razstave Nelida Silič Nemec, ki je sodelovala tudi pri pripravi uvodnih študij, biografskih podatkov ter dokumentacije zbirke. Pri pripravi kataloga so sodelovali še Nace Šumi, Zoran Kržišnik in drugi sodelavci. :Katalog vključuje obsežen dokumentarni del (str. 95–141), ki vsebuje življenjepis, seznam samostojnih in skupinskih razstav, bibliografijo ter popis podarjenih del. :V biografskem delu kataloga je navedeno, da se je Zoran Mušič rodil 12. februarja 1909, družina pa je živela v Bukovici pri Gorici, kar predstavlja enega izmed objavljenih virov za ta podatek. :Katalog predstavlja pomemben vir za obravnavo umetnikovega življenja in dela ter vključuje sistematičen pregled zbirke 134 povojnih grafik. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-21580-76|&#126;2026-21580-76]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-21580-76|pogovor]]) 16:39, 14. april 2026 (CEST) :: ---- ::'''Naslov teme:''' ::Razstave Zorana Mušiča v okviru GO! 2025 :: ---- ::'''Besedilo:''' ::Predlagam dopolnitev članka o Zoran Mušič z navedbo razstav, pripravljenih v okviru projekta Evropska prestolnica kulture (GO! 2025). ::V tem okviru je bilo organiziranih več razstav na različnih lokacijah, med drugim: ::– digitalna predstavitev (Soba Mušič) v Xcentru (Nova Gorica, od februarja 2025) ::– razstava v Galeriji Lojzeta Spacala na Gradu Štanjel (od aprila 2025) ::– razstava ''Mušič – Pokrajine teles'' na Gradu Dobrovo v Goriških Brdih (od 14. maja 2025) ::– razstava v Palači Attems v Gorici (maj 2025) ::– razstava v Bukovici (rojstni kraj umetnika) ::Razstave so del uradnega programa GO! 2025. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-21580-76|&#126;2026-21580-76]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-21580-76|pogovor]]) 16:42, 14. april 2026 (CEST) == Sporne trditve == Prosim, da se spremeni dikcija, da sem v knjigi Pokrajina telesa PONATISNILA iz doktorske naloge, ker ni res. To je novo besedilo, ki pa izhaja iz ugotovitev iz doktorske disertacije. To, kar počnete na Wikipediji v zvezi z mojimi dosežki v zvezi s slikarstvo Zorana Mušiča, je čista zloba in neresnično zavajanje in mazanje mojega dobrega imena. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-21580-76|&#126;2026-21580-76]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-21580-76|pogovor]]) 21:08, 14. april 2026 (CEST) {{ping|G-Cup}} prosim za odziv, to se nanaša na tvoje trditve in projektu eskalacija spora zaradi ignoriranja ne bi koristila. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 08:21, 15. april 2026 (CEST) 5d5nmd3li7ocqnzewz4s8u8vtp5qhc3 France Kralj 0 220182 6659804 6638332 2026-04-14T19:20:00Z G-Cup 10746 /* Življenje */ 6659804 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik}} '''France Kralj''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[ kipar]], [[grafik]], [[ilustrator]] in [[pedagog]], * [[26. september]] [[1895]], [[Zagorica, Dobrepolje|Zagorica]], [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]], † [[16. februar]] [[1960]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Oče Janez je bil kmet, rezbar in podobar, mati Marjeta (rojena Sever) pa kmetica. France Kralj je bil v letih 1920-1923 sinonim ekspresionizma na Slovenskem v vseh likovnih zvrsteh (slikarstvo, kiparstvo, grafika). Sledil mu je mlajši brat Tone, ki se je iz ekspresionista razvil v realističnega figuralika. == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki}} * [[seznam slovenskih slikarjev]] *[[seznam slovenskih kiparjev]] *[[seznam slovenskih grafikov]] *[[seznam slovenskih ilustratorjev]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=300245|avtor=Stelè Francè|ime=Kralj France|vir=SBL}} {{likovnik-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kralj, France}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Ekspresionistični slikarji]] [[Kategorija:Ekspresionistični grafiki]] [[Kategorija:Ekspresionistični kiparji]] [[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]] c7xkdftfdrhvn6sj957vwcqbyfzr4jh 6659806 6659804 2026-04-14T19:20:54Z G-Cup 10746 /* Življenje */ 6659806 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Umetnik}} '''France Kralj''', [[Slovenci|slovenski]] [[slikar]], [[ kipar]], [[grafik]], [[ilustrator]] in [[pedagog]], * [[26. september]] [[1895]], [[Zagorica, Dobrepolje|Zagorica]], [[Občina Dobrepolje|Dobrepolje]], † [[16. februar]] [[1960]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Oče Janez je bil kmet, rezbar in podobar, mati Marjeta (rojena Sever) pa kmetica. France Kralj je bil v letih 1920-1923 sinonim ekspresionizma na Slovenskem v vseh likovnih zvrsteh (slikarstvo, kiparstvo, grafika). Bil je samosvoj sakralni umetnik. Sledil mu je mlajši brat Tone, ki se je iz ekspresionista razvil v realističnega figuralika. == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki}} * [[seznam slovenskih slikarjev]] *[[seznam slovenskih kiparjev]] *[[seznam slovenskih grafikov]] *[[seznam slovenskih ilustratorjev]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=300245|avtor=Stelè Francè|ime=Kralj France|vir=SBL}} {{likovnik-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kralj, France}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski kiparji]] [[Kategorija:Ekspresionistični slikarji]] [[Kategorija:Ekspresionistični grafiki]] [[Kategorija:Ekspresionistični kiparji]] [[Kategorija:Trdinovi nagrajenci]] gwfo2jy5enxg8ct18w6i416efmnpvgb Hrvaško-slovenski kmečki upor 0 220624 6659725 6547609 2026-04-14T14:54:20Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ 6659725 wikitext text/x-wiki {{Infobox military conflict | conflict = Hrvaško-slovenski kmečki upor | partof = | image = Oton Ivekovic, Smaknuce Matije Gupca (na trgu ispred crkve sv. Marka u Zagrebu).jpg | caption = ''Sodobna predstavitev usmrtitve Matije Gubca na trgu pred Sv. Marka v Zagreb'', avtor Oton Iveković (1912) | date = 28. januar – 9. februar 1573 | place = severozahod [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|Hrvaške]], [[vojvodina Kranjska|Kranjska]] in [[vojvodina Štajerska|Štajerska]], [[Habsburška monarhija]] | territory = | result = upor zadušen | combatant1 = slovenski in hrvaški kmetje | combatant2 = štajersko, kranjsko in hrvaško plemstvo<br>[[Uskoki]] | commander1 = [[Matija Gubec]](usmrčen)<br>[[Ilija Gregorić]](usmrčen)<br>[[Ivan Pasanec]](ubit v boju)<br>[[Nikola Kupinić]] | commander2 = [[Gašpar Alapić]]<br>[[Josip Thurn]]<br>[[Ferenc Tahi]] | strength1 = 8000–12.000{{sfn|Čečuk|1960|p=499}} kmetov | strength2 = 5000{{sfn|Čečuk|1960|p=499}} vojakov | casualties1 = 3000–5000{{sfn|Čečuk|1960|p=500}} ubitih }} [[Slika:Valvasor - Croatian–Slovene Peasant Revolt 1573.jpg|thumb|right|350px|''Upodobitev boja pri [[Krško|Krškem]]'' hrvaško-slovenskega kmečka upora v [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]]] '''Hrvaško-slovenski kmečki upor''' ({{Langx|hr|Hrvatsko-slovenska Seljačka buna}}), tudi '''slovensko-hrvaški kmečki upor''', '''Gubčev upor''' ali '''Gubčev kmečki upor''' ({{Langx|hr|Gupčeva buna}}) je bil eden izmed številnih kmečkih uporov na Slovenskem, bil je med največjimi in najboljše organiziran. Upor, ki ga je sprožilo kruto ravnanje s podložniki barona [[Ferenc Tahi|Ferenca Tahija]], se je po 12 dneh končalo s porazom upornikov in krvavim maščevanjem plemstva. Odvijal se je leta 1573, priprave pa so se začele že leto prej, trajal pa je samo dva tedna. Boj je zajel okoli 5000 km², udeležilo se je približno 12.000 puntarjev. Vodja upora je bil Ilija Gregorić, upornike pa je vodil Matija Gubec. Kmetje so med januarjem in februarjem zavzeli številne [[grad]]ove in mesta, 3. februarja 1573 so uporniki napadli [[Brežice]], zavzeli mesto, ne pa grad (zaradi mogočnega topa). 5. februarja je prišlo do prvega pomembnejšega spopada med uporniki in plemstvom. Plemstvo je zbralo močno vojsko z [[uskoki]], ki so porazili uporniško vojsko. Okrog 3000 upornikov je bilo pobitih ali so utonili v Savi, več jih je bilo ujetih. Upor na slovenskih tleh se je končal 8. februarja, ko je plemiška vojska pod [[grad Kunšperk|gradom Kunšperk]] porazila Gregorićevo vojsko. 9. februarja je tudi Gubec doživel poraz pri Stubiških Toplicah na Hrvaškem. Plemstvo se je nad podložniki kruto maščevalo. [[Matija Gubec|Matijo Gubca]] so odpeljali v [[Zagreb]], 15. februarja so ga javno mučili in usmrtili. Kronali so ga z železno krono ter ga razčetverili. Leto dni kasneje so v Zagrebu usmrtili tudi [[Ilija Gregorić|Ilija Gregorića]]. == Ozadje == V poznem 16. stoletju je grožnja [[Osmansko cesarstvo|osmanskih]] vpadov obremenjevala gospodarstvo južnih bokov [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in fevdalci so nenehno povečevali svoje zahteve do kmetov. V Zagorju je k temu prispevalo kruto ravnanje s kmeti s strani barona Ferenca Tahija, ki se je odražalo v dajatvah, pretirani [[tlaka|tlaki]], brezpravnosti podložnikov, izvajanje [[teror]]ja nad kmečkim prebivalstvom in njegovi spori s sosednjimi baroni glede zemlje, ki segajo v leto 1564, ki so prerasli v oborožene spopade.{{sfn|Adamček|1968}} Ko so številne pritožbe cesarju ostale neuslišane, so se kmetje zarotili, da bi se uprli s svojimi vrstniki v sosednjih deželah Štajerski in Kranjski ter z nižjimi sloji meščanov. == Upor== Upor je 28. januarja 1573 sočasno izbruhnil na več delih Štajerske, Kranjske in Hrvaške. Politični program upornikov je bil zamenjati plemstvo s kmečkimi uradniki, ki bi bili odgovorni neposredno cesarju, ter odpraviti vse fevdalne posesti in obveznosti do [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške cerkve]]. Sestavljena je bila kmečka vlada s člani Matija Gubec, Ivan Pasanec in Ivan Mogaić.{{sfn|Adamček|1968|p=91}} Izdelani so bili daljnosežni načrti, vključno z odpravo deželnih meja, odprtjem cest za trgovino in samovlado kmetov. Vodja upornikov Ilija Gregorić je načrtoval obsežno vojaško operacijo, da bi zagotovil zmago uporu. Vsako kmečko gospodinjstvo je zagotovilo enega človeka za vojsko, kar je poželo nekaj začetnih uspehov; njihovi revolucionarni cilji pa so vznemirili plemstvo, ki je v odgovor dvignilo vojsko. Uporniki so uporabljali mrežo informatorjev, ki so posredovali informacije o premikih nasprotnih enot; pa so vohuni med kmeti sami posredovali informacije o širjenju upora plemstvu.{{sfn|Antoljak|1973|pp=95–96}} == Povračilni ukrepi == 5. februarja<ref name="armije1968">{{navedi knjigo|author=Belgrade (Serbia). Vojni muzej Jugoslovenske narodne armije|title=Fourteen Centuries of Struggle for Freedom|url=https://books.google.com/books?id=2m8MAQAAMAAJ|year=1968|publisher=Military Museum|page=xxvi}}</ref> je uskoški stotnik in baron Jobst Joseph von Thurn vodil vojsko 500 uskokov iz Kostanjevice in nekaj nemških vojakov<ref name=Corovic326>{{navedi knjigo|author=Владимир Ћоровић|title=Историја Југославије|url=https://books.google.com/books?id=eM1NAAAAMAAJ|year=1933|publisher=Народно дело|page=326}}</ref>, ki je premagala uporniški odred Nikole Kupiniča pri Krškem (na Spodnjem Štajerskem), kar je bil prvi večji poraz upornikov. To je hitro oslabilo upor na Kranjskem in Štajerskem. Naslednji dan je bil pri Samoborju poražen še en oddelek upornikov. 9. februarja je potekala odločilna bitka na Stubičkem polju. Gubec in njegovih 10.000 mož se je močno upiralo, a po krvavi štiriurni bitki jih je baronska vojska premagala in Gubca zajela. Upor ni uspel. Maščevanje je bilo brutalno: poleg 3000 kmetov, ki so umrli v bitki, je bilo veliko ujetnikov obešenih ali pohabljenih. Matijo Gubca so 15. februarja javno mučili in usmrtili. Policisti Petar Ljubojević, Vuk Suković in Dane Bolčeta (pravoslavni) ter Juraj Martijanović in Tomo Tortić (katoličani) so bili vsi obsojeni na dosmrtno ječo in izgubili vse svoje premoženje.{{sfn|Klaić|1928|p=14}} Mogaić je bil ubit v zadnji bitki, Pasanec pa najverjetneje v enem od spopadov v začetku februarja. Gregoriću je uspelo pobegniti, a so ga v nekaj tednih ujeli, pripeljali na zaslišanje na [[Dunaj]] in leta 1574 usmrtili v Zagrebu.<ref>{{cite encyclopedia|url=http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=20|title=GREGORIĆ, Ilija|encyclopedia=Croatian Biographical Lexicon|publisher=Miroslav Krleža Institute of Lexicography|year=2002|language=hr|accessdate=1 February 2018|archive-date=2018-02-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20180201193016/http://hbl.lzmk.hr/clanak.aspx?id=20|url-status=dead}}</ref> == Zapuščina == Gubčev upor in mučenje sta v Sloveniji in na Hrvaškem pridobila legendarni status. Navdihnil je številne pisatelje in umetnike, med drugim pisatelja [[Miroslav Krleža|Miroslava Krležo]] in [[Avgust Šenoa|Augusta Šenoo]], pesnika [[Anton Aškerc|Antona Aškerca]] (''Kronanje v Zagrebu'') ter kiparja [[Antun Augustinčić|Antuna Augustinčića]] in [[Stojan Batič|Stojana Batiča]]. Vodilni hrvaški filmski režiser [[Vatroslav Mimica]] je leta 1975 produciral film o uporu z naslovom ''Anno Domini 1573'' ter televizijsko serijo v štirih delih. Dogodki so navdihnili tudi ''Gubec-beg'', prvo hrvaško rock opero (1975).<ref>{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/aktualno/novosti-iz-osrh/item/3612-simfonijski-puhacki-orkestar-izveo-rock-operu-gubec-beg-u-povodu-dana-neovisnosti-rh.html|title=Simfonijski puhački orkestar izveo rock-operu Gubec-beg u povodu Dana neovisnosti RH|date=11 October 2017|language=hr|accessdate=17 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180117190638/https://hrvatski-vojnik.hr/aktualno/novosti-iz-osrh/item/3612-simfonijski-puhacki-orkestar-izveo-rock-operu-gubec-beg-u-povodu-dana-neovisnosti-rh.html|archive-date=17 January 2018|url-status=dead}}</ref> Hrvaško-slovenski upor je leta 1937 v svoji drami ''[[Velika puntarija]]'' predstavil [[Bratko Kreft]], ki je v uvodu v dramo napisal tudi krajšo študijo o kmečkih uporih na Slovenskem. Uporu sta posvečena muzej pri gradu Oršić v Gornji Stubici in muzej v Krškem (Slovenija). Obnova bitke na Stubičkem polju, ki poteka vsako leto od leta 2008, je od takrat postala ena najbolj priljubljenih zgodovinskih uprizoritev na Hrvaškem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nacional.hr/spektakularna-bitka-kod-stubice-ove-godine-slavi-desetu-godisnjicu/|title=Spektakularna 'Bitka kod Stubice' ove godine slavi desetu godišnjicu|work=nacional.hr|date=31 January 2018|language=hr|accessdate=31 January 2018}}</ref> == Galerija == <gallery widths="200px"> File:Spomenik seljačkoj buni 1573..JPG|Veliki spomenik v Gornji Stubici, Antun Augustinčić, 1971) File:Matija Gubec statue head closeup.jpg|Doprsni kip Matije Gubca v Zagrebu File:Matija.jpg|Kip Matije Gubca, Markov trg, Zagreb </gallery> == Glej tudi== *[[Kmečki upori v literaturi]] == Sklici == {{sklici}} == Viri in literatura == * Cvirn, Janez, et. al (2000). ''Ilustrirana zgodovina Slovencev''. Ljubljana: Mladinska knjiga. * {{cite journal|last=Grafenauer|first=Bogo|year=1955|title=Stara in nova vprašanja ob hrvatsko-slovenskem kmečkem uporu 1573|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VZXSHYR|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=9|issue=1–4|pages=170–188}} * {{cite journal|last=Hozjan|first=Andrej|year=2024|title=Ukrepi notranjeavstrijskih in štajerskih oblasti ob hrvaško-slovenskem kmečkem uporu leta 1573|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5YEA8DJD/26e0a97a-11c3-4b69-bdfc-48548982f730/PDF|journal=Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino|language=sl|volume=72|issue=3|pages=475–502|cobiss=226195203}} *{{cite journal|url=https://hrcak.srce.hr/176309|title=Prilozi povijesti seljačke bune 1573.|journal=Radovi Filozofskog Fakulteta: Odsjek Za Povijest|issue=6|date=October 1968|last=Adamček|first=Josip|pages=51–96|language=hr|format=PDF|accessdate=1 February 2018}} *{{cite journal|url=https://hrcak.srce.hr/57241|title=Nekoliko marginalnih opaski o seljačkoj buni 1573. godine|trans-title=Marginalia to the 1573 peasant uprising|journal=Radovi Zavoda za hrvatsku povijest Filozofskoga fakulteta Sveučilišta u Zagrebu|volume=5|issue=1|date=November 1973|last=Antoljak|first=Stjepan|pages=93–111|language=hr|format=PDF|accessdate=6 September 2017}} *{{cite journal|url=http://hrcak.srce.hr/83712|title=Tragom poginulih seljaka u Seljačkoj buni 1573. godine|first=Božidar|last=Čečuk|pages=499–503|volume=3|date=March 1960|journal=Papers and Proceedings of the Department of Historical Research of the Institute of Historical and Social Research of Croatian Academy of Sciences and Arts|publisher=Croatian Academy of Sciences and Arts|location=Zagreb, Croatia|format=PDF|language=hr|accessdate=5 September 2017}} *{{navedi knjigo|first=Vjekoslav|last=Klaić|author-link=Vjekoslav Klaić|title=Crtice iz Hrvatske prošlosti|url=https://books.google.com/books?id=Rx0iAAAAMAAJ|year=1928|publisher=Matica hrvatska|language=hr}} *{{cite book|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo|year=2021|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|pages=207–210|cobiss=72648195|url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} *{{cite book|last=Škaler|first=Stanislav|title=Po poteh slovensko-hrvaškega kmečkega upora 1573|year=1971|publisher=Obzorja|location=Maribor|language=sl|cobiss=5948672}} == Zunanje povezave == *[https://web.archive.org/web/20040803164359/http://www.mdc.hr/msb/en-index.htm Peasants' Revolt Museum] [[Kategorija:Kmečki upori na Slovenskem]] [[Kategorija:Leto 1573]] {{normativna kontrola}} 029u2xx7kpbwxty5560rbxaxkengbi5 Mladika (revija) 0 225261 6659913 6478698 2026-04-15T09:17:46Z Sivimedved 235862 dodal sem novico in sklic 6659913 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Revija|title=Mladika|cobiss=28732673|publisher=Mladika, Trst|frequency=mesečnik}}{{drugipomeni|Mladika (razločitev)}} '''Mladika''' je družinska in [[kultura|kulturna]] mesečna revija. Začela je izhajati leta [[1957]] v [[Trst]]u, najprej jo je izdajala [[Slovenska prosveta]], kasneje pa [[Mladika (založba)|Založba Mladika]]. == O reviji == Slovenski časopis, ki ima na stičišču dveh narodov namen ohranjati besedo in kulturo, je »dragocena vezenina duha«. Slednji vzdevek se nanaša na revijo Mladika, ki je po raznih revijalnih poskusih iz preteklosti – [[Setev (revija)|Setev]], [[Mlada setev (revija)|Mlada setev]], [[Razgledi (revija)|Razgledi]], [[Tokovi (revija)|Tokovi]], [[Stvarnost (revija)|Stvarnost]], [[Stvarnost in svoboda (revija)|Stvarnost in svoboda]], [[Dan (revija)|Dan]], [[Most (revija)|Most]], [[Zaliv (revija)|Zaliv]] – edina, ki je vzdržala več kot petdeset let. Med ustanovitelji so bili [[Jože Peterlin]], [[Stanko Janežič]], [[Lojze Škerl]] iz kroga mladih [[katolik|katoliško]] usmerjenih izobražencev, ki so sestavljali [[urednik|uredniški odbor]] z Jožetom Peterlinom na čelu in urejali revijo do leta [[1976]]. [[Jože Peterlin]] je bil [[režiser]], [[kritik|gledališki kritik]], [[dramatik]], [[urednik]], [[profesor]], [[kulturni delavec]], ustanovitelj [[Radijski oder|Radijskega odra]] ter prosvetnega oddelka [[Krščansko socialna unija (Slovenija)|Slovenske krščansko-socialne zveze]], ki se je kmalu osamosvojila kot [[Slovenska prosveta]]. Iz nje so se razvili še danes delujoči [[Društvo slovenskih izobražencev]] ter [[študijski dnevi Draga]]. Revija je bila registrirana na tržaškem sodišču, tiskala jo je tiskarna Graphis v Trstu. Mladiko danes ureja [[Marij Maver]], ki je od leta [[1967]] odgovorni, z letom [[1976]] pa je postal glavni urednik. Bralce ima predvsem na [[Pokrajina Trst|Tržaškem]] in [[Pokrajina Gorica|Goriškem]], a tudi v [[Slovenija|Sloveniji]] in po svetu ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Argentina]], [[Avstralija]], razne evropske države). Glavnina lite­rarnih prispevkov, [[proza|proze]] in [[poezija|poezije]], prihaja iz matične Slo­ve­nije, nekaj je pisateljev iz zdomstva in zamejstva, tudi s Ko­roške­ga. V času [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]], ki je iz [[ideologija|ideoloških]] razlo­gov podpirala samo en del Slovencev v zamejstvu, re­vija z redkimi izje­mami tistih posameznikov, ki so jo do­bivali po pošti, ni smela v Slo­ve­nijo. == Namen in cilj == Prizadeva si ohranjati [[slovenski jezik]] in [[narod|narodno zavest]] v [[narodna manjšina|zamejstvu]], zato se je prva leta veliko posvečala družini, duhovnemu življenju, tržaški slovenski [[radio|radijski postaji]] in [[gledališče|gledališču]], kasneje pa je kritično spremljala tudi gospodarsko, politično in kulturno-posvetno sfero na Tržaškem, v [[Benečija|Benečiji]], [[Rezija|Reziji]], na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in v [[zdomstvo|zdomstvu]]. == Vsebina == Avtorji prispevkov so bili sprva pisci, ki so leta [[1945]] zapustili domovino ([[Vinko Beličič]], [[Martin Jevnikar]], [[Franc Jeza]], [[Maks Šah]]). V teh letih se je v Trst in [[Gorica|Gorico]] vrnil del Slovencev, ki so se med obema vojnama zatekli čez mejo. Med njimi je bilo več izobražencev, ki so nato prevzeli odgovorne naloge na političnem in kulturnem področju, med njimi Jože Peterlin, [[Matej Poštovan]], Vinko Beličič in Maks Šah, ki so kmalu po vojni v Trstu začeli s katoliško politično organizacijo. Ustvarjalci revije so bili navadno tudi člani uredniškega odbora ([[Stanko Janežič]], [[Sergij Pahor]], [[Maks Šah]], [[Drago Štoka]] ter [[Lojze Škerl]]), veliko pa je bilo tudi takih, ki so se podpisovali le z začetnicami. Od leta [[1982]] dalje izhaja mladinska priloga [[Rast (revija)|Rast]], ki prinaša [[leposlovje|leposlovne prispevke]], uvodnike, [[ocena|ocene]] knjig, [[članek|članke]], [[poročilo|poročila]]. Mladika je trenutno edina zamejska revija v Italiji in ima tudi istoimensko [[Mladika (založba)|založbo Mladika]]. V prvem uredniškem obdobju je vsebovala naslednje rubrike: * Pisma ''[[Mladika|Mladiki]]'', * Uvodnik (obravnavajo zamejska oz. narodnostna vprašanja, npr. »Ko ti zmanjkujejo tla pod nogami ...«, uvodnike je v času svojega uredništva pisal Jože Peterlin), * [[Radio|Radijski programi]] (vsebuje spored [[radio|radijskih oddaj]]), * Gledališče, * [[Film]], * Za kratek čas (obsegala je podrubrike, kot so Križanka, Spoznavajmo našo literaturo, Vstavljalnica, Vremenski pregovor, Posetnica, Vprašanja, Rešitve iz zadnje številke), * Mnenje o ''[[Mladika|Mladiki]]'', * Literarni pogovori (avtor je bil Jože Peterlin), * Za dobro voljo, * Kulturna obzorja (tu so bralci redno spremljali dogajanja na [[Primorska|Primorskem]] in Koroškem), * [[poezija|pesmi]], leposlovje, [[esej]]e, poročila in članke. Revija objavlja tudi pesmi in prozo, za katere se od leta [[1973|1972]] razpisujejo [[Literarni natečaj revije Mladika|nagradni literarni natečaji Mladike]]. V drugem uredniškem obdobju pa je revija obsegala naslednje rubrike: * Uvodni članek, * [[poetika|Poetična]] [[teologija]] (v njej objavljajo predvsem [[duhovnik]]i), * rubriko, namenjeno prozi (sem spadajo [[novela (književnost)|novele]], [[povest]]i, [[spomin]]i, [[črtica|črtice]]), * Literatura (posvečena je poeziji, vključuje pesmi, najpogosteje pesmi nagrajencev), * Zgodovinski drobci, * Pesem je spomin, * Iz naše preteklosti (obravnava zgodovinsko tematiko, npr. [[biografija|biografije]] znanih zgodovinskih osebnosti), * Tisoč besed (zajema [[wikiprojekt|odlomke]] in razprave o aktualnih [[roman]]ih), * Antena (gre za [[novica|novice]] in aktualne dogodke), * Ocene (npr. novih knjig ter gledaliških predstav), * [[intervju]]je, [[komentar]]je uredništva, * poročila o vseh zamejskih in zdomskih knjigah (od leta [[1967]] dalje). == Zanimivosti == V številki devetega letnika [[1956]] je bila ponatisnjena kratka [[črtica]] z naslovom Tržaško dekle. Njen avtor je [[Marij Maver]], omenjeno dekle pa je očitno hčerka J. Peterlina, [[Matejka Pe­terlin]], ki je bila Marijeva soproga in je bila tudi sama de­javna na kulturnem področju. Leta 1986 je Mladika prejela [[Sklad Dušana Černeta|Černetovo nagrado]]. Leta 2025 je revija Mladika prejela nagrado [[Vstajenje (nagrada)|vstajenje]].<ref>{{Navedi splet|title=Reviji Mladika nagrada vstajenje ob 70-letnici izhajanja|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2026/04/reviji-mladika-nagrada-vstajenje-ob-70-letnici-izhajanja-87def354-0764-4553-b738-4ed01fc34776.html|website=RaiNews|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-15|language=sl|first=TGR Furlanija Julijska|last=krajina}}</ref> Leta 2025 so ''Uredniški odbor'' revije Mladika sestavljali: Andrej Černic, [[Erika Jazbar]], [[Ivo Jevnikar]], Helena Jovanovič, [[Marij Maver]] (odgovorni urednik), [[Adrijan Pahor]], [[Sergij Pahor]], [[Mitja Petaros]], Anka Peterlin, [[Nadia Roncelli]], [[Tomaž Simčič]], [[Breda Susič]] in [[Matej Susič]]. == Viri in zunanje povezave == *Darka Zvonar: Le mladih žal ni. [http://bor.czp-vecer.si/VECER2000_XP/2007/01/20/2007-01-20_STR-12-12_MX-01_IZD-01-02-03-04-05-06_PAG-KULTURA.PDF] {{Slepa povezava}} *Ivo Jevnikar: Referat o Primorski. [http://www.drustvo-svs.si/arhiv/2005/tabor/Tabor-07.3.html] *Jože Zadravec: Na pomolu slovenstva. [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/55-32-NasPogovor-1] *Janko Zerzer: Podelitev 26. Tischlerjeve nagrade. [http://www.kkz.at/2005/tischlerjeva_nagrada_2005_zerzer.htm] {{Slepa povezava}} *Moja Slovenija: Izšla revija Mladika (št. 3–4). [http://www.mojaslovenija.net/index.php?id=625] {{Slepa povezava}} *Dnevne novice: Izšla je nova bogata številka Mladike. [http://www.slomedia.it/?ID=3489&action=viewOne&mod=aktualno] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110821173936/http://www.slomedia.it/?ID=3489&action=viewOne&mod=aktualno |date=2011-08-21 }} *Svet po drugi dvetovni vojni: hladna vojna: Krizna žarišča v Evropi. [http://www.svarog.si/zgodovina/4/index.php?page_id=8333] {{Slepa povezava}} == Zunanje povezave == * http://www.mladika.com/revija-mladika/ * http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-HQNL17ZU * Rast : mladinska priloga Mladike {{COBISS|ID=30306561}} [[Kategorija:Slovenske revije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1957]] [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] c8h535nqzdnkqbg63jy0vfqld69j3bc 6659914 6659913 2026-04-15T09:18:30Z Sivimedved 235862 6659914 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Revija|title=Mladika|cobiss=28732673|publisher=Mladika, Trst|frequency=mesečnik}}{{drugipomeni|Mladika (razločitev)}} '''Mladika''' je družinska in [[kultura|kulturna]] mesečna revija. Začela je izhajati leta [[1957]] v [[Trst]]u, najprej jo je izdajala [[Slovenska prosveta]], kasneje pa [[Mladika (založba)|Založba Mladika]]. == O reviji == Slovenski časopis, ki ima na stičišču dveh narodov namen ohranjati besedo in kulturo, je »dragocena vezenina duha«. Slednji vzdevek se nanaša na revijo Mladika, ki je po raznih revijalnih poskusih iz preteklosti – [[Setev (revija)|Setev]], [[Mlada setev (revija)|Mlada setev]], [[Razgledi (revija)|Razgledi]], [[Tokovi (revija)|Tokovi]], [[Stvarnost (revija)|Stvarnost]], [[Stvarnost in svoboda (revija)|Stvarnost in svoboda]], [[Dan (revija)|Dan]], [[Most (revija)|Most]], [[Zaliv (revija)|Zaliv]] – edina, ki je vzdržala več kot petdeset let. Med ustanovitelji so bili [[Jože Peterlin]], [[Stanko Janežič]], [[Lojze Škerl]] iz kroga mladih [[katolik|katoliško]] usmerjenih izobražencev, ki so sestavljali [[urednik|uredniški odbor]] z Jožetom Peterlinom na čelu in urejali revijo do leta [[1976]]. [[Jože Peterlin]] je bil [[režiser]], [[kritik|gledališki kritik]], [[dramatik]], [[urednik]], [[profesor]], [[kulturni delavec]], ustanovitelj [[Radijski oder|Radijskega odra]] ter prosvetnega oddelka [[Krščansko socialna unija (Slovenija)|Slovenske krščansko-socialne zveze]], ki se je kmalu osamosvojila kot [[Slovenska prosveta]]. Iz nje so se razvili še danes delujoči [[Društvo slovenskih izobražencev]] ter [[študijski dnevi Draga]]. Revija je bila registrirana na tržaškem sodišču, tiskala jo je tiskarna Graphis v Trstu. Mladiko danes ureja [[Marij Maver]], ki je od leta [[1967]] odgovorni, z letom [[1976]] pa je postal glavni urednik. Bralce ima predvsem na [[Pokrajina Trst|Tržaškem]] in [[Pokrajina Gorica|Goriškem]], a tudi v [[Slovenija|Sloveniji]] in po svetu ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Argentina]], [[Avstralija]], razne evropske države). Glavnina lite­rarnih prispevkov, [[proza|proze]] in [[poezija|poezije]], prihaja iz matične Slo­ve­nije, nekaj je pisateljev iz zdomstva in zamejstva, tudi s Ko­roške­ga. V času [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]], ki je iz [[ideologija|ideoloških]] razlo­gov podpirala samo en del Slovencev v zamejstvu, re­vija z redkimi izje­mami tistih posameznikov, ki so jo do­bivali po pošti, ni smela v Slo­ve­nijo. == Namen in cilj == Prizadeva si ohranjati [[slovenski jezik]] in [[narod|narodno zavest]] v [[narodna manjšina|zamejstvu]], zato se je prva leta veliko posvečala družini, duhovnemu življenju, tržaški slovenski [[radio|radijski postaji]] in [[gledališče|gledališču]], kasneje pa je kritično spremljala tudi gospodarsko, politično in kulturno-posvetno sfero na Tržaškem, v [[Benečija|Benečiji]], [[Rezija|Reziji]], na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in v [[zdomstvo|zdomstvu]]. == Vsebina == Avtorji prispevkov so bili sprva pisci, ki so leta [[1945]] zapustili domovino ([[Vinko Beličič]], [[Martin Jevnikar]], [[Franc Jeza]], [[Maks Šah]]). V teh letih se je v Trst in [[Gorica|Gorico]] vrnil del Slovencev, ki so se med obema vojnama zatekli čez mejo. Med njimi je bilo več izobražencev, ki so nato prevzeli odgovorne naloge na političnem in kulturnem področju, med njimi Jože Peterlin, [[Matej Poštovan]], Vinko Beličič in Maks Šah, ki so kmalu po vojni v Trstu začeli s katoliško politično organizacijo. Ustvarjalci revije so bili navadno tudi člani uredniškega odbora ([[Stanko Janežič]], [[Sergij Pahor]], [[Maks Šah]], [[Drago Štoka]] ter [[Lojze Škerl]]), veliko pa je bilo tudi takih, ki so se podpisovali le z začetnicami. Od leta [[1982]] dalje izhaja mladinska priloga [[Rast (revija)|Rast]], ki prinaša [[leposlovje|leposlovne prispevke]], uvodnike, [[ocena|ocene]] knjig, [[članek|članke]], [[poročilo|poročila]]. Mladika je trenutno edina zamejska revija v Italiji in ima tudi istoimensko [[Mladika (založba)|založbo Mladika]]. V prvem uredniškem obdobju je vsebovala naslednje rubrike: * Pisma ''[[Mladika|Mladiki]]'', * Uvodnik (obravnavajo zamejska oz. narodnostna vprašanja, npr. »Ko ti zmanjkujejo tla pod nogami ...«, uvodnike je v času svojega uredništva pisal Jože Peterlin), * [[Radio|Radijski programi]] (vsebuje spored [[radio|radijskih oddaj]]), * Gledališče, * [[Film]], * Za kratek čas (obsegala je podrubrike, kot so Križanka, Spoznavajmo našo literaturo, Vstavljalnica, Vremenski pregovor, Posetnica, Vprašanja, Rešitve iz zadnje številke), * Mnenje o ''[[Mladika|Mladiki]]'', * Literarni pogovori (avtor je bil Jože Peterlin), * Za dobro voljo, * Kulturna obzorja (tu so bralci redno spremljali dogajanja na [[Primorska|Primorskem]] in Koroškem), * [[poezija|pesmi]], leposlovje, [[esej]]e, poročila in članke. Revija objavlja tudi pesmi in prozo, za katere se od leta [[1973|1972]] razpisujejo [[Literarni natečaj revije Mladika|nagradni literarni natečaji Mladike]]. V drugem uredniškem obdobju pa je revija obsegala naslednje rubrike: * Uvodni članek, * [[poetika|Poetična]] [[teologija]] (v njej objavljajo predvsem [[duhovnik]]i), * rubriko, namenjeno prozi (sem spadajo [[novela (književnost)|novele]], [[povest]]i, [[spomin]]i, [[črtica|črtice]]), * Literatura (posvečena je poeziji, vključuje pesmi, najpogosteje pesmi nagrajencev), * Zgodovinski drobci, * Pesem je spomin, * Iz naše preteklosti (obravnava zgodovinsko tematiko, npr. [[biografija|biografije]] znanih zgodovinskih osebnosti), * Tisoč besed (zajema [[wikiprojekt|odlomke]] in razprave o aktualnih [[roman]]ih), * Antena (gre za [[novica|novice]] in aktualne dogodke), * Ocene (npr. novih knjig ter gledaliških predstav), * [[intervju]]je, [[komentar]]je uredništva, * poročila o vseh zamejskih in zdomskih knjigah (od leta [[1967]] dalje). == Zanimivosti == V številki devetega letnika [[1956]] je bila ponatisnjena kratka [[črtica]] z naslovom Tržaško dekle. Njen avtor je [[Marij Maver]], omenjeno dekle pa je očitno hčerka J. Peterlina, [[Matejka Pe­terlin]], ki je bila Marijeva soproga in je bila tudi sama de­javna na kulturnem področju. Leta 1986 je Mladika prejela [[Sklad Dušana Černeta|Černetovo nagrado]]. Leta 2025 je revija Mladika prejela nagrado [[Vstajenje (nagrada)|vstajenje]].<ref>{{Navedi splet|title=Reviji Mladika nagrada vstajenje ob 70-letnici izhajanja|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2026/04/reviji-mladika-nagrada-vstajenje-ob-70-letnici-izhajanja-87def354-0764-4553-b738-4ed01fc34776.html|website=RaiNews|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-15|language=sl|first=TGR Furlanija Julijska|last=krajina}}</ref> Leta 2025 so ''Uredniški odbor'' revije Mladika sestavljali: Andrej Černic, [[Erika Jazbar]], [[Ivo Jevnikar]], Helena Jovanovič, [[Marij Maver]] (odgovorni urednik), [[Adrijan Pahor]], [[Sergij Pahor]], [[Mitja Petaros]], Anka Peterlin, [[Nadia Roncelli]], [[Tomaž Simčič]], [[Breda Susič]] in [[Matej Susič]]. == Viri in zunanje povezave == *Darka Zvonar: Le mladih žal ni. [http://bor.czp-vecer.si/VECER2000_XP/2007/01/20/2007-01-20_STR-12-12_MX-01_IZD-01-02-03-04-05-06_PAG-KULTURA.PDF] {{Slepa povezava}} *Ivo Jevnikar: Referat o Primorski. [http://www.drustvo-svs.si/arhiv/2005/tabor/Tabor-07.3.html] *Jože Zadravec: Na pomolu slovenstva. [https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/55-32-NasPogovor-1] *Janko Zerzer: Podelitev 26. Tischlerjeve nagrade. [http://www.kkz.at/2005/tischlerjeva_nagrada_2005_zerzer.htm] {{Slepa povezava}} *Moja Slovenija: Izšla revija Mladika (št. 3–4). [http://www.mojaslovenija.net/index.php?id=625] {{Slepa povezava}} *Dnevne novice: Izšla je nova bogata številka Mladike. [http://www.slomedia.it/?ID=3489&action=viewOne&mod=aktualno] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110821173936/http://www.slomedia.it/?ID=3489&action=viewOne&mod=aktualno |date=2011-08-21 }} *Svet po drugi dvetovni vojni: hladna vojna: Krizna žarišča v Evropi. [http://www.svarog.si/zgodovina/4/index.php?page_id=8333] {{Slepa povezava}} == Zunanje povezave == * http://www.mladika.com/revija-mladika/ * http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-HQNL17ZU * Rast : mladinska priloga Mladike {{COBISS|ID=30306561}} == Sklici == [[Kategorija:Slovenske revije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1957]] [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] 2a4m8odpwxfe40yxle7o94sq9blvllq Ruski kaganat 0 230551 6659651 6586021 2026-04-14T12:25:50Z Ljuba24b 92351 /* Datiranje */ np 6659651 wikitext text/x-wiki [[Slika:Europe 814.jpg|thumb|300px|right|Evropa v zgodnjem 9. stoletju]] '''Ruski kaganat''' (tudi '''Volhovska Rusija''', '''Ilmenska Rusija''' ali '''Novgorodska Rusija''') je naziv hipotetične<ref name=":0">{{navedi knjigo|last1=Петрухин (Petrukhin)|first1=В. Я.|title=Русь в IX—X веках. От призвания варягов до выбора веры|trans-title=Rus' in the 9th–10th Centuries. From the Invitation of the Varangians to the Choice of Faith|date=2014|publisher=Форум : Неолит|isbn=9785911346911|pages=118, 119, 129–131, 277, 288–289, 353|language=ru}}</ref> vzhodnoevropske države, ki naj bi bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8. in zgodnjem 9. stoletju.<ref name="Christian">Christian, David: A History of Russia, Mongolia and Central Asia. Blackwell, 1999, str. 338-341.</ref> Šteje se za predhodnika [[Rurik]]ove države in [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]]. Kaganat je bil država ali skupek mestnih držav, ki naj bi jo ustanovili Rosi ali zgodovinski Rusi, med katerimi je bilo tudi nekaj [[Skandinavci|Skandinavcev]] – [[Varjagi|Varjagov]].<ref name="Bertin">Bertin, The Annals of St. Bertin. Ed. Waitz, Hanover, 1883, str. 19-20</ref><ref name="Jones ">Jones, Gwyn, 'A History of the Vikings, 2nd ed. London: Oxford Univ. Press, 1984, str. 249-250</ref> Lokacija kaganata je predmet razprav. Različne teorije ga postavljajo vse od Skandinavije, do juga današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]. Prebivalci so bili mešanica [[Balti|baltskih]], [[Slovani|slovanskih]], ugrofinskih in nordijskih ljudstev. Ozemlje kaganata je bilo središče delovanja Varjagov, ljudstva iz vzhodne Skandinavije, trgovcev in piratov.<ref name = "Christian" /><ref name="Franklin and Shepard 33–36.">Franklin, Simon in Shepard, Jonathan Shepard, The Emergence of Rus 750-1200. London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 33-36</ref><ref name="Dolukhanov 187">Dolukhanov, P.M., The Early Slavs: Eastern Europe and the Initial Settlement to Kievan Rus, London: Longman, 1996, str. 187.</ref> Sodobni viri navajajo, da so bila prva središča, ki so bila zametki kasnejših mest, Holmgård ([[Veliki Novgorod|Novgorod]]), Aldeigja (Stara Ladoga), Ljubša, Sarsko gorodišče in Timerjevo. Vladarji naj bi nosili staroturški vladarski naslov [[kagan]]. V Ruskem kaganatu se je začela oblikovati družba zgodovinskih Rusov. Iz njega je nastala Kijevska Rusija in njene naslednice, iz katerih so se kasneje razvile sodobna [[Belorusija]], Ukrajina in Rusija.<ref name = "Christian" /><ref name="Franklin and Shepard 33–36."/><ref name="Dolukhanov 187"/> Del zgodovinarjev kaganat obravnava kot hipotetično državo in »zgodovinski fantom«.<ref name=":0" /> Po mnenju nekaterih se družbe zgodovinskih Rusov v tem obdobju ne da šteti za državo.<ref>{{navedi knjigo|last1=Толочко (Tolochko)|first1=А. П.|title=Очерки начальной Руси|trans-title=Essays on Early Rus'|date=2015|publisher=Лаурус|isbn=9785990558304|language=ru}}</ref> V več zgodovinskih virih iz časa hipotetičnega obstoja kaganata ta ni omenjen, čeprav govorijo o Rusih.<ref>{{Navedi revijo|last=Ostrowski|first=Donald|date=2018-11-21|title=The Return of the Rhos: Patria, Chacanus, and the Annales Bertiniani s.a. 839|url=https://brill.com/view/journals/css/52/2-3/article-p290_10.xml|magazine=Canadian-American Slavic Studies|volume=52|issue=2-3|pages=297-298, 310-311|doi=10.1163/22102396-05202009|issn=2210-2396}}</ref> == Pisni viri == Vladarjev naslov [[kagan]] je omenjen v več zgodovinskih virih. Večina virov so tuja besedila iz 9. stoletja in tri vzhodnoslovanska besedila iz 11. in 12. stoletja. Najstarejši evropski vir, ki omenja kaganat, so [[Franki|frankovski]] ''Anali sv. Bertina'' (''Annales Bertiniani''). Anali omenjajo skupino Nordijcev, ki so se imenovali Ros (''qi se, id est gentem suam, Rhos vocari dicebant'') in so okrog leta 838 obiskali [[Konstantinopel]].<ref name="Jones" /> Nordijci so se bali vrniti domov skozi stepe, ki so jih obvladovali napadalni [[Madžari]], zato so v spremstvu grških ambasadorjev bizantinskega cesarja Teofila potovali skozi [[Nemčija|Nemčijo]]. Na obisku pri frankovskem cesarju [[Ludvik Pobožni|Ludviku Pobožnemu]] v Ingelheimu so mu omenili, da se njihov vladar imenuje kagan ([[latinščina|latinsko]]: ''chacanus'')<ref>. Skandinavci so v tistem času kagana imenovali Håkan ali Haakon, zato so na Zahodu menili, da Rosi omenjajo ime svojega kralja,</ref> da živijo na severu in da so Švedi (''comperit eos gentis esse sueonum'').<ref name="Bertin" /><ref name="Jones " /> Trideset let kasneje, leta 871, sta se bizantinski cesar Bazilij I. in rimski cesar Ludvik II. sprla za oblast nad [[Bari]]jem, od koder sta s skupnimi močmi pregnala [[Arabci|Arabce]]. Bizantinski cesar je svojemu nasprotniku poslal ogorčeno pismo, v katerem ga je obtožil, da si je nezakonito prilastil naslov cesarja. Trdil je, da so frankovski vladarji samo ''reges'' (rimski kralji), medtem ko naslov cesar pripada vladarju vseh Rimljanov, se pravi njemu. Poudaril je tudi, da ima vsak narod svoj naziv za svojega vladarja. [[Avari]], [[Hazari]] (Gazari) in "Nordijci" (Nortmanno), na primer, imajo kagana. Ludvik mu je odgovoril, da je za avarskega kagana že slišal, za kagana Hazarov in Nordijcev pa ne.<ref>Monumenta Germaniae Historica, Epistolae VII, Epistolae Karolini aevi V, Berlin: W. Henze, 1928.Monumenta Germaniae, str. 385-394</ref><ref>''cagano veram non praelatum Avarum, non Gazanorum aut Nortmannorum nuncipari reperimus''; Duczko, Władysław. ''[http://books.google.com/books?id=hEawXSP4AVwC&pg=PA132#v=onepage&q=&f=false Viking Rus: Studies on the Presence of Scandinavians in Eastern Europe]''. Brill, 2004, str. 25.</ref> Bazilijevo pismo se je žal izgubilo, njegovo vsebino pa je mogoče rekonstruirati iz Ludvikovega odgovora, ki je v celoti naveden v ''Salernski kroniki'' (''Chronicon Salernitanum'').<ref>Franz Joseph Dölger, Regesten der Kaiserurkunden des ostromischen Reiches. I. Berlin, 1924, str. 59, №487.</ref> Korespondenca med cesarjema kaže, da je vsaj eni skupini Skandinavcev vladal "kagan". Ahmed ibn Rustah, muslimanski geograf iz 10. stoletja, po poreklu iz [[Perzija|Perzije]], je zapisal, da je ruski kagan živel na otoku na jezeru.<ref name="Christian"/><ref name="Brøndsted">Brøndsted, Johannes. ''The Vikings''. Penguin Books, 1965, str. 267–268</ref> Constantine Zuckerman k temu dodaja, da je Ibn Rustah uporabil tekst neznanega avtorja iz okoli leta 870 in poskušal natančno prenesti naslove vseh vladarjev, ki jih je opisal njihov avtor, zato so Ibn Rustahovi zapisi še bolj dragoceni.<ref name="Zuckerman, Deux étapes 96">Zuckerman, Constantine. "Deux étapes de la formation de l’ancien état russe", in ''Les centres proto-urbains russes entre Scandinavie, Byzance et Orient: Actes du Colloque International tenu au Collège de France en octobre 1997'', éd. M. Kazanski, A. Nersessian et C. Zuckerman (Réalités Byzantines 7). Paris, 2000 ([http://iananu.kiev.ua/archaeology/2003-1/zukerman.htm Russian translation online]).</ref> Muslimanski zgodovinar v svoji razpravi omenja samo dva kagana – kagana Hazarije in Rusije. Drugi podatki o Ruskem kaganatu, ki so skoraj iz njegovega obdobja, prihajajo od al-Jakubija, ki je leta 889 ali 890 zapisal, da so kavkaški gorščaki med arabskim obleganjem leta 854 za pomoč zaprosili vladarje (''sahib'') al-Ruma (Bizantinskega cesarstva), Hazarije in al-[[Saqaliba]] (Slovanov).<ref>Zuckermann trdi, da Ibn Kordabeg in drugi arabski avtorji pri opisih ruskih pohodov 9. in 10. stoletja proti Kaspijskemu jezeru pogosto zamenjujejo izraza Rus in [[Saqaliba]], zato bi vladar al-Saqualiba leta 852 lahko bil ruski kagan. Po drugi strani pa Ibn Kordabeg v svoji knjigi "Poti in kraljestva" ne omenja, da bi se ruski vlada rimenoval kagan. Laurent, J. In M. Canard. ''L'Armenie entre Byzance et l'islam depuis la conquete arabe jusqu'en 886''. Lisbon, 1980.</ref><ref name="Duczko25">Duczko, Władysław. ''[http://books.google.com/books?id=hEawXSP4AVwC&pg=PA132#v=onepage&q=&f=false Viking Rus: Studies on the Presence of Scandinavians in Eastern Europe]''. Brill, 2004, str. 25.</ref> ''Hudud al-Alam'', besedilo neznanega arabskega geografa iz poznega 10. stoletja, omenja ruskega vladarja kot ruskega kagana.<ref name="Minorsky">Minorsky, Vladimir. ''Hudud al-'Alam (Regions of the World)''. London: Luzac & Co., 1937, str. 159.</ref> Ker se neznani avtor ''Hudud al-Alama'' sklicuje na številne vire iz 9. stoletja, med njimi tudi na Kordabega, je mogoče, da so omembe ruskega kagana prepisane iz bolj zgodnjih besedil iz obdobja pred Rurikom in ne odražajo takratne politične realnosti.<ref name="Minorsky"/> Ruskega kagana omenja tudi perzijski geograf Abu Said Gardizi in ga v svojem delu ''Zayn al-Akbar'' imenuje "khaqan-i rus". Tudi on se podobno kot drugi muslimanski geografi sklicuje na izročilo iz 9. stoletja.<ref name = "Rus">"Rus", Encyclopaedia of Islam</ref> Omenjeni viri izpričujejo, da so se v [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusiji]] še v krščanskem obdobju spominjali naslova kagan. Metropolit Hilarion Kijevski je v svojem delu ''Slovo o Zakone i Blagodati'' (''Pridiga o zakonu in milosti'') iz leta okrog 1150, ki je najstarejše ohranjeno delo stare kijevske ruske literature, uporabil naslov kagan za velika kneza Kijevske Rusije [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja I. Kijevskega]] in [[Jaroslav I. Modri|Jaroslava I. Modrega]].<ref>Ilarion of Kiev. "Sermon on Law and Grace". ''Sermons and Rhetoric of Kievan Rus'. Simon Franklin, transl. Cambridge, MA: Harvard Ukrainian Research Institute, 1991.</ref> Hilarijon omenja Vladimirja kot "velikega kagana naše dežele" (velikago kagana našea zemlja, Vladimira), Jaroslava pa kot "našega pobožnega kagana".<ref name="Duczko25"/> Grafit na severni galeriji katedrale svete Sofije, ki pravi "''O Bog, odreši našega kagana''" (''Spasi gospodi, kagana našego''), se verjetno nanaša na Svjatoslava II. (1073-1076).<ref name="Duczko25"/> Naslov kagana se omenja še v poznem 12. stoletju v ''Zgodbi o Igorjevem vojnem pohodu'' kot "kogan Oleg"<ref name="Duczko25"/> in se, po izročilu, nanaša na Olega Tmutarakanskega.<ref>Večina komentatorjev se pri komentiranju odlomka zgleduje po Dimitriju Likačevu. Tmutarakan je bil nekdaj hazarska posest in hazarski običaji so se zato lahko tam ohranili za dolgo časa. Znano je, da si je Oleg med vladanjem v Tmutarakanu nadel naslov "arhont vse Hazarije". Druga kandidata za omenjeni naslov sta Oleg Novgorodski in Igor Svjatoslavič iz Novgoroda-Severskega. Zenkovsky, S.A., ed. ''Medieval Russia's Epics, Chronicles, and Tales.'' New York: Meridian, 1974. ISBN 0-452-01086-1, str. 160</ref> == Datiranje == [[Slika:Ög 8, Västra Steninge.jpg|thumb|right|150px|Kälvestenski varjaški runski kamen iz 9. stoletja je najstarejši znani runski kamen, ki govori o pohodih proti vzhodu]] Vsi razpoložljivi primarni viri verodostojno trdijo, da se je naslov kagana za ruske vladarje uporabljal zelo malo časa, v grobem od obiska njegovih ambasadorjev v Konstantinoplu (838) do [[Bazilij I. Makedonec|Bazilijevega]] pisma (871). Vsi bizantinski viri po Baziliju I. ruske vladarje imenujejo ''arhont''. Kasnejši kijevski avtorji so očitno zopet obudili naslov kagana kot poveličevalni pridevek vladajočih knezov namesto veljavnega političnega naslova ''[[knez]]'',<ref name="Brook">Brook, K.A., ''The Jews of Khazaria.'' 2d ed. Rowman and Littlefield, 2006, str.154.</ref> ki je bil sicer ustaljen naslov ruskih vladarjev. Ruski ''knjaz'' in germanski ''könig'' kljub etimološki sorodnosti nimata nobene povezave. Datiranje obstoja kanata je predmet mnogih razprav in še vedno ni povsem jasno. Omeljan Pricak postavlja ustanovitev kanata v obdobje 830-840. Ruski zgodovinar Pavel Smirnov je v 20. letih 20. stoletja zatrjeval, da je Ruski kaganat nastal okrog leta 830 in da je bil takoj zatem uničen zaradi selitve madžarsko-kavarske plemenske zveze proti [[Karpati|Karpatom]].<ref>Smirnov, Pavel. ''Volžski šljah i starodavni Rusi'' (Volška pot in starodavna Rusija'). Kijev, 1928, str. 132-145.</ref> Natančnost takšnih trditev je sicer vprašljiva, po drugi strani pa je res, da noben vir ne omenja Rusov ali njihovih kaganov pred letom 830.<ref>Pricak, Omeljan. ''The Origins of the Old Rus' Weights and Monetary Systems. Cambridge, Harvard Ukrainian Research Institute, 1998.</ref> Enako sporne so bile razprave o njegovem razpadu. Naslov kagan se ne omenja niti v rusko-bizantinskih državnih pogodbah iz leta 907, 911 in 944, niti v ''De Ceremoniis'', dokumentu o bizantinskih ceremonijalih na dvoru [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantina VII.]] leta 945, v katerem so zelo natančno dokumentirani naslovi vseh tujih vladarjev. Poleg tega arabski pisec in popotnik [[Ahmed ibn Fadlan|ibn Fadlan]] v svoji knjigi ''Kitāb ilā Mulk al-Saqāliba'' (922) opisuje ruskega vladarja kot kralja (malik). Iz teh dejstev je zgodovinar Peter Golden z ''[[argumentum ex silentio]]'' (pomanjkanje dokazov) zaključil, da je kaganat razpadel med letoma 871 in 922,<ref name="Golden">Golden, P.B.. ''The Question of the Rus' Qaganate''. ''Archivum Eurasiae Medii Aevi'', 1982, str. 87-97.</ref> medtem ko Zuckermann trdi, da odsotnost naslova kagan v rusko-bizantinskih pogodbah dokazuje, da je kaganat razpadel pred letom 911.<ref name="Zuckerman, Deux étapes 96"/> == Lega == [[Slika:Early Rus.png|thumb|left|250px|Varjaška in ruska naselja (rdeča barva) in ozemlja slovanskih plemen (siva barva) sredi 9. stoletja; meja hazarskega vpliva je označena z modro barvo]] Lega Ruskega kaganata je predmet razprav že od zgodnjega 20. stoletja. Po eni od skrajnih teorij naj bi bil kaganat nekje v [[Skandinavija|Skandinaviji]] ali še bolj zahodno na nekdanjem otoku Walcheren v izlivu reke [[Šelda|Šelde]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]].<ref>Aleksandrov А.А. ''Остров руссов.'' [Ruski otok]. St. Petersburg-Kishinev, 1997, str. 222-224.</ref> Popolno nasprotje tej teoriji je teorija Georga Vernadskega, da je imel kagan sedež na vzhodnem [[Krim, Ukrajina|Krimu]] ali na polotoku Taman in da leži otok, ki ga opisuje Ibn Rustah, najverjetneje v izlivu reke Kuban.<ref name="Vernadsky VII-4.">Vernadsky VII-4.</ref> Nobena od obeh teorij nima prav veliko privržencev, ker niso arheologi na Krimu odkrili nobenih dokazov o slovansko-skandinavskih naselbinah iz 9. stoletja in ker noben nordijski vir ne omenja kaganov v Skandinaviji.<ref name="Franklin">Franklin, S. in Shepard J.: ''The Emergence of Rus 750-1200.'' London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 27-55.</ref> [[Sovjetska zveza|Sovjetsko]] zgodovinopisje, katerega glavna predstavnika sta Boris Ribakov in Lev Gumiljev, postavlja prestolnico kaganata v [[Kijev]] in domneva, da sta bila Askold in Dir edina kagana z znanima imenoma. Teoriji, da je bil Kijev prestolnica kaganata, se je pridružil tudi Mihail Artamanov, ki je vztrajal pri svojem mnenju še v 90. letih 20. stoletja.<ref>Artamanov, M.I.: "Prevye Stranisky Russkoy Istorii ve Archeologicheskom Osveshchenii." ''Sovietskaya Arkheologica''. Vol 3, 1990. str. 271–290.</ref> Večina zahodnih zgodovinarjev tej teoriji ugovarja, ker ni dokazov, da je bil Kijev naseljen pred letom 880.<ref>Callmer J.: ''The Archaeology of Kiev to the End of the Earliest Urban Phase'', Harvard Ukrainian Studies, 1987, №11, str. 325-331.</ref> Arheoloških najdb iz tega obdobja v okolici Kijeva skorajda ni. Posebno težavo povzroča odsotnost kovanega denarja, ki bi lahko dokazal, da je dneperska trgovska pot, ki je bila hrbtenica kasnejše [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]], delovala že v 9. stoletju.<ref>Janin, Valentin. ''Денежно-весовые системы русского средневековья. Домонгольский период.'' [''Monetarni sistem ruskega srednjega veka. Predmongolsko obdobje.'']. Moskva, 1956, str. 105-106.</ref><ref>Noonan, Thomas. "The Monetary System of Kiev in the Pre-Mongol Period". ''Harvard Ukrainian Studies'', 1987, №11, str. 396.</ref> Zuckermann je na osnovi svojih raziskav in arheoloških odkritij zaključil, da je bil Kijev sprva trdnjava na hazarski meji z Levedijo in da se je področje srednjega [[Dneper|Dnepra]] začelo gospodarsko razvijati po letu 889, ko so se [[Madžari]] odselili proti zahodu.<ref>Zuckerman, C.: "Les Hongrois au Pays de Lebedia: une nouvelle puissance aux confins de Byzance et de la Khazarie en 836-889." ''Byzantium at War'' (9th-12th c.) Atene, 1997, str. 65-66.</ref> Številni zgodovinarji, predvsem Vasilij Bartold, zagovarjajo bolj severno lego kaganata.<ref name="Christian"/> Ti zgodovinarji želijo poudariti, da je ibn Rustahovo poročilo edina zgodovinska opora za določitev lege kaganata.<ref name="Novoselcev">Novoselcev, A.P. in sodelavci: Древнерусское государство и его международное значение.'' [''Stara ruska država in njene mednarodne povezave''], Moskva, 1965, str. 397-408.</ref> Nedavne arheološke raziskave, ki jih je vodil Dimitrij Mačinski, so povečale verjetnost, da je država temeljila na skupini naselij ob reki Volhov, med katerimi si bili Ladoga, Ljubša, Duboviki, Alaborg in [[Veliki Novgorod|Holmgard]].<ref name="Mačinski">Mačinski, D.A.: "О месте Северной Руси в процессе сложения Древнерусского государства и европейской культурной общности." [''Področje severne Rusije v razvoju staroruske države in evropskem kulturnem kontinuumu'']. ''Археологическое исследование Новгородской земли''. Leningrad, 1984, str. 5-25.</ref> Naselja so bila na začetku večinoma majhna mesta ali morda samo oskrbovalne postaje, v katerih se je trgovalo in menjavalo blago.<ref>A Comparative Study of Thirty City-state Cultures 266.</ref> Če so ibn Rustahove trditve točne, so Rusi v času kaganata obširno uporabljali volško trgovsko pot za trgovanje s Srednjim Vzhodom, morda tudi preko bolgarskih in hazarskih posrednikov. Njegov opis "Ruskega otoka" namiguje na to, da je bilo njihovo središče Holmgard, srednjeveški predhodnik [[Veliki Novgorod|Velikega Novgoroda]], katerega ime se iz stare skandinavščine prevaja kot "grad na rečnem otoku". [[Novgorodska prva kronika]] opisuje nemire v Novgorodu preden so okoli leta 860 povabili [[Rurik]]a, naj jim vlada. Ta zapis je vzpodbudil Johannesa Brøndsteda k trditvi, da je bil Holmgard-Novgorod glavno mesto kaganata že nekaj desetletij pred Rurikovim prihodom, se pravi tudi leta 839, ko ga je obiskala delegacija [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]].<ref>Brøndsted, Johannes: ''The Vikings''. Penguin Books, 1965, str. 67-68.</ref><ref>Duczko, Władysław: [http://books.google.com/books?id=hEawXSP4AVwC&pg=PA132#v=onepage&q=&f=false Viking Rus: Studies on the Presence of Scandinavians in Eastern Europe], Brill, 2004, str. 102-104</ref> Mačinski sprejema to teorijo s pripombo, da je bilo pred vzponom Holmgarda-Novgoroda glavno politično in ekonomsko središče področja v Aldeigji-Ladogi.<ref name="Mačinski"/><ref name="Duczko32">Duczko, Władysław: [http://books.google.com/books?id=hEawXSP4AVwC&pg=PA132#v=onepage&q=&f=false Viking Rus: Studies on the Presence of Scandinavians in Eastern Europe], Brill, 2004, str. 31-32.</ref> == Nastanek == [[Slika:serkland.jpg|250px|right|thumb|Napis '''''srklant''''' na Tillinškem runskem kamnu, ki so ga postavili v spomin na Varjage, ki se niso vrnili iz Serklanda (Abasidski kalifat)]] Tudi nastanek Ruskega kaganata je precej nejasen. Prvi [[Skandinavci]] so se naselili v spodnjem toku reke Volhov sredi 8. stoletja. Njihovo ozemlje je obsegalo okolico današnjega [[Sankt Peterburg]]a, [[Veliki Novgorod|Novgoroda]], [[Tver]]a, [[Jaroslaveljska oblast|Jaroslavlja]] in [[Smolensk]]a in se je imenovalo Gardarike – dežela utrdb. Nordijski vojskovodje, katere so turško govoreča stepska plemena imenovala "köl-beki" ali "kralji jezer", so obvladovali tudi dele ozemelj, ki so bila naseljena z ugrofinskimi in slovanskimi ljudstvi, predvsem vzdolž volške trgovske poti, ki je povezovala [[Baltik]] s [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in Serklandom ([[Abasidi|Abasidski kalifat]]).<ref>Brutzkus, Julius: "The Khazar Origin of Ancient Kiev.", Slavonic and East European Review, 22 (1944), str. 120)</ref> Podobno kot datiranje in lokacija kaganata, je tudi poreklo ruskih kaganov predmet obširnih razprav. Lahko bi bili Skandinavci ali domorodni [[Finci]] in [[Slovani]], še najbolj verjetno pa so bili mešanega porekla.<ref name="Pricak">Pricak, Omeljan. ''The Origins of the Old Rus' Weights and Monetary Systems. Cambridge, MA: Harvard Ukrainian Research Institute, 1998, str. 171, 182</ref> Omeljan Pricak je teoretiziral, da je bil hazarski kagan Kan-Tuvan Diggvi po izgubljeni državljanski vojni izgnan iz države in se je s svojimi pristaši naselil v nordijsko-slovanskem naselju [[Rostov]]. Poročil naj bi se v lokalno skandinavsko plemiško družino in postal začetnik dinastije ruskih kaganov.<ref name="Pricak"/> Zuckermann je Pricakovo teorijo zavrnil kot nevzdržno špekulacijo,<ref>Arheologi niso v Rostovu našli nobenih stankov naselja, ki bi bilo zgrajeno pred letom 970. Ime Rostov ima poleg tega tudi popolnoma jasno slovansko etimologijo.</ref> ker ni v virih iz tistega obdobja nobene omembe hazarskega kagana, ki bi pobegnil in iskal zatočišče pri Rusih,<ref name="Duczko32"/> povezave med hazarskimi in zgodnjimi ruskimi monarhi pa so vsekakor možne. Takšno trditev podpira uporaba stilizirane trizobe ''tamge'' oziroma [[pečat]]a, ki so ga uporabljali kasnejši kijevski vladarji, na primer [[Svjatoslav I. Kijevski]]. Podobne ''tamge'' so arheologi našli v ruševinah, ki so nedvomno hazarskega izvora.<ref name="Brook"/><ref name="Franklin120">Franklin, S. in Shepard J.: ''The Emergence of Rus 750-1200.'' London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 120-121.</ref><ref name="Pricak w">Pricak, Omeljan. The Origins of the Old Rus' Weights and Monetary Systems. Cambridge, MA: Harvard Ukrainian Research Institute, 1998, str. 78-79</ref> Rodoslovne povezave med ruskimi kagani iz 9. stoletja in kasnejšimi vladarji iz Rurikove dinastije, če so sploh bile, zaenkrat niso znane.<ref name="Duczko32"/> Večina zgodovinarjev se strinja, da so si naslov kagan Rusi izposodili od Hazarov, sporne pa so okoliščine, v katerih so si ga sposodili. Peter Golden domneva, da je bil Ruski kaganat marionetna država, ki so jo ustanovili Hazari v porečju Oke, da bi zavračala napade [[Madžari|Madžarov]].<ref name="Golden"/> Njegove trditve, da so bili Rusi podložniki Hazarov, ne podpira noben vir iz 9. stoletja, za tuje opazovalce, kakršen je bil na primer ibn Rustah, pa med naslovi hazarskih in ruskih vladarjev ni bilo nobene bistvene razlike.<ref name="Zuckerman, Deux étapes 96"/> Anatolij Novoselcev predpostavlja, da so Rusi privzeli naslov kagana zato, da bi se izenačili s Hazari.<ref name="Novoselcev"/> To teorijo zagovarja tudi Thomas Noonan, ki trdi, da so bili ruski poglavarji v 9. stoletju ohlapno povezani pod vlado enega od "morskih kraljev" in da je ta "veliki kralj" privzel naslov kagana, ki mu je dal legitimnost v očeh njegovih podložnikov in sosednjih držav.<ref name="Noon">Noonan, Thomas. "Fluctuations in Islamic Trade with Eastern Europe during the Viking Age". Harvard Ukrainian Studies, 1992, №16, str. 87-94.</ref> Naslov kagana naj bi po njegovi teoriji pomenil, da njegov nosilec vlada po božji volji.<ref name="Brook"/><ref name="Noon"/> == Gospodarstvo == [[Slika:S. V. Ivanov. Trade negotiations in the country of Eastern Slavs. Pictures of Russian history. (1909).jpg|thumb|250px| Trgovanje s sužnji v srednjeveški vzhodni Evropi; Sergej Vasiljevič Ivanov (1864-1910)]] Hrbtenica kaganatskega gospodarstva je bila volška trgovska pot. V Skandinaviji se med izkopavanji pogosto odkrijejo kovanci iz 9. stoletja, predvsem [[dirham]]i iz [[Abasidi|Abasidskega kalifata]] in drugih muslimanskih držav. Kovanci so pogosto razsekani na manjše dele in popisani z runami.<ref>Noonan, Thomas. "Fluctuations in Islamic Trade with Eastern Europe during the Viking Age". Harvard Ukrainian Studies, 1992, №16, str. 213-219</ref> Do sedaj so v evropski Rusiji in na področju Baltika odkrili več kot 228.000 arabskih kovancev. Skoraj 90 % teh kovancev je prišlo v Skandinavijo po volški trgovski poti in nič nenavadnega ni, da je bil dirham osnova monetarnega sistema [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]].<ref>Janin, Valentin. Денежно-весовые системы русского средневековья. Домонгольский период. [Monetani sistemi ruskega srednjega veka. Predmongolsko obdobje. Moska, 1956, str. 91-100.</ref> Glavni vir dohodkov Rusov, ki se po ibn Rustahovem pričevanju niso ukvarjali s poljedelstvom, je bila trgovina: ''"(Rusi) nimajo obdelanih polj in so odvisni od dobrin, ki jih dobijo iz slovanskih (al-Saqaliba) dežel. Nimajo nobenih posesti, vasi in polj. Njihovo edino opravilo je trgovanje s soboljevim, veveričjim in drugimi krzni, dobljeni denar pa hranijo v pasovih."''<ref name="Ahmad">Ahmad ibn Umar ibn Rustah. al-Alaq al-nafisah: Maruf bih Ibn Rustah. Tarjamah va taliq-i Husayn Qarah'chanlu. Tehran, Iran: Amir Kabir, 1986.</ref> Ruski trgovci, ki so po Volgi potovali do Gorgana in Abaskuna na jugovzhodni obali [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]], so plačevali dajatve Bolgarom in Hazarom. Včasih so potovali celo do [[Bagdad]]a.<ref name = "Rus"/> == Vladanje == Arabski pisec in popotnik [[Ahmed ibn Fadlan]] je leta 922 zapisal, da je imel ruski vladar, podobno kot hazarski kagan, bolj malo resnične oblasti. Politična in vojaška moč je bila v rokah njegovega zastopnika, ki ''"poveljuje vojski, napada njegove nasprotnike in ga zastopa pred podložniki."''<ref name="Christian"/> Najvišji ruski vladar zato ''"nima drugih dolžnosti, kot da se ljubi s svojimi sužnjami, popiva in se zabava"''.<ref name="Christian"/> Njegova osebna straža je štela štiristo mož, ''"ki so pripravljeni zanj umreti. Teh štiristo mož sedi pod njegovim kraljevskim prestolom, ki stoji na veliki, bogato okrašeni ploščadi, na kateri je tudi štirideset suženj iz njegovega harema".'' Ibn Fadlan pravi, da ruski vladar skoraj nikoli ni zapustil svojega prestola in da so mu tudi takrat, ''"ko se mu je zahotelo jahanja, pripeljali konja prav do prestola"''.<ref name="Brøndsted"/> Perzijski raziskovalec in geograf [[Ahmed ibn Rustah]] po drugi strani poroča, da je imel kagan odločilno besedo pri poravnavanju sporov med svojimi podložniki, vendar njegova razsodba ni bila zavezujoča. Če se eden od udeležencev v sporu s kaganovo odločitvijo ni strinjal, je lahko spor rešil z dvobojem, ki je potekal "v prisotnosti tožnikovega sorodnika, ki je stal na bojišču z dvignjenim mečem. Mož, ki je bil v boju boljši, je obrnil kaganovo odločitev v svojo korist".<ref name="Brøndsted260">Brøndsted, Johannes. ''The Vikings''. Penguin Books, 1965, str. 266-267</ref> Razhajanje med relativno nemočnim naslovnim vladarjem in veliko močjo njegovih podložnikov kaže na hazarski sistem vladanja, v katerem je bil kagan duhovni vodja z omejenimi pooblastili, za upravo in vojaške zadeve pa je bil pristojen [[kagan bek]], ki je bil samo načelno podrejen kaganu. Sistem vladanja se je ujemal tudi z germanskim sistemom, v katerem se je oblast lahko delila med kraljem in poveljnikom vojske. Nekateri poznavalci trdijo, da je bila podobna tudi delitev oblasti med Igorjem in Olegom Kijevskim v zgodnjem 10. stoletju in Askoldom in Dirom v poznem 9. stoletju.<ref name="Christian"/> Ločenost duhovnega vladarja in vojaškega poveljnika je razvidna iz rekonstrukcije njunih odnosov, ni pa znano, ali je to del zapuščine, ki se je iz Ruskega kaganata prenesla na njegovo naslednico Kijevsko Rusijo. Kneževine v zgodnji Kijevski Rusiji so imele v sistemu vladanja, vojaški organizaciji in pravnem sistemu nekatere značilnosti, ki so bile primerljive s Hazari in drugimi stepskimi ljudstvi. Nekateri zgodovinarji so prepričani, da so se te značilnosti prenesle v Kijevsko Rusijo od Hazarov preko ruskih kaganov.<ref>Brutzkus, Julius. "The Khazar Origin of Ancient Kiev." ''Slavonic and East European Review'', 22 (1944), str. 111.</ref> == Običaji in vera == [[Slika:trizna 1899.jpg|left|thumb|250px|'' Vojščaki objokujejo Olega'', Viktor Vasnjecov (1899); pogreb z grobno gomilo je bil značilen tako za Skandinavce kot za evrazijska nomadska ljudstva]] Arheološka izkopavanja v [[Stara Ladoga|Ladogi]] in drugih mestih v severni Rusiji, ki potekajo že od leta 1820, so pokazala, da so v ruskih običajih opazni predvsem skandinavski vplivi. Odkritja so skladna tudi z ibn Fadlanovimi in ibn Rustahovimi zapisi. Ibn Rustah je opisal pogreb ruskega plemiča, katerega so skupaj s hrano, amuleti, denarjem in drugimi predmeti ter njegovo najljubšo ženo položili v ''"grob, ki je podoben veliki hiši. Vrata groba so nato zaprli in žena je v grobu umrla"''.<ref name="Ahmad"/> Obširne dokaze o ruskih pogrebnih gomilah in kamnitih spomenikih je zbral tudi ibn Fadlan in priložil runski napis na kosu lesa.<ref>Brøndsted, Johannes. The Vikings. (transl. by Kalle Skov). Penguin Books, 1965, str. 305.</ref> Ibn Rustah je med drugim podrobno opisal kremiranje plemiča na pogrebni ladji, h kateremu je spadalo tudi žrtvovanje živali in ljudi. Kadar je umrl reven človek, so ga položili na majhno pogrebno ladjo in ga sežgali. Kadar je umrl plemič, je bil pogreb mnogo bolj zapleten. Njegovo premoženje so razdelili na tri dele: prvi del je dobila njegova družina, drugega so potrošili za pogrebno slovesnost, tretjega pa za pivo, ki so ga spili na dan kremiranja.<ref>Ibn Fadlan pravi, da so Rusi ''"zasužnjeni s pivom in nič nenavadnega ni, če najdejo koga mrtvega s čašo v roki"''.</ref> Ena od pokojnikovih suženj je privolila v prostovoljno smrt, da bi se pridružila svojemu gospodarju v raju. Pokojnika so na dan kremiranja izkopali iz groba, ga oblekli v pražnja oblačila in položili na posebej za to zgrajeno pogrebno ladjo. Izbrano dekle se je nato ljubilo s pokojnikovimi sorodniki in prijatelji, potem pa so jo ubili in položili na ladijski krov poleg pokojnega gospodarja. Ladjo je nato zažgal pokojnikov najbližji sorodnik. Pogreb so zaključili z nasipanjem okrogle gomile.<ref name="Fadlan3">Ibn Fadlan, Risala, angleški prevod, Brøndsted str. 301–305.</ref> Duh neodvisnosti in podjetnosti, ki so ga Rusom vbijali v glavo od samega rojstva, je na zgodovinarje zgodnjega srednjega veka naredil globok vtis.<ref name = "Rus"/> Ibn Rustah o tem piše: ''"Kadar se rodi sin, ga oče z mečem v roki vrže na tla in reče: 'Nobene lastnine ti ne bom zapustil. Imel boš samo tisto, kar si boš priboril z orožjem.'"''<ref name="Brøndsted"/> Al-Marwazi k temu dodaja, da je očetovo premoženje podedovala njegova hčerka. Enako grob individualizem se kaže tudi v njihovem obravnavanju bolezni. Ibn Fadlan o tem piše: ''"Kadar kakšen Rus zboli, ga položijo v šotor in mu prinesejo kruha in vode. Bolnika ne obiskujejo in se z njim ne pogovarjajo, še posebno če je podložnik. Če ozdravi, se jim pridruži, če umre ga pa sežgejo. Zgodi se tudi, da podložnika prepustijo psom in jastrebom"''.<ref name="Fadlan3"/> Glede spolnosti so bili Rusi zelo liberalni. Ibn Fadlan o tem piše, da se njihov kralj ni nič sramoval, ko se je javno ljubil z eno od suženj iz svojega harema. Ko so ruski trgovci prišli do Volge, so se javno ljubili s sužnjami, ki so jih pripeljali naprodaj, kar je pogosto preraslo v javne orgije.<ref name="Fadlan2">Ibn Fadlan, Risala, angleški prevod, Brøndsted, str. 265-266.</ref> Ibn Fadlan in ibn Rustah opisujeta Ruse kot pobožne pogane. Ibn Rustah in za njim Garizi poročata, da imajo ruski [[šaman]]i ali "zdravilci" (''attiba'') velik vpliv na preprosto prebivalstvo. Ibn Rustah pravi, da se šamani obnašajo, ''"kot da je vse njihovo"''. Odločajo o tem, katera ženska, moški ali žival bo žrtvovana in na njihovo odločitev ni nobenega ugovora. Šaman je izbrano žrtev, človeka ali žival, obesil na drog, dokler ni umrla.<ref name="Fadlan2"/> Ibn Rustah nam je zapustil tudi opis ruskih trgovcev, ki so molili za uspešno trgovanje: ''"Molili so pred lesenim kolom s človeku podobnim obrazom, obdanim z manjšimi podobami, za njim pa je bilo več v zemljo zabitih drogov"''. Če trgovanje ni steklo, so število darov povečali in če še vedno ni teklo, kot bi želeli, so začeli darovati tudi manjšim idolom. Če je bilo trgovanje uspešno, so žrtvovali še kakšno govedo ali ovco in ju včasih razdelili med reveže.<ref name="Fadlan2"/> Bizantinski viri poročajo, da so Rusi v poznih 60. letih 9. stoletja let prevzeli [[krščanstvo]]. Patriarh Fotij I. v svoji encikliki iz leta 867 piše o navdušenem pokristjanjevanju Rusov, katerim je pred tem poslal svojega škofa.<ref>Photii Patriarchae Constantinopolitani Epistulae et Amphilochia. Ed. B. Laourdas, L.G. Westerinck. T.1. Leipzig, 1983, str. 49.</ref> Cesar [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantin VII.]] pripisuje zasluge za pokristjanjenje svojemu staremu očetu [[Bazilij I. Makedonec|Baziliju I.]] in patriarhu Ignaciju in ne njihovima predhodnikoma [[Mihael III. Pijanec|Mihaelu III.]] in Fotiju. Konstantin pravi, da so Bizantinci navdušili Ruse za krščanstvo s svojimi prepričljivimi besedami in bogatimi darili, med katerimi je bilo tudi zlato, srebro in dragocene tkanine. Ponavlja tudi tradicionalno zgodbo, da je na pogane še posebno velik vtis naredil čudež: knjiga [[evangelij]]ev, ki jo je nadškof vrgel v ogenj, je ostala nepoškodovana.<ref>Theophanes Continuatus, Ioannes Cameniata, Symeon Magister, Georgius Monachus. Ed. I. Becker. Bonnae, 1838 (CSHB), str. 342–343.</ref> Perzijski geograf ibn Hordadbeg je v poznem 9. stoletju zapisal, da so se Rusi, ki so prišli v muslimanske dežele ''"razglašali za kristjane "''.<ref name = "Rus"/> Sodobni zgodovinarji imajo glede pokristjanjevanja Ruskega kaganata deljena mnenja. == Odnosi s sosednjimi državami == V [[anali sv. Bertina|analih sv. Bertina]] piše, da je leta 838 delegacija Ruskega kaganata obiskala [[Bizantinsko cesarstvo]]. Razlog njihovega obiska je med zgodovinarji še vedno predmet razprav. [[Aleksej Aleksandrovič Šahmatov]] dokazuje, da je imela delegacija dve nalogi: vzpostaviti prijateljske odnose z Bizantinskim cesarstvom in odpreti pot do [[Švedska|Švedske]] preko zahodne Evrope.<ref>A. A. Šahmatov, Survey of the Oldest Period of the History of the Russian Language. Encyclopedia of Slavonic Philology, II, 1 (Petrograd, 1915), XXVIII</ref> Constantine Zuckermann trdi, da so se ruski ambasadorji prišli pogajat o miru po svojem neuspelem pohodu v [[Paflagonija|Paflagonijo]] v 30. letih 9. stoletja.<ref name="Zuckerman, Deux étapes 96"/> Georgij Vernadski povezuje njihovo misijo z gaditvijo trdnjave [[Sarkel]] leta 833. Bizantinski viri ruske delegacije sploh ne omenjajo in patriarh Fotij je še leta 860 za Ruse izjavil, da so ''"neznano ljudstvo"''.<ref>Vasiljev, Aleksander. The Russian Attack on Constantinople in 860. Mediaeval Academy of America, 1946, str. 13.</ref> Po mnenju Vernadskega so Hazari in Grki zgradili trdnjavo Sarkel v bližini kraja, kjer so pretovarjali blago, ki je potovalo med Donom in Volgo, da bi to strateško točko obranili pred Rusi.<ref name="Vernadsky VII-4."/> Drugi zgodovinarji so prepričani, da je bil Sarkel zgrajen za opazovanje ali obrambo pred Madžari in drugimi stepskimi plemeni in ne zaradi Rusov.<ref>Shepard, Jonathan. "The Khazars' Formal Adoption of Judaism and Byzantium's Northern Policy." Oxford Slavonic Papers, New Series 31 (1998), str. 24.</ref><ref>Kovalev, Roman. "What Does Historical Numismatics Suggest about the Monetary History of Khazaria in the Ninth Century?- Question Revisited." Archivum Eurasiae Medii Aevi 13(2004, str. 97-129.</ref> Ukrajinski zgodovinar Mihajlo Gruševski navaja, da so razpoložljivi viri v tem pogledu nejasni.<ref>Hrushevsky, Mikhailo. History of Ukraine-Rus', trans. Marta Skorupsky. Canadian Inst. of Ukr. Studies Press, 1997, str. 176</ref> Ioanes Skilices, grški zgodovinar iz 11. stoletja, trdi, da je bil Sarkel ''"čvrst branik proti Pečenegom"'', ničesar pa ne pove o njegovemu prvotnemu namenu.<ref>Huxley, George. "Byzantinochazarika." Hermathena 148 (1990), str. 79.</ref> Leta 860 so Rusi z 200 ladjami oblegali Konstantinopel. Bizantinska kopenska vojska in mornarica sta bili takrat daleč od prestolnice, zato je bila zelo ranljiva. Čas napada kaže na to, da so bili Rusi zaradi dobrih trgovskih zvez in drugih odnosov, ki se po misiji leta 838 niso prekinili, dobro seznanjeni o notranjih razmerah v cesarstvu. Ruski vojaki so opustošili predmestje Konstantinopla in se 4. avgusta umaknili.<ref>Franklin, Simon and Jonathan Shepard. The Emergence of Rus 750-1200. London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X. str. 50-55.</ref> Rusi so živahno trgovali s Hazarijo. Perzijski geograf ibn Kordabeg (okrog 820–912) je v ''Kitāb al Masālik w’al Mamālik'' (Knjiga poti in kraljestev) zapisal, da ''"gredo preko Slovanske reke (Don) v hazarsko mesto Kamlidž, kjer hazarski vladar od njih pobira desetino"''.<ref name="Vernadsky VII-4."/> Nekateri sodobni komentatorji iz arabskih virov sklepajo, da so imeli stiki s Hazarijo pomemben vpliv na politično kulturo v Ruskem kaganatu.<ref name="Christian"/><ref>Jones, Gwyn. A History of the Vikings. 2nd ed. London: Oxford Univ. Press, 1984, str. 164</ref><ref>Franklin, Simon in Shepard, Jonathan Shepard, The Emergence of Rus 750-1200. London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 67-68.</ref> Odnosi med Rusi in Hazari so se po letu 864 zaradi ruskih pohodov proti Kaspijskemu jezeru ohladili. == Propad == Kmalu potem, ko je patriarh Fotij obvestil druge pravoslavne škofe o pokristjanjenju Rusov, so bila vsa središča Ruskega kaganata v severozahodni Rusiji uničena. Arheološka odkritja so pokazala, da so bili Holmgard, Aldeigja, Alaborg in Izborsk v obdobju med letoma 860 in 880 do tal požgani. Nekatera naselja so bila po požaru za vedno zapuščena. [[Zgodovina minulih let]] opisuje upor poganskih Slovanov in Čudov (finsko ljudstvo) proti Varjagom, ki so pripluli čez Baltik leta 862. [[Novgorodska prva kronika]], ki je po mnenju Šahmatova bolj zanesljiva, za to obdobje ne omenja nobenega upora. Nikonova kronika iz 16. stoletja pregon Varjagov pripisuje legendarnemu poglavarju Ilmenskih Slovanov [[Vadim Hrabri|Vadimu Hrabremu]]. Ukrajinski zgodovinar Mihajlo Brajčevski Vadimov upor imenuje "poganska reakcija" na pokristjanjevanje Rusov.<ref>Брайчевский М.Ю. Утверждение христианства на Руси [Pokristjanjevanje Rusov]. Kijev: Naukova dumka, 1989.</ref> Obdobje nemirov in anarhije je po Zuckermannovem mnenju trajalo približno od leta 875 do leta 900. Odsotnost srebrnega denarja v obdobju med letoma 880 in 900 kaže na to, da je volška trgovska pot prenehala obstajati, kar je povzročilo "prvo evropsko srebrno krizo".<ref>Noonan, Thomas. "The First Major Silver Crisis in Russia and the Baltic, od leta 875 do 900". Hikuin, 11 (1985), str. 41-50.</ref><ref>O tem, kdo je v obdobju med letoma 860 in 880 uničil Ruski kaganat, so mnenja strokovnjakov deljena. Nekateri strokovnjaki uničenje pripisujejo Ruriku in novemu valu nordijskih priseljencev, drugi, da je bil požig ruskih naselij posledica državljanske vojne, ki ni imela nobene zveze z Rurikom, tretji pa, da so naselja uničili Nordijci, ki niso imeli nobene zveze niti z Rurikom niti z državljansko vojno.</ref> Po obdobju gospodarskega zastoja in političnega prevrata je regija okrog leta 900 začela oživljati. Zuckermann oživljanje pripisuje prihodu Rurika in njegovih mož, ki so svojo pozornost iz doslej neznanega vzroka preusmerili z [[Volga|Volge]] na [[Dneper]]. Skandinavski naselji v [[Stara Ladoga|Ladogi]] in [[Veliki Novgorod|Novgorodu]] sta oživeli in se začeli hitro razvijati. V prvem desetletju 10. stoletja so v Gnezdovu ob Dnepru v bližini današnjega [[Smolensk]]a ustanovili veliko trgovsko postajo. V približno istem času se je v pomembno mestno središče ob Dnepru razvil tudi [[Kijev]].<ref>Franklin, Simon and Jonathan Shepard. The Emergence of Rus 750-1200. London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 91-111.</ref> Usoda Ruskega kaganata in proces, ki je povzročil njegovo preobrazbo ali vključitev v [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], je nejasen. Izgleda, da je imela Kijevska Rusija zelo nedoločene predstave o obstoju kaganata. Slovanski viri ne omenjajo niti pokristjanjevanja Rusov v 60. letih 9. stoletja niti vojaškega pohoda v Paflagonijo v 30. letih istega stoletja. Omembo ruskega obleganja Konstantinopla v 60. letih 9. stoletja so si avtorji Zgodovine minulih let sposodili iz grških virov, kar kaže na pomanjkanje domačega pisnega izročila.<ref>Franklin, Simon and Jonathan Shepard. The Emergence of Rus 750-1200. London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 53</ref> == Opombe in sklici == {{sklici|3}} == Zunanje povezave == * [http://concise.britannica.com/ebc/article-38491 Britannica Concise: O nastanku Rusije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070908133036/http://concise.britannica.com/ebc/article-38491 |date=2007-09-08 }} * [http://www.stetson.edu/~psteeves/classes/pritsak.html Pricak: O poreklu Rusov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170414041437/http://www.stetson.edu/~psteeves/classes/pritsak.html |date=2017-04-14 }} * [http://www.kroraina.com/hudud/hud_44.html Rusi v knjigi Hudud al-Alam (Meje sveta)] * [http://faculty.washington.edu/dwaugh/hstam443/K-chron2.html Waugh, Daniel C. "Predlagana kronologija dogodkov v predkijevskem in zgodnjem kijevskem obdobju"] {{zvezdica}} [[Kategorija:Zgodovina Rusije]] 61saun597h0q5ezkz54jh0iwnmd6i2j 6659715 6659651 2026-04-14T14:33:50Z Ljuba24b 92351 /* Propad */ 6659715 wikitext text/x-wiki [[Slika:Europe 814.jpg|thumb|300px|right|Evropa v zgodnjem 9. stoletju]] '''Ruski kaganat''' (tudi '''Volhovska Rusija''', '''Ilmenska Rusija''' ali '''Novgorodska Rusija''') je naziv hipotetične<ref name=":0">{{navedi knjigo|last1=Петрухин (Petrukhin)|first1=В. Я.|title=Русь в IX—X веках. От призвания варягов до выбора веры|trans-title=Rus' in the 9th–10th Centuries. From the Invitation of the Varangians to the Choice of Faith|date=2014|publisher=Форум : Неолит|isbn=9785911346911|pages=118, 119, 129–131, 277, 288–289, 353|language=ru}}</ref> vzhodnoevropske države, ki naj bi bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8. in zgodnjem 9. stoletju.<ref name="Christian">Christian, David: A History of Russia, Mongolia and Central Asia. Blackwell, 1999, str. 338-341.</ref> Šteje se za predhodnika [[Rurik]]ove države in [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]]. Kaganat je bil država ali skupek mestnih držav, ki naj bi jo ustanovili Rosi ali zgodovinski Rusi, med katerimi je bilo tudi nekaj [[Skandinavci|Skandinavcev]] – [[Varjagi|Varjagov]].<ref name="Bertin">Bertin, The Annals of St. Bertin. Ed. Waitz, Hanover, 1883, str. 19-20</ref><ref name="Jones ">Jones, Gwyn, 'A History of the Vikings, 2nd ed. London: Oxford Univ. Press, 1984, str. 249-250</ref> Lokacija kaganata je predmet razprav. Različne teorije ga postavljajo vse od Skandinavije, do juga današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]. Prebivalci so bili mešanica [[Balti|baltskih]], [[Slovani|slovanskih]], ugrofinskih in nordijskih ljudstev. Ozemlje kaganata je bilo središče delovanja Varjagov, ljudstva iz vzhodne Skandinavije, trgovcev in piratov.<ref name = "Christian" /><ref name="Franklin and Shepard 33–36.">Franklin, Simon in Shepard, Jonathan Shepard, The Emergence of Rus 750-1200. London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 33-36</ref><ref name="Dolukhanov 187">Dolukhanov, P.M., The Early Slavs: Eastern Europe and the Initial Settlement to Kievan Rus, London: Longman, 1996, str. 187.</ref> Sodobni viri navajajo, da so bila prva središča, ki so bila zametki kasnejših mest, Holmgård ([[Veliki Novgorod|Novgorod]]), Aldeigja (Stara Ladoga), Ljubša, Sarsko gorodišče in Timerjevo. Vladarji naj bi nosili staroturški vladarski naslov [[kagan]]. V Ruskem kaganatu se je začela oblikovati družba zgodovinskih Rusov. Iz njega je nastala Kijevska Rusija in njene naslednice, iz katerih so se kasneje razvile sodobna [[Belorusija]], Ukrajina in Rusija.<ref name = "Christian" /><ref name="Franklin and Shepard 33–36."/><ref name="Dolukhanov 187"/> Del zgodovinarjev kaganat obravnava kot hipotetično državo in »zgodovinski fantom«.<ref name=":0" /> Po mnenju nekaterih se družbe zgodovinskih Rusov v tem obdobju ne da šteti za državo.<ref>{{navedi knjigo|last1=Толочко (Tolochko)|first1=А. П.|title=Очерки начальной Руси|trans-title=Essays on Early Rus'|date=2015|publisher=Лаурус|isbn=9785990558304|language=ru}}</ref> V več zgodovinskih virih iz časa hipotetičnega obstoja kaganata ta ni omenjen, čeprav govorijo o Rusih.<ref>{{Navedi revijo|last=Ostrowski|first=Donald|date=2018-11-21|title=The Return of the Rhos: Patria, Chacanus, and the Annales Bertiniani s.a. 839|url=https://brill.com/view/journals/css/52/2-3/article-p290_10.xml|magazine=Canadian-American Slavic Studies|volume=52|issue=2-3|pages=297-298, 310-311|doi=10.1163/22102396-05202009|issn=2210-2396}}</ref> == Pisni viri == Vladarjev naslov [[kagan]] je omenjen v več zgodovinskih virih. Večina virov so tuja besedila iz 9. stoletja in tri vzhodnoslovanska besedila iz 11. in 12. stoletja. Najstarejši evropski vir, ki omenja kaganat, so [[Franki|frankovski]] ''Anali sv. Bertina'' (''Annales Bertiniani''). Anali omenjajo skupino Nordijcev, ki so se imenovali Ros (''qi se, id est gentem suam, Rhos vocari dicebant'') in so okrog leta 838 obiskali [[Konstantinopel]].<ref name="Jones" /> Nordijci so se bali vrniti domov skozi stepe, ki so jih obvladovali napadalni [[Madžari]], zato so v spremstvu grških ambasadorjev bizantinskega cesarja Teofila potovali skozi [[Nemčija|Nemčijo]]. Na obisku pri frankovskem cesarju [[Ludvik Pobožni|Ludviku Pobožnemu]] v Ingelheimu so mu omenili, da se njihov vladar imenuje kagan ([[latinščina|latinsko]]: ''chacanus'')<ref>. Skandinavci so v tistem času kagana imenovali Håkan ali Haakon, zato so na Zahodu menili, da Rosi omenjajo ime svojega kralja,</ref> da živijo na severu in da so Švedi (''comperit eos gentis esse sueonum'').<ref name="Bertin" /><ref name="Jones " /> Trideset let kasneje, leta 871, sta se bizantinski cesar Bazilij I. in rimski cesar Ludvik II. sprla za oblast nad [[Bari]]jem, od koder sta s skupnimi močmi pregnala [[Arabci|Arabce]]. Bizantinski cesar je svojemu nasprotniku poslal ogorčeno pismo, v katerem ga je obtožil, da si je nezakonito prilastil naslov cesarja. Trdil je, da so frankovski vladarji samo ''reges'' (rimski kralji), medtem ko naslov cesar pripada vladarju vseh Rimljanov, se pravi njemu. Poudaril je tudi, da ima vsak narod svoj naziv za svojega vladarja. [[Avari]], [[Hazari]] (Gazari) in "Nordijci" (Nortmanno), na primer, imajo kagana. Ludvik mu je odgovoril, da je za avarskega kagana že slišal, za kagana Hazarov in Nordijcev pa ne.<ref>Monumenta Germaniae Historica, Epistolae VII, Epistolae Karolini aevi V, Berlin: W. Henze, 1928.Monumenta Germaniae, str. 385-394</ref><ref>''cagano veram non praelatum Avarum, non Gazanorum aut Nortmannorum nuncipari reperimus''; Duczko, Władysław. ''[http://books.google.com/books?id=hEawXSP4AVwC&pg=PA132#v=onepage&q=&f=false Viking Rus: Studies on the Presence of Scandinavians in Eastern Europe]''. Brill, 2004, str. 25.</ref> Bazilijevo pismo se je žal izgubilo, njegovo vsebino pa je mogoče rekonstruirati iz Ludvikovega odgovora, ki je v celoti naveden v ''Salernski kroniki'' (''Chronicon Salernitanum'').<ref>Franz Joseph Dölger, Regesten der Kaiserurkunden des ostromischen Reiches. I. Berlin, 1924, str. 59, №487.</ref> Korespondenca med cesarjema kaže, da je vsaj eni skupini Skandinavcev vladal "kagan". Ahmed ibn Rustah, muslimanski geograf iz 10. stoletja, po poreklu iz [[Perzija|Perzije]], je zapisal, da je ruski kagan živel na otoku na jezeru.<ref name="Christian"/><ref name="Brøndsted">Brøndsted, Johannes. ''The Vikings''. Penguin Books, 1965, str. 267–268</ref> Constantine Zuckerman k temu dodaja, da je Ibn Rustah uporabil tekst neznanega avtorja iz okoli leta 870 in poskušal natančno prenesti naslove vseh vladarjev, ki jih je opisal njihov avtor, zato so Ibn Rustahovi zapisi še bolj dragoceni.<ref name="Zuckerman, Deux étapes 96">Zuckerman, Constantine. "Deux étapes de la formation de l’ancien état russe", in ''Les centres proto-urbains russes entre Scandinavie, Byzance et Orient: Actes du Colloque International tenu au Collège de France en octobre 1997'', éd. M. Kazanski, A. Nersessian et C. Zuckerman (Réalités Byzantines 7). Paris, 2000 ([http://iananu.kiev.ua/archaeology/2003-1/zukerman.htm Russian translation online]).</ref> Muslimanski zgodovinar v svoji razpravi omenja samo dva kagana – kagana Hazarije in Rusije. Drugi podatki o Ruskem kaganatu, ki so skoraj iz njegovega obdobja, prihajajo od al-Jakubija, ki je leta 889 ali 890 zapisal, da so kavkaški gorščaki med arabskim obleganjem leta 854 za pomoč zaprosili vladarje (''sahib'') al-Ruma (Bizantinskega cesarstva), Hazarije in al-[[Saqaliba]] (Slovanov).<ref>Zuckermann trdi, da Ibn Kordabeg in drugi arabski avtorji pri opisih ruskih pohodov 9. in 10. stoletja proti Kaspijskemu jezeru pogosto zamenjujejo izraza Rus in [[Saqaliba]], zato bi vladar al-Saqualiba leta 852 lahko bil ruski kagan. Po drugi strani pa Ibn Kordabeg v svoji knjigi "Poti in kraljestva" ne omenja, da bi se ruski vlada rimenoval kagan. Laurent, J. In M. Canard. ''L'Armenie entre Byzance et l'islam depuis la conquete arabe jusqu'en 886''. Lisbon, 1980.</ref><ref name="Duczko25">Duczko, Władysław. ''[http://books.google.com/books?id=hEawXSP4AVwC&pg=PA132#v=onepage&q=&f=false Viking Rus: Studies on the Presence of Scandinavians in Eastern Europe]''. Brill, 2004, str. 25.</ref> ''Hudud al-Alam'', besedilo neznanega arabskega geografa iz poznega 10. stoletja, omenja ruskega vladarja kot ruskega kagana.<ref name="Minorsky">Minorsky, Vladimir. ''Hudud al-'Alam (Regions of the World)''. London: Luzac & Co., 1937, str. 159.</ref> Ker se neznani avtor ''Hudud al-Alama'' sklicuje na številne vire iz 9. stoletja, med njimi tudi na Kordabega, je mogoče, da so omembe ruskega kagana prepisane iz bolj zgodnjih besedil iz obdobja pred Rurikom in ne odražajo takratne politične realnosti.<ref name="Minorsky"/> Ruskega kagana omenja tudi perzijski geograf Abu Said Gardizi in ga v svojem delu ''Zayn al-Akbar'' imenuje "khaqan-i rus". Tudi on se podobno kot drugi muslimanski geografi sklicuje na izročilo iz 9. stoletja.<ref name = "Rus">"Rus", Encyclopaedia of Islam</ref> Omenjeni viri izpričujejo, da so se v [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusiji]] še v krščanskem obdobju spominjali naslova kagan. Metropolit Hilarion Kijevski je v svojem delu ''Slovo o Zakone i Blagodati'' (''Pridiga o zakonu in milosti'') iz leta okrog 1150, ki je najstarejše ohranjeno delo stare kijevske ruske literature, uporabil naslov kagan za velika kneza Kijevske Rusije [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja I. Kijevskega]] in [[Jaroslav I. Modri|Jaroslava I. Modrega]].<ref>Ilarion of Kiev. "Sermon on Law and Grace". ''Sermons and Rhetoric of Kievan Rus'. Simon Franklin, transl. Cambridge, MA: Harvard Ukrainian Research Institute, 1991.</ref> Hilarijon omenja Vladimirja kot "velikega kagana naše dežele" (velikago kagana našea zemlja, Vladimira), Jaroslava pa kot "našega pobožnega kagana".<ref name="Duczko25"/> Grafit na severni galeriji katedrale svete Sofije, ki pravi "''O Bog, odreši našega kagana''" (''Spasi gospodi, kagana našego''), se verjetno nanaša na Svjatoslava II. (1073-1076).<ref name="Duczko25"/> Naslov kagana se omenja še v poznem 12. stoletju v ''Zgodbi o Igorjevem vojnem pohodu'' kot "kogan Oleg"<ref name="Duczko25"/> in se, po izročilu, nanaša na Olega Tmutarakanskega.<ref>Večina komentatorjev se pri komentiranju odlomka zgleduje po Dimitriju Likačevu. Tmutarakan je bil nekdaj hazarska posest in hazarski običaji so se zato lahko tam ohranili za dolgo časa. Znano je, da si je Oleg med vladanjem v Tmutarakanu nadel naslov "arhont vse Hazarije". Druga kandidata za omenjeni naslov sta Oleg Novgorodski in Igor Svjatoslavič iz Novgoroda-Severskega. Zenkovsky, S.A., ed. ''Medieval Russia's Epics, Chronicles, and Tales.'' New York: Meridian, 1974. ISBN 0-452-01086-1, str. 160</ref> == Datiranje == [[Slika:Ög 8, Västra Steninge.jpg|thumb|right|150px|Kälvestenski varjaški runski kamen iz 9. stoletja je najstarejši znani runski kamen, ki govori o pohodih proti vzhodu]] Vsi razpoložljivi primarni viri verodostojno trdijo, da se je naslov kagana za ruske vladarje uporabljal zelo malo časa, v grobem od obiska njegovih ambasadorjev v Konstantinoplu (838) do [[Bazilij I. Makedonec|Bazilijevega]] pisma (871). Vsi bizantinski viri po Baziliju I. ruske vladarje imenujejo ''arhont''. Kasnejši kijevski avtorji so očitno zopet obudili naslov kagana kot poveličevalni pridevek vladajočih knezov namesto veljavnega političnega naslova ''[[knez]]'',<ref name="Brook">Brook, K.A., ''The Jews of Khazaria.'' 2d ed. Rowman and Littlefield, 2006, str.154.</ref> ki je bil sicer ustaljen naslov ruskih vladarjev. Ruski ''knjaz'' in germanski ''könig'' kljub etimološki sorodnosti nimata nobene povezave. Datiranje obstoja kanata je predmet mnogih razprav in še vedno ni povsem jasno. Omeljan Pricak postavlja ustanovitev kanata v obdobje 830-840. Ruski zgodovinar Pavel Smirnov je v 20. letih 20. stoletja zatrjeval, da je Ruski kaganat nastal okrog leta 830 in da je bil takoj zatem uničen zaradi selitve madžarsko-kavarske plemenske zveze proti [[Karpati|Karpatom]].<ref>Smirnov, Pavel. ''Volžski šljah i starodavni Rusi'' (Volška pot in starodavna Rusija'). Kijev, 1928, str. 132-145.</ref> Natančnost takšnih trditev je sicer vprašljiva, po drugi strani pa je res, da noben vir ne omenja Rusov ali njihovih kaganov pred letom 830.<ref>Pricak, Omeljan. ''The Origins of the Old Rus' Weights and Monetary Systems. Cambridge, Harvard Ukrainian Research Institute, 1998.</ref> Enako sporne so bile razprave o njegovem razpadu. Naslov kagan se ne omenja niti v rusko-bizantinskih državnih pogodbah iz leta 907, 911 in 944, niti v ''De Ceremoniis'', dokumentu o bizantinskih ceremonijalih na dvoru [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantina VII.]] leta 945, v katerem so zelo natančno dokumentirani naslovi vseh tujih vladarjev. Poleg tega arabski pisec in popotnik [[Ahmed ibn Fadlan|ibn Fadlan]] v svoji knjigi ''Kitāb ilā Mulk al-Saqāliba'' (922) opisuje ruskega vladarja kot kralja (malik). Iz teh dejstev je zgodovinar Peter Golden z ''[[argumentum ex silentio]]'' (pomanjkanje dokazov) zaključil, da je kaganat razpadel med letoma 871 in 922,<ref name="Golden">Golden, P.B.. ''The Question of the Rus' Qaganate''. ''Archivum Eurasiae Medii Aevi'', 1982, str. 87-97.</ref> medtem ko Zuckermann trdi, da odsotnost naslova kagan v rusko-bizantinskih pogodbah dokazuje, da je kaganat razpadel pred letom 911.<ref name="Zuckerman, Deux étapes 96"/> == Lega == [[Slika:Early Rus.png|thumb|left|250px|Varjaška in ruska naselja (rdeča barva) in ozemlja slovanskih plemen (siva barva) sredi 9. stoletja; meja hazarskega vpliva je označena z modro barvo]] Lega Ruskega kaganata je predmet razprav že od zgodnjega 20. stoletja. Po eni od skrajnih teorij naj bi bil kaganat nekje v [[Skandinavija|Skandinaviji]] ali še bolj zahodno na nekdanjem otoku Walcheren v izlivu reke [[Šelda|Šelde]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]].<ref>Aleksandrov А.А. ''Остров руссов.'' [Ruski otok]. St. Petersburg-Kishinev, 1997, str. 222-224.</ref> Popolno nasprotje tej teoriji je teorija Georga Vernadskega, da je imel kagan sedež na vzhodnem [[Krim, Ukrajina|Krimu]] ali na polotoku Taman in da leži otok, ki ga opisuje Ibn Rustah, najverjetneje v izlivu reke Kuban.<ref name="Vernadsky VII-4.">Vernadsky VII-4.</ref> Nobena od obeh teorij nima prav veliko privržencev, ker niso arheologi na Krimu odkrili nobenih dokazov o slovansko-skandinavskih naselbinah iz 9. stoletja in ker noben nordijski vir ne omenja kaganov v Skandinaviji.<ref name="Franklin">Franklin, S. in Shepard J.: ''The Emergence of Rus 750-1200.'' London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 27-55.</ref> [[Sovjetska zveza|Sovjetsko]] zgodovinopisje, katerega glavna predstavnika sta Boris Ribakov in Lev Gumiljev, postavlja prestolnico kaganata v [[Kijev]] in domneva, da sta bila Askold in Dir edina kagana z znanima imenoma. Teoriji, da je bil Kijev prestolnica kaganata, se je pridružil tudi Mihail Artamanov, ki je vztrajal pri svojem mnenju še v 90. letih 20. stoletja.<ref>Artamanov, M.I.: "Prevye Stranisky Russkoy Istorii ve Archeologicheskom Osveshchenii." ''Sovietskaya Arkheologica''. Vol 3, 1990. str. 271–290.</ref> Večina zahodnih zgodovinarjev tej teoriji ugovarja, ker ni dokazov, da je bil Kijev naseljen pred letom 880.<ref>Callmer J.: ''The Archaeology of Kiev to the End of the Earliest Urban Phase'', Harvard Ukrainian Studies, 1987, №11, str. 325-331.</ref> Arheoloških najdb iz tega obdobja v okolici Kijeva skorajda ni. Posebno težavo povzroča odsotnost kovanega denarja, ki bi lahko dokazal, da je dneperska trgovska pot, ki je bila hrbtenica kasnejše [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]], delovala že v 9. stoletju.<ref>Janin, Valentin. ''Денежно-весовые системы русского средневековья. Домонгольский период.'' [''Monetarni sistem ruskega srednjega veka. Predmongolsko obdobje.'']. Moskva, 1956, str. 105-106.</ref><ref>Noonan, Thomas. "The Monetary System of Kiev in the Pre-Mongol Period". ''Harvard Ukrainian Studies'', 1987, №11, str. 396.</ref> Zuckermann je na osnovi svojih raziskav in arheoloških odkritij zaključil, da je bil Kijev sprva trdnjava na hazarski meji z Levedijo in da se je področje srednjega [[Dneper|Dnepra]] začelo gospodarsko razvijati po letu 889, ko so se [[Madžari]] odselili proti zahodu.<ref>Zuckerman, C.: "Les Hongrois au Pays de Lebedia: une nouvelle puissance aux confins de Byzance et de la Khazarie en 836-889." ''Byzantium at War'' (9th-12th c.) Atene, 1997, str. 65-66.</ref> Številni zgodovinarji, predvsem Vasilij Bartold, zagovarjajo bolj severno lego kaganata.<ref name="Christian"/> Ti zgodovinarji želijo poudariti, da je ibn Rustahovo poročilo edina zgodovinska opora za določitev lege kaganata.<ref name="Novoselcev">Novoselcev, A.P. in sodelavci: Древнерусское государство и его международное значение.'' [''Stara ruska država in njene mednarodne povezave''], Moskva, 1965, str. 397-408.</ref> Nedavne arheološke raziskave, ki jih je vodil Dimitrij Mačinski, so povečale verjetnost, da je država temeljila na skupini naselij ob reki Volhov, med katerimi si bili Ladoga, Ljubša, Duboviki, Alaborg in [[Veliki Novgorod|Holmgard]].<ref name="Mačinski">Mačinski, D.A.: "О месте Северной Руси в процессе сложения Древнерусского государства и европейской культурной общности." [''Področje severne Rusije v razvoju staroruske države in evropskem kulturnem kontinuumu'']. ''Археологическое исследование Новгородской земли''. Leningrad, 1984, str. 5-25.</ref> Naselja so bila na začetku večinoma majhna mesta ali morda samo oskrbovalne postaje, v katerih se je trgovalo in menjavalo blago.<ref>A Comparative Study of Thirty City-state Cultures 266.</ref> Če so ibn Rustahove trditve točne, so Rusi v času kaganata obširno uporabljali volško trgovsko pot za trgovanje s Srednjim Vzhodom, morda tudi preko bolgarskih in hazarskih posrednikov. Njegov opis "Ruskega otoka" namiguje na to, da je bilo njihovo središče Holmgard, srednjeveški predhodnik [[Veliki Novgorod|Velikega Novgoroda]], katerega ime se iz stare skandinavščine prevaja kot "grad na rečnem otoku". [[Novgorodska prva kronika]] opisuje nemire v Novgorodu preden so okoli leta 860 povabili [[Rurik]]a, naj jim vlada. Ta zapis je vzpodbudil Johannesa Brøndsteda k trditvi, da je bil Holmgard-Novgorod glavno mesto kaganata že nekaj desetletij pred Rurikovim prihodom, se pravi tudi leta 839, ko ga je obiskala delegacija [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]].<ref>Brøndsted, Johannes: ''The Vikings''. Penguin Books, 1965, str. 67-68.</ref><ref>Duczko, Władysław: [http://books.google.com/books?id=hEawXSP4AVwC&pg=PA132#v=onepage&q=&f=false Viking Rus: Studies on the Presence of Scandinavians in Eastern Europe], Brill, 2004, str. 102-104</ref> Mačinski sprejema to teorijo s pripombo, da je bilo pred vzponom Holmgarda-Novgoroda glavno politično in ekonomsko središče področja v Aldeigji-Ladogi.<ref name="Mačinski"/><ref name="Duczko32">Duczko, Władysław: [http://books.google.com/books?id=hEawXSP4AVwC&pg=PA132#v=onepage&q=&f=false Viking Rus: Studies on the Presence of Scandinavians in Eastern Europe], Brill, 2004, str. 31-32.</ref> == Nastanek == [[Slika:serkland.jpg|250px|right|thumb|Napis '''''srklant''''' na Tillinškem runskem kamnu, ki so ga postavili v spomin na Varjage, ki se niso vrnili iz Serklanda (Abasidski kalifat)]] Tudi nastanek Ruskega kaganata je precej nejasen. Prvi [[Skandinavci]] so se naselili v spodnjem toku reke Volhov sredi 8. stoletja. Njihovo ozemlje je obsegalo okolico današnjega [[Sankt Peterburg]]a, [[Veliki Novgorod|Novgoroda]], [[Tver]]a, [[Jaroslaveljska oblast|Jaroslavlja]] in [[Smolensk]]a in se je imenovalo Gardarike – dežela utrdb. Nordijski vojskovodje, katere so turško govoreča stepska plemena imenovala "köl-beki" ali "kralji jezer", so obvladovali tudi dele ozemelj, ki so bila naseljena z ugrofinskimi in slovanskimi ljudstvi, predvsem vzdolž volške trgovske poti, ki je povezovala [[Baltik]] s [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in Serklandom ([[Abasidi|Abasidski kalifat]]).<ref>Brutzkus, Julius: "The Khazar Origin of Ancient Kiev.", Slavonic and East European Review, 22 (1944), str. 120)</ref> Podobno kot datiranje in lokacija kaganata, je tudi poreklo ruskih kaganov predmet obširnih razprav. Lahko bi bili Skandinavci ali domorodni [[Finci]] in [[Slovani]], še najbolj verjetno pa so bili mešanega porekla.<ref name="Pricak">Pricak, Omeljan. ''The Origins of the Old Rus' Weights and Monetary Systems. Cambridge, MA: Harvard Ukrainian Research Institute, 1998, str. 171, 182</ref> Omeljan Pricak je teoretiziral, da je bil hazarski kagan Kan-Tuvan Diggvi po izgubljeni državljanski vojni izgnan iz države in se je s svojimi pristaši naselil v nordijsko-slovanskem naselju [[Rostov]]. Poročil naj bi se v lokalno skandinavsko plemiško družino in postal začetnik dinastije ruskih kaganov.<ref name="Pricak"/> Zuckermann je Pricakovo teorijo zavrnil kot nevzdržno špekulacijo,<ref>Arheologi niso v Rostovu našli nobenih stankov naselja, ki bi bilo zgrajeno pred letom 970. Ime Rostov ima poleg tega tudi popolnoma jasno slovansko etimologijo.</ref> ker ni v virih iz tistega obdobja nobene omembe hazarskega kagana, ki bi pobegnil in iskal zatočišče pri Rusih,<ref name="Duczko32"/> povezave med hazarskimi in zgodnjimi ruskimi monarhi pa so vsekakor možne. Takšno trditev podpira uporaba stilizirane trizobe ''tamge'' oziroma [[pečat]]a, ki so ga uporabljali kasnejši kijevski vladarji, na primer [[Svjatoslav I. Kijevski]]. Podobne ''tamge'' so arheologi našli v ruševinah, ki so nedvomno hazarskega izvora.<ref name="Brook"/><ref name="Franklin120">Franklin, S. in Shepard J.: ''The Emergence of Rus 750-1200.'' London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 120-121.</ref><ref name="Pricak w">Pricak, Omeljan. The Origins of the Old Rus' Weights and Monetary Systems. Cambridge, MA: Harvard Ukrainian Research Institute, 1998, str. 78-79</ref> Rodoslovne povezave med ruskimi kagani iz 9. stoletja in kasnejšimi vladarji iz Rurikove dinastije, če so sploh bile, zaenkrat niso znane.<ref name="Duczko32"/> Večina zgodovinarjev se strinja, da so si naslov kagan Rusi izposodili od Hazarov, sporne pa so okoliščine, v katerih so si ga sposodili. Peter Golden domneva, da je bil Ruski kaganat marionetna država, ki so jo ustanovili Hazari v porečju Oke, da bi zavračala napade [[Madžari|Madžarov]].<ref name="Golden"/> Njegove trditve, da so bili Rusi podložniki Hazarov, ne podpira noben vir iz 9. stoletja, za tuje opazovalce, kakršen je bil na primer ibn Rustah, pa med naslovi hazarskih in ruskih vladarjev ni bilo nobene bistvene razlike.<ref name="Zuckerman, Deux étapes 96"/> Anatolij Novoselcev predpostavlja, da so Rusi privzeli naslov kagana zato, da bi se izenačili s Hazari.<ref name="Novoselcev"/> To teorijo zagovarja tudi Thomas Noonan, ki trdi, da so bili ruski poglavarji v 9. stoletju ohlapno povezani pod vlado enega od "morskih kraljev" in da je ta "veliki kralj" privzel naslov kagana, ki mu je dal legitimnost v očeh njegovih podložnikov in sosednjih držav.<ref name="Noon">Noonan, Thomas. "Fluctuations in Islamic Trade with Eastern Europe during the Viking Age". Harvard Ukrainian Studies, 1992, №16, str. 87-94.</ref> Naslov kagana naj bi po njegovi teoriji pomenil, da njegov nosilec vlada po božji volji.<ref name="Brook"/><ref name="Noon"/> == Gospodarstvo == [[Slika:S. V. Ivanov. Trade negotiations in the country of Eastern Slavs. Pictures of Russian history. (1909).jpg|thumb|250px| Trgovanje s sužnji v srednjeveški vzhodni Evropi; Sergej Vasiljevič Ivanov (1864-1910)]] Hrbtenica kaganatskega gospodarstva je bila volška trgovska pot. V Skandinaviji se med izkopavanji pogosto odkrijejo kovanci iz 9. stoletja, predvsem [[dirham]]i iz [[Abasidi|Abasidskega kalifata]] in drugih muslimanskih držav. Kovanci so pogosto razsekani na manjše dele in popisani z runami.<ref>Noonan, Thomas. "Fluctuations in Islamic Trade with Eastern Europe during the Viking Age". Harvard Ukrainian Studies, 1992, №16, str. 213-219</ref> Do sedaj so v evropski Rusiji in na področju Baltika odkrili več kot 228.000 arabskih kovancev. Skoraj 90 % teh kovancev je prišlo v Skandinavijo po volški trgovski poti in nič nenavadnega ni, da je bil dirham osnova monetarnega sistema [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]].<ref>Janin, Valentin. Денежно-весовые системы русского средневековья. Домонгольский период. [Monetani sistemi ruskega srednjega veka. Predmongolsko obdobje. Moska, 1956, str. 91-100.</ref> Glavni vir dohodkov Rusov, ki se po ibn Rustahovem pričevanju niso ukvarjali s poljedelstvom, je bila trgovina: ''"(Rusi) nimajo obdelanih polj in so odvisni od dobrin, ki jih dobijo iz slovanskih (al-Saqaliba) dežel. Nimajo nobenih posesti, vasi in polj. Njihovo edino opravilo je trgovanje s soboljevim, veveričjim in drugimi krzni, dobljeni denar pa hranijo v pasovih."''<ref name="Ahmad">Ahmad ibn Umar ibn Rustah. al-Alaq al-nafisah: Maruf bih Ibn Rustah. Tarjamah va taliq-i Husayn Qarah'chanlu. Tehran, Iran: Amir Kabir, 1986.</ref> Ruski trgovci, ki so po Volgi potovali do Gorgana in Abaskuna na jugovzhodni obali [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]], so plačevali dajatve Bolgarom in Hazarom. Včasih so potovali celo do [[Bagdad]]a.<ref name = "Rus"/> == Vladanje == Arabski pisec in popotnik [[Ahmed ibn Fadlan]] je leta 922 zapisal, da je imel ruski vladar, podobno kot hazarski kagan, bolj malo resnične oblasti. Politična in vojaška moč je bila v rokah njegovega zastopnika, ki ''"poveljuje vojski, napada njegove nasprotnike in ga zastopa pred podložniki."''<ref name="Christian"/> Najvišji ruski vladar zato ''"nima drugih dolžnosti, kot da se ljubi s svojimi sužnjami, popiva in se zabava"''.<ref name="Christian"/> Njegova osebna straža je štela štiristo mož, ''"ki so pripravljeni zanj umreti. Teh štiristo mož sedi pod njegovim kraljevskim prestolom, ki stoji na veliki, bogato okrašeni ploščadi, na kateri je tudi štirideset suženj iz njegovega harema".'' Ibn Fadlan pravi, da ruski vladar skoraj nikoli ni zapustil svojega prestola in da so mu tudi takrat, ''"ko se mu je zahotelo jahanja, pripeljali konja prav do prestola"''.<ref name="Brøndsted"/> Perzijski raziskovalec in geograf [[Ahmed ibn Rustah]] po drugi strani poroča, da je imel kagan odločilno besedo pri poravnavanju sporov med svojimi podložniki, vendar njegova razsodba ni bila zavezujoča. Če se eden od udeležencev v sporu s kaganovo odločitvijo ni strinjal, je lahko spor rešil z dvobojem, ki je potekal "v prisotnosti tožnikovega sorodnika, ki je stal na bojišču z dvignjenim mečem. Mož, ki je bil v boju boljši, je obrnil kaganovo odločitev v svojo korist".<ref name="Brøndsted260">Brøndsted, Johannes. ''The Vikings''. Penguin Books, 1965, str. 266-267</ref> Razhajanje med relativno nemočnim naslovnim vladarjem in veliko močjo njegovih podložnikov kaže na hazarski sistem vladanja, v katerem je bil kagan duhovni vodja z omejenimi pooblastili, za upravo in vojaške zadeve pa je bil pristojen [[kagan bek]], ki je bil samo načelno podrejen kaganu. Sistem vladanja se je ujemal tudi z germanskim sistemom, v katerem se je oblast lahko delila med kraljem in poveljnikom vojske. Nekateri poznavalci trdijo, da je bila podobna tudi delitev oblasti med Igorjem in Olegom Kijevskim v zgodnjem 10. stoletju in Askoldom in Dirom v poznem 9. stoletju.<ref name="Christian"/> Ločenost duhovnega vladarja in vojaškega poveljnika je razvidna iz rekonstrukcije njunih odnosov, ni pa znano, ali je to del zapuščine, ki se je iz Ruskega kaganata prenesla na njegovo naslednico Kijevsko Rusijo. Kneževine v zgodnji Kijevski Rusiji so imele v sistemu vladanja, vojaški organizaciji in pravnem sistemu nekatere značilnosti, ki so bile primerljive s Hazari in drugimi stepskimi ljudstvi. Nekateri zgodovinarji so prepričani, da so se te značilnosti prenesle v Kijevsko Rusijo od Hazarov preko ruskih kaganov.<ref>Brutzkus, Julius. "The Khazar Origin of Ancient Kiev." ''Slavonic and East European Review'', 22 (1944), str. 111.</ref> == Običaji in vera == [[Slika:trizna 1899.jpg|left|thumb|250px|'' Vojščaki objokujejo Olega'', Viktor Vasnjecov (1899); pogreb z grobno gomilo je bil značilen tako za Skandinavce kot za evrazijska nomadska ljudstva]] Arheološka izkopavanja v [[Stara Ladoga|Ladogi]] in drugih mestih v severni Rusiji, ki potekajo že od leta 1820, so pokazala, da so v ruskih običajih opazni predvsem skandinavski vplivi. Odkritja so skladna tudi z ibn Fadlanovimi in ibn Rustahovimi zapisi. Ibn Rustah je opisal pogreb ruskega plemiča, katerega so skupaj s hrano, amuleti, denarjem in drugimi predmeti ter njegovo najljubšo ženo položili v ''"grob, ki je podoben veliki hiši. Vrata groba so nato zaprli in žena je v grobu umrla"''.<ref name="Ahmad"/> Obširne dokaze o ruskih pogrebnih gomilah in kamnitih spomenikih je zbral tudi ibn Fadlan in priložil runski napis na kosu lesa.<ref>Brøndsted, Johannes. The Vikings. (transl. by Kalle Skov). Penguin Books, 1965, str. 305.</ref> Ibn Rustah je med drugim podrobno opisal kremiranje plemiča na pogrebni ladji, h kateremu je spadalo tudi žrtvovanje živali in ljudi. Kadar je umrl reven človek, so ga položili na majhno pogrebno ladjo in ga sežgali. Kadar je umrl plemič, je bil pogreb mnogo bolj zapleten. Njegovo premoženje so razdelili na tri dele: prvi del je dobila njegova družina, drugega so potrošili za pogrebno slovesnost, tretjega pa za pivo, ki so ga spili na dan kremiranja.<ref>Ibn Fadlan pravi, da so Rusi ''"zasužnjeni s pivom in nič nenavadnega ni, če najdejo koga mrtvega s čašo v roki"''.</ref> Ena od pokojnikovih suženj je privolila v prostovoljno smrt, da bi se pridružila svojemu gospodarju v raju. Pokojnika so na dan kremiranja izkopali iz groba, ga oblekli v pražnja oblačila in položili na posebej za to zgrajeno pogrebno ladjo. Izbrano dekle se je nato ljubilo s pokojnikovimi sorodniki in prijatelji, potem pa so jo ubili in položili na ladijski krov poleg pokojnega gospodarja. Ladjo je nato zažgal pokojnikov najbližji sorodnik. Pogreb so zaključili z nasipanjem okrogle gomile.<ref name="Fadlan3">Ibn Fadlan, Risala, angleški prevod, Brøndsted str. 301–305.</ref> Duh neodvisnosti in podjetnosti, ki so ga Rusom vbijali v glavo od samega rojstva, je na zgodovinarje zgodnjega srednjega veka naredil globok vtis.<ref name = "Rus"/> Ibn Rustah o tem piše: ''"Kadar se rodi sin, ga oče z mečem v roki vrže na tla in reče: 'Nobene lastnine ti ne bom zapustil. Imel boš samo tisto, kar si boš priboril z orožjem.'"''<ref name="Brøndsted"/> Al-Marwazi k temu dodaja, da je očetovo premoženje podedovala njegova hčerka. Enako grob individualizem se kaže tudi v njihovem obravnavanju bolezni. Ibn Fadlan o tem piše: ''"Kadar kakšen Rus zboli, ga položijo v šotor in mu prinesejo kruha in vode. Bolnika ne obiskujejo in se z njim ne pogovarjajo, še posebno če je podložnik. Če ozdravi, se jim pridruži, če umre ga pa sežgejo. Zgodi se tudi, da podložnika prepustijo psom in jastrebom"''.<ref name="Fadlan3"/> Glede spolnosti so bili Rusi zelo liberalni. Ibn Fadlan o tem piše, da se njihov kralj ni nič sramoval, ko se je javno ljubil z eno od suženj iz svojega harema. Ko so ruski trgovci prišli do Volge, so se javno ljubili s sužnjami, ki so jih pripeljali naprodaj, kar je pogosto preraslo v javne orgije.<ref name="Fadlan2">Ibn Fadlan, Risala, angleški prevod, Brøndsted, str. 265-266.</ref> Ibn Fadlan in ibn Rustah opisujeta Ruse kot pobožne pogane. Ibn Rustah in za njim Garizi poročata, da imajo ruski [[šaman]]i ali "zdravilci" (''attiba'') velik vpliv na preprosto prebivalstvo. Ibn Rustah pravi, da se šamani obnašajo, ''"kot da je vse njihovo"''. Odločajo o tem, katera ženska, moški ali žival bo žrtvovana in na njihovo odločitev ni nobenega ugovora. Šaman je izbrano žrtev, človeka ali žival, obesil na drog, dokler ni umrla.<ref name="Fadlan2"/> Ibn Rustah nam je zapustil tudi opis ruskih trgovcev, ki so molili za uspešno trgovanje: ''"Molili so pred lesenim kolom s človeku podobnim obrazom, obdanim z manjšimi podobami, za njim pa je bilo več v zemljo zabitih drogov"''. Če trgovanje ni steklo, so število darov povečali in če še vedno ni teklo, kot bi želeli, so začeli darovati tudi manjšim idolom. Če je bilo trgovanje uspešno, so žrtvovali še kakšno govedo ali ovco in ju včasih razdelili med reveže.<ref name="Fadlan2"/> Bizantinski viri poročajo, da so Rusi v poznih 60. letih 9. stoletja let prevzeli [[krščanstvo]]. Patriarh Fotij I. v svoji encikliki iz leta 867 piše o navdušenem pokristjanjevanju Rusov, katerim je pred tem poslal svojega škofa.<ref>Photii Patriarchae Constantinopolitani Epistulae et Amphilochia. Ed. B. Laourdas, L.G. Westerinck. T.1. Leipzig, 1983, str. 49.</ref> Cesar [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantin VII.]] pripisuje zasluge za pokristjanjenje svojemu staremu očetu [[Bazilij I. Makedonec|Baziliju I.]] in patriarhu Ignaciju in ne njihovima predhodnikoma [[Mihael III. Pijanec|Mihaelu III.]] in Fotiju. Konstantin pravi, da so Bizantinci navdušili Ruse za krščanstvo s svojimi prepričljivimi besedami in bogatimi darili, med katerimi je bilo tudi zlato, srebro in dragocene tkanine. Ponavlja tudi tradicionalno zgodbo, da je na pogane še posebno velik vtis naredil čudež: knjiga [[evangelij]]ev, ki jo je nadškof vrgel v ogenj, je ostala nepoškodovana.<ref>Theophanes Continuatus, Ioannes Cameniata, Symeon Magister, Georgius Monachus. Ed. I. Becker. Bonnae, 1838 (CSHB), str. 342–343.</ref> Perzijski geograf ibn Hordadbeg je v poznem 9. stoletju zapisal, da so se Rusi, ki so prišli v muslimanske dežele ''"razglašali za kristjane "''.<ref name = "Rus"/> Sodobni zgodovinarji imajo glede pokristjanjevanja Ruskega kaganata deljena mnenja. == Odnosi s sosednjimi državami == V [[anali sv. Bertina|analih sv. Bertina]] piše, da je leta 838 delegacija Ruskega kaganata obiskala [[Bizantinsko cesarstvo]]. Razlog njihovega obiska je med zgodovinarji še vedno predmet razprav. [[Aleksej Aleksandrovič Šahmatov]] dokazuje, da je imela delegacija dve nalogi: vzpostaviti prijateljske odnose z Bizantinskim cesarstvom in odpreti pot do [[Švedska|Švedske]] preko zahodne Evrope.<ref>A. A. Šahmatov, Survey of the Oldest Period of the History of the Russian Language. Encyclopedia of Slavonic Philology, II, 1 (Petrograd, 1915), XXVIII</ref> Constantine Zuckermann trdi, da so se ruski ambasadorji prišli pogajat o miru po svojem neuspelem pohodu v [[Paflagonija|Paflagonijo]] v 30. letih 9. stoletja.<ref name="Zuckerman, Deux étapes 96"/> Georgij Vernadski povezuje njihovo misijo z gaditvijo trdnjave [[Sarkel]] leta 833. Bizantinski viri ruske delegacije sploh ne omenjajo in patriarh Fotij je še leta 860 za Ruse izjavil, da so ''"neznano ljudstvo"''.<ref>Vasiljev, Aleksander. The Russian Attack on Constantinople in 860. Mediaeval Academy of America, 1946, str. 13.</ref> Po mnenju Vernadskega so Hazari in Grki zgradili trdnjavo Sarkel v bližini kraja, kjer so pretovarjali blago, ki je potovalo med Donom in Volgo, da bi to strateško točko obranili pred Rusi.<ref name="Vernadsky VII-4."/> Drugi zgodovinarji so prepričani, da je bil Sarkel zgrajen za opazovanje ali obrambo pred Madžari in drugimi stepskimi plemeni in ne zaradi Rusov.<ref>Shepard, Jonathan. "The Khazars' Formal Adoption of Judaism and Byzantium's Northern Policy." Oxford Slavonic Papers, New Series 31 (1998), str. 24.</ref><ref>Kovalev, Roman. "What Does Historical Numismatics Suggest about the Monetary History of Khazaria in the Ninth Century?- Question Revisited." Archivum Eurasiae Medii Aevi 13(2004, str. 97-129.</ref> Ukrajinski zgodovinar Mihajlo Gruševski navaja, da so razpoložljivi viri v tem pogledu nejasni.<ref>Hrushevsky, Mikhailo. History of Ukraine-Rus', trans. Marta Skorupsky. Canadian Inst. of Ukr. Studies Press, 1997, str. 176</ref> Ioanes Skilices, grški zgodovinar iz 11. stoletja, trdi, da je bil Sarkel ''"čvrst branik proti Pečenegom"'', ničesar pa ne pove o njegovemu prvotnemu namenu.<ref>Huxley, George. "Byzantinochazarika." Hermathena 148 (1990), str. 79.</ref> Leta 860 so Rusi z 200 ladjami oblegali Konstantinopel. Bizantinska kopenska vojska in mornarica sta bili takrat daleč od prestolnice, zato je bila zelo ranljiva. Čas napada kaže na to, da so bili Rusi zaradi dobrih trgovskih zvez in drugih odnosov, ki se po misiji leta 838 niso prekinili, dobro seznanjeni o notranjih razmerah v cesarstvu. Ruski vojaki so opustošili predmestje Konstantinopla in se 4. avgusta umaknili.<ref>Franklin, Simon and Jonathan Shepard. The Emergence of Rus 750-1200. London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X. str. 50-55.</ref> Rusi so živahno trgovali s Hazarijo. Perzijski geograf ibn Kordabeg (okrog 820–912) je v ''Kitāb al Masālik w’al Mamālik'' (Knjiga poti in kraljestev) zapisal, da ''"gredo preko Slovanske reke (Don) v hazarsko mesto Kamlidž, kjer hazarski vladar od njih pobira desetino"''.<ref name="Vernadsky VII-4."/> Nekateri sodobni komentatorji iz arabskih virov sklepajo, da so imeli stiki s Hazarijo pomemben vpliv na politično kulturo v Ruskem kaganatu.<ref name="Christian"/><ref>Jones, Gwyn. A History of the Vikings. 2nd ed. London: Oxford Univ. Press, 1984, str. 164</ref><ref>Franklin, Simon in Shepard, Jonathan Shepard, The Emergence of Rus 750-1200. London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 67-68.</ref> Odnosi med Rusi in Hazari so se po letu 864 zaradi ruskih pohodov proti Kaspijskemu jezeru ohladili. == Propad == Kmalu potem, ko je patriarh Fotij obvestil druge pravoslavne škofe o pokristjanjenju Rusov, so bila vsa središča Ruskega kaganata v severozahodni Rusiji uničena. Arheološka odkritja so pokazala, da so bili Holmgard, Aldeigja, Alaborg in Izborsk v obdobju med letoma 860 in 880 do tal požgani. Nekatera naselja so bila po požaru za vedno zapuščena. ''[[Zgodovina minulih let]]'' opisuje upor poganskih Slovanov in Čudov (finsko ljudstvo) proti Varjagom, ki so pripluli čez Baltik leta 862. ''[[Novgorodska prva kronika]]'', ki je po mnenju Šahmatova bolj zanesljiva, za to obdobje ne omenja nobenega upora. ''Nikonova kronika'' iz 16. stoletja pregon Varjagov pripisuje legendarnemu poglavarju Ilmenskih Slovanov [[Vadim Hrabri|Vadimu Hrabremu]]. Ukrajinski zgodovinar Mihajlo Brajčevski Vadimov upor imenuje "poganska reakcija" na pokristjanjevanje Rusov.<ref>Брайчевский М.Ю. Утверждение христианства на Руси [Pokristjanjevanje Rusov]. Kijev: Naukova dumka, 1989.</ref> Obdobje nemirov in anarhije je po Zuckermannovem mnenju trajalo približno od leta 875 do leta 900. Odsotnost srebrnega denarja v obdobju med letoma 880 in 900 kaže na to, da je volška trgovska pot prenehala obstajati, kar je povzročilo "prvo evropsko srebrno krizo".<ref>Noonan, Thomas. "The First Major Silver Crisis in Russia and the Baltic, od leta 875 do 900". Hikuin, 11 (1985), str. 41-50.</ref><ref>O tem, kdo je v obdobju med letoma 860 in 880 uničil Ruski kaganat, so mnenja strokovnjakov deljena. Nekateri strokovnjaki uničenje pripisujejo Ruriku in novemu valu nordijskih priseljencev, drugi, da je bil požig ruskih naselij posledica državljanske vojne, ki ni imela nobene zveze z Rurikom, tretji pa, da so naselja uničili Nordijci, ki niso imeli nobene zveze niti z Rurikom niti z državljansko vojno.</ref> Po obdobju gospodarskega zastoja in političnega prevrata je regija okrog leta 900 začela oživljati. Zuckermann oživljanje pripisuje prihodu Rurika in njegovih mož, ki so svojo pozornost iz doslej neznanega vzroka preusmerili z [[Volga|Volge]] na [[Dneper]]. Skandinavski naselji v [[Stara Ladoga|Ladogi]] in [[Veliki Novgorod|Novgorodu]] sta oživeli in se začeli hitro razvijati. V prvem desetletju 10. stoletja so v Gnezdovu ob Dnepru v bližini današnjega [[Smolensk]]a ustanovili veliko trgovsko postajo. V približno istem času se je v pomembno mestno središče ob Dnepru razvil tudi [[Kijev]].<ref>Franklin, Simon and Jonathan Shepard. The Emergence of Rus 750-1200. London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 91-111.</ref> Usoda Ruskega kaganata in proces, ki je povzročil njegovo preobrazbo ali vključitev v [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], je nejasen. Izgleda, da je imela Kijevska Rusija zelo nedoločene predstave o obstoju kaganata. Slovanski viri ne omenjajo niti pokristjanjevanja Rusov v 60. letih 9. stoletja niti vojaškega pohoda v Paflagonijo v 30. letih istega stoletja. Omembo ruskega obleganja Konstantinopla v 60. letih 9. stoletja so si avtorji Zgodovine minulih let sposodili iz grških virov, kar kaže na pomanjkanje domačega pisnega izročila.<ref>Franklin, Simon and Jonathan Shepard. The Emergence of Rus 750-1200. London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 53</ref> == Opombe in sklici == {{sklici|3}} == Zunanje povezave == * [http://concise.britannica.com/ebc/article-38491 Britannica Concise: O nastanku Rusije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070908133036/http://concise.britannica.com/ebc/article-38491 |date=2007-09-08 }} * [http://www.stetson.edu/~psteeves/classes/pritsak.html Pricak: O poreklu Rusov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170414041437/http://www.stetson.edu/~psteeves/classes/pritsak.html |date=2017-04-14 }} * [http://www.kroraina.com/hudud/hud_44.html Rusi v knjigi Hudud al-Alam (Meje sveta)] * [http://faculty.washington.edu/dwaugh/hstam443/K-chron2.html Waugh, Daniel C. "Predlagana kronologija dogodkov v predkijevskem in zgodnjem kijevskem obdobju"] {{zvezdica}} [[Kategorija:Zgodovina Rusije]] lql8h2634m77faz3uxquez9bbeylxbv 6659716 6659715 2026-04-14T14:34:17Z Ljuba24b 92351 /* Opombe in sklici */ 6659716 wikitext text/x-wiki [[Slika:Europe 814.jpg|thumb|300px|right|Evropa v zgodnjem 9. stoletju]] '''Ruski kaganat''' (tudi '''Volhovska Rusija''', '''Ilmenska Rusija''' ali '''Novgorodska Rusija''') je naziv hipotetične<ref name=":0">{{navedi knjigo|last1=Петрухин (Petrukhin)|first1=В. Я.|title=Русь в IX—X веках. От призвания варягов до выбора веры|trans-title=Rus' in the 9th–10th Centuries. From the Invitation of the Varangians to the Choice of Faith|date=2014|publisher=Форум : Неолит|isbn=9785911346911|pages=118, 119, 129–131, 277, 288–289, 353|language=ru}}</ref> vzhodnoevropske države, ki naj bi bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8. in zgodnjem 9. stoletju.<ref name="Christian">Christian, David: A History of Russia, Mongolia and Central Asia. Blackwell, 1999, str. 338-341.</ref> Šteje se za predhodnika [[Rurik]]ove države in [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]]. Kaganat je bil država ali skupek mestnih držav, ki naj bi jo ustanovili Rosi ali zgodovinski Rusi, med katerimi je bilo tudi nekaj [[Skandinavci|Skandinavcev]] – [[Varjagi|Varjagov]].<ref name="Bertin">Bertin, The Annals of St. Bertin. Ed. Waitz, Hanover, 1883, str. 19-20</ref><ref name="Jones ">Jones, Gwyn, 'A History of the Vikings, 2nd ed. London: Oxford Univ. Press, 1984, str. 249-250</ref> Lokacija kaganata je predmet razprav. Različne teorije ga postavljajo vse od Skandinavije, do juga današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]. Prebivalci so bili mešanica [[Balti|baltskih]], [[Slovani|slovanskih]], ugrofinskih in nordijskih ljudstev. Ozemlje kaganata je bilo središče delovanja Varjagov, ljudstva iz vzhodne Skandinavije, trgovcev in piratov.<ref name = "Christian" /><ref name="Franklin and Shepard 33–36.">Franklin, Simon in Shepard, Jonathan Shepard, The Emergence of Rus 750-1200. London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 33-36</ref><ref name="Dolukhanov 187">Dolukhanov, P.M., The Early Slavs: Eastern Europe and the Initial Settlement to Kievan Rus, London: Longman, 1996, str. 187.</ref> Sodobni viri navajajo, da so bila prva središča, ki so bila zametki kasnejših mest, Holmgård ([[Veliki Novgorod|Novgorod]]), Aldeigja (Stara Ladoga), Ljubša, Sarsko gorodišče in Timerjevo. Vladarji naj bi nosili staroturški vladarski naslov [[kagan]]. V Ruskem kaganatu se je začela oblikovati družba zgodovinskih Rusov. Iz njega je nastala Kijevska Rusija in njene naslednice, iz katerih so se kasneje razvile sodobna [[Belorusija]], Ukrajina in Rusija.<ref name = "Christian" /><ref name="Franklin and Shepard 33–36."/><ref name="Dolukhanov 187"/> Del zgodovinarjev kaganat obravnava kot hipotetično državo in »zgodovinski fantom«.<ref name=":0" /> Po mnenju nekaterih se družbe zgodovinskih Rusov v tem obdobju ne da šteti za državo.<ref>{{navedi knjigo|last1=Толочко (Tolochko)|first1=А. П.|title=Очерки начальной Руси|trans-title=Essays on Early Rus'|date=2015|publisher=Лаурус|isbn=9785990558304|language=ru}}</ref> V več zgodovinskih virih iz časa hipotetičnega obstoja kaganata ta ni omenjen, čeprav govorijo o Rusih.<ref>{{Navedi revijo|last=Ostrowski|first=Donald|date=2018-11-21|title=The Return of the Rhos: Patria, Chacanus, and the Annales Bertiniani s.a. 839|url=https://brill.com/view/journals/css/52/2-3/article-p290_10.xml|magazine=Canadian-American Slavic Studies|volume=52|issue=2-3|pages=297-298, 310-311|doi=10.1163/22102396-05202009|issn=2210-2396}}</ref> == Pisni viri == Vladarjev naslov [[kagan]] je omenjen v več zgodovinskih virih. Večina virov so tuja besedila iz 9. stoletja in tri vzhodnoslovanska besedila iz 11. in 12. stoletja. Najstarejši evropski vir, ki omenja kaganat, so [[Franki|frankovski]] ''Anali sv. Bertina'' (''Annales Bertiniani''). Anali omenjajo skupino Nordijcev, ki so se imenovali Ros (''qi se, id est gentem suam, Rhos vocari dicebant'') in so okrog leta 838 obiskali [[Konstantinopel]].<ref name="Jones" /> Nordijci so se bali vrniti domov skozi stepe, ki so jih obvladovali napadalni [[Madžari]], zato so v spremstvu grških ambasadorjev bizantinskega cesarja Teofila potovali skozi [[Nemčija|Nemčijo]]. Na obisku pri frankovskem cesarju [[Ludvik Pobožni|Ludviku Pobožnemu]] v Ingelheimu so mu omenili, da se njihov vladar imenuje kagan ([[latinščina|latinsko]]: ''chacanus'')<ref>. Skandinavci so v tistem času kagana imenovali Håkan ali Haakon, zato so na Zahodu menili, da Rosi omenjajo ime svojega kralja,</ref> da živijo na severu in da so Švedi (''comperit eos gentis esse sueonum'').<ref name="Bertin" /><ref name="Jones " /> Trideset let kasneje, leta 871, sta se bizantinski cesar Bazilij I. in rimski cesar Ludvik II. sprla za oblast nad [[Bari]]jem, od koder sta s skupnimi močmi pregnala [[Arabci|Arabce]]. Bizantinski cesar je svojemu nasprotniku poslal ogorčeno pismo, v katerem ga je obtožil, da si je nezakonito prilastil naslov cesarja. Trdil je, da so frankovski vladarji samo ''reges'' (rimski kralji), medtem ko naslov cesar pripada vladarju vseh Rimljanov, se pravi njemu. Poudaril je tudi, da ima vsak narod svoj naziv za svojega vladarja. [[Avari]], [[Hazari]] (Gazari) in "Nordijci" (Nortmanno), na primer, imajo kagana. Ludvik mu je odgovoril, da je za avarskega kagana že slišal, za kagana Hazarov in Nordijcev pa ne.<ref>Monumenta Germaniae Historica, Epistolae VII, Epistolae Karolini aevi V, Berlin: W. Henze, 1928.Monumenta Germaniae, str. 385-394</ref><ref>''cagano veram non praelatum Avarum, non Gazanorum aut Nortmannorum nuncipari reperimus''; Duczko, Władysław. ''[http://books.google.com/books?id=hEawXSP4AVwC&pg=PA132#v=onepage&q=&f=false Viking Rus: Studies on the Presence of Scandinavians in Eastern Europe]''. Brill, 2004, str. 25.</ref> Bazilijevo pismo se je žal izgubilo, njegovo vsebino pa je mogoče rekonstruirati iz Ludvikovega odgovora, ki je v celoti naveden v ''Salernski kroniki'' (''Chronicon Salernitanum'').<ref>Franz Joseph Dölger, Regesten der Kaiserurkunden des ostromischen Reiches. I. Berlin, 1924, str. 59, №487.</ref> Korespondenca med cesarjema kaže, da je vsaj eni skupini Skandinavcev vladal "kagan". Ahmed ibn Rustah, muslimanski geograf iz 10. stoletja, po poreklu iz [[Perzija|Perzije]], je zapisal, da je ruski kagan živel na otoku na jezeru.<ref name="Christian"/><ref name="Brøndsted">Brøndsted, Johannes. ''The Vikings''. Penguin Books, 1965, str. 267–268</ref> Constantine Zuckerman k temu dodaja, da je Ibn Rustah uporabil tekst neznanega avtorja iz okoli leta 870 in poskušal natančno prenesti naslove vseh vladarjev, ki jih je opisal njihov avtor, zato so Ibn Rustahovi zapisi še bolj dragoceni.<ref name="Zuckerman, Deux étapes 96">Zuckerman, Constantine. "Deux étapes de la formation de l’ancien état russe", in ''Les centres proto-urbains russes entre Scandinavie, Byzance et Orient: Actes du Colloque International tenu au Collège de France en octobre 1997'', éd. M. Kazanski, A. Nersessian et C. Zuckerman (Réalités Byzantines 7). Paris, 2000 ([http://iananu.kiev.ua/archaeology/2003-1/zukerman.htm Russian translation online]).</ref> Muslimanski zgodovinar v svoji razpravi omenja samo dva kagana – kagana Hazarije in Rusije. Drugi podatki o Ruskem kaganatu, ki so skoraj iz njegovega obdobja, prihajajo od al-Jakubija, ki je leta 889 ali 890 zapisal, da so kavkaški gorščaki med arabskim obleganjem leta 854 za pomoč zaprosili vladarje (''sahib'') al-Ruma (Bizantinskega cesarstva), Hazarije in al-[[Saqaliba]] (Slovanov).<ref>Zuckermann trdi, da Ibn Kordabeg in drugi arabski avtorji pri opisih ruskih pohodov 9. in 10. stoletja proti Kaspijskemu jezeru pogosto zamenjujejo izraza Rus in [[Saqaliba]], zato bi vladar al-Saqualiba leta 852 lahko bil ruski kagan. Po drugi strani pa Ibn Kordabeg v svoji knjigi "Poti in kraljestva" ne omenja, da bi se ruski vlada rimenoval kagan. Laurent, J. In M. Canard. ''L'Armenie entre Byzance et l'islam depuis la conquete arabe jusqu'en 886''. Lisbon, 1980.</ref><ref name="Duczko25">Duczko, Władysław. ''[http://books.google.com/books?id=hEawXSP4AVwC&pg=PA132#v=onepage&q=&f=false Viking Rus: Studies on the Presence of Scandinavians in Eastern Europe]''. Brill, 2004, str. 25.</ref> ''Hudud al-Alam'', besedilo neznanega arabskega geografa iz poznega 10. stoletja, omenja ruskega vladarja kot ruskega kagana.<ref name="Minorsky">Minorsky, Vladimir. ''Hudud al-'Alam (Regions of the World)''. London: Luzac & Co., 1937, str. 159.</ref> Ker se neznani avtor ''Hudud al-Alama'' sklicuje na številne vire iz 9. stoletja, med njimi tudi na Kordabega, je mogoče, da so omembe ruskega kagana prepisane iz bolj zgodnjih besedil iz obdobja pred Rurikom in ne odražajo takratne politične realnosti.<ref name="Minorsky"/> Ruskega kagana omenja tudi perzijski geograf Abu Said Gardizi in ga v svojem delu ''Zayn al-Akbar'' imenuje "khaqan-i rus". Tudi on se podobno kot drugi muslimanski geografi sklicuje na izročilo iz 9. stoletja.<ref name = "Rus">"Rus", Encyclopaedia of Islam</ref> Omenjeni viri izpričujejo, da so se v [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusiji]] še v krščanskem obdobju spominjali naslova kagan. Metropolit Hilarion Kijevski je v svojem delu ''Slovo o Zakone i Blagodati'' (''Pridiga o zakonu in milosti'') iz leta okrog 1150, ki je najstarejše ohranjeno delo stare kijevske ruske literature, uporabil naslov kagan za velika kneza Kijevske Rusije [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja I. Kijevskega]] in [[Jaroslav I. Modri|Jaroslava I. Modrega]].<ref>Ilarion of Kiev. "Sermon on Law and Grace". ''Sermons and Rhetoric of Kievan Rus'. Simon Franklin, transl. Cambridge, MA: Harvard Ukrainian Research Institute, 1991.</ref> Hilarijon omenja Vladimirja kot "velikega kagana naše dežele" (velikago kagana našea zemlja, Vladimira), Jaroslava pa kot "našega pobožnega kagana".<ref name="Duczko25"/> Grafit na severni galeriji katedrale svete Sofije, ki pravi "''O Bog, odreši našega kagana''" (''Spasi gospodi, kagana našego''), se verjetno nanaša na Svjatoslava II. (1073-1076).<ref name="Duczko25"/> Naslov kagana se omenja še v poznem 12. stoletju v ''Zgodbi o Igorjevem vojnem pohodu'' kot "kogan Oleg"<ref name="Duczko25"/> in se, po izročilu, nanaša na Olega Tmutarakanskega.<ref>Večina komentatorjev se pri komentiranju odlomka zgleduje po Dimitriju Likačevu. Tmutarakan je bil nekdaj hazarska posest in hazarski običaji so se zato lahko tam ohranili za dolgo časa. Znano je, da si je Oleg med vladanjem v Tmutarakanu nadel naslov "arhont vse Hazarije". Druga kandidata za omenjeni naslov sta Oleg Novgorodski in Igor Svjatoslavič iz Novgoroda-Severskega. Zenkovsky, S.A., ed. ''Medieval Russia's Epics, Chronicles, and Tales.'' New York: Meridian, 1974. ISBN 0-452-01086-1, str. 160</ref> == Datiranje == [[Slika:Ög 8, Västra Steninge.jpg|thumb|right|150px|Kälvestenski varjaški runski kamen iz 9. stoletja je najstarejši znani runski kamen, ki govori o pohodih proti vzhodu]] Vsi razpoložljivi primarni viri verodostojno trdijo, da se je naslov kagana za ruske vladarje uporabljal zelo malo časa, v grobem od obiska njegovih ambasadorjev v Konstantinoplu (838) do [[Bazilij I. Makedonec|Bazilijevega]] pisma (871). Vsi bizantinski viri po Baziliju I. ruske vladarje imenujejo ''arhont''. Kasnejši kijevski avtorji so očitno zopet obudili naslov kagana kot poveličevalni pridevek vladajočih knezov namesto veljavnega političnega naslova ''[[knez]]'',<ref name="Brook">Brook, K.A., ''The Jews of Khazaria.'' 2d ed. Rowman and Littlefield, 2006, str.154.</ref> ki je bil sicer ustaljen naslov ruskih vladarjev. Ruski ''knjaz'' in germanski ''könig'' kljub etimološki sorodnosti nimata nobene povezave. Datiranje obstoja kanata je predmet mnogih razprav in še vedno ni povsem jasno. Omeljan Pricak postavlja ustanovitev kanata v obdobje 830-840. Ruski zgodovinar Pavel Smirnov je v 20. letih 20. stoletja zatrjeval, da je Ruski kaganat nastal okrog leta 830 in da je bil takoj zatem uničen zaradi selitve madžarsko-kavarske plemenske zveze proti [[Karpati|Karpatom]].<ref>Smirnov, Pavel. ''Volžski šljah i starodavni Rusi'' (Volška pot in starodavna Rusija'). Kijev, 1928, str. 132-145.</ref> Natančnost takšnih trditev je sicer vprašljiva, po drugi strani pa je res, da noben vir ne omenja Rusov ali njihovih kaganov pred letom 830.<ref>Pricak, Omeljan. ''The Origins of the Old Rus' Weights and Monetary Systems. Cambridge, Harvard Ukrainian Research Institute, 1998.</ref> Enako sporne so bile razprave o njegovem razpadu. Naslov kagan se ne omenja niti v rusko-bizantinskih državnih pogodbah iz leta 907, 911 in 944, niti v ''De Ceremoniis'', dokumentu o bizantinskih ceremonijalih na dvoru [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantina VII.]] leta 945, v katerem so zelo natančno dokumentirani naslovi vseh tujih vladarjev. Poleg tega arabski pisec in popotnik [[Ahmed ibn Fadlan|ibn Fadlan]] v svoji knjigi ''Kitāb ilā Mulk al-Saqāliba'' (922) opisuje ruskega vladarja kot kralja (malik). Iz teh dejstev je zgodovinar Peter Golden z ''[[argumentum ex silentio]]'' (pomanjkanje dokazov) zaključil, da je kaganat razpadel med letoma 871 in 922,<ref name="Golden">Golden, P.B.. ''The Question of the Rus' Qaganate''. ''Archivum Eurasiae Medii Aevi'', 1982, str. 87-97.</ref> medtem ko Zuckermann trdi, da odsotnost naslova kagan v rusko-bizantinskih pogodbah dokazuje, da je kaganat razpadel pred letom 911.<ref name="Zuckerman, Deux étapes 96"/> == Lega == [[Slika:Early Rus.png|thumb|left|250px|Varjaška in ruska naselja (rdeča barva) in ozemlja slovanskih plemen (siva barva) sredi 9. stoletja; meja hazarskega vpliva je označena z modro barvo]] Lega Ruskega kaganata je predmet razprav že od zgodnjega 20. stoletja. Po eni od skrajnih teorij naj bi bil kaganat nekje v [[Skandinavija|Skandinaviji]] ali še bolj zahodno na nekdanjem otoku Walcheren v izlivu reke [[Šelda|Šelde]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]].<ref>Aleksandrov А.А. ''Остров руссов.'' [Ruski otok]. St. Petersburg-Kishinev, 1997, str. 222-224.</ref> Popolno nasprotje tej teoriji je teorija Georga Vernadskega, da je imel kagan sedež na vzhodnem [[Krim, Ukrajina|Krimu]] ali na polotoku Taman in da leži otok, ki ga opisuje Ibn Rustah, najverjetneje v izlivu reke Kuban.<ref name="Vernadsky VII-4.">Vernadsky VII-4.</ref> Nobena od obeh teorij nima prav veliko privržencev, ker niso arheologi na Krimu odkrili nobenih dokazov o slovansko-skandinavskih naselbinah iz 9. stoletja in ker noben nordijski vir ne omenja kaganov v Skandinaviji.<ref name="Franklin">Franklin, S. in Shepard J.: ''The Emergence of Rus 750-1200.'' London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 27-55.</ref> [[Sovjetska zveza|Sovjetsko]] zgodovinopisje, katerega glavna predstavnika sta Boris Ribakov in Lev Gumiljev, postavlja prestolnico kaganata v [[Kijev]] in domneva, da sta bila Askold in Dir edina kagana z znanima imenoma. Teoriji, da je bil Kijev prestolnica kaganata, se je pridružil tudi Mihail Artamanov, ki je vztrajal pri svojem mnenju še v 90. letih 20. stoletja.<ref>Artamanov, M.I.: "Prevye Stranisky Russkoy Istorii ve Archeologicheskom Osveshchenii." ''Sovietskaya Arkheologica''. Vol 3, 1990. str. 271–290.</ref> Večina zahodnih zgodovinarjev tej teoriji ugovarja, ker ni dokazov, da je bil Kijev naseljen pred letom 880.<ref>Callmer J.: ''The Archaeology of Kiev to the End of the Earliest Urban Phase'', Harvard Ukrainian Studies, 1987, №11, str. 325-331.</ref> Arheoloških najdb iz tega obdobja v okolici Kijeva skorajda ni. Posebno težavo povzroča odsotnost kovanega denarja, ki bi lahko dokazal, da je dneperska trgovska pot, ki je bila hrbtenica kasnejše [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]], delovala že v 9. stoletju.<ref>Janin, Valentin. ''Денежно-весовые системы русского средневековья. Домонгольский период.'' [''Monetarni sistem ruskega srednjega veka. Predmongolsko obdobje.'']. Moskva, 1956, str. 105-106.</ref><ref>Noonan, Thomas. "The Monetary System of Kiev in the Pre-Mongol Period". ''Harvard Ukrainian Studies'', 1987, №11, str. 396.</ref> Zuckermann je na osnovi svojih raziskav in arheoloških odkritij zaključil, da je bil Kijev sprva trdnjava na hazarski meji z Levedijo in da se je področje srednjega [[Dneper|Dnepra]] začelo gospodarsko razvijati po letu 889, ko so se [[Madžari]] odselili proti zahodu.<ref>Zuckerman, C.: "Les Hongrois au Pays de Lebedia: une nouvelle puissance aux confins de Byzance et de la Khazarie en 836-889." ''Byzantium at War'' (9th-12th c.) Atene, 1997, str. 65-66.</ref> Številni zgodovinarji, predvsem Vasilij Bartold, zagovarjajo bolj severno lego kaganata.<ref name="Christian"/> Ti zgodovinarji želijo poudariti, da je ibn Rustahovo poročilo edina zgodovinska opora za določitev lege kaganata.<ref name="Novoselcev">Novoselcev, A.P. in sodelavci: Древнерусское государство и его международное значение.'' [''Stara ruska država in njene mednarodne povezave''], Moskva, 1965, str. 397-408.</ref> Nedavne arheološke raziskave, ki jih je vodil Dimitrij Mačinski, so povečale verjetnost, da je država temeljila na skupini naselij ob reki Volhov, med katerimi si bili Ladoga, Ljubša, Duboviki, Alaborg in [[Veliki Novgorod|Holmgard]].<ref name="Mačinski">Mačinski, D.A.: "О месте Северной Руси в процессе сложения Древнерусского государства и европейской культурной общности." [''Področje severne Rusije v razvoju staroruske države in evropskem kulturnem kontinuumu'']. ''Археологическое исследование Новгородской земли''. Leningrad, 1984, str. 5-25.</ref> Naselja so bila na začetku večinoma majhna mesta ali morda samo oskrbovalne postaje, v katerih se je trgovalo in menjavalo blago.<ref>A Comparative Study of Thirty City-state Cultures 266.</ref> Če so ibn Rustahove trditve točne, so Rusi v času kaganata obširno uporabljali volško trgovsko pot za trgovanje s Srednjim Vzhodom, morda tudi preko bolgarskih in hazarskih posrednikov. Njegov opis "Ruskega otoka" namiguje na to, da je bilo njihovo središče Holmgard, srednjeveški predhodnik [[Veliki Novgorod|Velikega Novgoroda]], katerega ime se iz stare skandinavščine prevaja kot "grad na rečnem otoku". [[Novgorodska prva kronika]] opisuje nemire v Novgorodu preden so okoli leta 860 povabili [[Rurik]]a, naj jim vlada. Ta zapis je vzpodbudil Johannesa Brøndsteda k trditvi, da je bil Holmgard-Novgorod glavno mesto kaganata že nekaj desetletij pred Rurikovim prihodom, se pravi tudi leta 839, ko ga je obiskala delegacija [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]].<ref>Brøndsted, Johannes: ''The Vikings''. Penguin Books, 1965, str. 67-68.</ref><ref>Duczko, Władysław: [http://books.google.com/books?id=hEawXSP4AVwC&pg=PA132#v=onepage&q=&f=false Viking Rus: Studies on the Presence of Scandinavians in Eastern Europe], Brill, 2004, str. 102-104</ref> Mačinski sprejema to teorijo s pripombo, da je bilo pred vzponom Holmgarda-Novgoroda glavno politično in ekonomsko središče področja v Aldeigji-Ladogi.<ref name="Mačinski"/><ref name="Duczko32">Duczko, Władysław: [http://books.google.com/books?id=hEawXSP4AVwC&pg=PA132#v=onepage&q=&f=false Viking Rus: Studies on the Presence of Scandinavians in Eastern Europe], Brill, 2004, str. 31-32.</ref> == Nastanek == [[Slika:serkland.jpg|250px|right|thumb|Napis '''''srklant''''' na Tillinškem runskem kamnu, ki so ga postavili v spomin na Varjage, ki se niso vrnili iz Serklanda (Abasidski kalifat)]] Tudi nastanek Ruskega kaganata je precej nejasen. Prvi [[Skandinavci]] so se naselili v spodnjem toku reke Volhov sredi 8. stoletja. Njihovo ozemlje je obsegalo okolico današnjega [[Sankt Peterburg]]a, [[Veliki Novgorod|Novgoroda]], [[Tver]]a, [[Jaroslaveljska oblast|Jaroslavlja]] in [[Smolensk]]a in se je imenovalo Gardarike – dežela utrdb. Nordijski vojskovodje, katere so turško govoreča stepska plemena imenovala "köl-beki" ali "kralji jezer", so obvladovali tudi dele ozemelj, ki so bila naseljena z ugrofinskimi in slovanskimi ljudstvi, predvsem vzdolž volške trgovske poti, ki je povezovala [[Baltik]] s [[Kaspijsko jezero|Kaspijskim jezerom]] in Serklandom ([[Abasidi|Abasidski kalifat]]).<ref>Brutzkus, Julius: "The Khazar Origin of Ancient Kiev.", Slavonic and East European Review, 22 (1944), str. 120)</ref> Podobno kot datiranje in lokacija kaganata, je tudi poreklo ruskih kaganov predmet obširnih razprav. Lahko bi bili Skandinavci ali domorodni [[Finci]] in [[Slovani]], še najbolj verjetno pa so bili mešanega porekla.<ref name="Pricak">Pricak, Omeljan. ''The Origins of the Old Rus' Weights and Monetary Systems. Cambridge, MA: Harvard Ukrainian Research Institute, 1998, str. 171, 182</ref> Omeljan Pricak je teoretiziral, da je bil hazarski kagan Kan-Tuvan Diggvi po izgubljeni državljanski vojni izgnan iz države in se je s svojimi pristaši naselil v nordijsko-slovanskem naselju [[Rostov]]. Poročil naj bi se v lokalno skandinavsko plemiško družino in postal začetnik dinastije ruskih kaganov.<ref name="Pricak"/> Zuckermann je Pricakovo teorijo zavrnil kot nevzdržno špekulacijo,<ref>Arheologi niso v Rostovu našli nobenih stankov naselja, ki bi bilo zgrajeno pred letom 970. Ime Rostov ima poleg tega tudi popolnoma jasno slovansko etimologijo.</ref> ker ni v virih iz tistega obdobja nobene omembe hazarskega kagana, ki bi pobegnil in iskal zatočišče pri Rusih,<ref name="Duczko32"/> povezave med hazarskimi in zgodnjimi ruskimi monarhi pa so vsekakor možne. Takšno trditev podpira uporaba stilizirane trizobe ''tamge'' oziroma [[pečat]]a, ki so ga uporabljali kasnejši kijevski vladarji, na primer [[Svjatoslav I. Kijevski]]. Podobne ''tamge'' so arheologi našli v ruševinah, ki so nedvomno hazarskega izvora.<ref name="Brook"/><ref name="Franklin120">Franklin, S. in Shepard J.: ''The Emergence of Rus 750-1200.'' London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 120-121.</ref><ref name="Pricak w">Pricak, Omeljan. The Origins of the Old Rus' Weights and Monetary Systems. Cambridge, MA: Harvard Ukrainian Research Institute, 1998, str. 78-79</ref> Rodoslovne povezave med ruskimi kagani iz 9. stoletja in kasnejšimi vladarji iz Rurikove dinastije, če so sploh bile, zaenkrat niso znane.<ref name="Duczko32"/> Večina zgodovinarjev se strinja, da so si naslov kagan Rusi izposodili od Hazarov, sporne pa so okoliščine, v katerih so si ga sposodili. Peter Golden domneva, da je bil Ruski kaganat marionetna država, ki so jo ustanovili Hazari v porečju Oke, da bi zavračala napade [[Madžari|Madžarov]].<ref name="Golden"/> Njegove trditve, da so bili Rusi podložniki Hazarov, ne podpira noben vir iz 9. stoletja, za tuje opazovalce, kakršen je bil na primer ibn Rustah, pa med naslovi hazarskih in ruskih vladarjev ni bilo nobene bistvene razlike.<ref name="Zuckerman, Deux étapes 96"/> Anatolij Novoselcev predpostavlja, da so Rusi privzeli naslov kagana zato, da bi se izenačili s Hazari.<ref name="Novoselcev"/> To teorijo zagovarja tudi Thomas Noonan, ki trdi, da so bili ruski poglavarji v 9. stoletju ohlapno povezani pod vlado enega od "morskih kraljev" in da je ta "veliki kralj" privzel naslov kagana, ki mu je dal legitimnost v očeh njegovih podložnikov in sosednjih držav.<ref name="Noon">Noonan, Thomas. "Fluctuations in Islamic Trade with Eastern Europe during the Viking Age". Harvard Ukrainian Studies, 1992, №16, str. 87-94.</ref> Naslov kagana naj bi po njegovi teoriji pomenil, da njegov nosilec vlada po božji volji.<ref name="Brook"/><ref name="Noon"/> == Gospodarstvo == [[Slika:S. V. Ivanov. Trade negotiations in the country of Eastern Slavs. Pictures of Russian history. (1909).jpg|thumb|250px| Trgovanje s sužnji v srednjeveški vzhodni Evropi; Sergej Vasiljevič Ivanov (1864-1910)]] Hrbtenica kaganatskega gospodarstva je bila volška trgovska pot. V Skandinaviji se med izkopavanji pogosto odkrijejo kovanci iz 9. stoletja, predvsem [[dirham]]i iz [[Abasidi|Abasidskega kalifata]] in drugih muslimanskih držav. Kovanci so pogosto razsekani na manjše dele in popisani z runami.<ref>Noonan, Thomas. "Fluctuations in Islamic Trade with Eastern Europe during the Viking Age". Harvard Ukrainian Studies, 1992, №16, str. 213-219</ref> Do sedaj so v evropski Rusiji in na področju Baltika odkrili več kot 228.000 arabskih kovancev. Skoraj 90 % teh kovancev je prišlo v Skandinavijo po volški trgovski poti in nič nenavadnega ni, da je bil dirham osnova monetarnega sistema [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]].<ref>Janin, Valentin. Денежно-весовые системы русского средневековья. Домонгольский период. [Monetani sistemi ruskega srednjega veka. Predmongolsko obdobje. Moska, 1956, str. 91-100.</ref> Glavni vir dohodkov Rusov, ki se po ibn Rustahovem pričevanju niso ukvarjali s poljedelstvom, je bila trgovina: ''"(Rusi) nimajo obdelanih polj in so odvisni od dobrin, ki jih dobijo iz slovanskih (al-Saqaliba) dežel. Nimajo nobenih posesti, vasi in polj. Njihovo edino opravilo je trgovanje s soboljevim, veveričjim in drugimi krzni, dobljeni denar pa hranijo v pasovih."''<ref name="Ahmad">Ahmad ibn Umar ibn Rustah. al-Alaq al-nafisah: Maruf bih Ibn Rustah. Tarjamah va taliq-i Husayn Qarah'chanlu. Tehran, Iran: Amir Kabir, 1986.</ref> Ruski trgovci, ki so po Volgi potovali do Gorgana in Abaskuna na jugovzhodni obali [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]], so plačevali dajatve Bolgarom in Hazarom. Včasih so potovali celo do [[Bagdad]]a.<ref name = "Rus"/> == Vladanje == Arabski pisec in popotnik [[Ahmed ibn Fadlan]] je leta 922 zapisal, da je imel ruski vladar, podobno kot hazarski kagan, bolj malo resnične oblasti. Politična in vojaška moč je bila v rokah njegovega zastopnika, ki ''"poveljuje vojski, napada njegove nasprotnike in ga zastopa pred podložniki."''<ref name="Christian"/> Najvišji ruski vladar zato ''"nima drugih dolžnosti, kot da se ljubi s svojimi sužnjami, popiva in se zabava"''.<ref name="Christian"/> Njegova osebna straža je štela štiristo mož, ''"ki so pripravljeni zanj umreti. Teh štiristo mož sedi pod njegovim kraljevskim prestolom, ki stoji na veliki, bogato okrašeni ploščadi, na kateri je tudi štirideset suženj iz njegovega harema".'' Ibn Fadlan pravi, da ruski vladar skoraj nikoli ni zapustil svojega prestola in da so mu tudi takrat, ''"ko se mu je zahotelo jahanja, pripeljali konja prav do prestola"''.<ref name="Brøndsted"/> Perzijski raziskovalec in geograf [[Ahmed ibn Rustah]] po drugi strani poroča, da je imel kagan odločilno besedo pri poravnavanju sporov med svojimi podložniki, vendar njegova razsodba ni bila zavezujoča. Če se eden od udeležencev v sporu s kaganovo odločitvijo ni strinjal, je lahko spor rešil z dvobojem, ki je potekal "v prisotnosti tožnikovega sorodnika, ki je stal na bojišču z dvignjenim mečem. Mož, ki je bil v boju boljši, je obrnil kaganovo odločitev v svojo korist".<ref name="Brøndsted260">Brøndsted, Johannes. ''The Vikings''. Penguin Books, 1965, str. 266-267</ref> Razhajanje med relativno nemočnim naslovnim vladarjem in veliko močjo njegovih podložnikov kaže na hazarski sistem vladanja, v katerem je bil kagan duhovni vodja z omejenimi pooblastili, za upravo in vojaške zadeve pa je bil pristojen [[kagan bek]], ki je bil samo načelno podrejen kaganu. Sistem vladanja se je ujemal tudi z germanskim sistemom, v katerem se je oblast lahko delila med kraljem in poveljnikom vojske. Nekateri poznavalci trdijo, da je bila podobna tudi delitev oblasti med Igorjem in Olegom Kijevskim v zgodnjem 10. stoletju in Askoldom in Dirom v poznem 9. stoletju.<ref name="Christian"/> Ločenost duhovnega vladarja in vojaškega poveljnika je razvidna iz rekonstrukcije njunih odnosov, ni pa znano, ali je to del zapuščine, ki se je iz Ruskega kaganata prenesla na njegovo naslednico Kijevsko Rusijo. Kneževine v zgodnji Kijevski Rusiji so imele v sistemu vladanja, vojaški organizaciji in pravnem sistemu nekatere značilnosti, ki so bile primerljive s Hazari in drugimi stepskimi ljudstvi. Nekateri zgodovinarji so prepričani, da so se te značilnosti prenesle v Kijevsko Rusijo od Hazarov preko ruskih kaganov.<ref>Brutzkus, Julius. "The Khazar Origin of Ancient Kiev." ''Slavonic and East European Review'', 22 (1944), str. 111.</ref> == Običaji in vera == [[Slika:trizna 1899.jpg|left|thumb|250px|'' Vojščaki objokujejo Olega'', Viktor Vasnjecov (1899); pogreb z grobno gomilo je bil značilen tako za Skandinavce kot za evrazijska nomadska ljudstva]] Arheološka izkopavanja v [[Stara Ladoga|Ladogi]] in drugih mestih v severni Rusiji, ki potekajo že od leta 1820, so pokazala, da so v ruskih običajih opazni predvsem skandinavski vplivi. Odkritja so skladna tudi z ibn Fadlanovimi in ibn Rustahovimi zapisi. Ibn Rustah je opisal pogreb ruskega plemiča, katerega so skupaj s hrano, amuleti, denarjem in drugimi predmeti ter njegovo najljubšo ženo položili v ''"grob, ki je podoben veliki hiši. Vrata groba so nato zaprli in žena je v grobu umrla"''.<ref name="Ahmad"/> Obširne dokaze o ruskih pogrebnih gomilah in kamnitih spomenikih je zbral tudi ibn Fadlan in priložil runski napis na kosu lesa.<ref>Brøndsted, Johannes. The Vikings. (transl. by Kalle Skov). Penguin Books, 1965, str. 305.</ref> Ibn Rustah je med drugim podrobno opisal kremiranje plemiča na pogrebni ladji, h kateremu je spadalo tudi žrtvovanje živali in ljudi. Kadar je umrl reven človek, so ga položili na majhno pogrebno ladjo in ga sežgali. Kadar je umrl plemič, je bil pogreb mnogo bolj zapleten. Njegovo premoženje so razdelili na tri dele: prvi del je dobila njegova družina, drugega so potrošili za pogrebno slovesnost, tretjega pa za pivo, ki so ga spili na dan kremiranja.<ref>Ibn Fadlan pravi, da so Rusi ''"zasužnjeni s pivom in nič nenavadnega ni, če najdejo koga mrtvega s čašo v roki"''.</ref> Ena od pokojnikovih suženj je privolila v prostovoljno smrt, da bi se pridružila svojemu gospodarju v raju. Pokojnika so na dan kremiranja izkopali iz groba, ga oblekli v pražnja oblačila in položili na posebej za to zgrajeno pogrebno ladjo. Izbrano dekle se je nato ljubilo s pokojnikovimi sorodniki in prijatelji, potem pa so jo ubili in položili na ladijski krov poleg pokojnega gospodarja. Ladjo je nato zažgal pokojnikov najbližji sorodnik. Pogreb so zaključili z nasipanjem okrogle gomile.<ref name="Fadlan3">Ibn Fadlan, Risala, angleški prevod, Brøndsted str. 301–305.</ref> Duh neodvisnosti in podjetnosti, ki so ga Rusom vbijali v glavo od samega rojstva, je na zgodovinarje zgodnjega srednjega veka naredil globok vtis.<ref name = "Rus"/> Ibn Rustah o tem piše: ''"Kadar se rodi sin, ga oče z mečem v roki vrže na tla in reče: 'Nobene lastnine ti ne bom zapustil. Imel boš samo tisto, kar si boš priboril z orožjem.'"''<ref name="Brøndsted"/> Al-Marwazi k temu dodaja, da je očetovo premoženje podedovala njegova hčerka. Enako grob individualizem se kaže tudi v njihovem obravnavanju bolezni. Ibn Fadlan o tem piše: ''"Kadar kakšen Rus zboli, ga položijo v šotor in mu prinesejo kruha in vode. Bolnika ne obiskujejo in se z njim ne pogovarjajo, še posebno če je podložnik. Če ozdravi, se jim pridruži, če umre ga pa sežgejo. Zgodi se tudi, da podložnika prepustijo psom in jastrebom"''.<ref name="Fadlan3"/> Glede spolnosti so bili Rusi zelo liberalni. Ibn Fadlan o tem piše, da se njihov kralj ni nič sramoval, ko se je javno ljubil z eno od suženj iz svojega harema. Ko so ruski trgovci prišli do Volge, so se javno ljubili s sužnjami, ki so jih pripeljali naprodaj, kar je pogosto preraslo v javne orgije.<ref name="Fadlan2">Ibn Fadlan, Risala, angleški prevod, Brøndsted, str. 265-266.</ref> Ibn Fadlan in ibn Rustah opisujeta Ruse kot pobožne pogane. Ibn Rustah in za njim Garizi poročata, da imajo ruski [[šaman]]i ali "zdravilci" (''attiba'') velik vpliv na preprosto prebivalstvo. Ibn Rustah pravi, da se šamani obnašajo, ''"kot da je vse njihovo"''. Odločajo o tem, katera ženska, moški ali žival bo žrtvovana in na njihovo odločitev ni nobenega ugovora. Šaman je izbrano žrtev, človeka ali žival, obesil na drog, dokler ni umrla.<ref name="Fadlan2"/> Ibn Rustah nam je zapustil tudi opis ruskih trgovcev, ki so molili za uspešno trgovanje: ''"Molili so pred lesenim kolom s človeku podobnim obrazom, obdanim z manjšimi podobami, za njim pa je bilo več v zemljo zabitih drogov"''. Če trgovanje ni steklo, so število darov povečali in če še vedno ni teklo, kot bi želeli, so začeli darovati tudi manjšim idolom. Če je bilo trgovanje uspešno, so žrtvovali še kakšno govedo ali ovco in ju včasih razdelili med reveže.<ref name="Fadlan2"/> Bizantinski viri poročajo, da so Rusi v poznih 60. letih 9. stoletja let prevzeli [[krščanstvo]]. Patriarh Fotij I. v svoji encikliki iz leta 867 piše o navdušenem pokristjanjevanju Rusov, katerim je pred tem poslal svojega škofa.<ref>Photii Patriarchae Constantinopolitani Epistulae et Amphilochia. Ed. B. Laourdas, L.G. Westerinck. T.1. Leipzig, 1983, str. 49.</ref> Cesar [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantin VII.]] pripisuje zasluge za pokristjanjenje svojemu staremu očetu [[Bazilij I. Makedonec|Baziliju I.]] in patriarhu Ignaciju in ne njihovima predhodnikoma [[Mihael III. Pijanec|Mihaelu III.]] in Fotiju. Konstantin pravi, da so Bizantinci navdušili Ruse za krščanstvo s svojimi prepričljivimi besedami in bogatimi darili, med katerimi je bilo tudi zlato, srebro in dragocene tkanine. Ponavlja tudi tradicionalno zgodbo, da je na pogane še posebno velik vtis naredil čudež: knjiga [[evangelij]]ev, ki jo je nadškof vrgel v ogenj, je ostala nepoškodovana.<ref>Theophanes Continuatus, Ioannes Cameniata, Symeon Magister, Georgius Monachus. Ed. I. Becker. Bonnae, 1838 (CSHB), str. 342–343.</ref> Perzijski geograf ibn Hordadbeg je v poznem 9. stoletju zapisal, da so se Rusi, ki so prišli v muslimanske dežele ''"razglašali za kristjane "''.<ref name = "Rus"/> Sodobni zgodovinarji imajo glede pokristjanjevanja Ruskega kaganata deljena mnenja. == Odnosi s sosednjimi državami == V [[anali sv. Bertina|analih sv. Bertina]] piše, da je leta 838 delegacija Ruskega kaganata obiskala [[Bizantinsko cesarstvo]]. Razlog njihovega obiska je med zgodovinarji še vedno predmet razprav. [[Aleksej Aleksandrovič Šahmatov]] dokazuje, da je imela delegacija dve nalogi: vzpostaviti prijateljske odnose z Bizantinskim cesarstvom in odpreti pot do [[Švedska|Švedske]] preko zahodne Evrope.<ref>A. A. Šahmatov, Survey of the Oldest Period of the History of the Russian Language. Encyclopedia of Slavonic Philology, II, 1 (Petrograd, 1915), XXVIII</ref> Constantine Zuckermann trdi, da so se ruski ambasadorji prišli pogajat o miru po svojem neuspelem pohodu v [[Paflagonija|Paflagonijo]] v 30. letih 9. stoletja.<ref name="Zuckerman, Deux étapes 96"/> Georgij Vernadski povezuje njihovo misijo z gaditvijo trdnjave [[Sarkel]] leta 833. Bizantinski viri ruske delegacije sploh ne omenjajo in patriarh Fotij je še leta 860 za Ruse izjavil, da so ''"neznano ljudstvo"''.<ref>Vasiljev, Aleksander. The Russian Attack on Constantinople in 860. Mediaeval Academy of America, 1946, str. 13.</ref> Po mnenju Vernadskega so Hazari in Grki zgradili trdnjavo Sarkel v bližini kraja, kjer so pretovarjali blago, ki je potovalo med Donom in Volgo, da bi to strateško točko obranili pred Rusi.<ref name="Vernadsky VII-4."/> Drugi zgodovinarji so prepričani, da je bil Sarkel zgrajen za opazovanje ali obrambo pred Madžari in drugimi stepskimi plemeni in ne zaradi Rusov.<ref>Shepard, Jonathan. "The Khazars' Formal Adoption of Judaism and Byzantium's Northern Policy." Oxford Slavonic Papers, New Series 31 (1998), str. 24.</ref><ref>Kovalev, Roman. "What Does Historical Numismatics Suggest about the Monetary History of Khazaria in the Ninth Century?- Question Revisited." Archivum Eurasiae Medii Aevi 13(2004, str. 97-129.</ref> Ukrajinski zgodovinar Mihajlo Gruševski navaja, da so razpoložljivi viri v tem pogledu nejasni.<ref>Hrushevsky, Mikhailo. History of Ukraine-Rus', trans. Marta Skorupsky. Canadian Inst. of Ukr. Studies Press, 1997, str. 176</ref> Ioanes Skilices, grški zgodovinar iz 11. stoletja, trdi, da je bil Sarkel ''"čvrst branik proti Pečenegom"'', ničesar pa ne pove o njegovemu prvotnemu namenu.<ref>Huxley, George. "Byzantinochazarika." Hermathena 148 (1990), str. 79.</ref> Leta 860 so Rusi z 200 ladjami oblegali Konstantinopel. Bizantinska kopenska vojska in mornarica sta bili takrat daleč od prestolnice, zato je bila zelo ranljiva. Čas napada kaže na to, da so bili Rusi zaradi dobrih trgovskih zvez in drugih odnosov, ki se po misiji leta 838 niso prekinili, dobro seznanjeni o notranjih razmerah v cesarstvu. Ruski vojaki so opustošili predmestje Konstantinopla in se 4. avgusta umaknili.<ref>Franklin, Simon and Jonathan Shepard. The Emergence of Rus 750-1200. London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X. str. 50-55.</ref> Rusi so živahno trgovali s Hazarijo. Perzijski geograf ibn Kordabeg (okrog 820–912) je v ''Kitāb al Masālik w’al Mamālik'' (Knjiga poti in kraljestev) zapisal, da ''"gredo preko Slovanske reke (Don) v hazarsko mesto Kamlidž, kjer hazarski vladar od njih pobira desetino"''.<ref name="Vernadsky VII-4."/> Nekateri sodobni komentatorji iz arabskih virov sklepajo, da so imeli stiki s Hazarijo pomemben vpliv na politično kulturo v Ruskem kaganatu.<ref name="Christian"/><ref>Jones, Gwyn. A History of the Vikings. 2nd ed. London: Oxford Univ. Press, 1984, str. 164</ref><ref>Franklin, Simon in Shepard, Jonathan Shepard, The Emergence of Rus 750-1200. London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 67-68.</ref> Odnosi med Rusi in Hazari so se po letu 864 zaradi ruskih pohodov proti Kaspijskemu jezeru ohladili. == Propad == Kmalu potem, ko je patriarh Fotij obvestil druge pravoslavne škofe o pokristjanjenju Rusov, so bila vsa središča Ruskega kaganata v severozahodni Rusiji uničena. Arheološka odkritja so pokazala, da so bili Holmgard, Aldeigja, Alaborg in Izborsk v obdobju med letoma 860 in 880 do tal požgani. Nekatera naselja so bila po požaru za vedno zapuščena. ''[[Zgodovina minulih let]]'' opisuje upor poganskih Slovanov in Čudov (finsko ljudstvo) proti Varjagom, ki so pripluli čez Baltik leta 862. ''[[Novgorodska prva kronika]]'', ki je po mnenju Šahmatova bolj zanesljiva, za to obdobje ne omenja nobenega upora. ''Nikonova kronika'' iz 16. stoletja pregon Varjagov pripisuje legendarnemu poglavarju Ilmenskih Slovanov [[Vadim Hrabri|Vadimu Hrabremu]]. Ukrajinski zgodovinar Mihajlo Brajčevski Vadimov upor imenuje "poganska reakcija" na pokristjanjevanje Rusov.<ref>Брайчевский М.Ю. Утверждение христианства на Руси [Pokristjanjevanje Rusov]. Kijev: Naukova dumka, 1989.</ref> Obdobje nemirov in anarhije je po Zuckermannovem mnenju trajalo približno od leta 875 do leta 900. Odsotnost srebrnega denarja v obdobju med letoma 880 in 900 kaže na to, da je volška trgovska pot prenehala obstajati, kar je povzročilo "prvo evropsko srebrno krizo".<ref>Noonan, Thomas. "The First Major Silver Crisis in Russia and the Baltic, od leta 875 do 900". Hikuin, 11 (1985), str. 41-50.</ref><ref>O tem, kdo je v obdobju med letoma 860 in 880 uničil Ruski kaganat, so mnenja strokovnjakov deljena. Nekateri strokovnjaki uničenje pripisujejo Ruriku in novemu valu nordijskih priseljencev, drugi, da je bil požig ruskih naselij posledica državljanske vojne, ki ni imela nobene zveze z Rurikom, tretji pa, da so naselja uničili Nordijci, ki niso imeli nobene zveze niti z Rurikom niti z državljansko vojno.</ref> Po obdobju gospodarskega zastoja in političnega prevrata je regija okrog leta 900 začela oživljati. Zuckermann oživljanje pripisuje prihodu Rurika in njegovih mož, ki so svojo pozornost iz doslej neznanega vzroka preusmerili z [[Volga|Volge]] na [[Dneper]]. Skandinavski naselji v [[Stara Ladoga|Ladogi]] in [[Veliki Novgorod|Novgorodu]] sta oživeli in se začeli hitro razvijati. V prvem desetletju 10. stoletja so v Gnezdovu ob Dnepru v bližini današnjega [[Smolensk]]a ustanovili veliko trgovsko postajo. V približno istem času se je v pomembno mestno središče ob Dnepru razvil tudi [[Kijev]].<ref>Franklin, Simon and Jonathan Shepard. The Emergence of Rus 750-1200. London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 91-111.</ref> Usoda Ruskega kaganata in proces, ki je povzročil njegovo preobrazbo ali vključitev v [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], je nejasen. Izgleda, da je imela Kijevska Rusija zelo nedoločene predstave o obstoju kaganata. Slovanski viri ne omenjajo niti pokristjanjevanja Rusov v 60. letih 9. stoletja niti vojaškega pohoda v Paflagonijo v 30. letih istega stoletja. Omembo ruskega obleganja Konstantinopla v 60. letih 9. stoletja so si avtorji Zgodovine minulih let sposodili iz grških virov, kar kaže na pomanjkanje domačega pisnega izročila.<ref>Franklin, Simon and Jonathan Shepard. The Emergence of Rus 750-1200. London: Longman, 1996. ISBN 0-582-49091-X, str. 53</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://concise.britannica.com/ebc/article-38491 Britannica Concise: O nastanku Rusije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070908133036/http://concise.britannica.com/ebc/article-38491 |date=2007-09-08 }} * [http://www.stetson.edu/~psteeves/classes/pritsak.html Pricak: O poreklu Rusov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170414041437/http://www.stetson.edu/~psteeves/classes/pritsak.html |date=2017-04-14 }} * [http://www.kroraina.com/hudud/hud_44.html Rusi v knjigi Hudud al-Alam (Meje sveta)] * [http://faculty.washington.edu/dwaugh/hstam443/K-chron2.html Waugh, Daniel C. "Predlagana kronologija dogodkov v predkijevskem in zgodnjem kijevskem obdobju"] {{zvezdica}} [[Kategorija:Zgodovina Rusije]] 4jnjk4o20wi6cddn05eulr41hazprk9 Smučarski skoki na Zimskih olimpijskih igrah 2010 - srednja skakalnica posamično 0 235170 6659702 4138874 2026-04-14T14:02:09Z Sporti 5955 /* Glavna tekma */ pp 6659702 wikitext text/x-wiki '''[[Smučarski skoki na Zimskih olimpijskih igrah 2010]] - srednja skakalnica posamično'''. Svojo tretjo zlato olimpijsko medaljo je osvojil [[Simon Ammann]], srebrno [[Adam Małysz]], bronasto pa [[Gregor Schlierenzauer]]. == Rezultati == === Kvalifikacije === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center ! Poz !! Št !! Skakalec !! Država !! Dolžina (m) !! Toč. za dolž. !! Toč. za slog !! Skupaj !! Opombe |-bgcolor="#ccffcc" | {{sort|01|1}} || 51 || align="left"| [[Michael Uhrmann]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Nemčija|2010 Winter}} || 106,0 || 82,0 || 56,5 || 138,5 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | {{sort|02|2}} || 44 || align="left"| [[Jakub Janda]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Češka|2010 Winter}} || 105,0 || 80,0 || 55,5 || 135,5 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | {{sort|03|3}} || 45 || align="left"| [[Michael Neumayer]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Nemčija|2010 Winter}} || 105,5 || 81,0 || 54,0 || 135,0 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | {{sort|04|4}} || 43 || align="left"| [[Antonín Hájek]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Češka|2010 Winter}} || 105,0 || 80,0 || 54,5 || 134,5 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | {{sort|05|5}} || 49 || align="left"| [[Daiki Ito]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Japonska|2010 Winter}} || 104,5 || 79,0 || 55,5 || 134,5 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | {{sort|06|6}} || 46 || align="left"| [[Noriaki Kasai]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Japonska|2010 Winter}} || 105,5 || 81,0 || 52,5 || 133,5 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | {{sort|07|7}} || 48 || align="left"| [[Harri Olli]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Finska|2010 Winter}} || 105,0 || 80,0 || 53,5 || 133,5 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | {{sort|08|8}} || 24 || align="left"| [[Janne Happonen]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Finska|2010 Winter}} || 104,5 || 79,0 || 54,0 || 133,0 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | {{sort|09|9}} || 40 || align="left"| [[Martin Schmitt]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Nemčija|2010 Winter}} || 103,5 || 77,0 || 55,5 || 132,5 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 10 || 41 || align="left"| [[Tom Hilde]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Norveška|2010 Winter}} || 103,5 || 77,0 || 55,0 || 132,0 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 11 || 35 || align="left"| [[Kalle Keituri]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Finska|2010 Winter}} || 103,0 || 76,0 || 54,0 || 130,0 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 12 || 42 || align="left"| [[Kamil Stoch]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Poljska|2010 Winter}} || 103,0 || 76,0 || 51,5 || 127,5 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 13 || 29 || align="left"| [[Peter Prevc]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Slovenija|2010 Winter}} || 101,5 || 73,0 || 54,0 || 127,0 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 13 || 47 || align="left"| [[Emmanuel Chedal]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Francija|2010 Winter}} || 102,0 || 74,0 || 53,0 || 127,0 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 15 || 34 || align="left"| [[Krzysztof Mietus]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Poljska|2010 Winter}} || 101,5 || 73,0 || 53,5 ||126,5 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 15 || 38 || align="left"| [[Jernej Damjan]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Slovenija|2010 Winter}} || 102,5 || 75,0 || 51,5 || 126,5 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 17 || 22 || align="left"| [[Stefan Hula mlajši|Stefan Hula]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Poljska|2010 Winter}} || 101,5 || 73,0 || 52,5 || 125,5 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 18 || 23 || align="left"| [[Vincent Descombes Sevoie]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Francija|2010 Winter}} || 100,5 || 71,0 || 52,5 || 123,5 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 18 || 25 || align="left"| [[Roman Koudelka]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Češka|2010 Winter}} || 100,0 || 70,0 || 53,5 || 123,5 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 18 || 50 || align="left"| [[Pascal Bodmer]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Nemčija|2010 Winter}} || 100,5 || 71,0 || 52,5 || 123,5 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 21 || 33 || align="left"| [[Anders Bardal]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Norveška|2010 Winter}} || 99,5 || 69,0 || 53,5 || 122,5 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 22 || 17 || align="left"| [[Hyun-Ki Kim]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Južna Koreja|2010 Winter}} || 99,0 || 68,0 || 53,5 || 121,5 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 23 || 5 || align="left"| [[Volodimir Boščuk]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Ukrajina|2010 Winter}} || 99,0 || 68,0 || 52,5 || 120,5 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 23 || 37 || align="left"| [[Andreas Kuettel]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Švica|2010 Winter}} || 99,0 || 68,0 || 52,5 || 120,5 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 25 || 8 || align="left"| [[David Lazzaroni]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Francija|2010 Winter}} || 97,5 || 65,0 || 52,5 || 117,5 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 26 || 26 || align="left"| [[Denis Kornilov]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Rusija|2010 Winter}} || 97,5 || 65,0 || 52,0 || 117,0 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 27 || 27 || align="left"| [[Primož Pikl]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Slovenija|2010 Winter}} || 97,5 || 65,0 || 51,5 || 116,5 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 27 || 28 || align="left"| [[Pavel Karelin]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Rusija|2010 Winter}} || 97,5 || 65,0 || 51,5 || 116,5 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 29 || 15 || align="left"| [[Aleksej Koroljev]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Kazahstan|2010 Winter}} || 97,0 || 64,0 || 52,0 || 116,0 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 30 || 7 || align="left"| [[Peter Frenette]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Združene države Amerike|2010 Winter}} || 97,0 || 64,0 || 51,0 || 115,0 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 31 || 18 || align="left"| [[Nikolaj Karpenko]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Kazahstan|2010 Winter}} || 97,0 || 64,0 || 50,5 || 114,5 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 32 || 30 || align="left"| [[Andrea Morassi]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Italija|2010 Winter}} || 96,5 || 63,0 || 51,0 || 114,0 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 33 || 20 || align="left"| [[Dimitrij Ipatov]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Rusija|2010 Winter}} || 96,0 || 62,0 || 51,5 || 113,5 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 33 || 31 || align="left"| [[Taku Takeuči]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Japonska|2010 Winter}} || 96,0 || 62,0 || 51,5 || 113,5 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 35 || 13 || align="left"| [[Nicholas Alexander (smučarski skakalec)|Nicholas Alexander]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Združene države Amerike|2010 Winter}} || 96,0 || 62,0 || 51,0 || 113,0 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 35 || 36 || align="left"| [[Sebastian Colloredo]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Italija|2010 Winter}} || 96,0 || 62,0 || 51,0 || 113,0 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 37 || 21 || align="left"| [[Vitalij Šumbarec]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Ukrajina|2010 Winter}} || 95,5 || 61,0 || 51,0 || 112,0 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 37 || 32 || align="left"| [[Lukáš Hlava]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Češka|2010 Winter}} || 95,5 || 61,0 || 51,0 || 112,0 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 39 || 39 || align="left"| [[Šohei Točimoto]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Japonska|2010 Winter}} || 95,0 || 60,0 || 51,0 || 111,0 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 40 || 2 || align="left"| [[Anders Johnson (smučarski skakalec)|Anders Johnson]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Združene države Amerike|2010 Winter}} || 93,5 || 57,0 || 51,5 || 108,5 ||kvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" | 40 || 14 || align="left"| [[Heung-Chul Choi]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Južna Koreja|2010 Winter}} || 93,5 || 57,0 || 51,5 || 108,5 ||kvalificiran |- | 42 || 4 || align="left"| [[Tomas Zmoray]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Slovaška|2010 Winter}} || 94,0 || 58,0 || 49,5 || 107,5 || |- | 43 || 10 || align="left"| [[Yong-Jik Choi]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Južna Koreja|2010 Winter}} || 93,5 || 57,0 || 50,0 || 107,0 || |- | 44 || 9 || align="left"| [[MacKenzie Boyd-Clowes]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Kanada|2010 Winter}} || 92,5 || 55,0 || 50,0 || 105,0 || |- | 45 || 19 || align="left"| [[Ilja Rosljakov]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Rusija|2010 Winter}} || 92,0 || 54,0 || 50,5 || 104,5 || |- | 46 || 6 || align="left"| [[Trevor Morrice]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Kanada|2010 Winter}} || 92,0 || 54,0 || 49,5 || 103,5 || |- | 47 || 3 || align="left"| [[Stefan Read]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Kanada|2010 Winter}} || 91,5 || 53,0 || 50,0 || 103,0 || |- | 48 || 12 || align="left"| [[Oleksander Lazarovič]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Ukrajina|2010 Winter}} || 90,5 || 51,0 || 49,0 || 100,0 || |- | 49 || 1 || align="left"| [[Eric Mitchell]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Kanada|2010 Winter}} || 89,0 || 48,0 || 50,5 || 98,5 || |- | 50 || 11 || align="left"| [[Alexandre Mabboux]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Francija|2010 Winter}} || 89,0 || 48,0 || 49,5 || 97,5 || |-bgcolor="#ccffcc" |{{sort|90|*}} || 52 || align="left"| [[Robert Kranjec]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Slovenija|2010 Winter}} || 102,0 || 74,0 || || ||predkvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" |{{sort|90|*}} || 53 || align="left"| [[Bjørn Einar Romøren]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Norveška|2010 Winter}} || 97,5 || 65,0 || || ||predkvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" |{{sort|90|*}} || 54 || align="left"| [[Anders Jacobsen]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Norveška|2010 Winter}} || || || || ||ni skakal<br />predkvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" |{{sort|90|*}} || 55 || align="left"| [[Janne Ahonen]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Finska|2010 Winter}} || 102,0 || 74,0 || || ||predkvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" |{{sort|90|*}} || 56 || align="left"| [[Adam Małysz]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Poljska|2010 Winter}} || 105,0 || 81,0 || || ||predkvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" |{{sort|90|*}} || 57 || align="left"| [[Wolfgang Loitzl]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Avstrija|2010 Winter}} || 103,5 || 77,0 || || ||predkvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" |{{sort|90|*}} || 58 || align="left"| [[Andreas Kofler]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Avstrija|2010 Winter}} || 105,0 || 80,0 || || ||predkvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" |{{sort|90|*}} || 59 || align="left"| [[Thomas Morgenstern]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Avstrija|2010 Winter}} || 105,5 || 81,0 || || ||predkvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" |{{sort|90|*}} || 60 || align="left"| [[Gregor Schlierenzauer]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Avstrija|2010 Winter}} || 107,0 || 84,0 || || ||predkvalificiran |-bgcolor="#ccffcc" |{{sort|90|*}} || 61 ||align="left"| [[Simon Ammann]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Švica|2010 Winter}} || 103,0 || 76,0 || || ||predkvalificiran |- | {{sort|99|}} || 16 || align="left"| [[Roberto Dellasega]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Italija|2010 Winter}} || 0,0 || 0,0 || 0,0 || 0,0 || diskvalificiran |} === Glavna tekma === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" ! rowspan="2" | Poz ! rowspan="2" | Št ! rowspan="2" | Skakalec ! rowspan="2" | Država ! colspan="3" | Prva serija ! colspan="3" | Finalna serija ! rowspan="2" | Skupaj |- ! Dolžina ! Točke ! Poz ! Dolžina ! Točke ! Poz |- | {{sort|01|1}} || 51 || align="left"| [[Simon Ammann]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Švica|2010 Winter}} ||105,0 ||135,5 || 1 ||108,0 ||141,0 || 1||'''276,5''' |- | {{sort|02|2}} || 46 || align="left"| [[Adam Małysz]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Poljska|2010 Winter}} ||103,5 ||132,5 || 3 ||105,0 ||137,0 || 3 ||'''269,5''' |- | {{sort|03|3}}|| 50 || align="left"| [[Gregor Schlierenzauer]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Avstrija|2010 Winter}} ||101,5 ||128,0 || 7 ||106,5 ||140,0 || 2 ||'''268,0''' |- | {{sort|04|4}} || 45 || align="left"| [[Janne Ahonen]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Finska|2010 Winter}} ||102,0 ||129,5 || 5 ||104,0 ||133,5 || 5 ||'''263,0''' |- | {{sort|05|5}} || 41 || align="left"| [[Michael Uhrmann]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Nemčija|2010 Winter}} ||103,5 ||133,0 || 2 ||102,0 ||129,5 || 10 ||'''262,5 ''' |- | {{sort|06|6}} || 42 || align="left"| [[Robert Kranjec]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Slovenija|2010 Winter}} ||102,0 ||129,0 || 6 ||102,5 ||130,5 || 8 ||'''259,5''' |- | {{sort|07|7}} || 19 || align="left"| [[Peter Prevc]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Slovenija|2010 Winter}} ||100,0 ||124,0 || 13 ||104,5 ||135,0 || 4 ||'''259,0''' |- | {{sort|08|8}} || 49 || align="left"| [[Thomas Morgenstern]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Avstrija|2010 Winter}} ||102,0 ||130,0 || 4 ||101,5 ||128,5 || 11 ||'''258,5 ''' |- | {{sort|09|9}} || 44 || align="left"| [[Anders Jacobsen]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Norveška|2010 Winter}} ||99,5 ||123,5 || 15 ||104,0 ||133,5 || 5 ||'''257,0 ''' |- | 10 || 30 || align="left"| [[Martin Schmitt]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Nemčija|2010 Winter}} ||99,5 ||123,0 || 16 ||103,5 ||133,0 || 7 ||'''256,0''' |- | 11 || 47 || align="left"| [[Wolfgang Loitzl]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Avstrija|2010 Winter}} ||100,0 ||124,5 || 12 ||102,5 ||130,5 || 8 ||'''255,0''' |- | 12 || 31 || align="left"| [[Tom Hilde]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Norveška|2010 Winter}} ||100,0 ||124,0 || 13 ||101,5 ||128,0 || 12 ||'''252,0''' |- | 12 || 15 || align="left"| [[Roman Koudelka]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Češka|2010 Winter}} ||101,5 ||127,0 || 9 ||100,5 ||125,0 || 13 ||'''252,0 ''' |- | 14 || 34 || align="left"| [[Jakub Janda]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Češka|2010 Winter}} ||101,0 ||127,5 || 8 ||99,5 ||123,0 || 18 ||'''250,5''' |- | 15 || 39 || align="left"| [[Daiki Ito]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Japonska|2010 Winter}} ||100,5 ||125,0 || 10 ||100,0 ||124,5 || 14 ||'''249,5''' |- | 16 || 35 || align="left"| [[Michael Neumayer]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Nemčija|2010 Winter}} ||101,0 ||125,0 || 10 ||99,5 ||122,0 || 19 ||'''247,0''' |- | 17 || 36 || align="left"| [[Noriaki Kasai]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Japonska|2010 Winter}} ||99,0 ||120,5 || 19 ||100,5 ||124,0 || 15 ||'''244,5''' |- | 18 || 23 || align="left"| [[Anders Bardal]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Norveška|2010 Winter}} ||98,0 ||118,5 || 22 ||100,0 ||124,0 || 15 ||'''242,5''' |- | 19 || 48 || align="left"| [[Andreas Kofler]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Avstrija|2010 Winter}} ||98,0 ||121,0 || 17 ||98,5 ||120,5 || 21 ||'''241,5''' |- | 19 || 14 || align="left"| [[Janne Happonen]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Finska|2010 Winter}} ||97,5 ||117,5 || 25 ||100,0 ||124,0 || 15 ||'''241,5''' |- | 21 || 33 || align="left"| [[Antonin Hajek]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Češka|2010 Winter}} ||98,5 ||121,0 || 17 ||98,0 ||118,5 || 22||'''239,5''' |- | 22 || 25 || align="left"| [[Kalle Keituri]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Finska|2010 Winter}} ||97,0 ||116,0 || 27 ||99,5 ||122,0 || 19 ||'''238,0''' |- | 23 || 43 || align="left"| [[Bjørn Einar Romøren]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Norveška|2010 Winter}} ||98,5 ||120,5 || 19 ||96,0 ||114,5 || 27 ||'''235,0''' |- | 24 || 37 || align="left"| [[Emmanuel Chedal]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Francija|2010 Winter}} ||99,0 ||120,0 || 21 ||96,5 ||114,5 || 27 ||'''234,5 ''' |- | 24 || 17 || align="left"| [[Primož Pikl]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Slovenija|2010 Winter}} ||97,5 ||117,5 || 25 ||97,5 ||117,0 || 23 ||'''234,5''' |- | 26 || 16 || align="left"| [[Denis Kornilov]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Rusija|2010 Winter}} ||98,0 ||118,5 || 22 ||96,5 ||114,0 || 29 ||'''232,5 ''' |- | 27 || 32 || align="left"| [[Kamil Stoch]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Poljska|2010 Winter}} ||98,5 ||118,5 || 22 ||96,5 ||113,5 || 30 ||'''232,0''' |- | 28 || 13 || align="left"| [[Vincent Descombes Sevoie]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Francija|2010 Winter}} ||96,0 ||113,5 || 29 ||97,0 ||116,5 || 24 ||'''230,0''' |- | 29 || 26 || align="left"| [[Sebastian Colloredo]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Italija|2010 Winter}} ||96,0 ||114,0 || 28 || 96,5|| 115,0 || 26 || '''229,0 ''' |- | 29 || 9 || align="left"| [[Nikolaj Karpenko]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Kazahstan|2010 Winter}} ||96,0 ||113,0 || 30 ||97,0 ||116,0 || 25 ||'''229,0 ''' |- | 31 || 40 || align="left"| [[Pascal Bodmer]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Nemčija|2010 Winter}} ||95,5 ||112,5 || 31 || || || || '''112,5''' |- | 31 || 12 || align="left"| [[Stefan Hula mlajši|Stefan Hula]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Poljska|2010 Winter}} ||95,0 ||112,5 || 31|| || || || '''112,5''' |- | 33 || 18 || align="left"| [[Pavel Karelin]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Rusija|2010 Winter}} ||95,0 ||111,5 || 33 || || || || '''111,5''' |- | 34 || 21 || align="left"| [[Taku Takeuči]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Japonska|2010 Winter}} ||94,5 ||110,5 || 34 || || || || '''110,5''' |- | 35 || 27 || align="left"| [[Andreas Küttel]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Švica|2010 Winter}} ||94,0 ||110,0 || 35 || || || || '''110,0''' |- | 36 || 24 || align="left"| [[Krzysztof Mietus]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Poljska|2010 Winter}} ||94,0 ||109,0 || 36|| || || || '''109,0''' |- | 37 || 29 || align="left"| [[Šohei Točimoto]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Japonska|2010 Winter}} ||93,5 ||108,5 || 37|| || || || '''108,5''' |- | 38 || 28 || align="left"| [[Jernej Damjan]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Slovenija|2010 Winter}} ||93,5 ||108,0 || 38|| || || || '''108,0''' |- | 38 || 22 || align="left"| [[Lukáš Hlava]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Češka|2010 Winter}} ||94,0 ||108,0 || 38|| || || || '''108,0''' |- | 40 || 8 || align="left"| [[Hyun-Ki Kim]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Južna Koreja|2010 Winter}} ||93,0 ||107,0 || 30|| || || || '''107,0''' |- | 41 || 5 || align="left"| [[Nicholas Alexander (smučarski skakalec)|Nicholas Alexander]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Združene države Amerike|2010 Winter}} ||93,5 ||106,5 || 41 || || || || '''106,5''' |- | 41 || 3 || align="left"| [[Peter Frenette]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Združene države Amerike|2010 Winter}} ||93,0 ||106,5 || 41 || || || || '''106,5''' |- | 43 || 20 || align="left"| [[Andrea Morassi]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Italija|2010 Winter}} ||92,5 ||106,0 || 43 || || || || '''106,0''' |- | 44 || 7 || align="left"| [[Aleksej Koroljev]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Kazahstan|2010 Winter}} ||93,0 ||105,0 || 44 || || || || '''105,0''' |- | 45 || 11 || align="left"| [[Vitalij Šumbarec]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Ukrajina|2010 Winter}} ||92,0 ||104,5 || 45 || || || || '''104,5''' |- | 46 || 10 || align="left"| [[Dimitrij Ipatov]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Rusija|2010 Winter}} ||91,0 ||102,5 || 46 || || || || '''102,5''' |- | 47 || 4 || align="left"| [[David Lazzaroni]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Francija|2010 Winter}} ||90,5 ||101,0 || 47 || || || || '''101,0''' |- | 48 || 6 || align="left"| [[Heung-Chul Choi]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Južna Koreja|2010 Winter}} ||87,5 ||{{sort|095,0|95,0}} || 48 || || || || '''95,0''' |- | 49 || 1 || align="left"| [[Anders Johnson (smučarski skakalec)|Anders Johnson]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Združene države Amerike|2010 Winter}} ||86,5 ||{{sort|092,5|92,5}} || 49 || || || || '''92,5''' |- | 50 || 2 || align="left"| [[Volodimir Boščuk]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Ukrajina|2010 Winter}} ||87,5 ||{{sort|091,5|91,5}} || 50 || || || || '''91,5''' |- | {{sort|99|}} || 38 || align="left"| [[Harri Olli]] || align="left"| {{FlagIOCteam|Finska|2010 Winter}} ||colspan="3" |diskvalificiran || || || || |} [[Kategorija:Smučarski skoki na Zimskih olimpijskih igrah 2010|Srednja skakalnica posamično]] opkc3dscipjrjs32f2pjuujz0tucq2o Srednja Bloudkova 0 237611 6659814 6586823 2026-04-14T19:32:00Z Sportomanokin 14776 /* Zgodovina */ 6659814 wikitext text/x-wiki {{Smučarske skakalnice | ime skakalnice = Srednja Bloudkova | slika = [[Slika:Planica-skakalnice1.JPG|250px]] | odprta = 27. marec 1949 | prenova = 1989 | zaprta = 2007 | velikost = | K-točka = 90 m | HS velikost = 100 m | Najdaljši skok = | rekord = 110 m<br>{{flagicon|SLO}} [[Bine Zupan]]<br>(13. marec 2004) | olimpijske igre = | svetovna prvenstva = }} '''Srednja Bloudkova''' (redko: ''Skakalnica Stane Pelan'') je nekdanja 90-metrska [[smučarski skoki|smučarska skakalnica]] v [[Nordijski center Planica|Planici]], odprta leta [[1949]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.osc-planica.si/uploads/file/0EngPlanica10.pdf |title=Vsizmagovalci Planice od 1934 naprej |publisher=osc-planica |accessdate=14. marec 2012 |archive-date=2012-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120305122001/http://www.osc-planica.si/uploads/file/0EngPlanica10.pdf |url-status=dead }}</ref> Zadnja uradna tekma na tej skakalnici je bilo [[Svetovno mladinsko prvenstvo v nordijskem smučanju 2007]], ki je nadomeščalo [[Trbiž]], saj je bilo tam pomankanje snega. To so bili tudi zadnji skoki na skakalnici. == Zgodovina == Zgrajena je bila po načrtih [[Stanko Bloudek|Stanka Bloudka]]. Skakalnica ima izjemno lego, prvi originalni nalet pa je bil narejen iz jeklene vitke palične konstrukcije. Lego in profil je zasnoval inženir Bloudek, pri gradnji skakalnice pa mu je pomagal Stane Pelan, po katerem skakalnica tudi nosi eno izmed več imen. Avtorja današnje konstrukcije sta brata [[Lado Goriše|Lado]] in [[Janez Gorišek]], ki sta jo rekonstruirala in prenovila leta 1989. V osi skakalnice je postavljena lesena skulptura skakalca.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/razpisi/sport/JR_Planica_vode_1_4_10_P2.pdf|title=Celovito poročilo o vplivih na okolje za Nordijski center Planica|accessdate=20. julij 2012|archive-date=2015-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20151211112647/http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/razpisi/sport/JR_Planica_vode_1_4_10_P2.pdf|url-status=dead}}</ref> {{Jasnoviden|razdelek|datum=marec 2021}} V okviru celovite prenove Nordijskega centra Planica bodo skakalnico podrli predvidoma v jeseni leta 2012. Takoj zatem bodo na njenem mestu zgradili dve popolnoma novi mladinski skakalnici velikosti K56 (HS62) in K72 (HS80), ki bosta po velikosti nekako nadomestili že dolgo zapuščeni skakalnici pri bivši železniški postaji v Ratečah, uporabljali pa se bosta predvsem za trening mlajših skakalcev. Mladinski skakalnici naj bi bili odprti predvidoma v letu 2013. Popolnoma nova 90 metrska skakalnica, ki bo nadomestila Pelanovo, pa je trenutno v gradnji in bo končana predvidoma v jeseni 2012. Stoji le nekaj metrov stran od Pelanove tik ob [[Bloudkova velikanka|Bloudkovi velikanki]]. == Tekme == === Nordijska kombinacija === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="120"|Datum ! style="background:#ccc;" width="85"|Tekmovanje ! style="background:#ccc;" width="185"|Zmagovalec ! style="background:#ccc;" width="185"|Drugi ! style="background:#ccc;" width="185"|Tretji |- | align=right|15. december 1984 &nbsp; | align=center|{{Abbr|SP <small>(K92/15&nbsp;km)</small>|Svetovni pokal v nordijski kombinaciji}} | {{flagicon|NOR}} [[Geir Andersen]] | {{flagicon|FRG}} [[Hubert Schwarz]] | {{flagicon|NOR}} [[Hallstein Bøgseth]] |} === Skoki === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="120"|Datum ! style="background:#ccc;" width="85"|Tekmovanje ! style="background:#ccc;" width="185"|Zmagovalec ! style="background:#ccc;" width="185"|Drugi ! style="background:#ccc;" width="185"|Tretji |- | align=right|27. marec 1949 &nbsp; | align=center|{{Abbr|MED|mednarodna tekma}} | {{flagicon|YUG}} [[Janez Polda]] | {{flagicon|FIN}} [[Lasse Johanson]] | {{flagicon|FIN}} [[Rafael Viljamaa]] |- | align=right|11. marec 1951 &nbsp; | align=center|MED | {{flagicon|AUT}} [[Sepp Bradl]] | {{flagicon|YUG}} [[Janez Polda]] | {{flagicon|AUT}} [[Albin Plank]] |- | align=right|23. marec 1952 &nbsp; | align=center|MED | {{flagicon|USA}} [[Keith Wegemann]] | {{flagicon|AUT}} [[Sepp Bradl]] | {{flagicon|AUT}} [[Alois Leodolter]] |- | align=right|8. marec 1953 &nbsp; | align=center|MED | {{flagicon|FRG}} [[Herm Anwander]] | {{flagicon|YUG}} [[Janez Polda]] | {{flagicon|AUT}} [[Sepp Schiffner]] |- | align=right|7. marec 1965 &nbsp; | align=center|1. {{Abbr|MJP|Memorial Janeza Polde}} | {{flagicon|DDR}} [[Dieter Mueller]] | {{flagicon|FRG}} [[Helmut Wegscheider]] | {{flagicon|DDR}} [[Dieter Bokeloh]] |- | align=right|26. marec 1967 &nbsp; | align=center|2. MJP | {{flagicon|AUT}} [[Reinhold Bachler]] | {{flagicon|DDR}} [[Horst Queck]] | {{flagicon|DDR}} [[Peter Lesser]] |- | align=right|22. marec 1970 &nbsp; | align=center|4. MJP | {{flagicon|USSR}} [[Vladimir Smirnov]] | {{flagicon|USSR}} [[Aleksander Ivanikov]] | {{flagicon|AUT}} [[Reinhold Bachler]] |- | align=right|28. marec 1971 &nbsp; | align=center|5. MJP | {{flagicon|DDR}} [[Hans-Georg Aschenbach]] | {{flagicon|SUI}} [[Walter Steiner]] | {{flagicon|YUG}} [[Peter Štefančič]] |- | align=right|21. marec 1980 &nbsp; | align=center|{{Abbr|SP|Svetovni pokal v smučarskih skokih}} | {{flagicon|AUT}} [[Hans Millonig]] | {{flagicon|AUT}} [[Armin Kogler]] | {{flagicon|YUG}} [[Primož Ulaga]] |- | align=right|21. marec 1981 &nbsp; | align=center|SP | {{flagicon|FIN}} [[Jari Puikonen]] | {{flagicon|CAN}} [[Horst Bulau]] | {{flagicon|DDR}} [[Axel Zitzmann]] |- | align=right|27. marec 1982 &nbsp; | align=center|SP | {{flagicon|NOR}} [[Ole Bremseth]] | {{flagicon|NOR}} [[Per Bergerud]] | {{flagicon|ITA}} [[Massimo Rigoni]] |- | align=right|26. marec 1983 &nbsp; | align=center|SP | {{flagicon|FIN}} [[Matti Nykänen]] | {{flagicon|YUG}} [[Primož Ulaga]] | {{flagicon|NOR}} [[Olav Hansson]] |- | align=right|24. marec 1984 &nbsp; | align=center|SP | {{flagicon|GDR}} [[Jens Weißflog]] | {{flagicon|USA}} [[Mike Holland]] | {{flagicon|POL}} [[Janusz Malik]] |- | align=right|22. marec 1986 &nbsp; | align=center|SP | {{flagicon|FIN}} [[Matti Nykänen]] | {{flagicon|AUT}} [[Andreas Felder]] | {{flagicon|AUT}} [[Franz Neuländtner]] |- | align=right|27. marec 1988 &nbsp; | align=center|SP | {{flagicon|YUG}} [[Primož Ulaga]] | {{flagicon|TCH}} [[Pavel Ploc]] | {{flagicon|AUT}} [[Ernst Vettori]] |- | align=right|25. marec 1989 &nbsp; | align=center|SP | {{flagicon|DDR}} [[Jens Weißflog]] | {{flagicon|AUT}} [[Andreas Felder]] | {{flagicon|FIN}} [[Ari-Pekka Nikkola]] |- | align=right|11. december 1993 &nbsp; | align=center|SP | {{flagicon|NOR}} [[Espen Bredesen]] | {{flagicon|JPN}} [[Takanobu Okabe]] | {{flagicon|AUT}} [[Andreas Goldberger]] |- | align=right|10. december 1994 &nbsp; | align=center|SP | {{flagicon|JPN}} [[Kazujoši Funaki]] | {{flagicon|AUT}} [[Andreas Goldberger]] | {{flagicon|FIN}} [[Janne Ahonen]] |- | align=right|11. december 1994 &nbsp; | align=center|SP | {{flagicon|AUT}} [[Andreas Goldberger]] | {{flagicon|FIN}} [[Mika Laitinen]] | {{flagicon|NOR}} [[Lasse Ottesen]] |} == Rekord == === Moški === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="100"|Datum ! style="background:#ccc;" width="185"| ! style="background:#ccc;" width="40" |Metri |- | align=right|27. marec 1949 &nbsp; | {{flagicon|Yugoslavia}} [[Janez Polda]] | align=right|86,0 &nbsp; |- | align=right|7. marec 1965 &nbsp; | {{flagicon|Yugoslavia}} [[Marjan Pečar]] | align=right|87,0 &nbsp; |- | align=right|26. marec 1967 &nbsp; | {{flagicon|DDR}} [[Horst Queck]] | align=right|91,0 &nbsp; |- | align=right|28. marec 1971 &nbsp; | {{flagicon|DDR}} [[Hans-Georg Aschenbach]] | align=right|93,0 &nbsp; |- | align=right|21. marec 1980 &nbsp; | {{flagicon|Norway}} [[Tom Levorstad]] | align=right|94,0 &nbsp; |- | align=right|27. marec 1982 &nbsp; | {{flagicon|Norway}} [[Ole Bremseth]] | align=right|94,0 &nbsp; |- | align=right|26. marec 1983 &nbsp; | {{flagicon|Norway}} [[Olav Hansson]] | align=right|95,5 &nbsp; |- | align=right|24. marec 1984 &nbsp; | {{flagicon|DDR}} [[Jens Weißflog]] | align=right|97,0 &nbsp; |- | align=right|11. marec 1993 &nbsp; | {{flagicon|Norway}} [[Espen Bredesen]] | align=right|101,0 &nbsp; |- | align=right|11. marec 1994 &nbsp; | {{flagicon|Austria}} [[Andreas Goldberger]] | align=right|102,5 &nbsp; |- | align=right|13. marec 2004 &nbsp; | {{flagicon|Slovenia}} [[Bine Zupan]] | align=right|110,0 &nbsp; |} === Ženske === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="100"|Datum ! style="background:#ccc;" width="185"| ! style="background:#ccc;" width="40" |Metri |- | align=right|2. marec 2003 &nbsp; | {{flagicon|Norway}} [[Anette Sagen]] | align=right|105,5 &nbsp; |} == Glej tudi == * [[Letalnica bratov Gorišek]] * [[Bloudkova velikanka]] * [[Mladinski skakalnici Planica]] * [[Nordijski center Planica]] == Sklici == {{sklici}} {{Slovenske smučarske skakalnice}} {{coord|46|28|40.05|N|13|43|19.52|E|type:landmark_region:SI|display=title}} [[Kategorija:Planica]] [[Kategorija:Smučarske skakalnice v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1949]] jv2afsxjnstlenmlhs8c9p40jjc7ywa Antropomorfizem 0 238807 6659878 5397536 2026-04-15T06:56:47Z ~2026-23153-50 258254 Oz v OZ 6659878 wikitext text/x-wiki [[slika:The North Wind and the Sun - Wind - Project Gutenberg etext 19994.jpg|thumb|220px|Antropomorfna upodobitev [[veter|vetra]] kot človeške glave, ki piha, v ilustraciji [[Ezop]]ove basni, avtor [[Milo Winter]]]] '''Antropomorfizem''' je počlovečevanje OZ. prenašanje [[človek|človeških]] lastnosti ali odnosov na druga bitja, predmete, pojave ali povsem abstraktne pojme, kot so organizacije ali [[bog|božanstva]]. Izraz je sestavljenka iz [[grščina|grških]] besed ἄνθρωπος (''ánthrōpos'') - »človek« in μορφή (''morphē'') - »oblika«. Kot literarni prijem je v [[pripovedništvo|pripovedništvu]] prisoten že od davnine. V številnih kulturah je razvita tradicija [[basen|basni]], v katerih nastopajo antropomorfne živali, ki ponazarjajo določene človekove lastnosti. Tudi nekatere [[religija|religije]] in [[mitologija|mitološki]] sistemi dojemajo božanstva kot bitja s človeškimi lastnostmi (predvsem čustvovanjem), očiten zgled je [[grška mitologija]]. Temu natančneje pravimo [[antropoteizem]]. Nasprotno temu sodobno [[krščanstvo]], [[judaizem]] in [[islam]] zavračajo antropomorfne predstave boga in verujejo, da je bog nepredstavljiv za človeka in torej nima nobenih razpoznavnih lastnosti. Antropomorfizem se je pojavil že v mezopotamiji saj so tamkajšnji bogovi vedno bili v človeški obliki. {{škrbina}} [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] [[Kategorija:Naratologija]] {{normativna kontrola}} e15u6lltvce7ljh1vr21wtsgtgo3gbg 6659885 6659878 2026-04-15T07:18:12Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-23153-50|~2026-23153-50]] ([[User talk:~2026-23153-50|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:84.20.225.102|84.20.225.102]] 5397536 wikitext text/x-wiki [[slika:The North Wind and the Sun - Wind - Project Gutenberg etext 19994.jpg|thumb|220px|Antropomorfna upodobitev [[veter|vetra]] kot človeške glave, ki piha, v ilustraciji [[Ezop]]ove basni, avtor [[Milo Winter]]]] '''Antropomorfizem''' je počlovečevanje oz. prenašanje [[človek|človeških]] lastnosti ali odnosov na druga bitja, predmete, pojave ali povsem abstraktne pojme, kot so organizacije ali [[bog|božanstva]]. Izraz je sestavljenka iz [[grščina|grških]] besed ἄνθρωπος (''ánthrōpos'') - »človek« in μορφή (''morphē'') - »oblika«. Kot literarni prijem je v [[pripovedništvo|pripovedništvu]] prisoten že od davnine. V številnih kulturah je razvita tradicija [[basen|basni]], v katerih nastopajo antropomorfne živali, ki ponazarjajo določene človekove lastnosti. Tudi nekatere [[religija|religije]] in [[mitologija|mitološki]] sistemi dojemajo božanstva kot bitja s človeškimi lastnostmi (predvsem čustvovanjem), očiten zgled je [[grška mitologija]]. Temu natančneje pravimo [[antropoteizem]]. Nasprotno temu sodobno [[krščanstvo]], [[judaizem]] in [[islam]] zavračajo antropomorfne predstave boga in verujejo, da je bog nepredstavljiv za človeka in torej nima nobenih razpoznavnih lastnosti. Antropomorfizem se je pojavil že v mezopotamiji saj so tamkajšnji bogovi vedno bili v človeški obliki. {{škrbina}} [[Kategorija:Izposojenke iz grščine]] [[Kategorija:Naratologija]] {{normativna kontrola}} 9c8g7d1w03gjrofjqj4ryavh2fhdpni Uporabnik:Stebunik 2 240887 6659771 6658501 2026-04-14T17:17:32Z Stebunik 55592 /* Peskovniki */ 6659771 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" style="float:right; text-align:center;" ! [[Wikipedija:Babilon]]<br><span class="plainlinks" style="font-size:90%;">[https://xtools.wmflabs.org/ec/sl.wikipedia.org/Stebunik Števec urejanj]{{·}} [http://tools.wmflabs.org/guc/?user=Stebunik Globalni števec]</span> |- | <poem> {{uporabnik sl}} {{uporabnik hu-3}} {{uporabnik de-2}} {{uporabnik en-2}} {{uporabnik it-3}} {{uporabnik la-2}} {{uporabnik sh-3}} {{uporabnik sr-4}} {{uporabnik hr-3}} {{uporabnik javna last}} {{uporabnik Windows}} {{uporabnik rimokatoličan}} {{uporabnik Sveto pismo}} {{uporabnik moto|In hoc signo vinces}} {{uporabnik knjigoljub}} {{uporabnik prenosnik}} {{uporabniško polje|#FFAE35|#506F6F|[[Slika:Perspiration stain on white cotton T-shirt.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ima obupno zanič '''[[Fotoaparat|{{barva|white|fotoaparat}}]]'''.}}}} {{uporabniško polje|#3603FF|#5DFF35|[[Slika:Maryja 02.JPG|45px]]|Ta uporabnik verjame v '''[[Marijina prikazovanja v Medžugorju|Medžugorje]].'''}} {{uporabniško polje|white|khaki|[[Slika:Noto Emoji v2.034 1f45f.svg|45px]]|Ta uporabnik rad hodi '''[[Hoja|peš]]'''.}} {{uporabniško polje|white|#0D1F82|[[Slika:Slovene police automobile.jpg|45px]]|{{barva|white|Ta uporabnik ne želi zbirati pik pri [[Policija (Slovenija)|{{barva|white|Policiji}}]].}}}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Triglav Aljazev stolp.jpg|45px]]|Ta uporabnik je bil na '''[[Triglav]]u'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Fran Saleški Finžgar 1921.jpg|35px]]|Ta uporabnik je prebral<br> '''[[Pod svobodnim soncem]]'''.}} {{uporabniško polje|lightskyblue|white|[[Slika:Slavko Avsenik 1963.jpg|40px]]|Ta uporabnik je že odšel na '''[[Golica|Golico]]''' in na '''[[Blejski otok|Otoček sredi jezera]]'''.}} {{userbox|white|#EEEEDD|[[Slika:Slovenian Dialects.svg|45px]]|Uporabnik se trudi [[Tujka|tujke]] nadomeščati z '''lepimi slovenskimi besedami'''.}} </poem> |} [[Image:Prohibition_sign_Taipei_amk.jpg|thumb|250px|<center>'''Živali so neverjetne in čudovite.''' <br><small>Na tej strani pa nimajo kaj iskati, zlasti ne [[komar]]ji, [[sršen]]i in [[morski pes|(morski) psi]].</small></center>]] == Moje pesmi == === Novejši črkospevi === ==== Jezus miri vse ljudi * Velikonočno voščilo 2026 ==== <center> <gallery> Slika:Crkva Sv. Petke u Beogradu 02.jpg|Kapela sv. Petke na Kalemegdanu ima tudi čudodelni studenec Slika:Petka-1286 mozaik-svetnice.jpg|[[Sveta Petka Balkanska|Sveto Petko]] pravoslavni kristjani zelo častijo Slika:Crkva Sv. Petke u Beogradu7.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev svete Petke]] je romarska cerkev Slika:Petka-1288 mozaik-angela-v-Betesdi.jpg|Jezus ozdravi hromega (Radlovičev mozaik) Slika:Petka-1293 Mozaik Jezusovo-spremenjenje.jpg|Na gori Tabor Jezus napove trpljenje in vstajenje Slika:Petka-1302 Sveti-Duh Kristus-križ.jpg|Brez križa in trpljenja ni miru Slika:Petka-1292 mozaik-apostolov-z-Jezusom.jpg|[[Apostol]]i na [[Velika noč|Veliko noč]] prejmejo obljubo miru Slika:Petka-1289 kupola-križanje.jpg|[[Jezus]] na križu odpušča sovražnikom File:Kal-Ro-0354 Pista-Janez.jpg|[[Cerkev svete Petke, Beograd|Cerkev sv. Petke]] kraljuje na [[Kalemegdan]]u nad [[Donava|Donavo]] Slika:Kal-Ro-0310 slikostoj.jpg|[[Ikonostas]] in vsa cerkevna oprava poziva k miru Slika:Kal-Ro-0311 baldahin.jpg|[[Lestenec]] v [[Cerkev Rožica|Cerkvi Rožici]] sestavlja orožje iz [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] File:Kal-Ro-0317 cerkev-Rožica-obzidje.jpg|Tudi v [[Cerkev Rožica|Cerkvi Rožici]] ne manjka romarjev File:Kal-Ro-0299 Cerkev-Rožica Pista-Tapai.jpg|Vojaka pred [[Cerkev Rožica|Rožico]] naj bi kot zadnja oznanjala mir ([[1918]]) </gallery> </center> 2022 je Rusija (Putin) napadla Ukrajino, katere dele je zasedal že od 2014; letos, 2026, pa sta Amerika (Trump) in Izrael (Metanjahu) napadla Iran. Slednji je bombardiral tudi naftne naprave, Iran pa je zaprl Hormuško ožino in tako so cene nafte poskočile po vsem svetu. Čeprav se je predsednik hvalisal s popolno zmago in pobojem vodilnih iranskih politikov že po nekaj dnevih, vojni ni videti konca. Resda je revolucionarna garda in celotni islamski režim kruto postopal s protestniki – jih obešal, pretepal ali streljal – vendar je vprašanje, ali je vojna najprimernejši način za reševanje tako zapletenih napetosti. Zato se vsi ljudje dobre volje trudimo, da bi prišlo do kakega dogovora in do ustavitve sovražnosti. NATO se ne mara dati potegniti v vojno ki ni njegova, čeprav mu Trump – ki se je skregal z vsemi bivšimi zavezniki in jih kolikor se da podcenjuje in žali – to hudo zameri. Ni pa jasno, s čim bi si zaslužil to tvegano sodelovanje, saj nobena vojna proti muslimanskim oziroma arabskim državam ni prinesla neke koristi ali resničnega obrata na bolje. Misel teh letošnjih multi-voščil je ravno ta, da bi k popuščanju napetosti in večnemu zaupanju med ljudmi lahko vsaj malo prispeval vsak vernik, vsak dobronameren človek. Vesele Velikonočne praznike; z iskrenimi željami in voščili, da bi zavladal mir v svetu, družini in skupnosti, pa tudi v lastnem srcu! To ti iz srca vošči pesnik Janez. Sledijo črkostihi v slovenščini, srbohrvaščini, madžarščini in angleščini; naj te okrepijo te misli na težavni življenjski poti proti nebesom. Za okrepčilo redno moli, hodi k maši v cerkev, se spovej in obhajaj: z Božjo pomočjo gre veliko lažje! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus miri vse ljudi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus narode pomiri''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Megváltó, békét hoz!''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Jesus, bring us blessed peace!''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Jezus miri vse ljudi Eno geslo nam sporoča Zmago nad strastmi naroča: Ura sodbe se vrti. Svoje zbrane ogovori: »Mir vam bodi, hrabri moji In če hudi bodo boji Rešnja kri naj vas krepi!« Ista misel naj prodre V vsako verno srenjo sveta; Saj v prepiru so že leta – Enkrat čas za spravo je. Ljubi bratje in sestre: Uprimo složno se sovraštvu, Da ne služimo bogastvu In pa grehu: Bogu le. </poem> | <poem> Isus narode pomiri, (a) Sukobi još uvek traju Uskrs znamenje je slave – Sviće zora Božjem raju. Narodi za mirom čeznu; Ali to je dar od Boga: Radost neka srca puni, Odsad neka vlada sloga. Dobar da je prema svima: Eto – pravog kršćanina; Pomaže rad potrebnima (a) Osobito ukućanima. Milost Božja nek nas prati, Istinito nastojanje: Rad i ljubav – darovanje I veselo praznovanje. </poem> | <poem> Megváltó, nekünk békét hoz! Egyetlen igaz reményünk; Gyöterték borzasztóan őt – Valódi Isten Bárányát. Ám nem panaszkodott miatt: „Legyen, Atyám, akaratod!” Tehát ezt hozom bűnökért Ó – engesztelek emberért. Bocsássátok egymásnak hát! Éneklés közben imádkozz Kezdődött ugyan új korszak: Éljen örökre szeretet! Terád felelősség hárul nagy, Hogy mostantól jóságos vagy: Olvasd természet titkait – Zengjenek bájos angyalok! </poem> | <poem> Jesus, bring us blessed peace! Easter morning he rose alive – Sunday forever changing now; Us with the true faith strengthenes. So conquered he death and hell But also fear of bad human; Remember this day, everyone. In church go crowd, not just alone Now better times are coming soon. Go forward strengthened by grace. Us all the risen Savior loves, So easier overcome the sin Perharps have a tough fight ahead; Each man step forward courageously! Catch not in devil’ cunning snares – Eternal life guarantees God! </poem> |} ==== ''Življenje zmaguje'' (Sklep [[sveto leto|svetega leta]] 2025: »Romarji upanja«) ==== V slovenskih pravljicah ni redek motiv da reven krojač proda hudiču za denar svojo dušo; morebiti pa zlodej doseže, da mu proda tudi tisto, ''za kar krojač ne ve, da ima, a »ne meri nič in ne tehta nič«''. Nesrečni čevljar ni vedel, da je prodal komaj spočetega otroka, po katerega je črnuh prišel takoj ob njegovem rojstvu. Pri takih legendah na koncu hudi duh po Marijinem posredovanju opeharjen mora oditi praznih rok. Danes pa smo opeharjeni mi vsi, ki nekaj damo na resnične vrednote; saj nekateri krogi imajo za velik uspeh, če te vrednote čimbolj smešijo ter uničujejo zlasti tisto, »kar ne meri nič in ne tehta nič«. Menijo celo, da bodo z neomejenim širjenjem takih destruktivnih »pravic« pripravili svojemu in drugim narodom veliko uslugo in napredek; da, nasilno širijo prepričanje, da je človekova dolžnot borba proti zdravju, družini in življenju nerojenih in starih, ki jo morajo drago plačevati tudi branilci življenja.<ref>{{cite web|url=https://nova24tv.si/v-evropskem-parlamentu-bodo-razkrite-manipulacije-pobude-moj-glas-moja-izbira/|title= V Evropskem parlamentu bodo razkrite manipulacije pobude Moj glas, moja izbira|publisher=nova24tv.si|author=I.K.|place=Ljubljana|language=sl|date=25. november 2025|accessdate=20. december 2025}}</ref> Ne bodo poskrbeli mladim družinam za stanovanja, otrokom za vrtce ali bolnikom za potrebno zdravljenje, tudi v toplicah - ampak bomo prisiljeni prav vsi davkoplačevalci plačevati ubijanje nerojenih otrok, ki jih bodo lahko brezplačno pri nas opravljale tujke. Do normalnega in nujnega cepljenja postavljajo nemogoče ovire, kršilcem tovrstnih zakonov pa odplačujejo kazni iz davkoplačevalskega denarja! Z zlorabo in obračanjem zastarelih gesel npr. proti nujnemu cepljenju kakor tudi normalni spolnosti in porajanju, kar je vse naperjeno proti človeškemu življenju, pa si surovo in zvito nabirajo politične točke.<ref>{{cite web|url=https://journals.sagepub.com/doi/pdf/10.1177/17506980241262391|title= My body my choice: The hostile appropriation of feminist cultural memory in American anti-vaccine movements|publisher=Memory studies|author=Tashina Blom|place=Utrecht|language=en|date=2024|accessdate=20. december 2025}}</ref> Znameniti zdravnik [[Anton Lisec]], ki je tem vprašanjem posvetil vse svoje življenje, je dejal: »V spočetem bitju je na najmanjšem prostoru skrita največja vrednost v vesolju – a to je človek s telesom ni dušo.« Ali res mislijo nekateri, da je splav res pridobitev, ki bi jo morali gromoglasno proslavljati? In to v času, ko prav zaradi take »napredne kulture smrti« (sv. [[papež Janez Pavel II.|Janez Pavel Veliki]]) pred našimi očmi izumira tako [[Slovenija]] kot [[Evropa]]? Rešitev ni v splavu, evtanaziji ali spolni anarhiji, ampak v vsestranski podpori mladim družinam in odgovornem delu, pa tudi v vrnitvi k pregovorni slovenski vernosti in poštenosti, pridnosti in zvestobi. Nedavno tega se je pisatelj [[Fran Ksaver Meško|Meško]] v skrbeh spraševal: "Kam plovemo?" Lahko bi se spraševali kot pesnik tudi mi: „Zakaj proti?“<ref>{{cite web|url=https://vipavska.eu/2022/10/12/zakaj-proti/|title=Zakaj proti|publisher=Vipavska|author=|place=|language=sl|date=12. oktober 2022|accessdate=17. december 2025}}</ref> Vsak pošten človek mora biti proti ubijanju svoje vrste, svojega naroda, svoje družine! V želji, da bi slavilo zmago življenje in ne smrt, želim sebi in tebi vesele Božične praznike, ki so praznik rojstva in upanja, kakor tudi mirno in zdravo Novo leto Gospodovo 2026. {| class="wikitable" |- ! <center>''Življenje zmaguje''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Radujmo se ljudi svi ''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''A remény zarándokai''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''We pilgrims of hope''<br>(acrostichon English)</center> |- !<poem> Življenje zmaguje In zvonček cveti, V veselju vam voščimo Ljubljene dni. Jezus rodi se En angel leti, Novico pastircem on Javit želi. Enkratno veselje Zavlada povsod: Marija rodi ga –, A njen je Gospod Glejte v nebesa Usmiljeni Bog Je prišel med nas kot En majhen otrok. </poem> | <poem> Radujmo se ljudi svi: Anđeli donose mir Daleko se pesme ore Umuknuo sav je svemir. Jaka ljubav Božja je: Marija u špilji rodi Oca voljenoga Sina – Silazećega s visina: Eno ga na slamici! Ljubav Božja neizmerna Udostoji se na zemlju Da pošalje Spasitelja. Isusu-Otkupitelju Srca svoja otvorimo; Vama ljubav poklonimo – I blagoslov zaželimo. </poem> | <poem> A remény zarándokai Ritkán együttműködnek Egy vagy kettő külön-külön Magányosnak éreznek. Énekelnek ma angyalok: Nyissátok ki szíveteket! Zarádoklat közös legyen – Ami tetszik Istennek. Reményalap Jézus Krisztus Ám önzetlen szeretet Nekünk legyen buzgó példa – Dalolnak ezt pásztorok. Oda menjünk szent misére, Kicsik mint a gyerekek: Akkor kapunk ajándékká Isteni kegyelmeket. </poem> | <poem> We pilgrims of hope Each of us aloud Personally wants It wishes, as Pope: Love each other you Greet peaceful Christmas Realistic from heart I will join by too. Many places restless Sadden people with war. Oh Jesus, bring a peace For all scared heart! Heavens are telling us Open door of God's grace People cooperate: Eternal joy just comes. </poem> |} ==== ''Upanje (p)odpira pot'' (Velikonočno voščilo 2025) ==== <center> <gallery> File:Trstenik-8852 zahod-pirhi.jpg|Vesele [[Velika noč|Velikonočne]] praznike in obilo [[pirh]]ov! File:Češnja-cveti 9215.jpg|[[Češnja]] sredi najbujnejšega cvetenja na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] File:Češnja-cveti 9216.jpg|Ujeta še zadnji trenutek - in češnja je odcvetela tik pred [[Velika noč|Veiko nočjo]] File:Rebolov-hrib 8863 spominčice.jpg|Na Rebolovem griču [[spominčica|spominčice]] cvetijo kot za stavo File:Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|[[Zadnja večerja]] - lesorez [[Slovenci|slovenskega]] umetnika v [[Beograd|belograjski]] [[sostolnica|sostolnici]] File:Goriče 8927 RešnjeTelo.jpg|V [[Goriče|Goričah]] je upodobljena postavitev presvetega [[evharistija|Rešnjega telesa]] File:Bg-748 Kristusovo-vstajenje-nad-vhodom.jpg|''Hristos voskrese iz mertvih/Kristus je vstal od mrtvih'' (Cerkev sv. Marka) File:Bg-790 duša-pravičnega-večno-živi.jpg|Pravični bodo vstali s [[Jezus Kristus|Kristusom]] na večno življenje v veselju File:Karaburma 0287 pravoslavni-pop.jpg|Vsi [[kristjani]] letos skupaj slavimo [[Velika noč|Veliko noč]] File:Karaburma 0224 Tone-Rojc prav-pop.jpg|Veliki [[ekumenizem|ekumenski]] delavec [[Tone Rojc|Rojc]] je povezoval [[kristjani|kristjane]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:Karaburma 0150 Šenk-Sbarbaro-Emanuela.jpg|[[Ekumenizem]] širijo [[šolske sestre]], [[usmiljenke]] in [[notredamke]] File:Karaburma 0157 pravoslavni-gost.jpg|[[Katoličani]] in [[pravoslavje|pravoslavci]] smo eno, tudi kadar so datumi različni File:Rumenke-trobentice 8677.jpg|[[Trobentica|Trobentice]] in [[forzicija|forzicije]] so poleg [[dren|drena]] sončne glasilke pomladi File:Bg 0336 Sveti-Sava kupola-žarki.jpg|Sončni žarki v [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvi sv. Sava]] spominjajo vernike na vstajenje File:Razpelo-Trstenik 8816-Vn-en.jpg|Razpelo pred [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] – v ozadju s [[Tolsti vrh|Tolstim vrhom]] in [[Storžič]]em <ref>pozdravlja turiste z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v [[angleščina|angleščini]] – črkostih je sestavil [[Janez Jelen]]</ref> File:Via-crucis-8934 Goriče.jpg|thumb|Mladi in stari radi sodelujejo pri pobožnosti [[Križev pot|Križevega pota]] File:Bg-778 Razpelo Jezus-Kristus.jpg|Kristus je na križu umrl za vse človeštvo File:Trstenik-reaktivec 8815-Vn-voščilo-sl.jpg|Reaktivec nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] oddaja velikonočno voščilo v slovenščini File:Teloh-Trstenik 1979.jpg|[[Teloh]] veselo cveti v negovanem skalnjaku pred [[salezijanci|salezijanskim]] domom.<ref>Helleborus blooms profusely in the rock garden next to the Salesian home and the Catholic church of St. Martin in Trstenik. Commonly known as ''hellebores'' genus ''Helleborus'' of evergreen plants in the family Ranunculaceae.</ref> File:Tolstivrh-Stroržič 8800-Vn-hu.jpg|Vršaca [[Tolsti vrh]] & [[Storžič]] z [[Velika noč|Velikonočnimi]] voščili v [[madžarščina|madžarščini]] File:Bg 0267 Anton lesorez-spokornik.jpg|[[Sveta pokora|Spoved]] kot sprava z Bogom je bila ustanovljena na [[Velika noč|Veliko noč]] File:Bg 0259 Anton oltar-Kristusa-Kralja.jpg|Vstali [[Jezus Kristus|Kristus]] v [[Jože Plečnik|Plečnikovi]] cerkvi [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Beograd|Svetega Antona]] v [[Beograd|Belem gradu]] File:NEK 985a youth Janez Jelen t-shirts.jpg|Romanje [[Papež Frančišek|papeža Frančiška]] [[2021]] v [[Budimpešta|Budimpešto]] je razveselilo tudi mlade File:Gora-Goetzl-via11.jpg|[[Jezus Kristus|Jezusovemu]] [[Veliki petek|Velikemu petku]] je sledila [[Velika noč]] File:Beltinic Marija-vhod StaneKregar.jpg|[[Stane Kregar|Kregar]] je pogostoma slikal [[Jezus Kristus|Kristusovo]] poveličanje File:Teloh-helleborus 1981.jpg|Čeprav se ne boji snega, cveti [[teloh]] tudi spomladi. File:Trstenik-zahod 8802--sh.jpg|Sončni zahod nad [[Trstenik, Kranj|Trstenikom]] z [[Velika noč|velikonočnimi]] voščili v srbohrvaščini File:Goriče 8954-magnolija.jpg|Cvetoča snežnobela [[magnolija]] pred [[cerkev (stavba)|katoliško cerkvijo]] v [[Goriče|Goričah]] File:Trstenik-zahod 8851-sl.jpg|thumb|Sončni zahod nad Trstenikom žari v obliki velikonočnih pirhov </gallery> </center> [[Velika noč|Veliko noč]] letos praznujemo vsi [[kristjani]] skupaj – 20. aprila se v velikonočnem veselju združujemo: [[katoličani]], [[pravoslavje|pravoslavci]] in [[protestanti|evangeličani]]. To je še en razlog več, da se kristjani med seboj bolj povežemo in si medsebojno zaželimo vesele velikonočne praznike, kakor tudi sodelovanja za doseganje miru in pravičnosti v družinah, narodih in vesoljnem človeštvu. Obenem ne bomo pozabili svojih sorodnikov, dobrotnikov in prijateljev pri velikonočni hvalnici in procesiji, kakor tudi pri hvaležnem skupnem uživanju velikonočnega „žegna”. Letošnje leto je [[papež Frančišek]] razglasil za ''Redno [[sveto leto|sveto]] ’’leto upanja’’''<ref>{{cite web|url=https://www.druzina.si/clanek/geslo-jubilejnega-leta-2025-romarji-upanja|title= Geslo jubilejnega leta 2025: »Romarji upanja«|publisher=Družina.si|author=Mojca Masterl Štefanič|place=Ljubljana|language=sl|date=13. januar 2022|accessdate=19. April 2025}}</ref>. Kot simbolično je na oni svet kot "romar upanja" odšel sam papež Frančišek na sam [[Velika noč|Velikonočni]] ponedeljek v 88. letu starosti in bo njegov pogreb na Belo soboto - 26. aprila 2025 -, tik pred "Nedeljo Božjega usmiljenja"; saj je usmiljenje osnovna misel njegovih [[papeška okrožnica|okrožnic]]. Sveto ali jubilejno leto je v [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkvi]] namreč vsako 25. leto, v katerem so povabljeni [[kristjani]], naj bodo pričevalci in "romarji upanja" skozi vse to leto. V tem smislu prižiga upanje tudi ta črkostih, ki želi prinesti žarek upanja v uživanjaželjni, sebični, sovražni in vasezagledani današnji svet. Upanje prižiga tudi usmerjenost ljudi k miroljubnemu in pravičnemu reševanju mednarodnih spopadov, kakor tudi miroljubno gibanje [[Srbi|srbske]] mladine in širokih ljudskih množic v smeri [[človekove pravice|človeških pravic]] in glasnosti tj. transparentnosti, kakor tudi k pridobivanju [[demokracija|demokracije]] in svobode. [[File:Goriče-narcise 8945-Vn-multi.jpg|thumb|700px|center|<center>Cvetoče rumene [[narcisa|narcise]] v [[Goriče|Goričah]] spremlja večjezično [[Velika noč|velikonočno]] voščilo<br><small>Blooming yellow daffodils in Goriče with multilingual Easter greetings]]</center></small> {| class="wikitable" |- ! <center>''Upanje podpira pot''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Nada nov otvara put''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Hope is the way to beautiful Heaven''<br>(acrostic in English)</center> ! <center>'' Jézus hozott új reményt''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Upanje podpira pot Proti Bogu in ljudem Al obvarje vseh nas zmot – Nezaupanja predvsem. Jezus s tem namenom je Enkrat vzel na rame križ; Pa je trikrat pal na tla – On odpira paradiž. Delajmo za slogo, mir, Pokesajmo grehov se: In spet zacvetelo bo Radostno zaupanje. Ako gremo s Kristusom Pot ne biva brez težav; Oče skrbno spremlja nas - Tam nam raj bo zasijal. </poem> | <poem> Nada nov otvara put – Adamov iskupi greh. Daje pouzdanje nam: Ako Krist pobeđuje Nepravdu i nasilje, Onda možemo i mi – Verni, smerni hrišćani Ostvariti spasenje. Tuga, progoni i kob Vaskrsenjem prestanu. Anđeli garantuju: Radujte se – Bog je tu! Ako složno radimo, Pastir će nam pomoći: Uspećemo zajedno Trajnu sreću postići. </poem> | <poem> Hope is the way to beautiful heaven Over all painful earthly troubles Peace brings constantly to communities Even respect to everyone is expected IS it now coming the time of Easter joy. THE trees bloom and prais the Creator We are waiting to bear abundaunt fruit. And that we can sing together Halleluja. You all people are one family of God Together let you work for a better future Or you will perish along with your hatred! How can we contribute to a new world? EAster invites us to reconciliation Very important is love for a life. Euthanasia should disappear from dictionary New life the resurrection guarantees for all! </poem> | <poem> Jézus hozott új reményt Énekel a világűr Zengedezzen teremtmény: Utolsó az első lett. Soha ne add fel magát Hamis vezetés miatt: O, Krisztus feltámadott Zárult mennyet kinyitott. Otthon nekünk mennyország; Tisztelettel közösön ÚJ lett Istennél világ: Remény, béke, szeretet. Most kellemes húsvétot Énekelve kivánunk NYissunk szivet embernek Türelemmel mind éljünk! </poem> |} ==== ''Voščimo vam novo leto'' (Novoletna kolednica za ''Leto upanja 2025'') ==== Na naši zemlji se je zgodil velik čudež, ki traja vse do dandanes: Bog se je učlovečil. Zato odprimo svoja srca novorojenemu Jezusu in ponesimo njegovo ljubezen v naše družine in soseske, med prijatelje in znance ter vse tiste, ki nas potrebujejo: zlasti pa med starejše in bolne, kakor tudi med nedolžno mladino. Naj bodo vsi nerojeni otroci sprejeti v prave družine in deležni zgledne vzgoje, da bodo postali pošteni državljani in dobri kristjani; tedaj bo srečnejše ne le prihodnje, ampak tudi mnoga naslednja leta – prav kot želijo naše starodavne kolednice. Vesel Božič ter zdravo, mirno in srečno Novo leto Gospodovo 2025. {| class="wikitable" |- ! <center>''Voščimo vam novo leto''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Sloga svetu neka vlada''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Christmas gave hope''<br>(acrostichon English)</center> ! <center>''Béke a földön, ember!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Vekomaj prerokovani Od Očeta je poslan. Šla sta Jožef in Marija Čez dolino, hrib in plan. In ker zanju ni prostora, Morata ven v temno noč: O ljudje, ste res brezsrčni! Vam Mesija ni v pomoč? Nova pesem pričevanja Od nebes se oglasi: Višnji nam prinaša spravo, Olajšuje nam skrbi. Le nikar ne pozabimo, Eno nam zapoved da: To, da bližnjega ljubimo - Obradujmo Jezusa! </poem> | <poem> Sloga svetom neka vlada! Lepa poruka je s neba: Oprezno se čuvaj vraga Gde sa svakog čoška vreba. Ali došlo sad je vreme Svi da ljudi jednom shvate: Večnom Bogu da se vrate Eto, ljubeć svoje brate. Tamo u malom Betlehemu Usred noći Bog se rodi, Neka bude molba mu, da Vazda živimo u slobodi. Letos zbori omladina, Anđeli i domovina: »Daj nam Bože, sloge, mira – Ali boljih i pastira!« </poem> | <poem> Christmas gave us hope again Redemeer is born for us In the humble Bethlehem So became brother of all. There is only donkey, ox, Mary with maternal love And Joseph takes care of else So everyone is safe. Go the shepherds to greet them, Angels entrusted secret; Very happily bring gifts: Everyone gives him pure heart. Hurry to their families. Over world are spreading news: Peace reign among all nations; Every heart be full of joy! </poem> | <poem> Békesség az embereknek Énekelnek a mennyekben Közönségnek üzenetet Ezáltal nekünk is adnak. Angyal közli világűrnek Földnek pedig különösen – Örömököt minden népnek: Legyen megértés családban. Döntsen: barátságos legyen Örüljön az emberiség Nélkülőzeknek segitsen, Ez Újszülötett parancsa. Mária Jézusnak anyja Boldogan imádja fiát. Evvel mi is gratulálunk – Reményt hozott Üdvözitőnk. </poem> |} ==== ''Jezus nam prinaša mir'' (Velikonočno voščilo 2023) ==== Vojna v [[Ukrajina|Ukrajini]] divja že celo leto, čeprav je bila zamišljena le kot kratek “policijski pohod”, kot nekakšen “Blitzkrieg” – ko naj bi v tednu dni [[Rusi]] zasedli deželo in zamenjali vlado. Politčni analitičar in dejavni sodeležnik dogodkov ob razpadu [[Jugoslavija|Jugoslavije]], in eden najboljših poznavalcev razpada [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] - kar je vse povezano z okoliščinami, ki so bile kot uvod v ukrajinsko tragedijo - [[Vuk Drašković|Drašković]], je ob prvi obletnici napada zatrdil, da ta bratomorilna vojna ne bo hitro končana in da se ne bo odvijala po načrtih iz [[Kremelj|Kremlja]].<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=725329322649970|title="ПУТИНОВ ГОВОР ПОДСЕЋА НА ХИТЛЕРОВ ИЗ 1938!" Вук Драшковић: Готово све што је рекао је ВЕЛИКА ЛАЖ|publisher=Kurir|author=|date=23. februar 2023|accessdate=29. februar 2024}}</ref> Dejal je tudi, da so posredno za napad krive tudi zahodne sile, ki so zahtevale od Ukrajine, da izroči svojo najmočnejšo obrambo - [[jedrsko orožje]] - Rusiji<ref>Takrat je bil na oblasti sicer sposobni in uspešni, vendar dovolj naivni ukrajinski predsednik Leonid Kravčuk (1934-2022)</ref><ref>{{cite web|url=https://www.dw.com/en/leonid-kravchuk-the-man-who-buried-the-soviet-union/a-61752809|title= Leonid Kravchuk: The man who buried the Soviet Union|publisher=Deutsche Welle|author= Roman Goncharenko|place=|date=10 maj 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref>, ki se je v zameno obvezala, da bo "varovala njeno suverenost in nedotakljivost njenih mednarodno priznanih meja"<ref>{{cite web|url=http://www.thegenealogist.co.uk/featuredarticles/apr13_shakespeare.php |title= Was Ukraine Wrong to Give Up Its Nukes?|publisher=Foreign Affairs|author=Mariana Budjeryn|place=|date=8 April 2022|accessdate=28. december 2024}}</ref><ref>John Paull, PhD (1. januar 2023). »War in Ukraine: From Treaty to Treachery«. Proceedings of Russia-Ukraine War: Consequences for the World, 3rd International Scientific and Practical Internet Conference, March 2-3, 2023. WayScience, Dnipro, Ukraine.</ref>. Svet občuduje neverjetne žrtve, ki jih je pripravljeno prijateljsko ukrajinsko ljudstvo prispevati za svojo neodvisnost, mir in svobodo; obenem pa se zgraža nad [[okupator|okupatorjevimi]] hudodelstvi v [[Pokol v Buči|Buči]]<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?q=gruels+in+bucha+in+ukraine&qpvt=gruels+in+Bucha+in+Ukraina&form=IGRE&first=1|title=Gruesome pictures from Bucha in Ukraine|publisher=Microsoft|author=Bing|date=2022|accessdate=21. april 2023}}</ref> in drugod, zlasti pa nad neverjetno krajo otrok. Mir in sloga, sprava in sodelovanje so potrebni tako pri nas kot po vesoljnem svetu. <center> <gallery> File:Catnips-church.jpg|Mačice označujejo zelenje Cvetne nedelje<br><small>Kittens mark the greenery of Palm Sunday</small> File:Forsythia-2023.jpg|Živobarvna rumenka je prva znanilka pomladi<br><small>Yellow forsythia is the first harbinger of spring</small> File:Belo-Blato_Easter.jpg|Katoličani in evangeličani v [[Belo Blato|Belem Blatu]] praznujejo Veliko noč skupaj<br><small>Catholics and Evangelicals celebrate Easter together</small> File:Belo_Blato_storks.jpg|Letos so se štorklje vrnile zgodaj<br><small>The storks returned early this year</small> File:Muzslya-barka.jpg|V Mužlji blagoslavljajo na Cvetno nedeljo mačice<br><small>In [[Mužlja]], there is a blessing of kittens on [[Cvetna nedelja|Palm Sunday]]</small> File:Snow-peaches_02.jpg|Sneg je padel na cvetoče breskve<br><small>Snow fell on the blooming peaches</small> File:Snow-peaches_04.jpg|Sneg v aprilu ni ravno redkost<br><small>Snow in April is not even a rarity</small> File:Snow-peaches-greetings.jpg|Zasnežene breskve pozdravljajo, toda sadu ne obljubljajo<br><small>Snowy peaches bring greetings</small> File:Belo-jezero_greetings.jpg|Belo jezero z velikonočnimi voščili<br><small>[[Belo jezero]] – White lake – with Easter-greetings</small> <tt><nowiki>{{Rename|Belo-jezero Belo-Blato.ext|številka razloga|reason=because was only number}}</nowiki></tt>File:1-IMG_5993.jpg|Belo jezero and Belo Blato File:1-IMG_6003.jpg|Velikonočni črkospev v srbohrvaščini<br><small>Easter acrostic in Serbo-Croatian</small> File:Belo_jezero_2023.jpg|Belo jezero v Banatu<br><small>White lake in [[Banat]]</small> File:Belo-Blato greetings.jpg|Velikonočna voščila<br><small>Easter greetings</small> File:1-IMG_6005.jpg|Velikonočni črkospev v angleščini<br><small>Easter acrostic in English</small> File:1-IMG_6006.jpg|Velikonočni črkospev v slovenščini<br><small>Easter acrostic in Slovene</small> File:Window-flowers-greetings.jpg|Okno z rožami<br><small>Window with flowers</small> File:Flowers-greetings.jpg|Dobrodošle rože<br><small>Flowers welcome you</small> </gallery> </center> {| class="wikitable" |- ! <center>'' Nam in svetu daj svoj mir!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>'' Isus nam donosi mir''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' [[Jezus Kristus|Jesus]] brings us peace''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Jézusunk békét hoz''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Nam in svetu daj svoj mir! Ali ni dobrota tvoja Mnogim vir miru, pokoja? In kljub temu je prepir. Najde vedno se hudir: Sprejo dobri se sosedje, Vojna splazi se v zaledje, Ej, prevladal je prezir. Toda mi zaupamo: Ukrajina zmagala bo, Da uživa svet svobodo - A greh vsi premagamo. Jezus kamen odvali: Mir prinaša, spravo trajno In veselje zveličavno: Raj odpira za ljudi! </poem> | <poem> Isus nam donosi mir, Samo on nas stvarno voli, U neshvaćenosti, boli Svima on je sreće vir. Nemojmo da klonemo. Ako dođu kušnje teške, Moramo kroz brda peške. Da do cilja stignemo. On pobedio je smrt. Nije bežao od patnje, Ostavio sve je tlapnje: Sišao na Božji vrt. Istina je vekovna: Mnoštvo Uskrs sada slavi, Iskreno se bližnjim bavi: Radost je neprolazna. </poem> | <poem> Jesus brings us lasting peace Everyone should be merry Son of God suffered very, Us to heal from all disease. Solemn holiday is Easter, But we all by war are saddened. Resurrection brings hope to mankind In firm faith, we live with God. Nothing stops us from charity Go between poor youth and old men Sweetly fulfill great commandment - Under God's protection and caution. See ahead of us are big days Prayer, fasting, handouts are useful Each of us should sincerely confess Celebrate Easter with whole mankind </poem> | <poem> Jézus békét hoz világnak Énekelnek angyalok; Zengedezzen minden gyermek, Urunk már feltámadott. Sűrűn nyugtalan a lelkünk, Újra bajok gyötörnek. Nekünk Krisztus a reményünk, Kezedben védd szívünket! Bízzon benne az életben, Égbe utazol vele Könnyebb sorsunk biztosan lesz, Égjen szívben kegyelme. Távol legyenek botrányok, Hálát adjunk Istennek Okmánybélyeg van bűnbánat, Zálog örök szeretet. </poem> |} <center> <gallery> File: Palm-Sunday’s_catkins_2020.jpg |Blagoslovljene [[mačica|mačice]] po [[Vojvodina|vojvodinski]] navadi na ''Cvetno nedeljo'' rabijo kot ''butare'', ''snopi'', pušli'' File:Mužlja-parochial_center.jpg|Središče [[Mužlja|mužljanske]] [[župnija|župnije]] File:Coronavirus-warning_2020.jpg |Opozorila na vseokužbo za [[koronavirus]]om nas opozarjajo na previdnost File:Blooming-peach_2020.jpg |[[Breskev|Breskve]] veselo cvetijo in so odporne na virus File:Raising Lazarus007.jpg |[[Jezus Kristus|Jezus]] obudi od mrtvih svojega prijatelja [[Lazar (ime)|Lazarja]] File:Stuttgart 2009 040 (RaBoe).jpg|[[Veliki petek|Velikopetkovna]] [[procesija]] v [[Stuttgart]]u File:Easter eggs - straw decoration.jpg|[[Pirh|''Pisanka'' oziroma ''pirh'']] označuje vstalega [[Jezus Kristus|Kristusa]] <ref>Kakor pišče samo, brez čigaršnje pomoči, zleze iz jajca, tako je Kristus sam, z lastno močjo, izšel iz zaprtega groba na Veliko noč</ref> Image:Easter Bunny Postcard 1900.jpg|Velikonočna voščilnica iz 1900 File:CrocefissioneRaffaello.jpg|''Jezusovo križanje'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1502]] File:Rafael - ressureicaocristo01.jpg|''Jezus naš je vstal od smrti...'' [[Raffaello Santi|Rafael]], [[1500]] </gallery> </center> ==== ''Prijatellj človeka'' (Velikonočno voščilo 2022) ==== Besedilo je moje, izvirno, napev pa je lahko na melodijo tele pesmi:<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=AX0JBjqd1aI&list=RDMM&index=21|title=VätusWunschliste: Es gibt wohl kein Leben (Küherleben)|publisher=Oesch's die Dritten|date=17. avgust 2018|accessdate=7. april 2022}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center>''Prijatelj človeka''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Donosi nam nadu Bog''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Jesus overcame death''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Húsvét a békéjét adjon a népeknek''<br>(betűvers magyarul)</center> ! <center>''Tod ist überwunden!''<br>(Akrostichon deutsch)</center> ! <center>''Risorto Gesù è in Ucraina''<br>(acrostico italiano)</center> |- !<poem> Prijatelj človeka od mrtvih je vstal Rešenje prinesel, nam upanje dal. In sredi sovraštva ljubezen žari Je konec prekletstva, sovražnik beži. A vojne besnijo, podžiga jih vrag, Tako, ko da človek človeku ni brat. Enako kot nekdaj, ko Kajn je divjal Lagaje se brata je v smrt zapeljal. Je prišlo vstajenje, svobode je čas: Čestitkam pridružimo vsi se na glas: Le s sodelovanjem naprej bomo šli, od Vstalega med ukrajinske ljudi! Veselje se širi po svetu okrog, Enake ljudi nas ustvaril je Bog: Ko kanček dobrote premagal bo zlo: ah, z angeli pojemo alelujo. </poem> | <poem> Donosi nam nadu Bog, stvoritelj naš Očuvajmo slogu, jer jamči nam spas. Ne bojmo se đavla, ta vara nas on, Oterajmo ga, je ko kameleon. Sin Božji uskrsne, otvori nam raj, I snagu nam daje da zemaljski vaj. Na zasluge večne okrenemo mi, A konačno u nebo stignemo svi. Mi nećemo rata, jer Isus je mir, Najvećih je radosti večiti vir. A uskrs otvara nam čitav svemir Da jednom umiri se ljudski nemir. Uteši apostole sabrane sve, Bog-Isus poveri im zadaće te: Opraštajte grehe, to Božji je dar: Gospodin je ljudi i neba vladar. </poem> | <poem> Jesus loves all poor mankind Every year we remember this So we are closely connected with him Us all with his grace blesses he. See, by his resurrection he overcame death Over the world is spreading his grace Valorous he was in carrying the cross Equally brave in remission of sins. Really he is present in the Holy Eucharist Careful for peoples lovely Jesus Christ At the last hour he will comfort us Meating him we happily travel to eternity End of all efforts will be joy in heaven Death is the door to a better life there Easter greetings receive you from us Throughout the world reign peace and justice! </poem> | <poem> Húsvét a békéjét adjon a népeknek, Úristen kegyelmek legyenek veletek. Sűrűn a bűn sújtja az ember lelkét Vigasztalást hoz gyónás nektek. Énekel angyal: „Van jövő, jó emberek. Teljes megbocsátás – ingyenes ajándék. Istennek teszik, ha megvan a megértés, Bizony, ti vagytok most testvérek.” Értékes volt az a húsvéti éjszaka: Kőszívű katonák őriztek holttestet. Édes Üdvözítőnk győzött az ördögöt, De nekünk segít is küzdelmeinkben. Ezért kívánunk most kellemes ünnepet: Továbbá békében családban éljetek Adjon Feltámadott Jézus áldásait, Dalaljon örömmel emberiség. </poem> | <poem> Tod ist überwunden, weil Herr hat besiegt, Ostern uns gestrahlte, ist vorbei der Krieg. Dann steht vor uns eine ganz neue Zukunft In der spielt eine Rolle menschliche Vernunft. Sich Jesus erscheint den Aposteln nun, Totenbleich erschrocken, sie fragen: „Warum?“ Über die Vergebung der Sünden Vollmacht Beliebter Erlöser hat Ihnen gebracht. Erschrocken die Jünger sehen den Christus's Glanz, Riesenartig Freude erfüllt Seele ganz. Welt weite wird kennen von neuer Botschaft, Und alles ist erfüllt von göttlicher Kraft. Nemmt jetzt meine edlen Ostergrüße an, Dann über die Liebe Gottes denken an. Endlich durch uns'rer Welt erstrahlte Freiheit, Nun neue Bedeutung hat gute Arbeit. </poem> | <poem> Risorto Gesù è in Ucraina In gente amichevole e vicina Sorgente di grazia moltiplica Odio ha vinto con la carità. Redentore abbi di noi pietà Tempeste disturbano la natura Ovunque peccato distrugge città Il peso immenso sull’umanità. Non dimentichiamo la nostra età Uniti con Dio vediamo via, Che va al riconciliazione Risurrezione la confermerà Amiamo la pace, che Dio darà Invitiamo la gente che piú pregherà. Nobile saluto mio a te verrà. Alleluia con te insieme canterà. </poem> |} ==== ''Jezus upanje krepi'' (Božično voščilo 2021) ==== Božič je bil in vedno bo družinski praznik miru, dobrote in ljubezni – zato bo vedno obstal kot smerokaz človeštvu k pravim in trajnim vrednotam. Takrat se je učlovečeni Božji Sin Jezus Kristus rodil v Betlehemu od Device Marije. Od tega dogodka vse človeštvo šteje leta. To je torej pravi dan miru in sprave. Zato so angeli peli: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir vsem ljudem dobre volje!" Tudi mi prinašajmo v svojo okolico mir, spravo in dobroto. Dajmo slavo Bogu z molitvijo, prisostvovanjem pri sveti maši, pejemanjem zakramentov, zlasti spovedi in obhajila - pa bo zasijala Božja slava tudi na zemlji in človeštvo bo zacvetelo v zadovoljnosti, medsebojnem spoštovanju in občudovanju čudovitih Božjih del. Vesele Božične praznike vsem ljudem dobre volje, vsem, ki praznujete! {| class="wikitable" |- ! <center>''Jezus upanje krepi''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Isus nadu nam uliva''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Christmas will always be nice holiday''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Karácsony szép mindig is volt,''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Jezus upanje krepi Enkrat bo prišel nas sodit Zmago v bojih dodeli Učence svoje zna prav vodit. Srce naše trepeta, Utonilo je v težavah Pot postaja trnova, Al' svetlika se v daljavah. Noč božična jasna je: Jezus se rodi na slami. Ej, ljudje, zbudimo se, Ko spev angelski nas drami! Rojen je Zveličar nam, Eno da zagotovilo: Pridi skromno k jaslicam – In nebeško 'maš plačilo. </poem> | <poem> Isus nadu nam uliva Srca širom otvorimo U svemiru čežnja pliva Svima ljubav podarimo! Nasrću na nas napasti, Ali Bog je trajno s nama Dobrom voljom miriš strasti Unatoč svim preprekama! Noću Djeva Boga rodi Anđelske se pesme ore: Mir na zemlji ljud'ma godi, U ljubavi srca gore. Lepo blagdane provedi Imaj zdravlja, puno sreće! Vidi bližnjega u bedi A Bog te ostavit neće! </poem> | <poem> Christmas will always be nice holiday Redeemer is born to save us from horror If humbly you pray, he will guide you on right way. Show him sincerely all the wounds of your soul There stand simple cribs with sheep and humble shepherds Mother-Maria wraps child in diapers Angels sing: “Glory to God in the highest!” Saint Joseph wants to provide modest suppers. Are you of good will? – Receive blessing from God, Let’s be as children and calm down with others We want to build future in harmonious way A better non-discriminatory world. Yes, we believe that love is better than hatred So forgive from the heart enemies their insults; Be Christmas of peace and of love holiday, Eye that shows to mankind the heavenly way! </poem> | <poem> Karácsony szép mindig is volt, Amikor templomba megyek. Rimánkodva vagy örömmel: Az oltárhoz ott belépek. Csak figyelmesen körülnézz! Oda tekints szeretettel Nyugodalommal megérthetsz Szívedet tölts kegyelemmel. Énekelnek az angyalok: Pihenjen egész világűr. Minden jót az embereknek Isten nevét kik tisztelnek. Nagyon boldog ünnep legyen! Daloljon egész teremtmény! Ige-Jézus Betlehemben Garantálja: itt a remény! </poem> |} ==== ''Gospodar življenja'' (Velikonočno voščilo 2021) ==== {| class="wikitable" |- ! <center>''Gospodar življenja!''<br>(črkospev slovensko)</center> ! <center>''Bog koronu pobedio!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''God won over corona!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Jézus győzelmet nyer!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Gospodar, življenja stvarnik, Osvobodil je ljudi Sam najvišji je udarnik - Prek prelivanja krvi. O, naj vsi ljudje spoznamo, Da neskončno ljubi nas: Ako radi se imamo Res iskreno slednji čas. Živel Jezus, kralj življenja In nebeškega miru Velkonočnega vstajenja Ljubljenim podaj daru. Enkrat pride čas slovesa, Naj nihče se ne boji: Jezus vabi nas v nebesa, Aleluja tam doni. </poem> | <poem> Bog koronu pobedio On je stvorio svemire Glavu zmiji satrveo, Kad na križu sam umire. Otvorio vrata raja, Ranu u srce zadobi Oterao pakla zmaja, Naše duše oslobodi. Ustanovio je Stenu, Po njoj deli sakramente - Obećajmo vernost njemu, Bogate nam da talente. Eto – Uskrs čestitamo, Da živimo kao braća – Isusa da veličamo – Obilato sve nam plaća. </poem> | <poem> God overcame death over cross - holy wood Oh how on Calvary he suffered for us Divine love certainly necessary was When united bad hatred against him stood. Over corona wins mighty God’s providence No doubt: he really created nature Owner of all secret law, thought and sentence, Valiantly about him speaks Holy Scripture. Eve was deceived into sin by devil Resurged our Savior and brought liberty Confession is key for remission of sins Our merciful God forgives all poverty. Remember this generosity of God On Easter health wishes us girl and boy Now here on earth live we in true brotherhood - Angelic life our soul in heaven enjoy. </poem> | <poem> Jézus mindig velünk itt van: Évek óta volt a terve. Zajmentesen jön a földre Utána embert megmentse. Sok bűnössel találkozott Gyónást, bűnbánatot adott: Ő maga saját erővel - Zengve angyal kísérettel E zárt sírból feltámadott, Lelkünk szabadulást kapott. Minden ember most vigadjon, Ennek jóért hálát adjon! Tehát húsvétünnepeket Nyertünk mint szép ajándékot. E világból mikor megyünk - Rossz irányba nem utazunk. </poem> |} ==== ''Če napade te korona'' (Božično voščilo 2020) ==== Tukaj je splet za obveščanje o gibanju prebivalstva na Zemlji, kakor tudi o poteku bolezni kovid-19 ali virusa korona, kar bo vsaj še nekaj časa pereče. Na Božič 2020 živelo 7,834,543,258 prebivalcev <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/world-population/|title=Current World Population|publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref>, od katerih je bilo okuženih s koronavirusom 80,002,079, umrlo 1,753,792, a okrevalo 56,341,152. <ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/?utm_campaign=homeAdvegas1? |title= COVID-19 CORONAVIRUS PANDEMIC |publisher=world meter|date=25. december 2020|accessdate=25. december 2020}}</ref> ''Korona ga krona'' je naslov črkostiha-akrostiha od letos spomladi. Kljub rožnogledim predvidevanjem nekaterih krivih prerokov, da bo korone konec za mesec-dva, sem imel prav v predvidevanju, da se bo trajanje te neznane bolezni zavleklo; in res se je podaljšala njena grožnja vse do Božiča – in nič ne jenjava. In ne bi, če ne bi iznašli rešilnega cepiva. Tako hvala Bogu, 27. decembra začenjajo v EZ cepljenje – v Srbiji so začeli že pred Božičem. Nekateri dandanes strašijo pred cepljenjem, češ da povroča neplodnost. Ali ni glavni vzrok neplodnosti in da ni dovolj ali sploh nič otrok, sovražen odnos do življenja. Če kdo živi pred poroko ko da je v zakonu, po poroki pa ko da je samski, ali je to spodbuda za sprejemanje otrok? Da ne govorimo o splavu, ki ga nekatera gibanja smatrajo za »pravico« - in ne upoštevajo, da ima tudi nerojeni otrok pravico do življenja. Potem pa grmade protispočetnih sredstev, ki jih reklamira seksomafija z ogromnimi dobički – ne pa kaj je prav in narodu v korist. Koliko otrok pa ima povprečna družina? Enega, največ dva. O teh perečih vprašanjih govori tudi ta mnogojezični črkospev, ki ima posebno izvirno misel. Besedilo črkostiha je podrejeno zamisli, ki jo dajo prve črke pesmi. V teh dneh cepljenje vzbuja novo upanje. ''Korona ga krona'' je naslov velikonočnega črkostiha-akrostiha. Podoben naslov ima božično-novoleni črkoslov. To ni v duhu strašenja, ampak zbujanja (za)upanja in odgovornosti. Korona pomeni v latinščini krono ali venec. Ne krona ga virus, ampak mi ljudje, ker smo neurejeni in nespoštljivi, neprevidni in neodgovorni. [[COVID-19]] – med ljudstvom bolj znan kot [[koronavirus]], je prišel v [[Slovenija|Slovenijo]] 4. marca. Kmalu se je sodobna [[kuga]] tako razširila, da je Slovenija postala vodilna po obolelosti med bivšimi jugoslovanskimi republikami. Marsikje so po svetu uvedli izredno stanje z osnovnim sporočilom: »Ostanite doma!« Sedanji drugi (ali morda že tretji) val te vseokužbe je pa še hujši od prvega. Ni prav, da nekomu očitamo širjenje - saj [[virus]] ni kot [[pes]], ki ga privežeš na verigo. Zato previdnost vsekakor ni odveč. Nekateri so se zbirali iz kljubovalnosti in nasprotovanja trdim ukrepom ali iz drugih vzgibov: tako po Ameriki s hudimi rasnimi nemiri po Sloveniji so se zbirali kolesarji, po Črni so imeli politične pobožno obarvane procesije; po Beogradu bi študentom previdnostni ukrepi omejili nočno življenje. Zato iz skrbi za lastno zdravje spoštujmo pametne ukrepe in nujno sodelujmo, čeprav to ni vedno lahko in nam ni všeč; saj pravi pregovor: "Sloga jači - nesloga tlači!" {| class="wikitable" |- ! <center> Bodimo odgovorni! (slovensko)<ref>Javna zbiranja so ob času vseokužbe izredno nevarna zaradi možnosti množične okužbe s tem smrtonosnim virusom. Glavno vodilo pa je povsod: "Bodimo odgovorni!"</ref></center> ! <center>Budimo odgovorni! (srbohrvaško) <ref>Javna okupljanja su za vreme svezaraze izvanredno opasna poradi opasnosti da se zarazimo tim smrtonosnim virusom. Ipak je glavna lozinka svugde: "Budimo odgovorni!" </ref></center> |- | <poem> Če hočeš, da crkne hudir koroná: Zaupaj v Boga in ostani doma! </poem> | <poem> Javno se okupljate, ako neoprezni ste: Ako voliš Boga – ostati ćeš doma! </poem> |} Zato voščim »mirne [[Božič|božične praznike]] ter zdravo [[Novo leto]] [[2021]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>''Če te pogubi korona''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Ako umreš od korone''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>''Dangerous a corona''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Ha megtámad a koróna''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Če napade te korona Eh - ne bije že plat zvona! Ti pomaga, da še dvomiš? Enkrat pa si roke lomiš! Prejmi nase križ trpljenja – Oznanjuj vest prerojenja, Glej ponižnost Betlehema! Upanje ves svet prevzema. Bolj ko prazno slamo mlatiš – In z nikomer se ne bratiš: Kaj ti mar kovid skrivnostni – On je tu – Bog vsemogočni! Rad' se med seboj imejmo, Odpustimo vsem brezmejno. Naj objame nas ljubezen – Ah – končana bo bolezen! </poem> | <poem> Ako umreš od korone? Kad sva zvona ti zazvone: Onda valjda upitaš se: Uj, odakle snašla mene? »Možda po sredi je greška: Redovno raskužim ruke, Eto, maska nije teška. Što – sa nikim se ne družim? Ovo ti je glavna mana: Da sebično sebe maziš. Kad je duša puna rana – Onda svoje pravo tražiš. Red je, da se Bogu moliš, Obilaziš ucviljene: Neka leči Božić-Bata Evro-narode, i mene! </poem> | <poem> Dangerous coronavirus Anxsious now is whole humankind. Nobody is safe from illness, – Grows a number of funerals. Everybody entertains hope: Rather vaccine as infections! Others help to luckless persons Under heavy circumstances. Save souls, bodies - lovely Savior! All we hope rescue from Jesus: Covid is not invincible, Only love overcomes despair. Redeemer is for us born – Over illness, death governs. Not be afraid of anything; And we wish you: Merry Christmas! </poem> | <poem> Ha megtámad a koróna Akkor baj lesz rokonságnak – Mert nem bírnak látogatni Engem a kovid kórházban. Gonosz kétségbeeséssel Téríthet az igaz útról - Ámde bizalommal fordul Máriához lelkem, szívem. A Szűzanya oltalmazónk, De a Fia mi Megváltónk, Ki gyógyítja betegséget, Orvosolja sebeinket. Reménykedjük Karácsonykor: Óhaj repül Istenünkhöz: Nagyon bánjuk bűneinket – Akkor irgalmazzon minket! </poem> |} ==== ''Korona ga krona'' (Velikonočno voščilo 2020) ==== [[File:COVID-19-outbreak-timeline.gif|thumb|200px|left|<center>Svetovni zemljevid in prikaz začetnega širjenja koronavirusa öd 12. januarja 2020 naprej]]</center> [[File:Poster "Stop microbes use good hygiene".jpg|thumb|240px|<center>Za preprečevanje vseokužbe je vsekakor pomemben dejavnik osebna higijena ([[CAWST]]).<ref>{{cite web|url=http://resources.cawst.org/package/water-sanitation-and-hygiene-poster-set-trainer-guide_en|title=Water, Sanitation and Hygiene Poster Set with Trainer Guide|publisher=Centre for Affordable Water and Sanitation Technology (CAWST)|date=March 2013}}</ref>]]</center> Nekateri mladi so govorili spomladi: „Nič ne de, če se okužim – hočem potovati in uživati!“ – a po okužbi so bridko obžalovali svojo lahkomiselnost; <ref>{{cite web|url=https://zena.blic.rs/zdravlje/student-zarazen-korona-virus/3pj3j39?utm_source=blic_kat_vesti_svet_sidebar&utm_medium=sidebar_bliczena|title= Brejdi Slader je pred kamerama izjavio: "Pa šta ako se zarazim korona virusom, hoću da se provodim". Zaražen je i sada svima PORUČUJE OVO |publisher=T. G. v: Žena Blic|date=7. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref>. Tudi nekateri odrasli so se na začetku [[pandemija|vseokužbe]] delali norca iz ''smešnega virusa''; <ref>{{cite web|url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/nestorovic-kad-sam-rekao-da-je-ovo-najsmesniji-virus-imao-sam-za-to-jak-razlog/lj76tz1?utm_source=vuukle&utm_medium=emote_recommendations|title= Nestorović: Kad sam rekao da je ovo NAJSMEŠNIJI VIRUS, imao sam za to JAK RAZLOG|publisher=K. S. v Blic|date=6. april 2020|accessdate=7. april 2020}}</ref> - ki pa danes nikomur več ni smešen. Zavoljo njega je (vsaj) ena državnica ([[Angela Merkel|Merklova]]) morala u [[karantena|karanteno]], en predsednik ([[Boris Johnson|Johnson]]) je hudo zbolel in so ga morali prepeljali v bolnico; tudi [[Aleksandar Vučić|Vučićev]] najstarejši sin Danilo je moral v bolnico, ko se je kot prostovoljec okužil. Medtem se je [[Združene države Amerike|Amerika]] povzpela na prvo mesto po številu okuženih, kjer dnevno umira že dva tisoč ljudi (podatek od danes, 9. aprila (Aljazeera).<ref>{{cite web|url=https://www.worldometers.info/coronavirus/country/italy/|title=Coronavirus in Italy|publisher=Worldometers|date=24. marec 2020|accessdate=30. marec 2020}}</ref> Mi kristjani poskušamo gledati na to ujmo tudi pozitivno. Odkritosrčno moramo priznati, da nam je ta čas preizkušnje temeljito očistil naravo. Nad mnogimi področji zrak že zdavnaj ni bil tako čist. Česar niso mogli doseči dolgovezni shodi in slovesne izjave, to je uspelo za kratek čas malemu virusu. Ekološko je danes naše Zemlja zdrava in blešči, ker tovarne in avtomobili ne onesnažujejo okolja. Bolezen je vrh tega odkrila mnoge heroje: med zdravstvenimi delavci, ki se žrtvujejo za bolnike celo kadar sami niso zadosti zavarovani; med sorodniki, ki skrbijo za svoje drage domače zlasti starejše; pa tudi med verskimi delavci – redovniki, redovnicami in duhovniki. Neki duhovnik je umrl, ko je podaril svoj dihalnik (=respirator) v prid mlajšemu bolniku, ki ga ni niti poznal ne. Ti čudoviti zgledi so nam spodbuda, da skazujemo večjo pozornost in ljubezen do svojih bližnjih – pač do tistih, s katerimi smo v teh okoliščinah skupaj: doma, v domu ali v bolnišnici. Prisiljeni smo z njimi biti več časa, kar je tudi priložnost za potrpežljivost in uslužnost. Angleži pravijo: »The friend in need – is a friend indeed« tj. »V stiski se pokaže, kdo je pravi prijatelj«. Nekdaj smo molili: »Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod!« Spomnimo se tega im molimo med postno žalostjo (Veliki petek Jezusovega trpljenja) in velikonočno radostjo (Jezusovo vstajenje); Jezus ne le, da zdravi bolnike, ampak s svojim vstajenjem premaguje vsako bolezen, pa tudi samo smrt, strah, hudiča in pekel ter nam odpira vrata raja. Vzemimo v roke koristno „korono“ = „rožni venec“ (''korona'' pomeni tudi »venec« - od tega slovenski ''rožni venec''), pa bomo z vztrajno molitvijo premagali to preizkušnjo na našo srečo on Božjo čast. Pokesajmo se za svoje grehe in naredimo primerne dobre sklepe – molimo tudi za spreobrnjenje grešnikov ter za prenehanje vseokužbe. Zato Vam in vsem Vašim želim veliko zdravja in sreče ter Božjega blagoslova; vsem voščim »Veselo [[Velika noč|Veliko noč]]!« {| class="wikitable" |- ! <center>'' Korona ga krona zelo!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Korona je veliko zlo!''<br>(slovostih srpsko-hrvatski)</center> ! <center>'' Mysterious corona-virus!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>'' Koronavírus nem tréfa!''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Korona ga krona zelo Obup se razširja po spletu Resnično, novice nas žro Ostajamo zbegani v svetu. Nikar se starina ne boj, A tudi mladina zaupaj. Gospod je življenja s teboj Alelujo veselo zaukaj. Zakaj se korone bojiš? Lahko da nevarnost ti žuga: Obenem pa grešno živiš – Ko da sta s hudičem si druga. Razvijajmo slogo, pomoč Ogibajmo greha se, mraka Naj sveti Velika nam noč, A krona nebeška nas čaka! </poem> | <poem> Korona je veliko zlo. Oh, uznemireni su ljudi. Razmatrajmo svi zajedno, Ostanimo smirene ćudi. Ne plašimo bolesti se: Al oprez će čuvat nam leđa - Jer zloća opasnija je: Energiju, ljubav nam vređa. Veselimo Uskrsu se. Ekološki priroda blista. Lišavajmo suvišnog se: Kad duša je kreposna, čista. Ojačajmo slogu, pomoć, Zar nije to prilika prava? Ljubaznost je duhovna moć - Osmišljena, divna i zdrava. </poem> | <poem> Mysterious Corona virus sows a death Yet, everyday over whole the world; So mankind race not without great reason Terrible days in isolation survives. Equally as in Chine now in America Risky situation worse is from day to day. In Christ we only give hope with sincere heart Obeying to the strict measures of state. Ululate painfully on funeral of dears So many people, every day more, more, Corona brought harmony to enemies - Organize defense against common peril. Resolve that all peoples in love will live, Obvious sign God’s benediction will be. Now congratulate I from heart on Easter day - Angels protect you on your quotidian way! </poem> | <poem> Koronavírus nem érti a tréfát! Orvosság semmilyen nem létezik ellen Rendezvény, társasság elmarad majd minden, Olvasván szentírást – gazdagabb lesz szellem. Nagyon kell vigyázni, veszélyt elkerülni Akkor Üdvözítő nyújthat segítségét, Vele még mindennap lehetne örülni, Írta a szívünkbe mennyből üdvösségét. Rend legyen, tisztaság, védett kéz és arcunk, Ugyan, majd közelebb leszünk az imában. Sötétség, gonoszság távol legyen tőlünk, Tudjuk: uralkodik Isten a világon. Rábeszélj embertársadat a jóságra, Énekelj, Húsvétot vidám gratulálva, Félelem nem lesz több – jött már az Egyházra Az ki feltámadott – békéjét kínálva. </poem> |} ==== ''Slava Bogu – mir duši'' (Božično voščilo 2019) ==== [[Božič]] je pomanjševalnica od Bog, torej ''mali Bog'', ''Božič'', rojstvo Boga med ljudmi. Mi kristjani (katoličani, pravoslavci in protestantje) verujemo, da [[Jezus Kristus|Kristus]] ni le zgodovinska osebnost (celo to mu nekateri oporekajo), od čigar rojstva štejemo leta, in da torej ni le človek, ampak tudi [[Bog]]. Iz tega logično sledi tudi prepričanje, da nam lahko pomaga v vsakršnih okoliščinah – in to izražajo največ božične in velikonočne pesmi. Seveda naj ne bi bila na prvem mestu prošnja, ampak predvsem češčenje, zahvaljevanje, zadoščevanje. Pa ne le Bogu, zahvaljujmo in veselimo se tudi svojih bližnjih, predvsem sorodnikov, znancev in prijateljev: potem bodo naši odnosi bolj pristni in človeški in bo ustvarjeno pravo ''božično družinsko razpoloženje'', ki si ga vsi želimo in ga tako manjka. {| class="wikitable" |- ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Slava Bogu – mir duši!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Glory to God - peace to soul!''<br>(acrostic English)</center> ! <center>''Angyal jött hozzánk''<br>(betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Slava Bogu na višavah, Ljubko pesem nam doni, Angelci pojo vzneseno, Verni, poslušajte vsi! Ali mir bo kdaj na zemlji, Bo pravica kdaj prišla? Oh nasilje vse je hujše, Groza je zavladala. Umirimo svoja srca, Mir zavlada naj ljudem, Itak je preveč prepirov, Radost nudimo predvsem. Duša, dvigni misel k Bogu Urno Jezusu povej: Še imam ljubezni zate, In za bližnjega najprej. </poem> | <poem> Slava Bogu na visini, Lepo zbore anđeli, Al je divna ovo pesma, Verni, saslušajte svi! Ali nered je na zemlji, Bilo kud se pogleda: Obest, prezir, svađa, mržnja, Groza je prevladala. Uplašena su nam srca, Mir zavladaj u nama, I tad čovek kao brat će, Rado služit drugima. Dušo, uzdigni se k Bogu Usrdno u molitvi: Šaptom bližnjemu prosledi: Imam za te ljubavi. </poem> | <poem> Glory to God in the heaven Let we sing in Christmas time: Over earth echoes forever: Rather love as tolerance. Yes, when peace shall be on the earth? God wants working in all souls, Open we hearts before his grace, Did we see all men round us? Poor, unborn child is great gift. Eating think of those who lack: Children without daily food, milk, Everyone craves warm hearts. So do not forget those in need! Others strive for affection. Under sky is place for all us, Let rule cooperation. </poem> | <poem> Angyal énekel a mennyből: „Nektek békét hirdetem. Gyertek hozzám mind szegények: A kegyelmemet adom. Legyen dicsőség a mennyben Jöjjön földre szeretet; Összes bűnöket bocsátom: Tiszta szívvel éljetek!” Téged Jézus mi imádunk, Hozzád siet minden lény, O, ne felejts, veled vagyunk: Zengedezzen teremtmény! Zúgolódás nélkül éljünk, Átszivárog bölcsőség: Nincstelenség nem lesz többé: Közel van az üdvösség. </poem> |} ==== ''Evtanazije nikdar'' (Velikonočno voščilo 2019) ==== [[Evtanazija]] (svojevoljni samomor) pomeni obup nad življenjem, poraz človeškega upanja. Na [[Velika noč|Veliko noč]] se spominjamo [[Jezus Kristus|Jezusa]], ki je vstal od mrtvih po hudem trpljenju ter nas rešil peklenskega zmaja. Zato ne bomo zavrgli iz napačnega sočutja niti svojega niti tujega življenja, ampak ga reševali – od spočetja pa do naravnega konca. Kdor pogublja življenje, sebe in druge izroča sovražniku človeškega rodu – hudiču, ki je ubijalec od začetka (Jn 8,44). Mi pa bodimo z velikonočnimi [[angel]]i, ki so znanilci življenja, miru in sloge. Zatorej voščim Vam, Vašim sorodnikom, prijateljem in znancem veselo Veliko noč! {| class="wikitable" |- ! <center>''Evtanazije nikdar!''<br>(črkostih slovensko)</center> ! <center>''Eutanazija je greh!''<br>(slovostih srpskohrvatski)</center> ! <center>''Az eutanázia nagy bűn!''<br>(Betűvers magyarul)</center> ! <center>''Euthanasia a great sin!''<br>(acrostic English)</center> |- !<poem> Evtanazije nikdar! Vstal je Kristus, smrt premagal Trnovo je pot pokazal Angel ga tolažil je. Naj življenje branimo! Ali bomo se trudili, Združeno svoj križ nosili? In si raj zaslužimo. Jezus daje smisel nam: Enkrat čaka nas veselje, Nam izpolni naše želje In pomoč ponuja sam. Kdor življenje ljubi, znaj: Da premagal je sovraga, A po skušnji pride zmaga; Res pobegne pekla zmaj! </poem> | <poem> Eutanazija je greh! Usta Krist, a vrag u begu Trnov put u tom je bregu Ali vodi spasenju. Neka život branimo! Ako bićemo uporni, Zajedno, te uvek složni Imaćemo blagoslov. Jakost daje Isus sam. Ali treba saradnike, Jer su napasti velike Eno, pomoć stiže nam. Gle, ko život ljubi, znaj: Radi na spasenju ljudi, Eto vremena ne gubi; Hvali Boga – beži zmaj! </poem> | <poem> Az élet Isten ajándéka! Zarándokolunk itt a földön. Európa kiáltván: „Heuréka!” Talán a bűntől nem fél néha. Annak a téves következménye Nagy gyűlölet a nemzetek ellen: Ám jöhet-e valami jó az istentelen Zárt gondolkodásból a mai világban? Időszerű húsvéti ünnep pedig Az élet jövőjét nekünk garantál Názáreti Jézus feltámadása A győzelme halálon felett Gyászát rögtön befejeződött. Bút hoz szándék az élet ellen! Ünnepeljük tehát vidám Húsvétot, Nagy lesz a díj a mennyországban. </poem> | <poem> Euthanasia is one great sin, That will throw a man into the hell. Angel comforted Jesus in agony Now we celebrate his resurrection. A way to victory is sprinkled with thorns Some of us are ready to defend a life I will try to bear the suffering with Jesus And our cross will no longer be unbearable. Among people there is a lot of kindness Give your hands to brothers who are in need Revolution of the future is in fraternal love Easter shows us this magnificent path: Together we will overcome devil temptations: Sins of selfishness, hatred and revenge In Christ, we are all brothers and sisters Now we sing together the heavenly Alleluia! </poem> |} ==== ''Nerojenemu otroku'' ==== »Otroci so naše največje bogastvo!« Ko trkajo na naše duri, pa so morebiti včasih tudi breme. Nekateri se zato niti ne rodijo. Pesem »Nerojenemu otroku« spodbuja matere in očete, ter vse prijatelje in znance, da po svojih močeh pomagajo, da bodo otroci še naprej prihajali med nas. Če hočemo kot narod obstati, so ravno otroci jamstvo. Ob teh božičnih dneh se spominjamo Deteta, ki se je rodilo v skrajni revščini in je bilo že od začetka ogroženo. Podobno se godi tudi danes nerojenim otrokom. Pomagajmo materam, da jih lažje sprejmejo. Potem bo upanje zopet zacvetelo. Vsem, ki praznujete, želim vesele Božične praznike in srečno Novo leto. Pa veliko uspehov pri urejanju čudovite enciklopedije – Wikipedije! {| class="wikitable" |- ! <center>''Nerojenemu otroku'' (črkostih slovensko)</center> ! <center>''Nerođenom djetetu'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Нерођеном детешцу'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Még nem születettnek'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> Niso dali ti pravice Enkrat da na svet privekaš; Rajši so te umorili - Oh kolike li krivice! Jezus je prijatelj malih Enkrat k sodbi bo poklical Neusmiljene krvnike: »Eno bi rešili dete! Mar ne bi prišli med svete?« Ura je božična bila; Oh kak je razveselila Tebe, mene, ljudstvo verno! Radost diha stvarstvo celo: Obrnimo srca k Bogu! Ko zavlada mir na zemlji, Upanje bo zacvetelo. </poem> | <poem> Nisu dali ti slobode Eto da na svijet se rodiš; Radije su te ubili - Oh kolike li nepravde! Đavo ljude prevario Eva nesreću je jela: Nema nigdje takve zvijeri, Osim ljudi, da tamane Maleno i nerođeno Dijete, koje pomoć ište Jedino od svojih dragih Eno, zaštitimo njega! Tu je Božić, mali Isus Energiju novu pruža Ti daj dalje, prijatelju, Uvela ak' nisi ruža! </poem> | <poem> Нису дали ти слободу Ето да на свет се родиш; Рађе смртно те уболи - Ох колику ли неправду! Ђаво људе преварио Ева несрећу је јела: Нема звери да тамани, Оне, која своје чедо Малено и нерођено Дете, које помоћ тражи. Ето, заштитимо њега! Ту је Божић, мали Исус Енергију нову пружа. Шири руке, воли ближње, Целом свету љубав дели, Увела ак' ниси ружа! </poem> | <poem> Még nem jöttél a világra Édes kisded, de kívánod! Gonosz szülőd ravasz tervvel Neked ezt akadályozhat. Ennyi gyerek a világban Mama, tata, tud beszélni Szeretettel elfogadjál Üdvösséges ajándékot. Legyen nyugodt kis csecsemő Ember, Isten teremtménye - Téged szeret egész család: Egyszer Egyház kereszténye. Téged Jézus, szívünk kíván: Nagyon boldogok mi leszünk Együtt veled jobb jövőnk lesz Karácsonykor, csakis után! </poem> |} ==== ''Veselje vstajenja'' ==== »Veselje vstajenja« izraža pozitivno gledanje na človeško bivanje v povezavi s [[Jezus Kristus|Kristusovim]] vstajenjem od mrtvih, ki pomeni za [[kristjani|kristjane]] temelj verovanja. Naj bo tudi vsem Vikipedistom lepo v [[Velika noč|velikonočnih praznikih]], pa tudi sorodnikom, prijateljem in znancem: zdravje in mir, veselje in sreča! {| class="wikitable" |- ! <center>''Veselje vstajenja'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Svima vama sretan Uskrs!'' (slovozbor hrvatski) </center> ! <center>''Свима вама срећан Васкрс!'' (slovostih srpski/српски)</center> ! <center>''Kellemes Húsvéti ünnepeket!'' (betűvers magyarul)</center> |- !<poem> 1.Veselje vstajenja spomladi odmeva, Edinstveno radostna ptica prepeva. Saj sonce bleščeče vso zemljo ogreva, Enako življenjskost vesolje odseva. 2.Ljudje obteženi smo z grehi nesloge, a Jezus rešuje nas vsake nadloge. Enkrat je na Golgoto težki križ nesel, Vsem vernim kristjanom rešenje prinesel. 3.Sedaj je raztrgal verige sovraga, Trpljenje in smrt je ovenčala zmaga: A mi se pridružimo zgodbi rešenja, Je končno napočil trenutek vstajenja: 4.En Bog je, ljubezen, dobrota vse zbira, Na svetu sovraštva zidove podira. Jedi se nebeške pri maši naužijmo, A bližnjim zamere srčno odpustimo. </poem> | <poem> 1.Svima vama sretan Uskrs! Volja Božja nek vas vodi I u odricanju bodri: Molitva, post, blagost, nemrs! 2.Anđeo je sjeo na grob, Svijetu radost objavio: Radujte se, braćo mila: Evo, Bog je uskrsnuo. 3.Tako dolazi nam blizu, Ali dođimo u crkvu: Nemojmo ga zaboravit: U bližnjem ga nalazimo. 4.Složno braćo oko Krista, Koji dijeli mir ljudima. Radost neka nama blista: Sretan budi Uskrs svima. </poem> | <poem> 1.Свима вама срећан Васкрс! Воља Божија вас води И у одрицању бодри: Молитва, пост, благост, немрс! 2.Анђел је на гробу стао, Свету милост објавио: Радујте се, браћо мила; Ево, Бог је васкрсао. 3.Тако долази нам близу, Али дођимо у цркву. Немојмо то заборавит: У блиижњем га налазимо. 4.Сложно верни око Криста, Који дели мир људима; Радост нека нама блиста: Срећан буди Васкрс свима. </poem> | <poem> 1.Húsvét jött hozzánk Úton virág virul Sebeink gyógyul Vidám a lelkünk. 2.Édes Jézusunk, Töviskoronával Igen szenvedett, Üres most a sír. 3.Nem a halál győz, Nem az ördög, gyász, Erőszakos fut, Pokol tönkre ment. 4.Erőhatás van Krisztus győzelme: Emiatt örülj Tiszta szíveddel! </poem> |} ==== ''Dobro nam je biti tu'' ==== <ref>»Dobro nam je biti tu!« (črkostih po Lk 9,33); to je geslo prve škofijske sinode v Bečkereku (Zrenjaninu). Naj bo tudi Vam dobro ob Božičnih in Novoletnih praznikih!</ref> Vesele Božične praznike in srečno, mirno ter zdravo Novo leto 2018! {| class="wikitable" |- ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (črkospev slovensko)</center> ! <center>''Dobro nam je biti tu'' (slovospev srpskohrvatski) </center> ! <center>''Jó nekünk lenni itt'' (betűvers magyarul)</center> ! <center>''It is good, to be here'' (acrostic English)</center> |- !<poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Peter je rekel Jezusu: “Gospod, dobro nam je biti tu! ” (Lk 9,33) </ref> Oče ljubi nas nebeški Bodimo hvaležni mu, Radi imejmo rod človeški. 2.Ob spočetju ustvarjena Neumrljiva je duša, Angelska je budnica: Mir naj Božji vsak izkuša! 3.Jezus je prišel med nas, Eno mu je naročilo: Božič je ljubezni čas - In to naj vsem bo vodilo! 4.Tiha noč prinaša mir, In človeštvo se raduje. Tisoč zvezd blesti v vsemir: Uro sprave narekuje. <ref>“Slava Bogu na višavah! Mir na zemlji vsem ljudem, ki so blage volje.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Dobro nam je biti tu! <ref>Petar reče Isusu: “Učitelju, dobro nam je, da smo ovde! ” (Lk 9,33) </ref> Otac nas nebeski ljubi Budimo mu zahvalni, Radosni su stoga ljudi. 2.Onda kad je stvorena Nesmrtna je ljudska duša, Anđeoska pevaljka: Mir nek Božji svako kuša! 3.Jednom nam se rodio, Emanuel u Betlehemu: Božić ljubavi je čas - I stog klanjamo se njemu! 4.Tiha noć prinaša mir, I sav puk se uzraduje. Tajno peva sav svemir: Uru mira određuje. <ref>“Slava Bogu na visini! Mir na zemlji svim ljudima, koji su po Božjo volji.” (Lk 2,14)</ref> </poem> | <poem> 1.Jó nekünk lenni itt! <ref>Péter így szólt Jézushoz: “Mester, jó hogy itt vagyunk! ” (Lk 9,33) </ref> Óhajtja ezt szívünk Ne menjünk sehová: Egyedül Istenünk; 2.Karácsonykor ő jött: Üdvözítőnk, Jóság, Nekünk nagy ajándék: Krisztus és Szűzanyánk. 3.Lelkünk csak énekel, E nagy csoda miatt, Nincs többé bánat, bú, Nagy ez a gondolat. 4.Itt nekünk jobb jövőt Isten csak garantál: <ref>“Dicsőség a magasságban Istennek, békesség a földön a jóakaratú embereknek.” (Lk 2,14)</ref> Tegyünk jót embernek: Templomban vár reánk! </poem> | <poem> 1.It is good to be here<ref>Peter said to Jesus, “Master, it is good for us to be here! ” (Lk 9,33) </ref> There is always peace of God. In the sky the angels sing: Soul in grace - the best job. 2.Give God in heaven praise, Our Lord is Jesus Christ: On earth born in Bethlehem, David's tribe and Mary's son. <ref>“Praise God in heaven! Peace on earth to everyone who pleases God.” (Lk 2,14)</ref> 3.To all peoples his love One new life in love brought. Be attentive to God’s voice Every heart is his home. 4.How we nice Christmas wish? Everybody is your friend: Revolution for our time: Earth is place of our love. </poem> |} ==== „Ljubite se med seboj!“ ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Ljubite se med seboj! (slovensko)</center> ! <center> Szeressétek egymást (magyarul)</center> ! <center> Љубите се међу собом (српски)</center> ! <center> Ljubite se među sobom (hrvatski)</center> |- | <poem> 1.Ljubite se med seboj Učenik spodbuja svoje Božja volja naj takoj Iz ljubezni slavo poje. 2.Tisti, ki ljudi črti, Enkrat v pekel bo propadel, Saj dobrota nagradi; Ej, da vsakdo bi razumel. 3.Maša povezuje nas En je kruh in vino dar je, Daje v hrano se za nas, Saj krepi vse, tud' vladarje. 4.Ena vera druži nas, Bodimo hvaležni zanjo, Oh, Velikonočni gost - , Jezus, vodi v rajsko zarjo. </poem> | <poem> 1.Szeressétek egymást mindig, Ez Isten parancsolata: Régen Isten buzdít minket: Egymásra gondoskodjátok! 2.Sima úton ritkán járunk, Sötét felhő borulhat ránk, Életünket bízunk Neki, Tövises járt koronával. 3.Engem, téged, majd mindenkit: „Kövess engem!” Szólít Jézus Engedelmes ha a lelkünk, Gyorsan szívben békét nyerhet! 4.Ma van Húsvét örömnapja, Áldott legyen mindenkinek, S egyszer majd ott fent az égben Találkozunk boldogságban. </poem> | <poem> 1.Љубите се међу собом! Учи Исус нас са крста; Братимо се с драгим Богом, Истина је сада чврста. 2.Тврдокорне пак грешнике Еванђеље опомиње: Себе ближњима жртвујте, Молитва вам је у здравље. 3.Ето, данас радујмо се, Ђавола Бог поразио; Ускрснуо Исус наш је, Срећу вечну поклонио. 4.Овог дана честитамо Божју милост и блаженство, Останимо браћо сложни, , Мир нек крепи нас, јединство! </poem> | <poem> 1.Ljubite se među sobom Uči Isus nas sa križa; Bratimo se s dragim Bogom, Istinska je ljubav bliža. 2.Tvrdokorne pak grešnike Evanđelje opominje: Sebedarje isplati se, Molitva je na spasenje. 3.Eto, danas radujmo se, Đavla Bog je porazio; Uskrsnuo Isus sam je Sreću vječnu darovao. 4.Ovog dana želimo vam Božju milost i blaženost, Ostanimo braćo složni, Mir nas krijepi te jedinost! </poem> |} ==== Slikovna zbirka pirhov ==== <center> <gallery> File:Luka-egg02.jpg|Luka se veseli pirhov - saj sluti, kaj ga še čaka File:Luka-egg04.jpg|Svež pirh poraja življenje in veselje File:Luka-egg08.jpg|Piščanec se sam skobaca iz jajca File:Luka-egg13.jpg|Vesele Velikonočne praznike vsem, ki kaj daste nanje File:Luka-egg15.jpg|Vsem pa naj bo otroško veselje v pomiritev </gallery> </center> ==== Prelepa noč, izlivaj mir ==== Pesem miru za miren Božič {| class="wikitable" |- ! <center> PRELEPA NOČ (slovensko)</center> ! <center> CSODÁLATOS ÉJ (magyarul)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (hrvatski)</center> ! <center> PREDIVNA NOĆ (srpski)</center> |- | <poem> 1.Prelepa noč, izlivaj mir V nemirna srca vseh ljudi. Bog, naša moč, veselja vir V ubožnem hlevcu se rodi. Pozabi bol, odženi greh, Zaupaj mu skrbi!<ref>Ta del pesmi je bil prvič objavljen v glasilu "Zvon Marije Pomočnice" na Rakovniku, št. 3, 25. decembra 1969. Urednik je spustil naslednje tri kitice, ki se pa glasijo takole: multilingvalno je bilo dodano letos.</ref> 2.Opolnoči se zažari Doslej teman nebesni svod. Množina angelov pojoč Se proti zemlji razvrsti In slavo Bogu pojejo Ki usmili se ljudi. 3.Zatorej bratje tudi mi Iz spanja hitro vstanimo. Se proti Betlehemu zdaj Vsi trumoma odpravimo! Odprimo srca in roke Podajmo si krepko. 4.Sovraštvo zdaj preneha naj, Ljubezen mnogo lepša je! Pač mir na zemlji vlada naj, Ki Dete ga prineslo je Na zemljo vsem, ki verni so In blagega duha. </poem> | <poem> 1.Csodálatos éj, békét önts, Az ember nyugtalan szívbe. Az Isten Betlehembe jött, Betölti minket ereje. Felejts el bút, ne vétkezzél, Rá bízzál gondjait! 2.Az égén nagy világosság Szétterjed végső sarokig. Énekelnek az angyalok És földnek békét hirdetik: A mennyből Jézus útra kelt, S a földre érkezik. 3.Tehát testvérek, vigadjuk, Mert megváltásunk közel van. A barlanghoz rögtön menjünk, Egymásnak nyújtjuk kezünket! Szívünket nyissuk szélesen Bánjuk bűneinket. 4.Most gyűlöletnek vége van, Mert szeretet ezerszer szebb! Bocsásd meg rút bűneinket, O Jézus, adj kegyelmedet: A földön minden embernek, Mind teremtményednek. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlijevaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovjek na svijet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zabliješti se, Ko da je sunce svanulo. Množina pjeva anđela, Nad Betlehemom radosno: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog kralja zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo ljepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dijete ga donijelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> | <poem> 1.Predivna noć, izlivaj mir U nemir ljudskih srdaca. Bog, izvor naše radosti K'o čovek na svet dolazi. Bol zaboravi, ljubi ga, Otvori dušu mu! 2.U ponoć raj zablešti se, Ko da je sunce svanulo. Množina peva anđelska, Nad Vitlejemom prelepo: Na nebu Bogu slava je, Na zemlji ljudma mir. 3.Ne spavaj brate, ustani, Otvori oči široko; Jer idemo, da slavimo Nebeskog cara zajedno: Svi složno se pomolimo, Milost dobivamo. 4.Nek mržnja sada prestaje, Jer ljubav mnogo lepša je! I mir zavladaj oko nas, Što Dete ga donelo je Na zemlji svim poniznima, Što vole bližnjega. </poem> |} ==== Slikovna zbirka 2 ==== <center> <gallery> Slika:Gerard van Honthorst - Adoration of the Shepherds (1622).jpg|''Češčenje pastirjev'' - [[Gerard van Honthorst]], 1622 Slika:Šentilj mavrica.jpg|<center>[[Mavrica]] nad [[Župnija Št. Ilj pri Velenju|šentiljskim]] središčem <br>Slikal [[Jakob Grošl]] <br> [[3. marec|3. marca]] [[2020]]</center> Slika:Rac-Roberto_Muzlja-church.jpg|Rác Roberto nastopa v [[Mužlja|Mužlji]] Slika:Oradea Laszlo-bazilika.jpg|[[Oradea|Veliki Varadin]] v [[Romunija|Romuniji]] - spomenik sv. [[Ladislav]]a in slika [[blaženi|blaženega]] [[Szilárd Bogdánffy|Szilárda Bogdánffyja]] Slika:Jože Plečnik * Catholic church St.Anton in Belgrade.jpg|[[Jože Plečnik]] - cerkev [[Sveti Anton|svetega Antona]] v [[Beograd]]u [[Srbija]] </gallery> </center> === Starejši črkospevi === ==== Bog podari srečo ti ==== {| class="wikitable" |- ! <center> Bog podari srečo ti (slovensko)</center> ! <center> Bože daruj sreću ti (srbohrvaško) </center> ! <center> Békét ajándékozzon (magyarul)</center> ! <center> Happy Day give us, oh God (English)</center> |- |<poem> 1.Bog podari srečo ti, On te naj razveseli; Glavna skrb današnjih dni Pač je mir v [[Slovenija|Sloveniji]]. 2.Oče naš nebeški, daj, Da bo zemlja mali raj A ljubezen silnica, ki bo Rod človeški usmerjala. 3.In da sodelujemo, S tistimi, ki skupaj smo, Radi načrtujemo, Enkrat se pobratimo. 4.Čas se hitro stekel bo, [[Jezus Kristus|On]] nas klical k sebi bo, Takrat v raj odrajžamo, In se zopet združimo. </poem> | <poem> 1.Bože daruj sreću ti, On je izvor ljubavi Život od njega zavisi, Eno leži u štalici. 2.Danas njega slavimo, Ali ga i molimo: Rodove i narode Ujedini konačno. 3.Jednom dođe sudnji dan Sudac bit će Isus sam; Rado na to mislimo, Eto, čisto živimo. 4.Ćud je ljudska varljiva - Uzdajmo se u Boga! Tada mir i sloga će Ići širom zemlje sve. </poem> | <poem> 1.Békét ajándékozzon Édes Jézus népeknek, Kik engedelmeskednek Énekelnek: Dicsőség! 2.Tudjuk, hogy nyugtalanság Az ember szívében van, Jaj, ha nem jön segítség Ám csakis Betlehemből. 3.Nagyon szépen angyalok Daloltak karácsonykor. Énekeltek Glóriát, annak Ki megváltott bennünket. 4.Onnan, fentről jobb jövő Zengedezvén érkezik, Óh irgalmas Jézusunk, Nagyon téged szeretünk. </poem> | <poem> 1.Happy Christmas give us God, A son of Virgin Mary, Peace, friendship, let unite us Yes, as good community! 2.Day on day we hear from wars, A terroristic attacks, Yesterday was very bad, Give us, God, peaceful future. 3.I cooperate with you, Very many men do same Everybody make his duty, Us shall be glad Jesus Christ. So we live in harmony, God bless us every day. Other life awaits all men Divine joy there in heaven. </poem> |} ==== Angeli so oznanili ==== ''Angeli so oznanili'' je Božični črkospev v štirih jezikih: slovenskem, srbohrvaškem, madžarskem in angleškem. Po volji se lahko tudi poje, ker ima svoj napev in se sklada z vsemi štirimi besedili, ki imajo skupno tudi to, da so vsako v svojem jeziku črkostihi. Besedilo in napev je napisal Stebunik. Prepevajte veselo, širite vneto in se veselite življenja, ki je največji Božji dar človeku.<ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=_rWUju0sFXo|title="Isus u štali se rodi" oziroma "Angeli so oznanili"|publisher=Janez Jelen v youtube.com|date=25. december 2009|accessdate=25. december 2021}}</ref> Imel sem tudi odlične izvajalce, čeprav kamerman ni dobro opravil svoje naloge - tresel je kamero med snemanje - je napev in petje dovolj razločno. <ref>{{cite web|url=https://www.youtube.com/watch?v=hs8zujJbDgU&list=PL3xY_5kgKKfqT6pDtVJas_IKIw70_cIGZ&index=7 |title=Kellemes karacsonydala, play Rácz Roberto, Robert and Janez Jelen |publisher=youtube.com|author=|date=25. december 2016|accessdate=24. januar 2024}}</ref> {| class="wikitable" |- ! <center> Angeli so oznanili (slovensko)</center> ! <center> Isus u štali se rodi (srbohrvaško) </center> ! <center> Kellemes Karácsonydala (magyarul)</center> ! <center> Hi, Merry Christmas' (English)</center> |- !<poem> 1.Angeli so oznanili Novo pesem so zložili: Glejte, okrog polnoči En otroček se rodi. 2.Lepo pojejo krilatci: In med sabo vsi ste bratci; Saj Odrešenik je dan, Od Očeta vam poslan. 3.Obnovimo srce grešno, Za dobroto bo uspešno; Naj v ljubezni zagori, A zamere odpusti. 4.Naj med nami sloga vlada In molitev naj pomaga; Ljubi Jezus, zmago daj In po smrti večni raj! </poem> | <poem> 1.Isus u štali se rodi, Svemir peva o slobodi: Ustajte pastiri vi Stado čuvaćemo mi. 2.Usred noći nebo sjaji Šteta, što mnoštvo ne haji: Tamo majka Marija Ama dete povija. 3.Ljubite se među sobom Izmirite se sa Bogom Skromnim jaslam priđite Emanuela štujte! 4.Radost među nama vladaj Osvetu svako nadvladaj Dajmo srce bližnjima, I čestitajmo svima! </poem> | <poem> 1.Kellemes Karácsonydala, Ez az angyaloknak hála: Legyen ébren teremtmény, Lám, közel van Betlehem! 2.Egyszer Jézus ott született, Menjünk meglátni Kisdedet: Ennek anyja Mária, Szent József ház oszlopa. 3.Korán felkelnek pásztorok, Akik nyájukat vigyáznak; Reményt, hitet a szívbe A kis Jézus önt bele. 4.Csodálatos Isten fia Oltárunkon most jelen van: Nyissunk neki szívünket Templomból jön szeretet. </poem> | <poem> 1.Many angels fly together Endless song hears whole universe: Redemeer’s in Bethlehem, Reverers let be creatures! 2.Yes, from Virgin he is born, Christ is name of your Messiah; Hurry-scurry fasten there, Rush and straw is anywhere. 3.Incomprehensible kindness Shows to peoples little Jesus: There’s source of comprehension. Mass is his standing presence, 4.And confession sins forgiveness: So I wish you Merry Christmas! How we can greet Savior now? I know: giving him pure soul. </poem> |} ==== Toplice Topolšica (črkospev 20. II. 2001) ==== <poem> Tam daleč pod hribi Šaleške doline Osamljena jasa očem se odkriva: Pod Raduho temno in strmim Smrekovcem Lepota – odsvit je nebeške modrine. Izvira zdravilni izvirk iz globine – Ceniti ga znajo bolniki nesrečni: Enako v veselje je mladim in zdravim – Trpeči hite sem iz vse domovine. Očara turiste iz daljne tujine Prijaznost osebja, sestra in zdravnikov, Okolje zeleno in jed okrepčilna, Lepote narave in srčne vrline. Še enkrat jim v hvalo zapoj melodijo - Izletniški raj si – Topolšica krasna! Cvetijo tu rože dobrote, ljubezni – naj Angelski zbori te blagoslovijo! </poem> ==== ŠENTILJSKI VASI (črkospev 29.VIII.1996) ==== <poem> Še vedno se v spomin mi vračajo glasovi znani Enkratno mile štajersko-slovenske govorice; Nikoli ne pozabim tebe, pesmi glas ubrani Tu daleč, v Vojvodini, mi o njej žgolijo ptice. Iskreno me skrbi prihodnost tvoja negotova; Le v slogi najdi moč, Šentilj, pred zlobnimi sovragi! Je več naselij: Arnače, Ložnica in Zilova – Samo župnija svet’ga Tilna dom nam var’je dragi. Kje si Podkoželj vinski, Podkraj, Laze, tihe Kote, Izropani Gradič, pomnik krščanstva in omike - ?! Varujte se, da grešne vas ne preslepijo zmote! Ako želimo v tretje tisočletje varno priti Seveda moramo, rojaki, čvrsto se združiti In z Bogom in Marijo tu in onkraj srečni biti! </poem> <small>''Širjenje in uporabljanje mojih izvirnih pesmi priporočeno; vse so "free", "public domain". Kdor je glasbeno nadarjen, lahko pesmi tudi uglasbi. Nekatere imajo že napev, vendar žal nimam programa za pisanje spletnih not.</small><br> == Obiskane države == {| class="wikitable sortable" |- ! # !! [[Država]] !! Prvi obisk |- | 1. || {{zastava|Albanija}} || 2009 |- | 2. || {{zastava|Avstrija}} || 1966 |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} || 1979 |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} || 1982 |- | 5. || {{zastava|Češka}} || 1991 |- | 6. || {{zastava|Črna gora}} || 1976 |- | 7. || {{zastava|Francija}} || 1974 |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} || 1959 |- | 9. || {{zastava|Italija}} || 1966 |- | 10. || {{zastava|Izrael}} || 2009 |- | 11. || {{zastava|Kosovo}} || 1968 |- | 12. || {{zastava|Madžarska}} || 1986 |- | 13. || {{zastava|Makedonija}} || 1979 |- | 14. || {{zastava|Monako}} || 2001 |- | 15. || {{zastava|Nemčija}} || 1991 |- | 16. || {{zastava|Palestina}} || 2009 |- | 17. || {{zastava|Romunija}} || 1976 |- | 18. || {{zastava|San Marino}} || 1972 |- | 19. || {{zastava|Slovenija}} || 1944 |- | 20. || {{zastava|Srbija}} || 1967 |- | 21. || {{zastava|Vatikan}} || 1972 |- | 22. || {{zastava|Jugoslavija}} || 1945 |} == Nekaj o meni == Rodil sem se davnega 1944. leta v fari Št. Ilj pri Velenju, imenovani skozi zgodovino tudi ''Št. Ilj pod Gradičem'' in ''Ta Spoudni Šentilj'' za razliko od ''Št. Ilja pod Turjakom'' - pri Mislinjah, ki ga imenujejo tudi ''Ta Zgornji Šentilj''. Pri nas so vedno govorili: "Grem trogat v Mislinje" - nikoli "v Mislinjo". Mislinja je voda, Mislinje so pa kraj - že od pamtiveka tako imenovan. Danes bi razložil le uporabniško ime "Stebunik". Stebovnik (v narečju Stebunik) je malo naselje na bregovih med Št.Iljem, Zg. Ponikvo in Št. Janžem. "Kadar je črno na hribu za Stebunikom, bo huda ura", pravijo. Tam spodaj pod klancem je tudi kapelica v spomin na srečno vrnitev iz Druge svetovne vojne, kar je tudi na zunanjem zidu kapelice namalano. === Moje pisanje: pesem in proza === Kot otrok sem sanjal, da bom vrtnarček in pevček. Vrtnar, sadjar in drevesničar so bili ate [[Anton Jelen|Tonček]] - pevci so bili pa vsi v žlahti in okolici. Okoliščine so pač tako nanesle, da kot duhovnik lahko opravljam med drugim tudi to dvoje. Vrtnarstvo pa je zelo podobno dušobrižništvu: podobno kot s cvetlicami je treba ravnati skrbno tudi z ljudmi - pa se pokažejo uspehi - včasih na nepričakovan način in po dolgem času. === Moj noviciat na Reki === Iz Križevcev smo se jeseni, sredi avgusta 1961, po dveletnem »aspirantatu«, ki je vseboval dva nižja razreda »klasične gimnazije za spremanje svećenika«, odpeljali z vlakom na Reko. To potovanje mi je bilo zanimivo, saj je Gorski Kotar zelo podoben slovenskim hribom in gozdovom, ki jih je v Križevcih – Prigorju – pravzaprav manjkalo. Tam so bili sicer tudi gozdovi, vendar manjši. Po večino so okolico krasile njive in travniki, razprostranjene po položnih bregovih, na katerih je enem stala tudi stolnica, v kateri smo hodili k maši. Na drugem bregu, ki se je imenoval »Kosovec«, so bila tudi škofijska polja, kar jih ni »nacionalizirala« - to je pokradla, »ljudska oblast«, kar pomeni komunisti. Reka pa je bila nekaj drugega: ne rodovitna polja, ampak pusto kraško skalovje jo je oklepalo – takrat še ni bilo naselij, ki se danes od obale raztezajo visoko navkreber. Nad reško cerkvijo Marije Pomočnice, ki so jo gradili italijanski salezijanci, se je pel breg, imenovan »Smušen breg«, kjer smo v neki vrtači igrali nogomet. Najboljši nogometaši so bili Hercegovci: Ivan Slišković, Ivan Kraljević, Sušić Zlatan, Zvonko Kristić – pa tudi nekateri Slovenci, menda kar vsi razen mene, ki sem bil za to preneroden. Naši predniki, ki jih je v noviciatu vodil gospod Tušek kot magister, so celo nogomet igrali v talarjih, ki so bili iz slabega blaga in so se hitro umazali. Nam je bilo s tem prizanešeno. Lahko smo igrali brez talarjev, in smo tako imeli manj dela s čiščenjem. Med noviciatom smo imeli dva izleta: enega na Sveto goro pri Gorici. To je bilo razumljivo, saj je bil naš magister – Slovenec Serafin Pelicon – doma iz Sovodenj pri Gorici. Tam se stekata Vipava in Soča. Tako je bil njegov kraj na italijanski strani, po neumni odločitvi zaveznikov, ki so Staro Gorico odrezali čisto nenaravno od druge Slovenije, ko da bi bili Italijani žrtev fašizma – pa so ga navdušeno pozdravljali. Še bolj nenaravna je bila zadeva s Trstom, ki bi pomenil pljuča Slovenije – pa so ga zaradi Titovega bahaškega in surovega, kar zločinskega sovraštva in iz tega izhajajočega neusmiljenega ravnanja z domobranci in drugim nasprotniki – podarili fašističnim Italijanom, ki jim je pa Trst še vedno breme in slepo črevo. Sloveniji bi pa pomenil izhod na morje. Tito je namreč po vojni dal sestreliti nekaj ameriških letal, pa tudi domobrance in druge pripadnike poražencev – dal strašno mučiti in pomoriti – morda bi število mučencev doseglo po nekaterih ocenah celo milijon mladih fantov in drugih ljudi. Ko smo 28. majnika 1962 romali oziroma se vzpenjali na Učko – seveda vso pot peš, prek Lovrana pa Veprica – kjer je župnikoval neki jezuit (oni so imeli in še imajo v upravi tudi Opatijo), smo po več urah hoje prispeli na vrh. Učka je v primeri s slovenskimi hribi prava revščina – od kraškega kamenja in nizkega rastja. Magister pa je razpisal natečaj za najboljšo pesem. Javili smo se trije: eden je bil Slovenec Tone Krnc, drugi sem bil jaz, tretjega pa se ne spomnim. Z žrebom – da se ne bi komu zamerili – so izžrebali kot najboljšo mojo pesem. Za nagrado sem dobil neki stari italijanski misal, ki je bil praktično neuporaben. No, pomembno je bilo sodelovati. Zanimivo, da smo seveda pesem morali napisati že preden smo se odpravili na pot. Zato se mi še danes čudno zdi, kako da sem mogel zadeti razpoloženje in okoliščine, ki so nas na poti tudi res spremljale, čeprav od prej gore in okolja razumljivo nisem nič poznal. Naš magister je imel zanimivo navado. Vedno je hodil okrog v talarju, četudi so ga kdaj zaradi tega zafrkavali. Morda tudi zato ni dobil od Tita potnega lista, da bi lahko obiskal svoje domače v Sovodnjah: osemkrat je delal prošnjo in osemkrat so ga odbili. To je enkrat tudi nam ves ogorčen dejal – kar je bila pri tem asketskem možu res izjema. Dejal je: »Vseh osem prošenj bom nalepil na zid, zraven pa Titovo sliko.« Kmalu po tem pa je stalinist Aleksander Ranković padel pri Titu v nemilost – in ljudje so mogli brez težav čez mejo. Pesnitev ni kaka velika umetnina – zapeta je v ljudskem slogu – saj so mi bile domače in ljube slovenske ljudske pesmi – pa tudi moja mama Marija r. Brenčič so peli v takem preprostem slogu. Ta moja pesem – za katero mislim, da je bila prva v mojem življenju – a ne zadnja - pa se glasi takole: === Naš izlet na goro Učko === <center> {| class="wikitable" |- ! <center> Naš izlet (slovensko)</center> ! <center> Naš izlet (srpski)</center> ! <center> Our Trip Učka (English)</center> ! <center> Kirándulásunk (magyarul)</center> |- | <poem> Jadransko morje lepo je – nad njim galebi letajo. Še mnogo lepše so gore, ki trdno ga oklepajo. Poglej zdaj malo naokrog! Očaral te bo ta pogled: tu čolnič je, tam velik brod – in morje seže v nedogled. Takoj iz morja dviga se en hribček lep, ki težko še boš našel lepšega na svet – a njemu Učka je ime. Ta gora strma je zelo; pa kaj zato! saj mladi smo! Pa bolj počasi plezajmo, da srečno pridemo na njo. Pot teče z nas kar curkoma, pa vendar vsi veseli smo: šest ur hoda! ni šala to! Pa tudi to prestali smo. In zdaj smo tu, na vrhu vsi; pogled uživamo z višin; vesela pesem zadoni – a vetrc lice nam hladi. Dežela Istra tu leži, z otoki morje se blešči; pogled je lep, da kar tako pozabil ga nihče ne bo. Že pozno je in krenemo nazaj – kar preko korenin; spominov mnogo nesemo domov iz istrskih planin. </poem> | <poem> Lepo je Jadransko more – iznad njega kruže galebovi. Ali su još lepše planine, koje se čvrsto dižu iz njega. Pogledaj oko sebe sada! Očarat će te ovaj pogled: ovde je čamac, tamo plovi lađa - dok se more prostire u beskraj. Izranja odmah iz mora jedno lepo brdo kojemu ćeš teško naći lepšega premca na svetu - a ovo se brdo zove Učka. Ova je planina vrlo strma; pa ništa zato! Ta mi smo mladi! Penjimo se malo sporije, da sretno stignemo do vrha. Znoj curi poput potoka, Al' ipak svi smo presretni: šest sati hodanja! ovo nije šala! Ipak smo i to preživeli. I sad smo svi gore na vrhu; uživamo u pogledu s visina; veseli spev odjekuje - dok lica vetar miluje. Tu dole leži pokrajina Istra, s otocima more blista; pogled je prekrasan, da uskoro neće ga zaboraviti od nas niko. Već je kasno, a mi krećemo Natrag dole – preko korena od drveća; Sa sobom nosimo mnogo uspomena doma sa istarskih planina. </poem> | <poem> The Adriatic Sea is beautiful – over it many seagulls fly. Even more nice are the mountains that firmly yes embrace it. Now look around! You will be enchanted by this view: here is a small boat, there large ship – and stretches sea on forever. Immediately from the sea is rising beautiful hill, which you hardly find more beautiful – in world and its Učka name. But this mountain is very steep; nothing for that, we all are young! Let's climb it slowly, safely, so that we can reach its green peak Sweat is pouring off us in streams, but we are always happy youth: half day of walking! This is no joke! And we have endured that too. And now we are here, at the top; enjoying the view from blue heights. We sing joyfully to God's glory and breeze is cooling our face. The land of Istria lies here, the sea sparkles with islands; the view is beautiful, so that nobody can it never forget. It is already late and we are Returning back – right through our roots; we carry many memories home from the Istrian mountains. </poem> | <poem> Gyönyörűszép az Adria – felette sirálytömege. Még csódaszebbek a hegyek, kik szorosan átölelik. Most nézz egy kicsit kör-körül! varázsteljes ez kilátás: itt egy kis csónak, ott hajó – végtelenségbe tenger tart. Közvetlenül a tengerből gyönyörű domb emelkedik, amelynél szebbet aligha találsz az egész világon. Učka-hegy nagyon meredek; Nem baj! Fiatalok vagyunk! Másszunk tehát rá lassabban, hogy biztosabb elérhessük. Az izzadság patakként folyt, de senki köztünk szomorú: hat óra gyaloglás - nem vicc! És ezt kibírtuk - komolyan! És most a csúcson örömmel; gyönyörködünk kilátásban. Vidám dal szól és visszhangzik és szellő hűsíti arcunkat. Itt fekszik Isztria-vidék, a tenger ezer szigettel; a kilátás valóban szép emlékezetben megmarad. Már késő van, és indulás egyenesen – csak lefelé; sok emléket viszünk haza az isztriai hegyekből. </poem> |} </center> === Moja nova maša === Leto nove maše je bilo šolsko leto petega letnika bogoslovja (1971-72) in je bilo zelo dejavno. Napisal sem tudi eno od svojih redkih pesmi. Iz svojih mladih let se spomnim pravzaprav le dveh svojih izvirnih pesmi: eno sem napisal v nviciatu 1962 ob izletu z Reke na goro Učko, drugo pa naslednje leto v hrvaščini ob majniškem oltarju na stopnicah v zavodu poleg cerkve Marije Pomočnice, kjer smo majnika opravljali večerne molitve. Zvon Marije Pomočnice <ref>Zvon Marije Pomočnice, List za don Boskove prijatelje, leto IV, 24. maja 1972, št. 2 (9)</ref> je objavil mojo skromno pesnitev na naslovni strani glasila – nevezanega s 32 stranmi, ki ga je takrat urejal dr. Stanis Kahne, je objavil mojo pesem, ki sem jo sestavil po naročilu, ker je bil tisto leto velik shod Marije Pomočnice na Rakovniku. Zapeli smo nekaj starih narodnih pesmi tudi izbrani bogoslovci štiriglasno: Andrej Rigler, Venci Zadravec, Ciril Slapšak in jaz. Med njimi je bila tudi na ciklostilu razmnožena "Tam gor je'na gora, 'na gora visoka, na nji je 'na kapelca, kapelca žegnana." Pridigal je profesor na teološki fakulteti dr. [[Maks Miklavčič]], ki je zelo posrečeno obdelal "Češčenje Marije Pomočnice pri Slovencih skozi zgodovino". Verniki so njegovo predavanje zelo pohvalili in pravili, da je prekosil samega sebe. V tem duhu je bila sestavljena tudi moja pesem. "Zeleni otok" cika na Irsko, od koder so prišli blagovestniki Slovencev, ki so imeli posrečeno prilagojevalno "irsko metodo" v nasprotju z zavojevalno "nemško metodo", ki je na naše prostore prinesla toliko zla in je tudi zatrla delo [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] med takratnimi Slovenci. <center> {| class="wikitable" |- ! Potomci jo častijo ''(sonet)'' |- | <poem> Častili [[Živa|Živo]] predniki so v zmoti, Postavili iz spoštovanja ji oltar; Prišel je konec njihovi slepoti: Saj niso krivi, da v temi živijo. Od severa prihajajo po poti, Ki malok'teri jo premeri samotar, Noseč ljubezen – romarji v tihoti; Na Zelen otok misli jim hitijo. Jih reka ne ovira, hrib ne moti, Slovencem dati [[Jezus Kristus|Kristusa]] želijo, Učiti o njegovi jih dobroti. Zaupanje prinašajo v [[Sveta Marija|Marijo]], Ki zbral za Mater si nebes jo je Vladar; Enako še potomci jo častijo. </poem> |} </center> === Zbirka pridig === Že od mladosti sem pisal pesmi - seveda občasno in bolj ali manj priložnostno. Nekatere so bile tudi objavljene v raznih časopisih, večina pa ne. Nekaj multilingvalnih je objavljenih tukaj in so večinoma voščila za praznike s spodbudno mislijo, ki so danes pereče. Napisal sem knjižico "Čemu živimo?" (1972, Knjižice), pa tudi pridigarski ciklus z naslovom: "Izvoljeno ljudstvo" s podnaslovi za leto A, B in C v založbi "Vinko Furlan", tiskano na Reki pri "Tipografu". Podjetnemu salezijanskemu sobratu sem lahko hvaležen, da je do izdaje med to noro Balkansko vojno sploh prišlo. Pesmica označuje imena pridig za posamezna leta: "A", "B" in "C". Same knjige so izhajale ravno obratno: C 1990, B 1991 in A, ki je tudi najobsežnejša knjiga, 1992. Še danes se čudim, kako je meni v sodelovanju s Furlanom in Superinom uspelo sredi vojnih kolobocij to dokaj zahtevno delo. In takrat se je računalniška obdelava šele začela - in je bilo tudi pri tem veliko težav. V tem vidim prst Božje Previdnosti, naj se to delo, primerno vihravemu času, pripelje do srečnega konca - kljub mnogim nasprotovanjem prav tam, kjer bi človek najmanj pričakoval. Za ilustracije se na tem mestu zahvalim svojemu bratu Blažu, kakor tudi za izdelavo lepe naslovne izvirne slike za leto "A" pokojnemu pisatelju, slikarju itd. [[Ivan Malavašič|Malavašiču]], ter za uvodno pesmico v "C" mami [[Marija Brenčič Jelen|Micki]]. <center> {| class="wikitable" |- ! ''Izvoljeno ljudstvo'' (naslov zbirke) |- | <poem><center> "Izvoljeno ljudstvo" spodbuja Gospod: Osamljeno nisi, saj ''"Jaz sem s teboj''"; (leto „A”) po poti ljubezni ''"Pogumno naprej!''" (leto „B”) sovražnikov hudih ''"Nikar se ne boj!"'' (leto „C”) </center></poem> |} </center> Od 2010 nekaj malega sodelujem pri Wikipediji. Na predlog neke Vikipedinje sem začel urejati Seznam papežev, ki sem se zanj vedno bal, da bo ostal torzo - a sem ga "po ta večem" končal. To ni bil hec - a človek le malo bolje spozna svetovno in cerkveno zgodovino in še marsikaj drugega. Ne sprejema vse "zdravo za gotovo", ampak na primer tudi ravnanje sedanjega papeža primerja z ravnanjem in življenjem nekaterih prejšnjih, od katerih eni veljajo za "dobre", drugi pa za "slabe papeže" - kam kdo sodi, pa bo povedala [[zgodovina]]. Zelo poučno: služba je res Božja, opravlja jo pa grešen človek, ki nosi s seboj vse dobre in slabe lastnosti okolja in kraja, od koder prihaja in ki ga vzgaja, kakor tudi družbe, v kateri je rasel... == Sklici == {{sklici|2}} == Priznanja == {| |- | [[Slika:Working Man's Barnstar.png|left|70px]] Za dobre članke na področju teologije in zgodovine Cerkve, podkrepljene s številnimi viri, ter za mnoge prispevane slike ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Delavska zvezda|Delavsko zvezdo]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- | [[Slika:Veteran 2.png|left|70px]] Dobri dve leti kaljenja je prineslo mnogotere sadove. Temu v dokaz je tole '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]'''. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 11:17, 21. marec 2012 (CET) |- |[[Slika:Editors_Barnstar.png|left|70px]]Za vse članke o papežih ti podeljujem '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Uredniška zvezda|Uredniško zvezdo]]'''.--[[Uporabnik:Irena Plahuta|Ir]][[Uporabniški pogovor:Irena Plahuta|en]][[Posebno:Prispevki/Irena_Plahuta|a]] 23:09, 22. april 2013 (CEST) |- | [[Slika:Veteran 5.png|left|70px]] '''[[Wikipedija:Wiki priznanja#Veteranska_priznanja|Veteransko priznanje]]''' za 5 let zvestega sodelovanja, številne prispevke o papežih, koncilih, svetnikih in še kaj, za natančno prečesavanje virov in konstruktivne debate. Ogromno koristnega si doprinesel slovenskim bralcem in upam, da boš še naprej tako marljivo zbiral znanje v našo skrinjo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]] ([[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|pogovor]]) 20:53, 18. januar 2015 (CET) |} == Peskovniki == {{Več slik/peskovnik | footer = [[Koroški plebiscit]] se je končal neugodno za Slovence, oziroma za Jugoslavijo v korist Avstrije. Nemška propaganda je poudarjala enotnost Koroške dežele; uporabljala je deželni jezik slovenščino in zagotavljala, da bo tako ostalo tudi po plebiscitu. Svoje obljube je pa takoj po zmagi začela požirati. Slovenska stran ni znala izkoristiti avstrijskih povojnih zmešnjav. Škof [[Anton Bonaventura Jeglič|Jeglič]] je zaradi nezavednosti Slovencev odsvetoval plebiscit, a ga [[Američani]] niso upoštevali. ''Zelena'' glasovnica je bila za ''Avstrijo'', ''bela'' pa za ''Jugoslavijo''. | align = right | image1 = Plakat ob plebiscitu Koroški Slovenci 1920.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = Plakat svari pred praznimi nemškimi obljubami, češ da bo slovenščina enakopravna z nemščino. Kot mnogi duhovniki je tudi župnik [[Fran Ksaver Meško|Meško]] moral takoj po plebiscitu zbežati. | image2 = Plakat ob plebiscitu Mama, ne štimajte za Jugoslavijo 1920.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = Protijugoslovanski letak | image3 = Nalepka ob plebiscitu Zeleno je gift za Srbe in Krajnce 1920.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = Zelena propaganda je poudarjala koroško deželno zavest in nedeljivost ter celovitost Koroške. Ščuvala je zoper "Kranjce"; srbski vojaki pa so se domačinom baje zaradi nasilniškega vedenja hudo zamerili. }} :: ''[[Posebno:PrefixIndex/Uporabnik:Stebunik|Vse uporabniške podstrani]]'' * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik01 - Bill Montgomery]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik02 - Erika Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik03 - Turning Point USA]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik04 - Charlie Kirk]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik05 - Raúl Silva Henríquez]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik06 - Množično grobišče]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik07 - Benevento]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik08 - Papež Janez XXIII.]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik09 - Franz Jalics]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik10 - Osvobodilna teologija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik11 - Balzanova nagrada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik12 - Nadškofija Kaloča]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik13 - Obleganje Beograda (1456)]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik14 - Horacio Verbitsky]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik15 - Viteški red Božjega groba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik16 - Škofija Kotor]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik17 - Banat]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik18 - Dom Svete Marte]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik19 - Štefan Bäuerlein]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik20 - Ivan Rafael Rodić]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik21 - Prokrust]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik22 - Ivan Benigar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik23 - Felix Austria]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik24 - Mednarodna teološka komisija]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik25 - sl-sr Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik26 - sl Bog vse obrača na dobro]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik27 - Železobeton]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik28 - Cerkev Svetega Jožefa Delavca, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Besedni prekršek]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik29 - Papeški svet za pospeševanje enotnosti kristjanov]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik30 - Cerkev svetega Antona Padovanskega, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik31 - Vojnić od Bajše]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik32 - Smiljan Čekada]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik33 - Škofija Temišvar]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik34 - Cerkev Marije Pomočnice na Knežiji]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik35 - Cerkev Marije Pomočnice na Podmurvicah]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik36 - Josip Ujčič]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik37 - Škofija Zrenjanin]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik38 - Tamás Jung]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik39 - Škofija Segedin-Čanad]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik40 - Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik41 - Kotorska stolnica]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik42 - Helena Glavatska]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik43 - Franc Perko]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik44 - Cerkev Svete Petke, Beograd]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik45 - Nova doba]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik46 - Teozofsko društvo]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik47 - Spiritizem]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik48 - Nikolaj Velimirović]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik49 - Nadškofija Beograd-Karlovci]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik50 - Cerkev Rožica]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik51 - Dimitrij Pavlović]] * [[Uporabnik:Stebunik/peskovnik52 - Tomaž Perko]] [[Kategorija:Wikipedisti Evropska unija]] [[en:User:Stebunik]] [[de:Benutzer:Stebunik]] [[hr:Suradnik:Stebunik]] [[bs:Korisnik:Stebunik]] [[sr:Корисник:Stebunik]] [[hu:Szerkesztő:Stebunik]] [[it:Utente:Stebunik]] [[sh:Korisnik:Stebunik]] lhutn01xcdhw5lyrg1hd0rq147k4lyc Čenstohova 0 242590 6659764 6248459 2026-04-14T16:58:19Z Ljuba24b 92351 dp, np, tp 6659764 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Częstochowa | motto = Częstochowa to dobre miasto<br />(Čenstohova je dobro mesto) | image_skyline = Częstochowa Collage.png | imagesize = 260px | image_caption = Turistične znamenitosti mesta Čenstohova | image_flag = POL Częstochowa flag.svg | image_shield = POL Częstochowa COA.svg |pushpin_map = Poljska | pushpin_label_position = bottom | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{POL}} | subdivision_type1 = [[Vojvodstva Poljske|Vojvodstvo]] | subdivision_name1 = [[Slika:POL województwo śląskie flag.svg|22px|Zastava Šlezijskega vojvodstva]] [[Šlezijsko vojvodstvo|Šlezijsko]] | subdivision_type2 = Okrožje | subdivision_name2 = ''mestno okrožje'' | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | leader_title = Župan | leader_name = Krzysztof Matyjaszczyk | established_title = Ustanovljeno | established_date = 11. stoletje | established_title3 = Mestne pravice | established_date3 = 1356 | area_total_km2 = 160 | population_as_of = 31. december 2021 | population_total = 214.342 {{decrease}} (13.)<ref name="population">{{cite web|url=https://bdl.stat.gov.pl/bdl/dane/teryt/jednostka|title=Local Data Bank|access-date=21 July 2022|publisher=Statistics Poland}} Data for territorial unit 2464000.</ref> | population_density_km2 = 1380 | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | latd = 50 | latm = 48 | lats = | latNS = N | longd = 19 | longm = 7 | longs = | longEW = E | postal_code_type = [[seznam poštnih številk na Poljskem|Poštna številka]] | postal_code = 42200 do 42-229, 42-263, 42-271, 42-280, 42-294 | area_code_type = Območna številka | area_code = +48 34 | website = [http://www.czestochowa.pl/ www.czestochowa.pl/] | blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila na Poljskem|Avtomobilska oznaka]] | blank_info = GPU | blank_info = SC }} [[Slika:Czestochowa-bazylika.jpg|thumb|right|180px|Notranjost bazilike, samostan Jasna Góra]] '''Čenstohova''' ({{jezik-pl|Częstochowa}}) je mesto na jugu [[Poljska|Poljske]] ob reki [[Varta|Varti]]. Leži okrog 200 km jugozahodno od prestolnice [[Varšava|Varšave]] in okrog 100 km severozahodno od [[Krakov]]a. Junija 2009 je imelo 240.027 prebivalcev. Zgodovinsko Čenstohova spada k [[Malopoljska|Malopoljski]] in ne k [[Šlezija|Šleziji]]. Od 14. stoletja do 1795 je pripadala [[Krakovsko vojvodstvo|Krakovskemu vojvodstvu]]. V letih od 1975 do 1998 je bila glavno mesto [[Čenstohovsko vojvodstvo|Čenstohovskega vojvodstva]]. Od leta 1999 je del [[Šlezijsko vojvodstvo|Šlezijskega vojvodstva]]. Mesto je poznano po slavnem [[pavlinci|pavlinskem]] [[samostan Jasna Góra|samostanu Jasna Góra]]. V njem hranijo ikono [[Črna Marija iz Čenstohove|Črne Marije iz Čenstohove]] ({{jezik-pl|Jasnogórski Cudowny obraz, Najświętszej Maryi Panny Niepokalanie Poczętej}}), ki je v svetišču, posvečenem [[sveta Marija|Devici Mariji]]. Vsako leto v svetišče romajo milijoni ljudi z vsega sveta. V mestu sta [[arheologija|arheološko]] najdišče iz časa [[Lužiška kultura|lužiške kulture]] in muzej. Čenstohova je bila v poznem 18. in v 19. stoletju središče [[frankizem (judovstvo)|frankizma]]. V [[Olsztyn (Šlezijsko vojvodstvo)|Olsztynu]], ki leži približno 25 kilometrov iz mestnega središča, so razvaline [[srednji vek|srednjeveškega]] gradu.<ref name="Official">''{{navedi splet|url=http://www.czestochowa.pl/|title=Częstochowa Official Website|publisher=[[copyright|©]] Urząd Miasta Częstochowy, Śląska 11/13, 42–217 Częstochowa|accessdate=2008-10-22}}''</ref> Ta je del [[Pot orlovih gnezd|Poti orlovih gnezd]]. == Ime mesta == Ime ''Čenstohova'' (''Częstochowa'') pomeni 'Częstochov kraj' in izvira iz osebnega imena ''Częstoch'', ki je v srednjeveških zapisih omenjeno tudi kot ''Częstobor'' in ''Częstomir''. Različice imena vključujejo imena ''Czanstochowa'' iz leta 1220 in ''Częstochow'' iz let 1382 in 1558. Del mesta, ki je danes imenovan ''Częstochówka'' je bil ločena občina, omenjena v 14. stoletju kot stara Częstochowa (''Antiquo Czanstochowa'', 1382) in ''Częstochówka'' v letih 1470–80. Mesto se v nemščini imenuje ''Tschenstochau'', v ruščini pa ''Ченстохов (Chenstokhov)''. == Zgodovina == === 1200–1500 === [[Slika:blackmadonna.jpeg|thumb|left|180px|Čenstohovska Črna Marija]] Naselje z imenom Čenstohova je bila ustanovljena v 13. stoletju. Prvič je bilo omenjeno v zgodovinskih zapisih iz leta 1220. Leta 1382 je Władysław Opolczyk (Ladislav Opolski) – poljski princ Zgornje Šlezije – ustanovil pavlinski samostan Jasna Góra. Dve leti kasneje je samostan prejel svojo ikono Črne Marije. V naslednjih letih je postal romarsko središče, kar je pospešilo tudi rast bližnjega mesta. Okoli leta 1377 je Čenstohova prejela mestne pravice, kar se je kasneje spremenilo v [[Magdeburške pravice]] v letu 1502. === 1600–1700 === V 17. stoletju so lokalni samostan spremenili v utrdbo, ki je bila ena od točk poljskega odpora proti [[Švedska|švedski]] vojski med vojno leta 1655. Okoli leta 1700 se je v Čenstohovi izoblikovala [[Judje|judovska]] skupnost. Po drugi [[Delitve Poljske|delitvi Poljske]] je bilo območje priključeno [[Prusija|Prusiji]]. Okoli leta 1760 so v samostan po cerkvenih ukazih zaprli [[Jakob Frank|Jakoba Franka]], judovskega verskega voditelja, ki je v svojih naukih mešal [[kabala|kabalo]], [[katolištvo|katoliško vero]] in [[islam]]. Njegovi učenci so ustanovili kult, povezan z njegovo hčerko, Evo Frank. Avgusta 1772 je Franka rešil ruski general Aleksander Bibikov, ki je osvojil mesto. === 1800 === V času [[napoleonske vojne|napoleonskih vojn]], leta 1807, je kraj postal del Varšavske vojvodine in po letu 1815 del Poljskega kraljestva. S tem se je začelo obdobje hitre rasti mesta. Leta 1819 je ugleden vojaški arhitekt Jan Bernhard pripravil načrte in začel z gradnjo ''Aleje Najświętszej Panny Marii'' – Avenije svete Device Marije, ki je trenutno glavna cesta modernega mesta. Dve mesti – Čenstohova in Częstochówka (slednje je prejelo mestne pravice leta 1717 kot ''Nowa Częstochowa'') so združili leta 1826. Leta 1846 je bila odprta železniška proga [[Varšava]] – [[Dunaj]], ki je mesto povezala z ostalo Evropo. Po letu 1870 so v okolici začeli obdelovati železo, kar je močno spodbudilo industrijo. Med največjimi investicijami v tem obdobju je bila tovarna [[jeklo|jekla]] ''Huta Częstochowa'', ki jo je zgradil Bernard Hantke ter nekaj papirnic in tkalnic. Do [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], je tako kot številna druga mesta v Evropi, tudi Čenstohova imela velik del judovskega prebivalstva: glede na ruski popis prebivalstva iz leta 1897, je bilo od vsega prebivalstva, ki je štelo 45.130 ljudi, Judov 12.000 (okoli 26 %).<ref>Joshua D. Zimmerman, ''Poles, Jews, and the politics of nationality'', Univ of Wisconsin Press, 2004, ISBN 0-299-19464-7, [http://books.google.com/books?id=6sbr9cZyw_4C&pg=PA16&dq=population+Brest+Poles+Jews&lr=&as_brr=3&ei=HS_3SZ2-NITyzQSUtaWtBQ Google Print, p.16]</ref> === Po letu 1900 === Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bilo mesto pod nemško okupacijo, leta 1918 je postalo del na novo nastale Poljske Republike. Z novo državo pa se je zmanjšala obdelava železa in [[rudnik]]i v Čenstohovi so se kmalu zaprli. To je prineslo konec obdobja uspeha. V tem času, leta 1925, so v mesto prenesli sedež škofije. Po napadu na Poljsko leta 1939, so mesto zasedli enote [[nacizem|nacističnega]] režima, ki so kraj preimenovale v Tschenstochau in ga vključile pod svojo oblast. Nacisti so v Čenstohovo vkorakali v nedeljo, 3. septembra 1939, dva dni po vdoru v Poljsko. Naslednji dan je postal znan kot ''[[krvavi ponedeljek]]'', saj so Nemci tedaj ustrelili okoli 150 Judov. 9. aprila leta 1941 je bil ustanovljen judovski [[geto]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.holocaustsurvivors.org/data.show.php?di=record&da=encyclopedia&ke=47 |title=Czestochowa Ghetto |accessdate=23. 6. 2013 |archive-date=2017-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170702193225/http://holocaustsurvivors.org/data.show.php?di=record&da=encyclopedia&ke=47 |url-status=dead }}</ref> Med drugo svetovno vojno so nacisti pomorili okoli 45.000 čenstohovskih Judov, kar je bila skoraj vsa judovska skupnost, ki je živela v kraju. Življenje pod nacistično okupacijo v Čenstohovi je opisano v grafični noveli ''Maus'' [[Art Spiegelman|Arta Spiegelmana]], sina judovskega prebivalca Čenstohove. Pred holokavstom je bila Čenstohova velik center Judov na Poljskem. Po koncu druge svetovne vojne pa v mestu ni bilo skoraj nobenega Juda več. Mesto je izpod nacizma osvobodila [[Rdeča armada]] 6. januarja leta 1945. Po vplivom [[komunizem|komunistične]] ideje o industrializaciji so prej odvečne jeklarne spet zacvetele ter dobile ime po Bolesławu Bierutu. To je v kombinaciji z razcvetajočim turizmom vodilo do ponovne rasti mesta, kar je leta 1975 nadgradil še nastanek ločenega Čenstohovskega vojvodstva. V novejšem obdobju je [[Papež Janez Pavel II.]], po narodnosti Poljak, molil pred Črno Marijo med svojim obiskom leta 1979, le nekaj mesecev po svoji izvolitvi za papeža. Papež je Čenstohovsko Marijo obiskal še v letih 1983 in 1991.<ref name="Madonna">''{{navedi splet|url=http://campus.udayton.edu/mary//meditations/olczest.html|title=“Black Madonnas: Our Lady of Częstochowa”|last=Duricy|first=Michael P|publisher=[[copyright|©]] 2008 The Marian Library/International Marian Research Institute, Dayton, Ohio|accessdate=2008-10-22|archive-date=2011-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20111012031018/http://campus.udayton.edu/mary/|url-status=dead}}''</ref> == Turizem == Trenutno je mesto eno od glavnih turističnih atrakcij v okolišu. Včasih ga imenujejo tudi mali [[Nürnberg]], zaradi številnih trgovin s spominki in zgodovinskih spomenikov. Vsako leto ga obišče na milijone (4,5 milijona v letu 2005) turistov in [[romanje|romarjev]]. Posebno priljubljeno je svetišče Jasna Góra z ikono Črne Marije iz Čenstohove.<ref name="Madonna"/> == Šport == [[Slika:Arena czestochowa 1.jpg|thumb|220px|Stadion CKM Włókniarz Częstochowa]] Najbolj znani športni klubi v Čenstohovi so: * Włókniarz Częstochowa ([[spidvej]]), * Raków Częstochowa ([[nogomet]]), * AZS Częstochowa ([[odbojka]]). == Promet == Glavne cestne povezave iz Čenstohove vključujejo povezave z [[Varšava|Varšavo]] (proti severo-vzhodu) in [[Katovice|Katovicami]] (proti jugu) po Evropski cesti E75. Kraj je z okolico povezan še s tremi državnimi manjšimi cestami v smeri kraja Wieluń, v smeri kraja [[Opole]] in v smer kraja Piotrków Trybunalski. Čenstohova je tudi večje železniško središče, ki stoji na križišču dveh pomembnih linij: zahod – vzhod (od mesta Lubliniec do mesta [[Kielce]]) in sever – jug ([[Železniška proga Varšava–Katovice|iz Varšave v Katovice]]). Poleg tega gre na sever tudi železniška proga, ki teče do mesta Chorzew Siemkowice, kjer se poveže s poljsko železnico za prevoz premoga. V mestu je šest železniških postaj, največji sta ''Częstochowa Osobowa'' in ''Częstochowa Stradom''. == Izobraževanje == Nekaj izobraževalnih ustanov v mestu Čenstohova: * Politechnika Częstochowska, * Uniwersytet Humanistyczno-Przyrodniczy Jana Długosza, * Akademia Polonijna, * Wyższa Szkoła Hotelarstwa i Turystyki, * Wyższa Szkoła Lingwistyczna, * Wyższa Szkoła Zarządzania. == Mednarodne povezave == === Pobratena mesta === Čenstohova je pobratena z naslednjimi mesti:<ref name="Europe Prize">{{navedi splet |url=http://www.czestochowa.um.gov.pl/europeprize/altotting.htm |title=Association of Towns awarded The Europe Prize |publisher=www.czestochowa.um.gov.pl |accessdate=2009-10-10 |archive-date=2008-08-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080821103518/http://www.czestochowa.um.gov.pl/europeprize/altotting.htm |url-status=dead }}</ref> {| cellpadding="10" |- style="vertical-align:top;" | * {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Altötting]]''', [[Nemčija]]<ref name="Europe Prize"/> * {{ikonazastave|Palestina}} '''[[Betlehem]],''' [[Palestina]] * {{ikonazastave|Portugalska}} '''[[Fatima]]''', [[Portugalska]]<ref name="Europe Prize"/> * {{ikonazastave|Italija}} '''[[Loreto]]''', [[Italija]]<ref name="Europe Prize"/> * {{ikonazastave|Francija}} '''[[Lourdes]]''', [[Francija]]<ref name="Europe Prize"/> || || * {{ikonazastave|Nemčija}} '''[[Pforzheim]]''', [[Nemčija]] * {{ikonazastave|Izrael}} '''[[Nazaret]]''', [[Izrael]] * {{ikonazastave|Latvija}} '''[[Rēzekne]]''', [[Latvija]] * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} '''[[South Bend, Indiana|South Bend]]''', [[Indiana]], [[Združene države Amerike]] * {{ikonazastave|Litva}} '''[[Šiauliai]]''', [[Litva]] |} == Sklici == {{sklici}} == Viri in literatura == * {{navedi splet|url=http://campus.udayton.edu/mary//meditations/olczest.html|title=“Black Madonnas: Our Lady of Czestochowa”|last=Duricy|first=Michael P|publisher=<small>[[copyright|©]] 2008 The Marian Library/International Marian Research Institute, Dayton, Ohio|accessdate=2008-10-22|archive-date=2011-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20111012031018/http://campus.udayton.edu/mary/|url-status=dead}}</small> * {{navedi splet|url=http://www.jasnagora.pl/|title=Jasna Góra|publisher=<small>[[copyright|©]] 1998-2008 Copyright by Klasztor OO. Paulinów Jasna Góra - Częstochowa |accessdate=2008-10-22}}</small> * {{navedi splet|url=http://www.czestochowa.pl/|title=Częstochowa Official Website|publisher=<small>[[copyright|©]] Urząd Miasta Częstochowy, Śląska 11/13, 42–217 Częstochowa|accessdate=2008-10-22}}</small> == Zunanje povezave == {{Commons|Częstochowa}} === Splošno === * [http://www.czestochowa.pl/page/ Uradna spletna stran] * [https://web.archive.org/web/20060525045502/http://www.jasnagora.pl/english/ Samostan Črne Marije] * [http://www.zchor.org/CZESTOCH.HTM Judovska Čenstohova] [[Kategorija:Mesta na Poljskem]] [[Kategorija:Šlezijsko vojvodstvo]] {{normativna kontrola}} 880uivqppoiw11btg9sntrw1lar7z2g Dirka po Sloveniji 0 246231 6659747 6659543 2026-04-14T15:30:24Z Sportomanokin 14776 /* Zmagovalci */ 6659747 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Dirka po Sloveniji | current_event = Dirka po Sloveniji 2026 | image = | date = junij | region = | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestno kolesarstvo]] | competition = [[UCI ProSeries]] | type = [[etapna dirka]] | organiser = [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]] | director = [[Bogdan Fink]] | first = {{start date|[[dirka po Sloveniji 1993|1993]]}} | number = 31 | last = | firstwinner = {{ikonazastave|SLO}} [[Boris Premužič]] | mostwins = '''vsak po 2 zmagi:'''<br>{{ikonazastave|SLO}} [[Mitja Mahorič]]<br />{{ikonazastave|SLO}} [[Jure Golčer]]<br />{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Roglič]]<br />{{ikonazastave|ITA}} [[Diego Ulissi]]<br />{{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] | mostrecent = {{ikonazastave|NOR}} [[Anders Halland Johannessen]] }} [[Slika:Dirka po Sloveniji 2011 - Koper štart.ogv|sličica|150px|Štart 2. etape dirke leta 2011 v [[Koper|Kopru]]]] [[Slika:Sky team - 1st stage Tour of Slovenia 2015.jpg|sličica|150px|[[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] (vožnja na čas) na dirki leta 2015 v [[Ljubljana|Ljubljani]] – Salvatore Puccio iz ekipe Team Sky]] [[Slika:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle).jpg|sličica|150px|Zmaga [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]] na 3. etapi dirke leta 2022, cilj je bil [[Celjski grad]]]] '''Dirka po Sloveniji''' je etapna [[UCI ProSeries]] [[kolesarstvo|kolesarska]] [[dirka]], ki jo prirejajo od leta 1993. Od njenih amaterskih začetkov in bolj kot ne nepomembne lokalne dirke z skromno tekmovalno zasedbo, je dirka do danes prerasla in večkrat presegla svoje okvirje in postala veliko mednarodno tekmovanje drugega kakovostnega razreda svetovnega kolesarstva, takoj za svetovno serijo [[UCI World Tour]]. == Zgodovina == Leta 1995 so na dirki prvič lahko sodelovali tudi profesionalci. Že takoj naslednje leto (1996) je bila dirka prvič organizirana pod okriljem UCI-5 kategorije, leta 2000 pa je napredovala do kategorije 2.5 po UCIju. Med leti 2005 in 2018 je dirka šla še razred višje do kategorije 2.1, kot del serije [[UCI Europe Tour]]. Leta 2019 je dirka napredovala v kategorijo 2.HC še vedno sicer pod okriljem UCI Europe Tour. Dirka je sicer že leta 2020 prestala prekategorizacijo in napredovala iz 2.HC v drugi svetovni kolesarski razred tekmovanja, novo ustanovljeno tekmovanje UCI ProSeries (takoj za svetovno kolesarsko serijo UCI World Tour), a je takrat zaradi koronavirusa odpadla. Tako je leta 2021 bila prvič tudi uradno izpeljana v tej seriji. Hkrati je v letih 2020 in 2021 istočasno štela tudi kot dirka po okriljem UCI Europe Tour. Od leta 2022 naprej pa samostojno le v tekmovanju UCI ProSeries.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bicikel.com/novica/dirka-po-sloveniji-prestala-novo-kategorizazijo-20277|title=Dirka po Sloveniji "prestala" novo kategorizazijo|date=10. oktober 2019|work=bicikel.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://prijavim.se/index_page/news/10782/odpovedana-tudi-dirka-po-sloveniji/#lang|title=Odpovedana tudi dirka Po Sloveniji|date=20. marec 2020|work=bicikel.com}}</ref> == Zmagovalci == {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:100%; line-height:18px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Leto !style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Prvi !style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Drugi !style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Tretji |- |colspan="4" bgcolor=#EFDECD|{{center|↓ Amaterska dirka ↓}} |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 1993|1993]] | width=180|{{flagicon|SLO}} [[Boris Premužič]] | width=180|{{flagicon|SLO}} [[Srečko Glivar]] | width=180|{{flagicon|SLO}} [[Gorazd Štangelj]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 1994|1994]] |{{flagicon|GER}} [[Tobias Steinhauser]] |{{flagicon|SLO}} [[Boris Premužič]] |{{flagicon|SLO}} [[Sandi Papež]] |- |colspan="4" bgcolor=#EFDECD|{{center|↓ Odprta polprofesionalna dirka ↓}} |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 1995|1995]] |{{flagicon|SLO}} [[Valter Bonča]] |{{flagicon|SLO}} [[Boris Premužič]] |{{flagicon|ITA}} [[Marco di Renzo]] |- |colspan="4" bgcolor=#EFDECD|{{center|↓ UCI–5 dirka ↓}} |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 1996|1996]] |{{flagicon|ITA}} [[Lorenzo Di Silvestro]] |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Giraldi]] |{{flagicon|ITA}} [[Marco di Renzo]] |- ! scope="row" style=color:#696969|1997 | align=center colspan=3 style=color:#696969|''odpoved zaradi finančnih zapletov'' |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 1998|1998]] |{{flagicon|SLO}} [[Branko Filip]] |{{flagicon|SLO}} [[Gorazd Štangelj]] |{{flagicon|BUL}} [[Pavel Šumanov]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 1999|1999]] |{{flagicon|ZIM}} [[Timothy David Jones]] |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Valjavec]] |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Panetta]] |- |colspan="4" bgcolor=#EFDECD|{{center|↓ UCI–2.5 dirka ↓}} |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2000|2000]] |{{flagicon|SLO}} [[Martin Derganc]] |{{flagicon|CRO}} [[Vladimir Miholjević]] |{{flagicon|SLO}} [[Boris Premužič]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2001|2001]] |{{flagicon|RUS}} [[Faat Zakirov]] |{{flagicon|SLO}} [[Martin Derganc]] |{{flagicon|CRO}} [[Vladimir Miholjević]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2002|2002]] |{{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Petrov (kolesar)|Jevgenij Petrov]] |{{flagicon|SLO}} [[Dean Podgornik]] |{{flagicon|AUT}} [[Hannes Hempel]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2003|2003]] |{{flagicon|SLO}} [[Mitja Mahorič]] |{{flagicon|SLO}} [[Jure Golčer]] |{{flagicon|AUT}} [[Andreas Matzbacher]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2004|2004]] |{{flagicon|SLO}} [[Mitja Mahorič]] |{{flagicon|BEL}} [[Aleksandr Kučinski]] |{{flagicon|SLO}} [[Matic Strgar]] |- |colspan="4" bgcolor=#EFDECD|{{center|↓ UCI Europe Tour (2.1 dirka) ↓}} |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2005|2005]] |{{flagicon|POL}} [[Przemysław Niemiec]] |{{flagicon|ITA}} [[Fortunato Baliani]] |{{flagicon|CRO}} [[Radoslav Rogina]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2006|2006]] |{{flagicon|SLO}} [[Jure Golčer]] |{{flagicon|POL}} [[Przemysław Niemiec]] |{{flagicon|CRO}} [[Robert Kišerlovski]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2007|2007]] |{{flagicon|SLO}} [[Tomaž Nose]] |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] |{{flagicon|ITA}} [[Andrea Noè]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2008|2008]] |{{flagicon|SLO}} [[Jure Golčer]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Pellizotti]] |{{flagicon|CRO}} [[Robert Kišerlovski]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2009|2009]] |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] |{{flagicon|SLO}} [[Tomaž Nose]] |{{flagicon|ITA}} [[Domenico Pozzovivo]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2010|2010]] |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] |{{flagicon|ITA}} [[Giovanni Visconti]] |{{flagicon|DEN}} [[Chris Anker Sørensen]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2011|2011]] |{{flagicon|ITA}} [[Diego Ulissi]] |{{flagicon|CRO}} [[Radoslav Rogina]] |{{flagicon|SLO}} [[Robert Vrečer]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2012|2012]] |{{flagicon|SLO}} [[Jani Brajkovič]] |{{flagicon|ITA}} [[Domenico Pozzovivo]] |{{flagicon|SLO}} [[Kristijan Koren]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2013|2013]] |{{flagicon|CRO}} [[Radoslav Rogina]] |{{flagicon|SLO}} [[Jan Polanc]] |{{flagicon|GER}} [[Patrik Sinkewitz]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2014|2014]] |{{flagicon|POR}} [[Tiago Machado]] |{{flagicon|RUS}} [[Ilnur Zakarin]] |{{flagicon|ITA}} [[Matteo Rabotini]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2015|2015]] |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] |{{flagicon|ESP}} [[Mikel Nieve]] |{{flagicon|SLO}} [[Jure Golčer]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2016|2016]] |{{flagicon|EST}} [[Rein Taaramäe]] |{{flagicon|AUS}} [[Jack Haig]] |{{flagicon|CZE}} [[Jan Barta]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2017|2017]] |{{flagicon|POL}} [[Rafał Majka]] |{{flagicon|ITA}} [[Giovanni Visconti]] |{{flagicon|AUS}} [[Jack Haig]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2018|2018]] |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] |{{flagicon|COL}} [[Rigoberto Urán]] |{{flagicon|SLO}} [[Matej Mohorič]] |- |colspan="4" bgcolor=#EFDECD|{{center|↓ UCI Europe Tour (2.HC dirka) ↓}} |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2019|2019]] |{{flagicon|ITA}} [[Diego Ulissi]] |{{flagicon|ITA}} [[Giovanni Visconti]] |{{flagicon|RUS}} [[Aleksander Vlasov (kolesar)|Aleksander Vlasov]] |- |colspan="4" bgcolor=#EFDECD|{{center|↓ UCI Europe Tour ↓<br>↓ UCI ProSeries ↓}} |- ! scope="row" style=color:#696969|2020 | align=center colspan=3 style=color:#696969|''odpoved zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije COVID-19]]'' |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2021|2021]] |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |{{flagicon|ITA}} [[Diego Ulissi]] |{{flagicon|ITA}} [[Matteo Sobrero]] |- |colspan="4" bgcolor=#EFDECD|{{center|↓ UCI ProSeries ↓}} |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2022|2022]] |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |{{flagicon|POL}} [[Rafał Majka]] |{{flagicon|SLO}} [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2023|2023]] |{{flagicon|ITA}} [[Filippo Zana]] |{{flagicon|SLO}} [[Matej Mohorič]] |{{flagicon|ITA}} [[Diego Ulissi]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2024|2024]] |{{flagicon|ITA}} [[Giovanni Aleotti]] |{{flagicon|ESP}} [[Pello Bilbao]] |{{flagicon|ITA}} [[Giulio Pellizzari]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2025|2025]] |{{flagicon|NOR}} [[Anders Halland Johannessen|Aː Halland Johannessen]] |{{flagicon|AUT}} [[Felix Großschartner]] |{{flagicon|GBR}} [[Tao Geoghegan Hart]] |} ==Razvrstitve== ===Trenutne barve dresov=== {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |- ! style="width:16%;"| Skupno ! style="width:16%;"| Po točkah ! style="width:16%;"| Gorski cilji ! style="width:16%;"| Mladi kolesar |- ! style="width:16%;"| {{cjersey|green2|size=85px}} ! style="width:16%;"| [[File:Jersey red.svg|85px]] ! style="width:16%;"| [[File:Jersey blue.svg|85px]] ! style="width:16%;"| [[File:Jersey white.svg|85px]] |} === Vsi dobitniki vseh majic po letih === Majice v različnih razvrstitvah so skozi leta večkrat spreminjale svoje barve, ki so se ustalile pri barvah (zgoraj). Izjemoma so podelili tudi roza majico za najboljšega Slovenca (1993) in svetlo modro majico za posebne [[Delo (časopis)|Delo]]ve cilje (1996). {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:100%; line-height:18px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" | bgcolor=#D3D3D3 align=center| | bgcolor=#D3D3D3 align=center|'''Skupno''' | bgcolor=#D3D3D3 align=center|'''Po točkah''' | bgcolor=#D3D3D3 align=center|'''Gorski cilji''' | bgcolor=#D3D3D3 align=center|'''Mladi kolesar''' | bgcolor=#D3D3D3 align=center|'''Ekipno''' | bgcolor=#D3D3D3 align=center|'''Leteči cilji''' |- | bgcolor=#D3D3D3 align=center style="border-top-width:4px"|'''Leto''' ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey yellow.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey white.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey blue.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey polkadot.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey green.svg|35px]] |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 1993|1993]] | width=170 align=center|[[Boris Premužič]] | width=170 align=center|[[Boštjan Mervar]] | width=170 align=center|[[Gianluca Pianegonda]] | width=170 align=center|[[Gorazd Štangelj]] | width=170 align=center|Slovenija 1 | width=170 align=center|[[Boštjan Mervar]] |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 1994|1994]] | align=center|[[Tobias Steinhauser]] | align=center|[[Tobias Steinhauser]] | align=center|[[Tobias Steinhauser]] | align=center|[[Branko Filip]] | align=center|Slovenija | align=center|[[Jens Lehmann (kolesar)|Jens Lehmann]] |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 1995|1995]] | align=center|[[Valter Bonča]] | align=center|[[Luca Pavanello]] | align=center|[[Marco Antonio Di Renzo|Marco Di Renzo]] | align=center|[[Sergej Autko]] | align=center|Italija | align=center|[[Frank Høj]] |- | bgcolor=#D3D3D3 align=center style="border-top-width:4px"|'''Leto''' ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey yellow.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey white.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey pink.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey polkadot.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey green.svg|35px]] |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 1996|1996]] | align=center|[[Lorenzo Di Silvestro]] | align=center|[[Lorenzo Di Silvestro]] | align=center|[[Alexander Vinokourov]] | align=center|[[Tadej Valjavec]] | align=center|{{ct|CTA|1996}} | align=center|[[Alexander Vinokourov]] |- | bgcolor=#D3D3D3 align=center style="border-top-width:4px"|'''Leto''' ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey yellow.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey blue.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey polkadot.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey white.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey green.svg|35px]] |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 1998|1998]] | align=center|[[Branko Filip]] | align=center|[[Andrej Hauptman]] | align=center|[[Igor Kranjec]] | align=center|[[Mitja Mahorič]] | align=center|{{ct|PER|1998}} | align=center|[[Igor Kranjec]] |- | bgcolor=#D3D3D3 align=center style="border-top-width:4px"|'''Leto''' ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey yellow.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey green.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey polkadot.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey white.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey blue.svg|35px]] |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 1999|1999]] | align=center|[[Timothy Jones (kolesar)|Timothy Jones]] | align=center|[[Gabriele Balducci]] | align=center|[[Martin Derganc]] | align=center|[[Tadej Valjavec]] | align=center|{{ct|PER|1999}} | align=center|[[Martin Derganc]] |- | bgcolor=#D3D3D3 align=center style="border-top-width:4px"|'''Leto''' ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey yellow.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey blue.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey polkadot.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey white.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey green.svg|35px]] |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2000|2000]] | align=center|[[Martin Derganc]] | align=center|[[Mitja Mahorič]] | align=center|[[Mitja Mahorič]] | align=center|[[Matej Gnezda]] | align=center|{{ct|PER|2000}} | align=center|[[Uroš Murn]] |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2001|2001]] | align=center|[[Faat Zakirov]] | align=center|[[Faat Zakirov]] | align=center|[[Matej Marin]] | align=center|[[Filippo Baldo]] | align=center|{{ct|AMO|2001}} | align=center|[[Radoslav Rogina]] |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2002|2002]] | align=center|[[Jevgenij Petrov (kolesar)|Jevgenij Petrov]] | align=center|[[Jevgenij Petrov (kolesar)|Jevgenij Petrov]] | align=center|[[Dean Podgornik]] | align=center|[[Patrik Sinkewitz]] | align=center|{{ct|MAP|2002}} | align=center|[[Hannes Hempel]] |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2003|2003]] | align=center|[[Mitja Mahorič]] | align=center|[[Boštjan Mervar]] | align=center|[[Christian Heule]] | align=center|[[Andreas Matzbacher]] | align=center|Team Macandina | align=center|[[Aldo Ino Ilešič]] |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2004|2004]] | align=center|[[Mitja Mahorič]] | align=center|[[Matic Strgar]] | align=center|[[Matic Strgar]] | align=center|[[Matic Strgar]] | align=center|Krka Novo mesto | align=center|[[Jonas Ljungblad]] |- | bgcolor=#D3D3D3 align=center style="border-top-width:4px"|'''Leto''' ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey yellow.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey blue.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey polkadot.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey white.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2005|2005]] | align=center|[[Przemysław Niemiec]] | align=center|[[Ruggero Marzoli]] | align=center|[[Przemysław Niemiec]] | align=center|[[Janez Brajkovič]] | align=center|{{ct|MIE|2005}} | align=center style="color:#ccc;" rowspan=7|brez podelitve |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2006|2006]] | align=center|[[Jure Golčer]] | align=center|[[Borut Božič]] | align=center|[[Matej Gnezda]] | align=center|[[Robert Kišerlovski]] | align=center|{{ct|ADR|2006}} |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2007|2007]] | align=center|[[Tomaž Nose]] | align=center|[[Vincenzo Nibali]] | align=center|[[Gabriele Bosisio]] | align=center|[[Simon Špilak]] | align=center|{{ct|CAN|2007}} |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2008|2008]] | align=center|[[Jure Golčer]] | align=center|[[Enrico Rossi (kolesar)|Enrico Rossi]] | align=center|[[Mitja Mahorič]] | align=center|[[Robert Kišerlovski]] | align=center|{{ct|PER|2008}} |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2009|2009]] | align=center|[[Jakob Fuglsang]] | align=center|[[Jakob Fuglsang]] | align=center|[[Jakob Fuglsang]] | align=center|[[Blaž Furdi]] | align=center|{{ct|TNK|2009}} |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2010|2010]] | align=center|[[Vincenzo Nibali]] | align=center|[[Grega Bole]] | align=center|[[Stéphane Rossetto]] | align=center|[[Blaž Furdi]] | align=center|{{ct|TNK|2010}} |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2011|2011]] | align=center|[[Diego Ulissi]] | align=center|[[Robert Vrečer]] | align=center|[[Diego Ulissi]] | align=center|[[Diego Ulissi]] | align=center|{{ct|LOB|2011}} |- | bgcolor=#D3D3D3 align=center style="border-top-width:4px"|'''Leto''' ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey blue.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey green.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey polkadot.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey white.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2012|2012]] | align=center|[[Janez Brajkovič]] | align=center|[[Simone Ponzi]] | align=center|[[Preben Van Hecke]] | align=center|[[Jan Polanc]] | align=center|{{ct|LOB|2012}} | align=center style="color:#ccc;"|brez podelitve |- | bgcolor=#D3D3D3 align=center style="border-top-width:4px"|'''Leto''' ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey yellow.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey green.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey blue.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey white.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2013|2013]] | align=center|[[Radoslav Rogina]] | align=center|[[Brett Lancaster]] | align=center|[[Radoslav Rogina]] | align=center|[[Jan Polanc]] | align=center|{{ct|ADR|2013}} | align=center style="color:#ccc;"|brez podelitve |- | bgcolor=#D3D3D3 align=center style="border-top-width:4px"|'''Leto''' ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey yellow.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey red.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey blue.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey white.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2014|2014]] | align=center|[[Tiago Machado]] | align=center|[[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]] | align=center|[[Klemen Štimulak]] | align=center|[[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] | align=center|{{ct|GBF|2014}} | align=center style="color:#ccc;" rowspan=3|brez podelitve |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2015|2015]] | align=center|[[Primož Roglič]] | align=center|[[Salvatore Puccio]] | align=center|[[Mauro Finetto]] | align=center|[[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] | align=center|{{ct|ADR|2015}} |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2016|2016]] | align=center|[[Rein Taaramäe]] | align=center|[[Jack Haig (kolesar)|Jack Haig]] | align=center|[[Jan Tratnik]] | align=center|[[Egan Bernal]] | align=center|{{ct|DRA|2016}} |- | bgcolor=#D3D3D3 align=center style="border-top-width:4px"|'''Leto''' ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey green 2.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey red.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey blue.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey white.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2017|2017]] | align=center|[[Rafał Majka]] | align=center|[[Sam Bennett (kolesar)|Sam Bennett]] | align=center|[[Rafał Majka]] | align=center|[[Tadej Pogačar]] | align=center|{{ct|NIP|2017}} | align=center style="color:#ccc;" rowspan=8|brez podelitve |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2018|2018]] | align=center|[[Primož Roglič]] | align=center|[[Simone Consonni]] | align=center|[[Fausto Masnada]] | align=center|[[Tadej Pogačar]] | align=center|{{ct|SUN|2018}} |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2019|2019]] | align=center|[[Diego Ulissi]] | align=center|[[Luka Mezgec]] | align=center|[[Aleksander Vlasov (kolesar)|Aleksander Vlasov]] | align=center|[[Tadej Pogačar]] | align=center|{{ct|UAD|2019}} |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2021|2021]] | align=center|[[Tadej Pogačar]] | align=center|[[Matej Mohorič]] | align=center|[[Tadej Pogačar]] | align=center|[[Kristjan Hočevar]] | align=center|{{ct|UAD|2021}} |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2022|2022]] | align=center|[[Tadej Pogačar]] | align=center|[[Tadej Pogačar]] | align=center|[[Rafał Majka]] | align=center|[[Vojtěch Řepa]] | align=center|{{ct|CJR|2022}} |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2023|2023]] | align=center|[[Filippo Zana]] | align=center|[[Ide Schelling]] | align=center|[[Samuele Zoccarato]] | align=center|[[Raúl García Pierna]] | align=center|{{ct|EKP|2023}} |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2024|2024]] | align=center|[[Giovanni Aleotti]] | align=center|[[Giovanni Aleotti]] | align=center|[[Davide Baldaccini]] | align=center|[[Giulio Pellizzari]] | align=center|{{ct|VBF|2024}} |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2025|2025]] | align=center|[[Anders Halland Johannessen]] | align=center|[[Fabio Christen]] | align=center|[[Fabio Christen]] | align=center|[[Jakob Omrzel]] | align=center|{{UCI team code|VBF|2025}} |} == Sklici in opombe == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Tour of Slovenia}} * {{official|https://tourofslovenia.si/sl}} * [https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-sloveniji/ Dirka po Sloveniji] na [[MMC-RTV SLO]] {{Dirka po Sloveniji}} {{šport v Sloveniji}} {{Etapne dirke}} {{Kolesarske dirke v Sloveniji}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1993]] [[Kategorija:Dirka po Sloveniji| ]] 8c2uydqw01gcacea69gkdahjqooxnpf 6659754 6659747 2026-04-14T16:02:33Z Sporti 5955 /* Zmagovalci */ pp 6659754 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Dirka po Sloveniji | current_event = Dirka po Sloveniji 2026 | image = | date = junij | region = | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestno kolesarstvo]] | competition = [[UCI ProSeries]] | type = [[etapna dirka]] | organiser = [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]] | director = [[Bogdan Fink]] | first = {{start date|[[dirka po Sloveniji 1993|1993]]}} | number = 31 | last = | firstwinner = {{ikonazastave|SLO}} [[Boris Premužič]] | mostwins = '''vsak po 2 zmagi:'''<br>{{ikonazastave|SLO}} [[Mitja Mahorič]]<br />{{ikonazastave|SLO}} [[Jure Golčer]]<br />{{ikonazastave|SLO}} [[Primož Roglič]]<br />{{ikonazastave|ITA}} [[Diego Ulissi]]<br />{{ikonazastave|SLO}} [[Tadej Pogačar]] | mostrecent = {{ikonazastave|NOR}} [[Anders Halland Johannessen]] }} [[Slika:Dirka po Sloveniji 2011 - Koper štart.ogv|sličica|150px|Štart 2. etape dirke leta 2011 v [[Koper|Kopru]]]] [[Slika:Sky team - 1st stage Tour of Slovenia 2015.jpg|sličica|150px|[[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] (vožnja na čas) na dirki leta 2015 v [[Ljubljana|Ljubljani]] – Salvatore Puccio iz ekipe Team Sky]] [[Slika:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle).jpg|sličica|150px|Zmaga [[Tadej Pogačar|Tadeja Pogačarja]] na 3. etapi dirke leta 2022, cilj je bil [[Celjski grad]]]] '''Dirka po Sloveniji''' je etapna [[UCI ProSeries]] [[kolesarstvo|kolesarska]] [[dirka]], ki jo prirejajo od leta 1993. Od njenih amaterskih začetkov in bolj kot ne nepomembne lokalne dirke z skromno tekmovalno zasedbo, je dirka do danes prerasla in večkrat presegla svoje okvirje in postala veliko mednarodno tekmovanje drugega kakovostnega razreda svetovnega kolesarstva, takoj za svetovno serijo [[UCI World Tour]]. == Zgodovina == Leta 1995 so na dirki prvič lahko sodelovali tudi profesionalci. Že takoj naslednje leto (1996) je bila dirka prvič organizirana pod okriljem UCI-5 kategorije, leta 2000 pa je napredovala do kategorije 2.5 po UCIju. Med leti 2005 in 2018 je dirka šla še razred višje do kategorije 2.1, kot del serije [[UCI Europe Tour]]. Leta 2019 je dirka napredovala v kategorijo 2.HC še vedno sicer pod okriljem UCI Europe Tour. Dirka je sicer že leta 2020 prestala prekategorizacijo in napredovala iz 2.HC v drugi svetovni kolesarski razred tekmovanja, novo ustanovljeno tekmovanje UCI ProSeries (takoj za svetovno kolesarsko serijo UCI World Tour), a je takrat zaradi koronavirusa odpadla. Tako je leta 2021 bila prvič tudi uradno izpeljana v tej seriji. Hkrati je v letih 2020 in 2021 istočasno štela tudi kot dirka po okriljem UCI Europe Tour. Od leta 2022 naprej pa samostojno le v tekmovanju UCI ProSeries.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bicikel.com/novica/dirka-po-sloveniji-prestala-novo-kategorizazijo-20277|title=Dirka po Sloveniji "prestala" novo kategorizazijo|date=10. oktober 2019|work=bicikel.com}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://prijavim.se/index_page/news/10782/odpovedana-tudi-dirka-po-sloveniji/#lang|title=Odpovedana tudi dirka Po Sloveniji|date=20. marec 2020|work=bicikel.com}}</ref> == Zmagovalci == {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:100%; line-height:18px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Leto !style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Prvi !style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Drugi !style="background:silver; font-weight:bold; text-align:center;"|Tretji |- |colspan="4" bgcolor=#EFDECD|{{center|↓ Amaterska dirka ↓}} |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 1993|1993]] | width=180|{{flagicon|SLO}} [[Boris Premužič]] | width=180|{{flagicon|SLO}} [[Srečko Glivar]] | width=180|{{flagicon|SLO}} [[Gorazd Štangelj]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 1994|1994]] |{{flagicon|GER}} [[Tobias Steinhauser]] |{{flagicon|SLO}} [[Boris Premužič]] |{{flagicon|SLO}} [[Sandi Papež]] |- |colspan="4" bgcolor=#EFDECD|{{center|↓ Odprta polprofesionalna dirka ↓}} |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 1995|1995]] |{{flagicon|SLO}} [[Valter Bonča]] |{{flagicon|SLO}} [[Boris Premužič]] |{{flagicon|ITA}} [[Marco di Renzo]] |- |colspan="4" bgcolor=#EFDECD|{{center|↓ UCI–5 dirka ↓}} |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 1996|1996]] |{{flagicon|ITA}} [[Lorenzo Di Silvestro]] |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Giraldi]] |{{flagicon|ITA}} [[Marco di Renzo]] |- ! scope="row" style=color:#696969|1997 | align=center colspan=3 style=color:#696969|''odpoved zaradi finančnih zapletov'' |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 1998|1998]] |{{flagicon|SLO}} [[Branko Filip]] |{{flagicon|SLO}} [[Gorazd Štangelj]] |{{flagicon|BUL}} [[Pavel Šumanov]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 1999|1999]] |{{flagicon|ZIM}} [[Timothy David Jones]] |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Valjavec]] |{{flagicon|ITA}} [[Stefano Panetta]] |- |colspan="4" bgcolor=#EFDECD|{{center|↓ UCI–2.5 dirka ↓}} |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2000|2000]] |{{flagicon|SLO}} [[Martin Derganc]] |{{flagicon|CRO}} [[Vladimir Miholjević]] |{{flagicon|SLO}} [[Boris Premužič]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2001|2001]] |{{flagicon|RUS}} [[Faat Zakirov]] |{{flagicon|SLO}} [[Martin Derganc]] |{{flagicon|CRO}} [[Vladimir Miholjević]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2002|2002]] |{{flagicon|RUS}} [[Jevgenij Petrov (kolesar)|Jevgenij Petrov]] |{{flagicon|SLO}} [[Dean Podgornik]] |{{flagicon|AUT}} [[Hannes Hempel]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2003|2003]] |{{flagicon|SLO}} [[Mitja Mahorič]] |{{flagicon|SLO}} [[Jure Golčer]] |{{flagicon|AUT}} [[Andreas Matzbacher]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2004|2004]] |{{flagicon|SLO}} [[Mitja Mahorič]] |{{flagicon|BLR}} [[Aleksandr Kučinski]] |{{flagicon|SLO}} [[Matic Strgar]] |- |colspan="4" bgcolor=#EFDECD|{{center|↓ UCI Europe Tour (2.1 dirka) ↓}} |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2005|2005]] |{{flagicon|POL}} [[Przemysław Niemiec]] |{{flagicon|ITA}} [[Fortunato Baliani]] |{{flagicon|CRO}} [[Radoslav Rogina]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2006|2006]] |{{flagicon|SLO}} [[Jure Golčer]] |{{flagicon|POL}} [[Przemysław Niemiec]] |{{flagicon|CRO}} [[Robert Kišerlovski]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2007|2007]] |{{flagicon|SLO}} [[Tomaž Nose]] |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] |{{flagicon|ITA}} [[Andrea Noè]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2008|2008]] |{{flagicon|SLO}} [[Jure Golčer]] |{{flagicon|ITA}} [[Franco Pellizotti]] |{{flagicon|CRO}} [[Robert Kišerlovski]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2009|2009]] |{{flagicon|DEN}} [[Jakob Fuglsang]] |{{flagicon|SLO}} [[Tomaž Nose]] |{{flagicon|ITA}} [[Domenico Pozzovivo]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2010|2010]] |{{flagicon|ITA}} [[Vincenzo Nibali]] |{{flagicon|ITA}} [[Giovanni Visconti]] |{{flagicon|DEN}} [[Chris Anker Sørensen]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2011|2011]] |{{flagicon|ITA}} [[Diego Ulissi]] |{{flagicon|CRO}} [[Radoslav Rogina]] |{{flagicon|SLO}} [[Robert Vrečer]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2012|2012]] |{{flagicon|SLO}} [[Jani Brajkovič]] |{{flagicon|ITA}} [[Domenico Pozzovivo]] |{{flagicon|SLO}} [[Kristijan Koren]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2013|2013]] |{{flagicon|CRO}} [[Radoslav Rogina]] |{{flagicon|SLO}} [[Jan Polanc]] |{{flagicon|GER}} [[Patrik Sinkewitz]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2014|2014]] |{{flagicon|POR}} [[Tiago Machado]] |{{flagicon|RUS}} [[Ilnur Zakarin]] |{{flagicon|ITA}} [[Matteo Rabotini]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2015|2015]] |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] |{{flagicon|ESP}} [[Mikel Nieve]] |{{flagicon|SLO}} [[Jure Golčer]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2016|2016]] |{{flagicon|EST}} [[Rein Taaramäe]] |{{flagicon|AUS}} [[Jack Haig]] |{{flagicon|CZE}} [[Jan Barta]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2017|2017]] |{{flagicon|POL}} [[Rafał Majka]] |{{flagicon|ITA}} [[Giovanni Visconti]] |{{flagicon|AUS}} [[Jack Haig]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2018|2018]] |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] |{{flagicon|COL}} [[Rigoberto Urán]] |{{flagicon|SLO}} [[Matej Mohorič]] |- |colspan="4" bgcolor=#EFDECD|{{center|↓ UCI Europe Tour (2.HC dirka) ↓}} |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2019|2019]] |{{flagicon|ITA}} [[Diego Ulissi]] |{{flagicon|ITA}} [[Giovanni Visconti]] |{{flagicon|RUS}} [[Aleksander Vlasov (kolesar)|Aleksander Vlasov]] |- |colspan="4" bgcolor=#EFDECD|{{center|↓ UCI Europe Tour ↓<br>↓ UCI ProSeries ↓}} |- ! scope="row" style=color:#696969|2020 | align=center colspan=3 style=color:#696969|''odpoved zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije COVID-19]]'' |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2021|2021]] |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |{{flagicon|ITA}} [[Diego Ulissi]] |{{flagicon|ITA}} [[Matteo Sobrero]] |- |colspan="4" bgcolor=#EFDECD|{{center|↓ UCI ProSeries ↓}} |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2022|2022]] |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |{{flagicon|POL}} [[Rafał Majka]] |{{flagicon|SLO}} [[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2023|2023]] |{{flagicon|ITA}} [[Filippo Zana]] |{{flagicon|SLO}} [[Matej Mohorič]] |{{flagicon|ITA}} [[Diego Ulissi]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2024|2024]] |{{flagicon|ITA}} [[Giovanni Aleotti]] |{{flagicon|ESP}} [[Pello Bilbao]] |{{flagicon|ITA}} [[Giulio Pellizzari]] |- ! scope="row"|[[Dirka po Sloveniji 2025|2025]] |{{flagicon|NOR}} [[Anders Halland Johannessen|Aː Halland Johannessen]] |{{flagicon|AUT}} [[Felix Großschartner]] |{{flagicon|GBR}} [[Tao Geoghegan Hart]] |} ==Razvrstitve== ===Trenutne barve dresov=== {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |- ! style="width:16%;"| Skupno ! style="width:16%;"| Po točkah ! style="width:16%;"| Gorski cilji ! style="width:16%;"| Mladi kolesar |- ! style="width:16%;"| {{cjersey|green2|size=85px}} ! style="width:16%;"| [[File:Jersey red.svg|85px]] ! style="width:16%;"| [[File:Jersey blue.svg|85px]] ! style="width:16%;"| [[File:Jersey white.svg|85px]] |} === Vsi dobitniki vseh majic po letih === Majice v različnih razvrstitvah so skozi leta večkrat spreminjale svoje barve, ki so se ustalile pri barvah (zgoraj). Izjemoma so podelili tudi roza majico za najboljšega Slovenca (1993) in svetlo modro majico za posebne [[Delo (časopis)|Delo]]ve cilje (1996). {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:100%; line-height:18px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" | bgcolor=#D3D3D3 align=center| | bgcolor=#D3D3D3 align=center|'''Skupno''' | bgcolor=#D3D3D3 align=center|'''Po točkah''' | bgcolor=#D3D3D3 align=center|'''Gorski cilji''' | bgcolor=#D3D3D3 align=center|'''Mladi kolesar''' | bgcolor=#D3D3D3 align=center|'''Ekipno''' | bgcolor=#D3D3D3 align=center|'''Leteči cilji''' |- | bgcolor=#D3D3D3 align=center style="border-top-width:4px"|'''Leto''' ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey yellow.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey white.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey blue.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey polkadot.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey green.svg|35px]] |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 1993|1993]] | width=170 align=center|[[Boris Premužič]] | width=170 align=center|[[Boštjan Mervar]] | width=170 align=center|[[Gianluca Pianegonda]] | width=170 align=center|[[Gorazd Štangelj]] | width=170 align=center|Slovenija 1 | width=170 align=center|[[Boštjan Mervar]] |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 1994|1994]] | align=center|[[Tobias Steinhauser]] | align=center|[[Tobias Steinhauser]] | align=center|[[Tobias Steinhauser]] | align=center|[[Branko Filip]] | align=center|Slovenija | align=center|[[Jens Lehmann (kolesar)|Jens Lehmann]] |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 1995|1995]] | align=center|[[Valter Bonča]] | align=center|[[Luca Pavanello]] | align=center|[[Marco Antonio Di Renzo|Marco Di Renzo]] | align=center|[[Sergej Autko]] | align=center|Italija | align=center|[[Frank Høj]] |- | bgcolor=#D3D3D3 align=center style="border-top-width:4px"|'''Leto''' ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey yellow.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey white.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey pink.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey polkadot.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey green.svg|35px]] |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 1996|1996]] | align=center|[[Lorenzo Di Silvestro]] | align=center|[[Lorenzo Di Silvestro]] | align=center|[[Alexander Vinokourov]] | align=center|[[Tadej Valjavec]] | align=center|{{ct|CTA|1996}} | align=center|[[Alexander Vinokourov]] |- | bgcolor=#D3D3D3 align=center style="border-top-width:4px"|'''Leto''' ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey yellow.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey blue.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey polkadot.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey white.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey green.svg|35px]] |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 1998|1998]] | align=center|[[Branko Filip]] | align=center|[[Andrej Hauptman]] | align=center|[[Igor Kranjec]] | align=center|[[Mitja Mahorič]] | align=center|{{ct|PER|1998}} | align=center|[[Igor Kranjec]] |- | bgcolor=#D3D3D3 align=center style="border-top-width:4px"|'''Leto''' ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey yellow.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey green.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey polkadot.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey white.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey blue.svg|35px]] |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 1999|1999]] | align=center|[[Timothy Jones (kolesar)|Timothy Jones]] | align=center|[[Gabriele Balducci]] | align=center|[[Martin Derganc]] | align=center|[[Tadej Valjavec]] | align=center|{{ct|PER|1999}} | align=center|[[Martin Derganc]] |- | bgcolor=#D3D3D3 align=center style="border-top-width:4px"|'''Leto''' ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey yellow.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey blue.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey polkadot.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey white.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey green.svg|35px]] |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2000|2000]] | align=center|[[Martin Derganc]] | align=center|[[Mitja Mahorič]] | align=center|[[Mitja Mahorič]] | align=center|[[Matej Gnezda]] | align=center|{{ct|PER|2000}} | align=center|[[Uroš Murn]] |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2001|2001]] | align=center|[[Faat Zakirov]] | align=center|[[Faat Zakirov]] | align=center|[[Matej Marin]] | align=center|[[Filippo Baldo]] | align=center|{{ct|AMO|2001}} | align=center|[[Radoslav Rogina]] |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2002|2002]] | align=center|[[Jevgenij Petrov (kolesar)|Jevgenij Petrov]] | align=center|[[Jevgenij Petrov (kolesar)|Jevgenij Petrov]] | align=center|[[Dean Podgornik]] | align=center|[[Patrik Sinkewitz]] | align=center|{{ct|MAP|2002}} | align=center|[[Hannes Hempel]] |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2003|2003]] | align=center|[[Mitja Mahorič]] | align=center|[[Boštjan Mervar]] | align=center|[[Christian Heule]] | align=center|[[Andreas Matzbacher]] | align=center|Team Macandina | align=center|[[Aldo Ino Ilešič]] |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2004|2004]] | align=center|[[Mitja Mahorič]] | align=center|[[Matic Strgar]] | align=center|[[Matic Strgar]] | align=center|[[Matic Strgar]] | align=center|Krka Novo mesto | align=center|[[Jonas Ljungblad]] |- | bgcolor=#D3D3D3 align=center style="border-top-width:4px"|'''Leto''' ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey yellow.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey blue.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey polkadot.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey white.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2005|2005]] | align=center|[[Przemysław Niemiec]] | align=center|[[Ruggero Marzoli]] | align=center|[[Przemysław Niemiec]] | align=center|[[Janez Brajkovič]] | align=center|{{ct|MIE|2005}} | align=center style="color:#ccc;" rowspan=7|brez podelitve |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2006|2006]] | align=center|[[Jure Golčer]] | align=center|[[Borut Božič]] | align=center|[[Matej Gnezda]] | align=center|[[Robert Kišerlovski]] | align=center|{{ct|ADR|2006}} |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2007|2007]] | align=center|[[Tomaž Nose]] | align=center|[[Vincenzo Nibali]] | align=center|[[Gabriele Bosisio]] | align=center|[[Simon Špilak]] | align=center|{{ct|CAN|2007}} |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2008|2008]] | align=center|[[Jure Golčer]] | align=center|[[Enrico Rossi (kolesar)|Enrico Rossi]] | align=center|[[Mitja Mahorič]] | align=center|[[Robert Kišerlovski]] | align=center|{{ct|PER|2008}} |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2009|2009]] | align=center|[[Jakob Fuglsang]] | align=center|[[Jakob Fuglsang]] | align=center|[[Jakob Fuglsang]] | align=center|[[Blaž Furdi]] | align=center|{{ct|TNK|2009}} |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2010|2010]] | align=center|[[Vincenzo Nibali]] | align=center|[[Grega Bole]] | align=center|[[Stéphane Rossetto]] | align=center|[[Blaž Furdi]] | align=center|{{ct|TNK|2010}} |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2011|2011]] | align=center|[[Diego Ulissi]] | align=center|[[Robert Vrečer]] | align=center|[[Diego Ulissi]] | align=center|[[Diego Ulissi]] | align=center|{{ct|LOB|2011}} |- | bgcolor=#D3D3D3 align=center style="border-top-width:4px"|'''Leto''' ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey blue.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey green.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey polkadot.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey white.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2012|2012]] | align=center|[[Janez Brajkovič]] | align=center|[[Simone Ponzi]] | align=center|[[Preben Van Hecke]] | align=center|[[Jan Polanc]] | align=center|{{ct|LOB|2012}} | align=center style="color:#ccc;"|brez podelitve |- | bgcolor=#D3D3D3 align=center style="border-top-width:4px"|'''Leto''' ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey yellow.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey green.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey blue.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey white.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2013|2013]] | align=center|[[Radoslav Rogina]] | align=center|[[Brett Lancaster]] | align=center|[[Radoslav Rogina]] | align=center|[[Jan Polanc]] | align=center|{{ct|ADR|2013}} | align=center style="color:#ccc;"|brez podelitve |- | bgcolor=#D3D3D3 align=center style="border-top-width:4px"|'''Leto''' ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey yellow.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey red.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey blue.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey white.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2014|2014]] | align=center|[[Tiago Machado]] | align=center|[[Michael Matthews (kolesar)|Michael Matthews]] | align=center|[[Klemen Štimulak]] | align=center|[[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] | align=center|{{ct|GBF|2014}} | align=center style="color:#ccc;" rowspan=3|brez podelitve |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2015|2015]] | align=center|[[Primož Roglič]] | align=center|[[Salvatore Puccio]] | align=center|[[Mauro Finetto]] | align=center|[[Domen Novak (kolesar)|Domen Novak]] | align=center|{{ct|ADR|2015}} |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2016|2016]] | align=center|[[Rein Taaramäe]] | align=center|[[Jack Haig (kolesar)|Jack Haig]] | align=center|[[Jan Tratnik]] | align=center|[[Egan Bernal]] | align=center|{{ct|DRA|2016}} |- | bgcolor=#D3D3D3 align=center style="border-top-width:4px"|'''Leto''' ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey green 2.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey red.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey blue.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"|[[File:Jersey white.svg|35px]] ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| ! font-weight:bold; text-align:center;" style="border-top-width:4px"| |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2017|2017]] | align=center|[[Rafał Majka]] | align=center|[[Sam Bennett (kolesar)|Sam Bennett]] | align=center|[[Rafał Majka]] | align=center|[[Tadej Pogačar]] | align=center|{{ct|NIP|2017}} | align=center style="color:#ccc;" rowspan=8|brez podelitve |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2018|2018]] | align=center|[[Primož Roglič]] | align=center|[[Simone Consonni]] | align=center|[[Fausto Masnada]] | align=center|[[Tadej Pogačar]] | align=center|{{ct|SUN|2018}} |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2019|2019]] | align=center|[[Diego Ulissi]] | align=center|[[Luka Mezgec]] | align=center|[[Aleksander Vlasov (kolesar)|Aleksander Vlasov]] | align=center|[[Tadej Pogačar]] | align=center|{{ct|UAD|2019}} |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2021|2021]] | align=center|[[Tadej Pogačar]] | align=center|[[Matej Mohorič]] | align=center|[[Tadej Pogačar]] | align=center|[[Kristjan Hočevar]] | align=center|{{ct|UAD|2021}} |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2022|2022]] | align=center|[[Tadej Pogačar]] | align=center|[[Tadej Pogačar]] | align=center|[[Rafał Majka]] | align=center|[[Vojtěch Řepa]] | align=center|{{ct|CJR|2022}} |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2023|2023]] | align=center|[[Filippo Zana]] | align=center|[[Ide Schelling]] | align=center|[[Samuele Zoccarato]] | align=center|[[Raúl García Pierna]] | align=center|{{ct|EKP|2023}} |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2024|2024]] | align=center|[[Giovanni Aleotti]] | align=center|[[Giovanni Aleotti]] | align=center|[[Davide Baldaccini]] | align=center|[[Giulio Pellizzari]] | align=center|{{ct|VBF|2024}} |- | bgcolor=#D3D3D3|[[Dirka po Sloveniji 2025|2025]] | align=center|[[Anders Halland Johannessen]] | align=center|[[Fabio Christen]] | align=center|[[Fabio Christen]] | align=center|[[Jakob Omrzel]] | align=center|{{UCI team code|VBF|2025}} |} == Sklici in opombe == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Tour of Slovenia}} * {{official|https://tourofslovenia.si/sl}} * [https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-sloveniji/ Dirka po Sloveniji] na [[MMC-RTV SLO]] {{Dirka po Sloveniji}} {{šport v Sloveniji}} {{Etapne dirke}} {{Kolesarske dirke v Sloveniji}} [[Kategorija:Kolesarske dirke v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1993]] [[Kategorija:Dirka po Sloveniji| ]] 2kjgrwh6ijzh48bs5wqbj5e2322gelk Pravnik 0 249784 6659881 6518552 2026-04-15T07:04:27Z ~2026-23298-59 258255 6659881 wikitext text/x-wiki [[Slika:Theodor Kittelsen - Illustration for Johan Herman Wessel's poem Smeden og bageren (4).jpg|thumb|]] '''Pravnik''' (nekdaj tudi '''jurist''') je [[človek]], ki deluje na področju [[pravo|prava]]. Pravo ureja človekovo zunanje ravnanje, in sicer v odnosu z drugimi. V [[Slovenija|Sloveniji]] imajo pravniki oziroma pravnice naziv univ. dipl. pravnik oziroma univ. dipl. pravnica po končanem 4-letnem študiju prava na [[Pravna fakulteta|Pravni fakulteti]], kar ustreza VII. stopnji izobrazbe. Po preteklih ureditvah je bil pridobljen naziv tudi univ. dipl. jurist, vendar pa se ta naziv od osamosvojitve RS naprej ne podeljuje več, čeprav nekateri zmotno uporabljajo ta naziv v [[pravni promet|pravnem prometu]]. Po bolonjskem študijskem programu po končani I. stopnji študent oziroma študentka pridobi naziv diplomirani pravnik oziroma diplomirana pravnica, kar ustreza VI. stopnji izobrazbe. Za opravljanje pravniškega državnega izpita je potrebovana II. stopnja, ko pridobi oseba naziv magister prava oziroma magistrica prava ali VII. stopnjo izobrazbe. Ne gre pa naziva magister prava oziroma magistrica prava zamenjevati z VIII. stopnjo izobrazbe, torej nazivom magister znanosti oziroma magistrica znanosti. Nekateri se sicer predstavljajo z nazivom magister pravnih znanosti oziroma magistrica pravnih znanosti, kar pa ni naziv, ki so ga pridobili. Pravilen naziv je torej samo magister znanosti oziroma magistrica znanosti. == Vrste pravnikov == * [[odvetnik]] * [[sodnik]] * [[tožilec]] * [[notar]] * [[državni pravobranilec]] * [[korporacijski pravnik]] * [[pravni teoretik]]/filozof * [[pravni zgodovinar]]/arhivist * [[primerjalni pravnik]] * [[ustavni pravnik]]/[[pravnik človekovih pravic]] * [[zakonodajni pravnik]] * [[upravni pravnik]] == Glej tudi== * [[seznam slovenskih pravnikov]] *[[seznam slovenskih sodnikov]] *[[seznam slovenskih odvetnikov]] *[[nomotehnika]] {{commonscat|Jurists}} {{normativna kontrola}} {{job-stub}} {{law-stub}} [[Kategorija:Pravo]] [[Kategorija:Pravniki|*]] [[Kategorija:Pravniški poklici|*]] tg6ayh0ltnirr1d3m3p55f6xchxrskg Marko Starman 0 254838 6659713 6625151 2026-04-14T14:30:52Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Sodniki Ustavnega sodišča Republike Slovenije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6659713 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Marko Starman''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[20. junij]] [[1969]]. V času [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlade Republike Slovenije]] je bil [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] na [[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije|ministrstvu za okolje in prostor]]. Predhodno je bil državni sekretar na [[Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije|ministrstvu za pravosodje]]. 3. februarja 2026 ga je Državni zbor Republike Slovenije potrdil na mesto ustavnega sodnika.<ref>{{Navedi splet|title=DZ imenoval varuhinjo človekovih pravic, guvernerja Banke Slovenije in nove ustavne sodnike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-imenoval-varuhinjo-clovekovih-pravic-guvernerja-banke-slovenije-in-nove-ustavne-sodnike/772217|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] *[[seznam slovenskih pravnikov]] {{8VladaSLO}} {{Ustavni sodniki Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Starman, Marko}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za pravosodje Republike Slovenije]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije]] [[Kategorija:Državni sekretarji v Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko]] [[Kategorija:Sodniki Ustavnega sodišča Republike Slovenije]] poyjc5c89tjamj5b1eapew22drm0pqv Vanja Lokar 0 258448 6659897 6555155 2026-04-15T07:52:47Z Sivimedved 235862 dodal sem novico in sklic 6659897 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|nationality=slovenska}} '''Vanja''' (tudi '''Giovanni''') '''Lokar''', [[Slovenci|slovenski]] [[podjetnik]], [[mecen]], * [[15. april]] [[1939]], [[Ajdovščina]]. == Življenje in delo == '''Vanja''' (ime so mu takratne italijanske fašistične oblasti spremenile v Giovanni) '''Lokar''' se je rodil v [[Ajdovščina|Ajdovščini]], oče je bil Filip, lesni trgovec, mati Helena (rojena Klodič), gospodinja. Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v [[Gorica|Gorico]], tam živela leto dni, nekaj mesecev pa tudi v [[Trbiž]]u, kjer je imel njegov oče svojo žago. Tam je Vanja star štiri leta dočakal kapitulacijo kraljevnine [[Italija|Italije]]. Trbiž so leta 1943 zaradi vdora [[Nemci|Nemcev]] zapustili, in se odpravili v [[Trst]]. Tam je začel obiskovati drugi razred slovenske šole, saj je prvega že dokončal v [[Gorica|Gorici]]. Po osnovni šoli ga je oče vpisal na italijansko tehnično šolo, v kateri je dokončal prvi letnik višje šole, v drugem pa so ga vrgli iz nje. Leto dni je delal v lesnem skladišču v Trstu, nato pa so se starši odločili, da bo šolanje nadaljeval. Vpisal se je na trgovsko akademijo v bližino [[Treviso|Trevisa]], katero je po treh letih zaključil.<ref>{{Navedi splet|title=Najboljše ideje za posel je dobil med operno predstavo|url=https://primorske.svet24.si/plus/7--val/najboljse-ideje-za-posel-je-dobil-med-operno-preds|website=Primorske Novice|accessdate=2025-02-12|archive-date=2025-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20250122224129/https://primorske.svet24.si/plus/7--val/najboljse-ideje-za-posel-je-dobil-med-operno-preds|url-status=dead}}</ref> Po očetovi smrti je leta 1958 prevzel vodenje njegovega lesnega podjetja. V tem času je spoznal Sonjo Polojaz, hčerko trgovca s kavo. Leta 1963 se je z njo poročil, njegov tast Libero Polojaz ga je zvabil v svoje podjetje Transcoloniale. Sprva je dopoldne delal z lesom, popoldne pa s kavo. Kasneje se je odločil za trgovanje samo s kavo, saj je bilo trgovanje z lesom veliko težavnejše. Svoj delež je v lesnem podjetju leta 1966 prodal poslovnemu partnerju in se popolnoma posvetil trgovini s kavo. Leta 1976 se je podjetje preimenovalo v Cogeco (Commerce generale coffe), in takrat je Lokar postal polovični lastnik tega podjetja. Leta 1979 je iz političnih ved diplomiral na [[Univerza v Trstu|Univerzi v Trstu]]. V Trstu je leta 1989 kupil pražarno Cremcaffe, ki je zelo dobro delovala, kasneje pa jo je pred upokojitvijo prodal [[dunaj]]skemu podjetniku. Lokar je vnet zbiralec ročno izdelanega porcelana, katerega ima v svoji zbirki že preko 500 kosov. Svojo zbirko je že razstavljal v [[Trst|Trstu]],<ref>{{Navedi knjigo|title=Porcellane europee di una collezione triestina = European porcelain from a collection in Trieste|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3574624#full|publisher=Cogeco|date=2002|location=Trieste|first=Valeria|last=Tiepolo|first2=Gianni|last2=Pistrini|first3=Maria|last3=Pinzani}}</ref> [[Berlin|Berlinu]] in [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref>{{Navedi revijo|last=Saksida|first=Aleksandra|date=6. maj 2003|title=Veličastna zbirka porcelana: lastnik zbirke evropskega porcelana Vanja Lokar, po rodu doma iz Ajdovščine, je svojo krhko zbirko dopolnjeval četrt stoletja|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/9896498#full|magazine=Primorske novice|volume=57|issue=36|pages=ǂ ǂ15|issn=1580-4739}}</ref> Ob razstavah so nastali tudi bogati knjižni katalogi.<ref>{{Navedi knjigo|title=Zemlja, ogenj --- & kava: evropski porcelan iz tržaške zbirke: = European porcelain from a collection in Trieste: = porcellane europee di una collezione triestina: = europäisches Porzellan aus einer triester Sammlung|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3808352#full|publisher=Narodni muzej Slovenije|date=2003|location=Ljubljana}}</ref> Zbira tudi druge starine in slike.<ref>{{Navedi splet|title=“Če nimaš dolgov, bo šlo”|url=https://primorske.svet24.si/plus/gospodarstvenik-primorske/ce-nimas-dolgov-bo-slo|website=Primorske Novice|accessdate=2025-02-12}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Vanja Lokar je tudi radodarni mecen, saj je leta 1993 podaril celotni originalni izvod Valvasorjeve [[Slava vojvodine Kranjske|Slave vojvodine Kranjske]] (Nürnberg, 1689) muzeju na gradu [[Bogenšperk]].<ref>{{Navedi splet|title=Dvajsetletno življenje in delo Janeza Vajkarda Valvasorja na gradu Bogenšperk|url=https://www.bogensperk.si/seznam-valvasorjevih-mecenov.html|website=www.bogensperk.si|accessdate=2025-02-12}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2004 je prejel [[Valvasorjevo častno priznanje]] za razstavo svoje zbirke porcelana (Zemlja, ogenj & kava) in sponzoriranje postavitve v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju Slovenije]].<ref name=":1">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2004.pdf Na zadnjem sestanku dne 23. aprila 2004 je komisija po tehtnem premisleku odločila takole]. ''smd-drustvo.si''. pridobljeno 8. novembra 2023</ref> Leta 2014 je prispeval k odprtju [[Tržaško knjižno središče|Tržaškega knjižnega središča]], saj je poskrbel, da bi podjetje dobilo pravo lokacijo v centru mesta Trst.<ref>{{Navedi splet|title=Trst je lep. S Tržaškim knjižnim središčem je še lepši|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/trst-je-lep-s-trzaskim-knjiznim-srediscem-je-se-lepsi.html|website=old.delo.si|date=2015-07-07|accessdate=2025-02-12|language=sl-si|first=Dragica Jaksetič, Ilirska|last=Bistrica}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Foto: Zgodovinski trenutek v Trstu. Tržaško knjižno središče je odprto.|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/foto-zgodovinski-trenutek-v-trstu-trzasko-knjizno-sredisce-je-odprto/368184|website=rtvslo.si|accessdate=2025-02-12|language=sl|first=P. G. , K.|last=Št}}</ref> Leta 2016 je prejel nagrado ''gospodarstvenik Primorske'', ki jo podeljujejo Radio Koper, Televizija Koper-Capodistria in Primorske novice.<ref>{{Navedi splet|title=V NOVI GORICI PODELILI PRIZNANJA GOSPODARSTVENIKOM|url=http://www.primorskival.si/novica.php?oid=7249|website=www.primorskival.si|accessdate=2025-02-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=GOSPODARSTVENIK PRIMORSKE: In nagrajenci so ...|url=https://www.regionalgoriska.si/novica/gospodarstvenik-primorske-kdo-so-nagrajenci-|website=regionalobala.si|accessdate=2025-02-12|language=sl}}</ref> Leta 2021 je unikatno porcelanasto skodelico, poslikano z veduto tržaškega Velikega trga iz leta 1827, najprej razstavljal v ''Mestnem muzeju orientalske umetnosti'' v Trstu, nato pa jo daroval muzeju.<ref>{{Navedi splet|title=Unikatna skodelica s pomočjo mecena z Dunaja v Trst|url=https://primorske.svet24.si/primorska/pri-sosedih/unikatna-skodelica-s-pomocjo-mecena-z-dunaja-v-trs|website=Primorske Novice|accessdate=2025-02-12}}</ref> Leta 2025 se je odločil, da bo svojo bogato in dragoceno zbirko porcelana daroval mestu Trst, kjer je v muzeju [[Santorio Santorio|Sartorio]] stalno razstavljena.<ref>{{Navedi splet|title=Vanja Lokar bo daroval muzeju Sartorio dragoceni porcelan|url=https://www.primorski.eu/trzaska/vanja-lokar-bo-daroval-muzeju-sartorio-dragoceni-porcelan-JK1804649|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-12|language=sl|first=Sanela|last=Čoralič {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Il dono dei coniugi Lokar a Trieste: al museo Sartorio 550 porcellane|url=https://www.ilpiccolo.it/cronaca/dono-coniugi-lokar-trieste-museo-sartorio-550-porcellane-u330sk1g|website=Il Piccolo|date=2025-02-11|accessdate=2025-02-12|language=it}}</ref> Meseca decembra so razstavo odprli tudi publiki, tako ima [[Trst]] eno izmed najprestižnejših zbirk porcelana na svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Donacija porcelana, vredna skoraj dva milijona evrov, bogati Muzej Sartorio|url=https://www.primorski.eu/trzaska/donacija-porcelana-vredna-skoraj-dva-milijona-evrov-bogati-muzej-sartorio-AE2060323|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-12-12|language=sl|first=Sanela|last=Čoralič {{!}}}}</ref> Leta 2026 mu je Občina Trst podelila eno izmed najvišjih priznanj občine, Srednjeveški pečat mesta Trst.<ref>{{Navedi splet|title=Srednjeveški pečat Občine Trst Vanji Lokar in soprogi Sonji Polojaz|url=https://www.primorski.eu/trzaska/srednjeveski-pecat-obcine-trst-vanji-lokar-in-soprogi-sonji-polojaz-BD2151571|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-15|language=sl|first=Sanela|last=Čoralič {{!}}}}</ref> == Viri == * [https://web.archive.org/web/20110829103824/http://www.mladina.si/tednik/201022/vanja_lokar__trzaski_podjetnik__ki_je_obogatel_s_kavo Vanja Lokar, tržaški podjetnik, ki je obogatel s kavo]. 2010/22. ''Mladina''. (web.archive.org) == Sklici == {{Sklici}} {{DEFAULTSORT:Lokar, Vanja}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Trstu]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] cynr7g7k7h55hgv3v8vmb7ti4gjjshn 6659899 6659897 2026-04-15T08:01:48Z Sivimedved 235862 dodal sem novico in sklic 6659899 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|nationality=slovenska}} '''Vanja''' (tudi '''Giovanni''') '''Lokar''', [[Slovenci|slovenski]] [[podjetnik]], [[mecen]], * [[15. april]] [[1939]], [[Ajdovščina]]. == Življenje in delo == '''Vanja''' (ime so mu takratne italijanske fašistične oblasti spremenile v Giovanni) '''Lokar''' se je rodil v [[Ajdovščina|Ajdovščini]], oče je bil Filip, lesni trgovec, mati Helena (rojena Klodič), gospodinja. Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v [[Gorica|Gorico]], tam živela leto dni, nekaj mesecev pa tudi v [[Trbiž]]u, kjer je imel njegov oče svojo žago. Tam je Vanja star štiri leta dočakal kapitulacijo kraljevnine [[Italija|Italije]]. Trbiž so leta 1943 zaradi vdora [[Nemci|Nemcev]] zapustili, in se odpravili v [[Trst]]. Tam je začel obiskovati drugi razred slovenske šole, saj je prvega že dokončal v [[Gorica|Gorici]]. Po osnovni šoli ga je oče vpisal na italijansko tehnično šolo, v kateri je dokončal prvi letnik višje šole, v drugem pa so ga vrgli iz nje. Leto dni je delal v lesnem skladišču v Trstu, nato pa so se starši odločili, da bo šolanje nadaljeval. Vpisal se je na trgovsko akademijo v bližino [[Treviso|Trevisa]], katero je po treh letih zaključil.<ref>{{Navedi splet|title=Najboljše ideje za posel je dobil med operno predstavo|url=https://primorske.svet24.si/plus/7--val/najboljse-ideje-za-posel-je-dobil-med-operno-preds|website=Primorske Novice|accessdate=2025-02-12|archive-date=2025-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20250122224129/https://primorske.svet24.si/plus/7--val/najboljse-ideje-za-posel-je-dobil-med-operno-preds|url-status=dead}}</ref> Po očetovi smrti je leta 1958 prevzel vodenje njegovega lesnega podjetja. V tem času je spoznal Sonjo Polojaz, hčerko trgovca s kavo. Leta 1963 se je z njo poročil, njegov tast Libero Polojaz ga je zvabil v svoje podjetje Transcoloniale. Sprva je dopoldne delal z lesom, popoldne pa s kavo. Kasneje se je odločil za trgovanje samo s kavo, saj je bilo trgovanje z lesom veliko težavnejše. Svoj delež je v lesnem podjetju leta 1966 prodal poslovnemu partnerju in se popolnoma posvetil trgovini s kavo. Leta 1976 se je podjetje preimenovalo v Cogeco (Commerce generale coffe), in takrat je Lokar postal polovični lastnik tega podjetja. Leta 1979 je iz političnih ved diplomiral na [[Univerza v Trstu|Univerzi v Trstu]]. V Trstu je leta 1989 kupil pražarno Cremcaffe, ki je zelo dobro delovala, kasneje pa jo je pred upokojitvijo prodal [[dunaj]]skemu podjetniku. Lokar je vnet zbiralec ročno izdelanega porcelana, katerega ima v svoji zbirki že preko 500 kosov. Svojo zbirko je že razstavljal v [[Trst|Trstu]],<ref>{{Navedi knjigo|title=Porcellane europee di una collezione triestina = European porcelain from a collection in Trieste|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3574624#full|publisher=Cogeco|date=2002|location=Trieste|first=Valeria|last=Tiepolo|first2=Gianni|last2=Pistrini|first3=Maria|last3=Pinzani}}</ref> [[Berlin|Berlinu]] in [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref>{{Navedi revijo|last=Saksida|first=Aleksandra|date=6. maj 2003|title=Veličastna zbirka porcelana: lastnik zbirke evropskega porcelana Vanja Lokar, po rodu doma iz Ajdovščine, je svojo krhko zbirko dopolnjeval četrt stoletja|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/9896498#full|magazine=Primorske novice|volume=57|issue=36|pages=ǂ ǂ15|issn=1580-4739}}</ref> Ob razstavah so nastali tudi bogati knjižni katalogi.<ref>{{Navedi knjigo|title=Zemlja, ogenj --- & kava: evropski porcelan iz tržaške zbirke: = European porcelain from a collection in Trieste: = porcellane europee di una collezione triestina: = europäisches Porzellan aus einer triester Sammlung|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3808352#full|publisher=Narodni muzej Slovenije|date=2003|location=Ljubljana}}</ref> Zbira tudi druge starine in slike.<ref>{{Navedi splet|title=“Če nimaš dolgov, bo šlo”|url=https://primorske.svet24.si/plus/gospodarstvenik-primorske/ce-nimas-dolgov-bo-slo|website=Primorske Novice|accessdate=2025-02-12}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Vanja Lokar je tudi radodarni mecen, saj je leta 1993 podaril celotni originalni izvod Valvasorjeve [[Slava vojvodine Kranjske|Slave vojvodine Kranjske]] (Nürnberg, 1689) muzeju na gradu [[Bogenšperk]].<ref>{{Navedi splet|title=Dvajsetletno življenje in delo Janeza Vajkarda Valvasorja na gradu Bogenšperk|url=https://www.bogensperk.si/seznam-valvasorjevih-mecenov.html|website=www.bogensperk.si|accessdate=2025-02-12}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2004 je prejel [[Valvasorjevo častno priznanje]] za razstavo svoje zbirke porcelana (Zemlja, ogenj & kava) in sponzoriranje postavitve v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju Slovenije]].<ref name=":1">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2004.pdf Na zadnjem sestanku dne 23. aprila 2004 je komisija po tehtnem premisleku odločila takole]. ''smd-drustvo.si''. pridobljeno 8. novembra 2023</ref> Leta 2006 je bil med ustanovitelji [[Sklad Libero in Zora Polojaz|Sklada Libero in Zora Polojaz]].<ref>{{Navedi splet|title=Kdo smo – Fondazione Polojaz|url=https://fondazione-polojaz.org/sl/o-skladu/|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI}}</ref> Leta 2014 je prispeval k odprtju [[Tržaško knjižno središče|Tržaškega knjižnega središča]], saj je poskrbel, da bi podjetje dobilo pravo lokacijo v centru mesta Trst.<ref>{{Navedi splet|title=Trst je lep. S Tržaškim knjižnim središčem je še lepši|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/trst-je-lep-s-trzaskim-knjiznim-srediscem-je-se-lepsi.html|website=old.delo.si|date=2015-07-07|accessdate=2025-02-12|language=sl-si|first=Dragica Jaksetič, Ilirska|last=Bistrica}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Foto: Zgodovinski trenutek v Trstu. Tržaško knjižno središče je odprto.|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/foto-zgodovinski-trenutek-v-trstu-trzasko-knjizno-sredisce-je-odprto/368184|website=rtvslo.si|accessdate=2025-02-12|language=sl|first=P. G. , K.|last=Št}}</ref> Leta 2016 je prejel nagrado ''gospodarstvenik Primorske'', ki jo podeljujejo Radio Koper, Televizija Koper-Capodistria in Primorske novice.<ref>{{Navedi splet|title=V NOVI GORICI PODELILI PRIZNANJA GOSPODARSTVENIKOM|url=http://www.primorskival.si/novica.php?oid=7249|website=www.primorskival.si|accessdate=2025-02-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=GOSPODARSTVENIK PRIMORSKE: In nagrajenci so ...|url=https://www.regionalgoriska.si/novica/gospodarstvenik-primorske-kdo-so-nagrajenci-|website=regionalobala.si|accessdate=2025-02-12|language=sl}}</ref> Leta 2021 je unikatno porcelanasto skodelico, poslikano z veduto tržaškega Velikega trga iz leta 1827, najprej razstavljal v ''Mestnem muzeju orientalske umetnosti'' v Trstu, nato pa jo daroval muzeju.<ref>{{Navedi splet|title=Unikatna skodelica s pomočjo mecena z Dunaja v Trst|url=https://primorske.svet24.si/primorska/pri-sosedih/unikatna-skodelica-s-pomocjo-mecena-z-dunaja-v-trs|website=Primorske Novice|accessdate=2025-02-12}}</ref> Leta 2025 se je odločil, da bo svojo bogato in dragoceno zbirko porcelana daroval mestu Trst, kjer je v muzeju [[Santorio Santorio|Sartorio]] stalno razstavljena.<ref>{{Navedi splet|title=Vanja Lokar bo daroval muzeju Sartorio dragoceni porcelan|url=https://www.primorski.eu/trzaska/vanja-lokar-bo-daroval-muzeju-sartorio-dragoceni-porcelan-JK1804649|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-12|language=sl|first=Sanela|last=Čoralič {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Il dono dei coniugi Lokar a Trieste: al museo Sartorio 550 porcellane|url=https://www.ilpiccolo.it/cronaca/dono-coniugi-lokar-trieste-museo-sartorio-550-porcellane-u330sk1g|website=Il Piccolo|date=2025-02-11|accessdate=2025-02-12|language=it}}</ref> Meseca decembra so razstavo odprli tudi publiki, tako ima [[Trst]] eno izmed najprestižnejših zbirk porcelana na svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Donacija porcelana, vredna skoraj dva milijona evrov, bogati Muzej Sartorio|url=https://www.primorski.eu/trzaska/donacija-porcelana-vredna-skoraj-dva-milijona-evrov-bogati-muzej-sartorio-AE2060323|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-12-12|language=sl|first=Sanela|last=Čoralič {{!}}}}</ref> Leta 2026 mu je Občina Trst podelila eno izmed najvišjih priznanj občine, Srednjeveški pečat mesta Trst.<ref>{{Navedi splet|title=Srednjeveški pečat Občine Trst Vanji Lokar in soprogi Sonji Polojaz|url=https://www.primorski.eu/trzaska/srednjeveski-pecat-obcine-trst-vanji-lokar-in-soprogi-sonji-polojaz-BD2151571|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-15|language=sl|first=Sanela|last=Čoralič {{!}}}}</ref> == Viri == * [https://web.archive.org/web/20110829103824/http://www.mladina.si/tednik/201022/vanja_lokar__trzaski_podjetnik__ki_je_obogatel_s_kavo Vanja Lokar, tržaški podjetnik, ki je obogatel s kavo]. 2010/22. ''Mladina''. (web.archive.org) == Sklici == {{Sklici}} {{DEFAULTSORT:Lokar, Vanja}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Trstu]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] 9ycntnf0j25y76gfno7ffppauh50ry6 Robert Golob 0 269379 6659972 6648266 2026-04-15T11:41:07Z Janezdrilc 3152 + {{15VladaSLO}} 6659972 wikitext text/x-wiki {{pp-extended|small=yes}} {{Infopolje Politik |name = Robert Golob | order=[[Predsednik Vlade Republike Slovenije]] | term_start=[[1. junij]] [[2022]] | term_end= |party = [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] (1999–2002)<br>[[Pozitivna Slovenija|PS]] (2011–2013)<br>[[Zavezništvo Alenke Bratušek|ZaAB]] (2013–2014)<br>[[Gibanje Svoboda]] (2022−) |order1=[[Gibanje Svoboda|Predsednik Gibanja Svobode]] |termstart1=[[26. januar]] [[2022]] |president = [[Borut Pahor]]<br>[[Nataša Pirc Musar]] |predecessor = [[Janez Janša]] |image=<!-- WD --> }} '''Robert Golob''' [róbert golób], [[Slovenci|slovenski]] [[elektroinženir]], [[poslovnež]] in [[politik]], trenutni [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik vlade Republike Slovenije]] ter trenutni [[Gibanje Svoboda|predsednik Gibanja Svoboda]], * [[23. januar]] [[1967]], [[Šempeter pri Gorici]]. Golob je po končanem doktoratu na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] leta 1994 svojo kariero začel kot [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightov štipendist]] na Georgia Institute of Technology v [[Atlanta, Georgija|Atlanti]]. V času [[4. vlada Republike Slovenije|tretje Drnovškove vlade]] je bil leta 1998 imenovan za vodjo slovenske pogajalske skupine na področju energetike. Leto pozneje se je včlanil v [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalno demokracijo Slovenije]] (LDS) ter med majem 1999 in junijem 2000 služil kot državni sekretar na ministrstvu za gospodarske dejavnosti. V letu 2004 je soustanovil energetsko podjetje GEN-I ter dve leti pozneje postal predsednik uprave podjetja in na položaju ostal do leta 2021. V vmesnem času je bil še naprej aktiven v politiki, tako da je leta 2011 postal podpredsednik stranke [[Pozitivna Slovenija]] (PS), kasneje pa podpredsednik stranke [[Zavezništvo Alenke Bratušek]] (SAB). Po SAB-ovem slabem rezultatu na volitvah leta 2014 je v politiki več let ostal aktiven le na lokalni ravni v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]]. V začetku januarja 2022 je po več mesecih namigov o vrnitvi v državno politiko napovedal kandidaturo za mesto predsednika stranke [[Stranka zelenih dejanj|Z.DEJ]], ki jo je kmalu po zmagi kot novi predsednik stranke preimenoval v [[Gibanje Svoboda]] (GS). 24. aprila 2022 je z GS zmagal na rednih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah]]. Stranka je osvojila 41 poslanskih mandatov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije. 25. maja 2022 je Državni zbor Goloba izvolil za predsednika [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]]. [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada republike Slovenije]] je v koaliciji Gibanja Svoboda, [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] (SD) in [[Levica (Slovenija)|Levice]] mandat nastopila 1. junija 2022. Kot predsednik vlade je Golob nadzoroval odziv Slovenije na [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino]] in posledično energetsko krizo. Nadzoroval je znatno povečanje slovenskega obrambnega proračuna in zavezo do izpolnitve Natovih dveh odstotkov do leta 2030, pošiljke orožja Ukrajini in prekinitev dobave ruskega plina v Slovenijo. Kot odziv na [[Vojna med Izraelom in Hamasom|vojno med Izraelom in Hamasom]] je pod njegovim vodstvom Slovenija junija 2024 [[Palestina|Palestino]] priznala kot samostojno državo. == Mladost in izobraževanje== Robert Golob se je rodil 23. januarja 1967 v [[Šempeter pri Gorici|Šempetru pri Gorici]].<ref>dr. Robert Golob. Predsednik vlade RS in predsednik Gibanja Svoboda. https://gibanjesvoboda.si/robert-golob-predsednik/?playlist=75e2a7c&video=8ad2648 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220425091443/https://gibanjesvoboda.si/robert-golob-predsednik/?playlist=75e2a7c&video=8ad2648 |date=2022-04-25 }}, vpogled: 25. 4. 2022.</ref> Njegov oče [[Valentin Golob]] je bil med letoma 1976 in 2022 vodja Soških elektrarn. Robert je bil v šempetrsko osnovno šolo vpisan leto pred vrstniki, kasneje je preskočil tudi četrti razred, po osnovni šoli pa se vpisal na [[Gimnazija Nova Gorica|Gimnazijo Nova Gorica]].<ref name=":4" /> Študiral je na [[Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani|Fakulteti za elektrotehniko]], kjer je leta 1989 diplomiral. Magistriral je tri leta pozneje, doktoriral pa leta 1994 pri 27 letih.<ref name=24ur1>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/robert-golob-s-cela-energetske-druzbe-poletel-na-vrh-vlade.html|title=Robert Golob s čela energetske družbe poletel na vrh vlade|date=24. 4. 2022|accessdate=25. 4. 2022|website=24ur.com}}</ref> Po končanem doktoratu je kot [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightov štipendist]] gostoval na Georgia Institute of Technology v Atlanti.<ref>{{Navedi splet|title=prof. dr. Robert Golob|url=https://lest.fe.uni-lj.si/sl/alumni/prof-dr-robert-golob/|website=Laboratorij za energetske strategije|accessdate=2024-02-26|language=sl-SI}}</ref> == Poslovna kariera == Leta 2004 je soustanovil podjetje GEN-I.<ref>{{Navedi splet|title=Dr Robert Golob - Chairman GEN-I {{!}} Business Investor Guide|url=https://businessinvestorguide.com/business-leaders/dr-robert-golob-chairman-gen-i-2/|website=web.archive.org|date=2021-04-19|accessdate=2024-02-26|archive-date=2021-04-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210419003032/https://businessinvestorguide.com/business-leaders/dr-robert-golob-chairman-gen-i-2/|url-status=dead}}</ref> Leta 2006{{Cn}} je postal predsednik uprave podjetja in na položaju ostal do leta 2021.<ref>{{Navedi splet|title=»Ni konec. Zdaj se šele začne.«|url=https://www.mladina.si/212057/ni-konec-zdaj-se-sele-zacne/|website=Mladina.si|accessdate=2024-02-26}}</ref> == Politična kariera == V procesu vstopanja Slovenije v Evropsko unijo je bil Golob leta 1998 imenovan za vodjo slovenske pogajalske skupine na področju [[Energetika|energetike]]. Med majem 1999 in junijem 2000 je bil [[državni sekretar Republike Slovenije]] na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije, med letoma 1999 in 2002 tudi član [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Vodstvo - GEN-I|url=https://gen-i.si/o-gen-i/vodstvo/#dr-robert-golob|website=gen-i.si|accessdate=2022-01-24}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Kdo je bodoči voditelj naše države Robert Golob|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/626cf387c58f3/kdo-je-bodoci-voditelj-nase-drzave-robert-golob|website=Novice Svet24|accessdate=2023-04-10|language=sl|date=30. april 2022}}</ref> Leta 2011 je postal podpredsednik stranke [[Pozitivna Slovenija]], kasneje pa podpredsednik stranke [[Zavezništvo Alenke Bratušek]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Poslovno poročilo|last=Pavlič|first=Jernej|publisher=Zavezništvo Alenke Bratušek|url=https://sab.si/wp-content/uploads/2021/04/Poslovno-porocilo-ZaAB-2014-koncno.pdf|page=4|year=2014|access-date=2022-02-01|archive-date=2021-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210513120131/https://sab.si/wp-content/uploads/2021/04/Poslovno-porocilo-ZaAB-2014-koncno.pdf|url-status=dead}}</ref> Po slabem nastopu stranke na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|volitvah leta 2014]] se je oddaljil od politike na državni ravni in ostal aktiven le na lokalni ravni v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]]; med letoma 2010 in 2014 je bil predsednik Krajevne skupnosti [[Kromberk]]-[[Loke, Nova Gorica|Loke]], njen član pa je ostal do leta 2022.<ref>https://www.nova-gorica.si/o-mestni-obcini/krajevne-skupnosti/kromberk---loke/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210418145219/https://nova-gorica.si/o-mestni-obcini/krajevne-skupnosti/kromberk---loke/|date=2021-04-18}}, vpogled: 30. 4. 2022.</ref> === Gibanje Svoboda (2022–) === [[Slika:Gibanje Svoboda Konvencija foto Barbara Jakse Jersic 19 03 2022 IMG 6843.jpg|thumb|215x215px|Kongres stranke [[Gibanje Svoboda]]|levo]] 24. januarja 2022 je po več mesecih namigov o vrnitvi v državno politiko napovedal kandidaturo za mesto predsednika stranke [[Stranka zelenih dejanj|Z.DEJ]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob bo kandidiral na sredinem kongresu stranke Z.Dej|url=https://www.sta.si/2992883/golob-bo-kandidiral-na-sredinem-kongresu-stranke-z-dej|website=STA|accessdate=2022-01-24|date=24. januar 2022}}</ref> Na kongresu je tudi preimenoval stranko, ki se od takrat imenuje [[Gibanje Svoboda]]. 1. februarja 2022 se je sestal s strankami [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]] na skupnem sestanku. Golobova stranka se je kmalu uvrstila na prva mesta javnomnenjskih anket, na prvem mestu se je izmenjevala s [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]].{{Navedi vir}} 20. aprila 2022 je sporočil, da se je okužil z [[Novi koronavirus|novim koronavirusom]], zaradi česar je aktivnosti v zadnjem tednu kampanje izvajal večinoma na daljavo.<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob pozitiven na koronavirus|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/robert-golob-pozitiven-na-novi-koronavirus.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-20|date=18. april 2022}}</ref> 24. aprila 2022 je z Gibanjem Svoboda zmagal na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah]], njegova stranka je osvojila 41 poslanskih mandatov, kar je največ v zgodovini samostojne Slovenije.<ref>{{navedi novice |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/gibanje-svoboda-je-posrkalo-vecino-volivcev-ki-so-glasovali-proti-vladi/621087 |title="Gibanje Svoboda je posrkalo večino volivcev, ki so glasovali proti vladi" |last=Kosmač |first=Gorazd |date=2022-04-25 |work=MMC RTV-SLO |accessdate=2022-04-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija |first1=Ana |last1=Svenšek |first2=Tanja |last2=Kozorog Blatnik |first3=Aljoša |last3=Masten |first4=Gregor |last4=Cerar |first5=Miha |last5=Zavrtanik |first6=Larisa |last6=Daugul |first7=Aleksandra K. |last7=Kovač}}</ref> Dva dni po volitvah se je Robert Golob sestal s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] in istega dne še s predsednico SD [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/pahor-bo-mandatarja-predlagal-okoli-23-maja-novo-vlado-bi-lahko-dobili-na-zacetku-junija/625331|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl|date=26. april 2022}}</ref> Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], ki sta ostali zunaj parlamenta – [[Stranka Alenke Bratušek|Stranko Alenke Bratušek]] in [[Lista Marjana Šarca|Listo Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/v-golobovi-vladi-bi-lahko-bili-tudi-predstavniki-sab-a-in-lms-ja/625323|title=V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja|date=25. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija}}</ref> === Predsednik vlade === [[Slika:Slovesnost ob zaključku izgradnje in začetku rednega obratovanja električnega daljnovoda Cirkovce-Pince - 2. 12. 2022 - 52538335530.jpg|sličica|Z madžarskim premierjem [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]] ob zaključku izgradnje električnega daljnovoda Cirkovce–Pince (2022)]] 25. maja 2022 je Državni zbor Republike Slovenije Roberta Goloba izvolil za predsednika [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]].<ref name="PV_MMC">{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|date=2022-05-25|work=[[MMC RTV-SLO]]|accessdate=2022-05-26}}</ref> [[15. vlada Republike Slovenije]] je bila v Državnem zboru Republike Slovenije potrjena 1. junija 2022. Začetek njegovega mandata je zaznamovala draginja, predvsem na področju energetike<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ne moremo imeti podjetij, ki imajo največje dobičke med največjo energetsko draginjo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-ne-moremo-imeti-podjetij-ki-imajo-najvecje-dobicke-med-najvecjo-energetsko-draginjo/628667|website=rtvslo.si|accessdate=2024-02-26|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> ter stanje v zdravstvu, povezano z COVID-19.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci in poslanke s 53 glasovi podpore potrdili vladno ekipo Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-in-poslanke-s-53-glasovi-podpore-potrdili-vladno-ekipo-roberta-goloba/629375|website=rtvslo.si|accessdate=2024-02-26|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}</ref> Sredi decembra 2022 so v javnost prišle informacije, da naj bi [[Nacionalni preiskovalni urad]] preiskoval poslovanje družbe Gen-I, med vpletenimi tudi Roberta Goloba.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: "Veliko ljudi hodi po Sloveniji in maha z mojim imenom"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-veliko-ljudi-hodi-po-sloveniji-in-maha-z-mojim-imenom/|website=N1|date=2022-12-16|accessdate=2022-12-17|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mladina: GEN-I preiskujeta policija in tožilstvo #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/mladina-robert-golob-in-gen-i-preiskujeta-policija-in-tozilstvo-594733|website=siol.net|accessdate=2022-12-17|language=sl|date=16. december 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Policija in tožilstvo naj bi preiskovala Gen-I in Goloba|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/policija-in-tozilstvo-naj-bi-preiskovala-gen-i-in-goloba.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-12-17|date=16. december 2022}}</ref> Kot enega od ciljev svojega mandata je Robert Golob postavil zdravstveno reformo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob napovedal reformo zdravstvenega sistema z letom 2024, za energetsko krizo naslednje leto skoraj pet milijard evrov|url=https://www.dnevnik.si/1042997614|website=Dnevnik|date=2022|accessdate=2023-10-25|archive-date=2023-10-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20231029095738/https://www.dnevnik.si/1042997614|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Stanje v zdravstvu je še slabše, kot si kdor koli misli"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stanje-v-zdravstvu-je-se-slabse-kot-si-kdor-koli-misli/654699|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Eden vidnejših ukrepov je bil ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.<ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil ukinitev oziroma preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-ukinitev-oziroma-preoblikovanje-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/674207|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanci, tudi poslanec SDS, po 30 letih ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje|url=https://siol.net/novice/slovenija/danes-bo-znano-ali-bo-vlada-ukinila-dopolnilno-zdravstveno-zavarovanje-610701|website=siol.net|accessdate=2023-10-25|language=sl}}</ref> Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan je bil večkrat deležen kritik opozicije in tudi vodjo strateškega sveta Erika Breclja, a mu je Golob izražal podporo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob in Bešič Loredan: Interpelacija nov manever SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-interpelacijo-golob-se-bo-pogovoril-z-besic-loredanom.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič: Dokler minister uresničuje koalicijske zaveze, uživa zaupanje stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-dokler-minister-uresnicuje-koalicijske-zaveze-uziva-zaupanje-stranke/674203|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=A.|last=M}}</ref> 7. julija 2023 je Danijel Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Kot je dejal, mu jo je v podpis podal Golob.<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Golob: Razhajala sva se glede krepitve javnega zdravstva.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/besic-loredan-podpisal-odstopno-izjavo-golob-razhajala-sva-se-glede-krepitve-javnega-zdravstva/674418|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Slednji je v izjavi pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Bešič Loredanu je mandat uradno prenehal 13. julija, njegovo funkcijo pa je začasno prevzel premier Robert Golob sam.<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan ni več minister, predsednica DZ mu je zaželela vse najboljše|url=https://n1info.si/novice/slovenija/drzavni-zbor-se-bo-tudi-uradno-seznanil-z-odstopom-besica-loredana/|website=N1|date=2023-07-13|accessdate=2023-07-15|language=sl-SI|first=Neža|last=Pušnik}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Premier Robert Golob bo začasno prevzel vodenje ministrstva za zdravje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-robert-golob-bo-zacasno-prevzel-vodenje-ministrstva-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-07|language=sl}}</ref> Jeseni 2023 je Golob odslovil še dva ministra, in sicer ministra za naravne vire in prostor [[Uroš Brežan|Uroša Brežana]] ter ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano [[Irena Šinko|Ireno Šinko]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ministrica Šinko in minister Brežan odhajata zaradi neustreznega ukrepanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-ministrica-sinko-in-minister-brezan-odhajata-zaradi-neustreznega-ukrepanja/683616|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Šinko: Odstopila ne bom, naj me razrešijo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/se-obeta-rekonstrukcija-vlade-odsla-naj-bi-ministra-sinko-in-brezan/|website=N1|date=2023-10-03|accessdate=2023-10-25|language=sl-SI|first=M. R. , N.|last=P}}</ref> Ob nastopu vlade je Golob napovedal tudi širitev števila ministrstev. Noveliran zakon o vladi je bil sicer sprejet že 22. junija 2022, a je [[Slovenska demokratska stranka]] zbrala dovolj podpisov za [[Referendum o spremembah Zakona o vladi|razpis referenduma]].<ref>{{Navedi splet|title=DZ sprejel spremembe zakona o vladi, ki uvaja tri nova ministrstva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-spremembe-zakona-o-vladi-ki-uvaja-tri-nova-ministrstva/631872|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS zbrala podpise. Bo referendum hkrati z drugim krogom predsedniških volitev?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansevim-uspelo-zbrali-so-podpise-za-tri-referendume/|website=N1|date=2022-10-04|accessdate=2023-02-05|language=sl-SI}}</ref> Potekal je 27. novembra 2022, volivci pa so novelo 56,69 odstotno podprli.<ref>{{Navedi splet|title=Referendum o vladi: po 99 odstotkih preštetih glasov 56 odstotkov za, 44 odstotkov proti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2022/referendum-o-vladi/referendum-o-vladi-po-99-odstotkih-prestetih-glasov-56-odstotkov-za-44-odstotkov-proti/648913|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Golobova vlada je spremembo udejanjila šele po novem letu. Spremenile so se pristojnosti nekaterih obstoječih ministrstev, ustanovljena pa so bila tudi tri nova: [[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|ministrstvo za solidarno prihodnost]], [[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] ter [[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-rekonstrukcija-vlade-kako-bo-izgledala-nova-ministrska-ekipa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-02-05}}</ref> S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Z reorganizacijo bo vlada svoje naloge izvajala še uspešnejše {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-24-z-reorganizacijo-bo-vlada-svoje-naloge-izvajala-se-uspesnejse/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> [[Slika:Predsednica Evropske komisije na povabilo predsednika vlade na delovnem obisku v Sloveniji - 53104649103.jpg|sličica|Golob z [[Ursula von der Leyen|Ursulo von der Leyen]] v poplavljeni Črni na Koroškem (avgust 2023)]] [[Slika:Predsednik vlade dr. Golob na vrhu Evropske politične skupnosti 18.7.2024 -4.jpg|levo|sličica|Golob na vrhu [[Evropska politična skupnost|Evropske politične skupnosti]] (julij 2024)]] Po seji sveta stranke je Golob 24. oktobra 2023 napovedal možnost rekonstrukcije vlade, s katero bi zmanjšali število ministrstev, s tem pa povečali učinkovitost vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Preveč se ukvarjamo sami s sabo; Vatovec: Treba se je vprašati, kaj je namen rekonstrukcije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-prevec-se-ukvarjamo-sami-s-sabo-vatovec-treba-se-je-vprasati-kaj-je-namen-rekonstrukcije/686064|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob šokiral SD in Levico s številom ministrstev, ki jih želi imeti|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/golob-sokiral-koalicijske-partnerje-s-stevilom-ministrstev-ki-jih-zeli-imeti-413966|website=www.zurnal24.si|accessdate=2023-10-25|language=sl}}</ref> Pred državnozborskimi volitvami je Golob na delovno kosilo v začetku januarja 2026 povabil sedem parlamentarnih in neparlamentarnih strank: stranke SD, Levica, [[VESNA – zelena stranka|Vesna]], [[Prerod (stranka)|Prerod]], [[Piratska stranka Slovenije|Piratsko stranko]], [[Mi, socialisti!|Mi, socialisti]], [[Resni.ca]], z namenom dialoga in iskanja možnosti sodelovanja ter spoštljive kampanje.<ref>{{Navedi splet|title=Golob na predvolilno kosilo povabil SD, Levico in pet zunajparlamentarnih strank, tudi Resni.co|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-na-predvolilno-kosilo-povabil-sd-levico-in-pet-zunajparlamentarnih-strank-tudi-resni-co/769652|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-10|language=sl|first=La|last=Da}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob pojasnil, kako je izbral predsednike strank, ki jih vabi na kosilo. Resni.ce tja ne bo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-resnica-se-delovnega-kosila-pri-premierju-golobu-ne-bo-udelezila/|website=N1|date=2026-01-10|accessdate=2026-01-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Citat|title=Nika Prevc bo na Ljubnem lovila četrto zaporedno zmago v smučarskih skokih|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175189226|accessdate=2026-01-10|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Filozof in publicist [[Boris Vezjak]] je ob koncu Golobovega premierskega mandata ocenil, da se je v tem času precej približal avtoritarnemu načinu vladanja, ki ga je poprej očital predhodniku [[Janez Janša|Janezu Janši]].<ref>{{Citat|title=Boris Vezjak: V Golobovi glavi živi mali Janša|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/ob-osmih/173251622/175193802|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Filozof Slavoj Žižek pa, da je vlada prva, ki je načela pomembne težave, ki so prej v Sloveniji ostale neurejene.<ref>{{Navedi splet|title=Slavoj Žižek: To je prva vlada, ki je dregnila v težke probleme in jih začela spreminjati|url=https://vecer.com/slovenija/slavoj-zizek-to-je-prva-vlada-ki-je-dregnila-v-tezke-probleme-in-jih-zacela-spreminjati-10396472|website=Večer|date=2025-11-04|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> ==== Kazenska ovadba ==== [[Tatjana Bobnar]] je po odstopu z mesta notranje ministrice večkrat opozorila na domnevno politično vmešavanje Goloba v delo policije. Oktobra 2023 je pred preiskovalno komisijo izpostavila, da je predsednik vlade od nje zahteval določene kadrovske menjave na policiji ter očiščenje »janšistov«.<ref>{{Navedi splet|title=Golob o zaslišanju Tatjane Bobnar: Dogovorila sva se, da policijo očisti janšistov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-zaslisanju-tatjane-bobnar-dogovorila-sva-se-da-policijo-ocisti-jansistov/685927|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=T. K. B. , Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bobnar in Lindav ostro o pritiskih Goloba na policijo: Nadaljuje Janševo delo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/bobnar-in-lindav-ostro-o-pritiskih-goloba-na-policijo-nadaljuje-jansevo-delo/|website=N1|date=2023-10-23|accessdate=2023-10-25|language=sl-SI|first=M. R. , M.|last=O}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob po odmevnem pričanju Tatjane Bobnar: Le ena stvar, ki jo je povedala, drži|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-po-odmevnem-pricanju-tatjane-bobnar-le-ena-stvar-ki-jo-je-povedala-drzi/|website=N1|date=2023-10-24|accessdate=2023-10-25|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Golob je potrdil nekatere njene navedbe, druge pa označil za neutemeljene. Prav tako se je pojavila neuradna informacija, da naj bi Golob odložil prijetje dveh ruskih vohunov, kar je premier zanikal.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Ali je premier Robert Golob vplival na preložitev datuma aretacije ruskih vohunov?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-premier-robert-golob-vplival-na-prelozitev-datuma-aretacije-ruskih-vohunov/686133|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-25|language=sl|first=Nejc Furlan, TV|last=Slovenija}}</ref> Novembra 2023 je [[Komisija za preprečevanje korupcije]] zaradi domnevnih pritiskov na Bobnarjevo začela preiskavo zoper Goloba zaradi suma kršitve integritete.<ref>{{Navedi splet|title=Obvestilo o uvedbi preiskave zoper predsednika vlade – Komisija za preprečevanje korupcije|url=https://www.kpk-rs.si/blog/2023/11/20/obvestilo-o-uvedbi-preiskave-zoper-predsednika-vlade-2/|website=www.kpk-rs.si|accessdate=2023-11-20}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KPK zaradi domnevnih pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico preiskuje premierja Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-zaradi-domnevnih-pritiskov-na-nekdanjo-notranjo-ministrico-preiskuje-premierja-goloba/688838|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-20|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Oktobra 2024 je Slovenska policija na tožilstvo podala kazensko ovadbo zoper Goloba, kar je premier označil za politično motivirano.<ref>{{Navedi splet|title=Policija ovadila premierja Goloba zaradi obtožb o vmešavanju v delo policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/policija-ovadila-premierja-goloba-zaradi-obtozb-o-vmesavanju-v-delo-policije/724407|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golobu očitano kaznivo dejanje dajanja daril; Lindav: Kdo tukaj laže, bo javnost sama presodila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golobu-ocitano-kaznivo-dejanje-dajanja-daril-lindav-kdo-tukaj-laze-bo-javnost-sama-presodila/724442|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-28|language=sl}}</ref> Poleg tega so bile izpostavljene neskladnosti v njegovih javnih izjavah o srečanjih z Bobnarjevo, kar je kasneje pripisal lapsusu.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob o svojih izjavah, kdaj je spoznal Tatjano Bobnar: Šlo je za lapsus|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-o-svojih-izjavah-kdaj-je-spoznal-tatjano-bobnar-slo-je-za-lapsus/724656|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-28|language=sl}}</ref> 13. januarja 2026 je Komisija za preprečevanje korupcije sporočila, da je v zadevi Bobnar pri premierju Golobu ugotovila kršenje zakona o integriteti. Njegovo ravnanje, ko je ministrici Bobnar novembra 2022 posredoval sporočila, so na KPK označili kot »v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo''«'', razkrili pa so tudi SMS sporočili, ki jih je Golob v odzivu označil za nesporni.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=KPK: Golob kršil integriteto. Ta odgovarja: Edini očitek sta dva SMS-a {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kpk-premier-golob-krsil-integriteto.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-13|language=sl}}</ref> Njegov odvetnik Stojan Zdolšek je medtem napovedal, da se bo zadeva nadaljevala s sodno obravnavo, saj da so ugotovitve KPK nezakonite.<ref name=":0" /> ==== Afera Karigador ==== Aprila 2025 se je predsednik vlade znašel v središču nove afere, ko je bil deležen očitkov o morebitnem konfliktu interesov. V javnosti so se pojavila vprašanja, ali je v zameno za bivanje v zasebni hiši podjetnika [[Tomaž Subotič|Tomaža Subotiča]] v hrvaški Istri, vlada tega imenovala v sveta zavodov [[Psihiatrična klinika Ljubljana|Psihiatrične klinike Ljubljana]] in [[Splošna bolnišnica Celje|Splošne bolnišnice Celje]]. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zadevo uvrstila v svoj nadzorni postopek, Golob pa je očitke zavrnil, jih označil za politično motivirane in poudaril, da gre za zasebno prijateljsko vez. V odzivu za javnost je navedel, da se s tem preusmerja pozornost od ključnih vladnih reform.<ref>{{Navedi splet|title=Premier pod lupo KPK: Je bil dopust v zameno za imenovanje?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/premier-pod-lupo-kpk-je-bil-dopust-v-zameno-za-imenovanje.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-01|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Golob odločno zavrača namigovanja. Pirnat ga poziva k odstopu|url=https://www.24ur.com/novice/kpk-je-uvedla-preiskavo-predhodni-preizkus-zoper-predsednika-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-01|language=sl}}</ref> Oktobra 2025 je KPK v prvem osnutku ugotovil, da se je Golob ob glasovanju za imenovanje Subotiča v sveta dveh bolnišnic znašel v okoliščinah, ki lahko predstavljajo konflikt interesov.<ref>{{Navedi splet|title=KPK v osnutku ugotovitev v zadevi Karigador premierju Golobu očita nasprotje interesov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-v-osnutku-ugotovitev-v-zadevi-karigador-premierju-golobu-ocita-nasprotje-interesov/759912|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KPK v osnutku ugotovitev v zadevi Bobnar očitke Golobu zožil na dve SMS-sporočili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kpk-v-osnutku-ugotovitev-v-zadevi-bobnar-ocitke-golobu-zozil-na-dve-sms-sporocili/760015|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=La Da , M.|last=Z}}</ref> Golobov odvetnik [[Stojan Zdolšek]] je o tem podal izjavo pred novinarji, kjer je bila pristona tudi novinarka oddaje [[Tarča (TV oddaja)|Tarča]], ki je o zadevi pred tem obsežneje poročala. Novinarko je pozval, da prostor zapusti, saj ji izjave ni želel dati, kar je Društvo novinarjev Slovenije označilo za omejevanje novinarskega dela.<ref>{{Navedi splet|title=DNS: Da politiki in njihovi zastopniki odgovarjajo novinarjem, ni svobodna izbira, temveč dolžnost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dns-da-politiki-in-njihovi-zastopniki-odgovarjajo-novinarjem-ni-svobodna-izbira-temvec-dolznost/760124|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Izjavo je ob tem podala tudi nekdanji novinarki Tarče [[Nataša Markovič]], ki je dejala, da sta bili s kolegico [[Barbara Pance|Barbaro Pance]] pred tem prav tako odpuščeni zaradi "preveč negativnega poročanja o Golobovi vladi."<ref>{{Navedi splet|title=TikTok - Make Your Day|url=https://www.tiktok.com/@natassamarkovic/video/7558852903226576150?is_from_webapp=1&sender_device=pc&web_id=7559208221883614742|website=www.tiktok.com|accessdate=2025-10-09}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novinarka Markovič o cenzuri Tarče: Golobova vlada poskuša utišati kot še nobena prej|url=https://radio.ognjisce.si/sl/291/novice/40857/novinarka-markovic-o-cenzuri-tarce-golobova-vlada-poskusa-utisati-kot-se-nobena-prej.htm|website=Radio Ognjišče|date=2025-10-09|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=Rok Mihevc, Radio|last=Ognjišče}}</ref> Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije [[Robert Šumi]] je po nizu naznanil na korupcijska tveganja na Roberta Goloba naslovil javno pismo, v katerem je opozoril, da so "Napadi, diskreditacije, posmehovanja in manipulacije posameznikov in medijev" iz njegovega kroga postali stalnica.<ref>{{Navedi splet|title=Šumi: Golobov odvetnik s svojimi izjavami škodi pravni državi in spodjeda zaupanje v njeno delovanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sumi-golobov-odvetnik-s-svojimi-izjavami-skodi-pravni-drzavi-in-spodjeda-zaupanje-v-njeno-delovanje/760233|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=G. C. , M.|last=Z}}</ref> == Zasebno življenje == [[Slika:Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti 2023 (53415137945).jpg|sličica|Golob s [[Tina Gaber|Tino Gaber]]]]Preko trideset let je bil poročen z Jano Nemec Golob, s katero sta se kasneje ločila. V zakonu so se jima rodili trije otroci.<ref name=":4" /><ref name=24ur1/><ref>{{Navedi splet|title=Veste, kdo je žena Roberta Goloba? Našli smo njeno fotografijo|url=https://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-traci/veste-kdo-je-zena-roberta-goloba-nasli-smo-njeno-fotografijo/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2023-03-28|language=sl-si|date=26. april 2022}}</ref> Od jeseni 2022 biva v Ljubljani, skupaj s partnerko [[Tina Gaber|Tino Gaber]],<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Premier Golob ekskluzivno v oddaji Preverjeno: S Tino in otroki živimo skupaj|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/premier-golob-ekskluzivno-v-oddaji-preverjeno-s-tino-in-otroki-zivimo-skupaj.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-03-28|language=sl|date=28. marec 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Sem v postopku ločitve. Živim skupaj s Tino Gaber in otrokoma.|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/robert-golob-spregovoril-o-tini-gaber-602813|website=siol.net|accessdate=2023-03-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prvi intervju premierjeve partnerke Tine Gaber: Svojo vlogo vidim sedaj drugje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tina-gaber-partnerka-predsednika-vlade-roberta-goloba-intervju/|website=N1|date=2023-02-28|accessdate=2023-03-28|language=sl-SI|first=Irma|last=Musić}}</ref> s katero sta se poročila septembra 2025.<ref>{{Navedi novice|title=(FOTO) Izmenjavo prstanov pospremila pesem Sreča na vrvici, obred vodil Janković|date=2025-09-06|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/kdo-je-povabljen-in-kdo-ni-povabljen-na-poroko-leta-2753501/|newspaper=Dnevnik|accessdate=2025-09-06}}</ref> == Glej tudi == * [[Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Predsedniki Vlade Republike Slovenije}} {{15VladaSLO}} {{Evropski svet}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Golob, Robert}} [[Kategorija:Robert Golob| ]] [[Kategorija:Šempetrčani]] [[Kategorija:Slovenski inženirji elektrotehnike]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Stranke Alenke Bratušek]] [[Kategorija:Bivši člani Pozitivne Slovenije]] [[Kategorija:Člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] 7er8o0x113mmcagd5xh25oifxye2p6e Boh 0 276389 6659647 6625206 2026-04-14T12:23:20Z ~2026-90770-6 254477 /* Glej tudi */ 6659647 wikitext text/x-wiki '''Boh''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 270 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.516. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Alojz Boh]] (1913—2010), zdravnik nevrolog, šef Zavarovalne skupnosti Slovenije * [[Bojana Boh]] [[Podgornik]] (*1960), biokemičarka, univ. prof. * [[Božena Žen Boh]], zdravnica * [[Ivan Boh]] (1931—2009), filozof, specialist za logiko * [[Katja Boh]] (1929—2008), sociologinja, univ. prof. in diplomatka * [[Lojze Boh]] (1927—2023), zdravnik pediater; gobar ([[Mikologija|mikolog]]) * [[Maja Boh]] (*1949), igralka * [[Marko Boh]] (*1965), zdravnik, glasbenik, pevec in tekstopisec * [[Matic Boh]] (*1991), hokejist * [[Tomaž Boh]], direktorat za znanost in inovacije, dr. bibliometrije * [[Voranc Boh]] (*1993), igralec ... ==Glej tudi== * priimke [[Buh]], [[Bohak]], [[Bohanec]], [[Bohinc]], [[Bohte]], [[Böhm]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Boh}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] jb72g05acx2wglhvcizaaf2sakendk4 Černelič 0 277630 6659833 6641835 2026-04-14T20:34:54Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6659833 wikitext text/x-wiki '''Černelič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 163 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 2.728. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Alenka Černelič Krošelj]] (*1973), umetnostna zgodovinarka in etnologinja, muzealka (Brežice) * [[Franc Černelič]] (*1944), politik (= zborovodja, skladatelj?) * [[Ivana Černelič|Ivana (Kozlevčar) Černelič]] (*1932), jezikoslovka slavistka * == Glej tudi == * priimek [[Černelč]] * priimke [[Černe]], [[Černelj]],[[Černetič]], [[Černič]], [[Černic]], [[Črnič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Černelič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] pmcakchoenlo7fi8u1rheyq656kzijx Santorio Santorio 0 277998 6659890 6057561 2026-04-15T07:40:04Z Yerpo 8417 slog 6659890 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Santorio Santorio | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | other_names = | known_for = izumitelj | occupation = <!-- WD --> }} '''Santorio Santorio''' ({{jezik-sl|Sanktorij}}, {{jezik-la|Sanctorios de Padua}}), [[Italijani|italijanski]] [[zdravnik]] slovenskega izvora in [[izumitelj]], * [[29. marec]] [[1561]], [[Koper]], † [[22. februar]] [[1636]] [[Benetke]]. Oče znamenitega zdravnika je bil poklicni [[vojak]], rojen je bil v [[Čedad]]u v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji]], kjer so še danes naseljeni [[Beneški Slovenci|Slovenci]], poveljeval pa je posadki v Kopru. Po vsej verjetnosti se je očetova rodbina prvotno imenovala Svetina (slovenski "sveti", latinsko "sanctus", italijansko "santo"). Sinu je lahko plačal študij medicine na [[Univerza v Padovi|univerzi v Padovi]], kjer je ta leta 1582 diplomiral. ==Delo== [[Slika:SantoriosMeal.jpg|thumb|left|150px|Sanktorjeva tehtnica za merjenje telestne teže]] Pridobil si je velik sloves, zdravil je visoko hrvaško in italijansko [[plemstvo]] ter bil osebni zdravnik [[Kralj Poljske|poljskega kralja]]. V letih 1611-1624 je predaval na univerzi v Padovi teoretično medicino. Naselil se je v Benetkah ter posvetil pisanju razprav ter izumljanju priprav, ki so omogočale v medicini eksaktno merjenje. Znamenita je njegova tehtnica, s katero je študiral [[presnova|presnovo]], razliko med seštevkom človekove teže in zaužite hrane ter pijače in zaradi tega povečano telesno težo. Predvsem pa se je posvečal študiju telesne temperature, v letih 1593−1597 je izumil [[termometer]]. Napisal je vrsto razprav in knjig, njegova največkrat natisnjena knjiga ''Ars de statica medicina'' je izšla v 34 latinskih izdajah in 14 prevodih v [[angleščina|angleščino]], [[francoščina|francoščino]], [[italjanščina|italjanščino]] ter [[nemščina|nemščino]]. Leta 1660 so v Benetkah izdali njegova izbrana dela. == Sklici == {{sklici|1}} ==Viri== *{{navedi novice |first= |last= |authorlink= |author= |title=Slovenske novice |url= |format= |work= | publisher= |pages= |page= | date= 17. marec 2011| accessdate= | language= }} *LETA 1561 ROJEN SANTORIO SANTORIO, https://revija.ognjisce.si/spominjamo-se/447-29-marec == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=536666|avtor=Pintar Ivan|ime=Santorio Santorio|vir=SBL}} * Sanctorius Sanctorius (1561–1636) - Slovenska biografija (slovenska-biografija.si), https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi536666/ {{normativna kontrola}} {{Med-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Santorio, Santorio}} [[Kategorija:Italijanski zdravniki]] [[Kategorija:Italijanski izumitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Padovi]] [[Kategorija:Italijanski zdravniki v 16. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski zdravniki v 17. stoletju]] [[Kategorija:Italijanski fiziologi]] [[Kategorija:Znanstveniki Beneške republike]] 701ryyq6ypwnm1svwdevlg39l2hakr4 Gerbec 0 288043 6659925 6342652 2026-04-15T09:50:44Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6659925 wikitext text/x-wiki '''Gerbec''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 318 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.203. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Anton Janez Grbec]]/Gerbec (1801—1873), zdravnik * [[Anton Gerbec]] (1885—1955), rimskokatoliški duhovnik * [[Franci Gerbec]], gospodarski pravnik, nekdanji zvezni poslanec v Zboru republik in pokrajin [[Skupščina SFRJ|Skupščine SFRJ]] * [[Jelka Gerbec]] (1927—1996), slovenska političarka v Italiji, senatorka (KPI) * [[Jože Gerbec]] (1914—1975), strokovnjak za poštni promet * [[Marko Gerbec]] (1658—1718), zdravnik, znanstveni pisec, humanist in eden od ustanoviteljev Academie operosorum Labacensis *[[Teja Gerbec]], arheologinja * [[Vida Gerbec]] (1925—2010), telovadka in zdravnica * [[Vlado Gerbec]], mednarodni kinološki sodnik == Glej tudi == * priimek [[Grbec]] *priimek [[Gerbič]] *priimek [[Gaberc]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Gerbec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] n3uzrllec6n3lrhp2aqz8sqyfslvp08 6659926 6659925 2026-04-15T09:51:49Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6659926 wikitext text/x-wiki '''Gerbec''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 318 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.203. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Anton Janez Grbec]]/Gerbec (1801—1873), zdravnik * [[Anton Gerbec]] (1885—1955), rimskokatoliški duhovnik * [[Franci Gerbec]] (* 1943), gospodarski pravnik, nekdanji zvezni poslanec v Zboru republik in pokrajin [[Skupščina SFRJ|Skupščine SFRJ]] * [[Jelka Gerbec]] (1927—1996), slovenska političarka v Italiji, senatorka (KPI) * [[Jože Gerbec]] (1914—1975), strokovnjak za poštni promet * [[Marko Gerbec]] (1658—1718), zdravnik, znanstveni pisec, humanist in eden od ustanoviteljev Academie operosorum Labacensis *[[Teja Gerbec]], arheologinja * [[Vida Gerbec]] (1925—2010), telovadka in zdravnica * [[Vlado Gerbec]], mednarodni kinološki sodnik == Glej tudi == * priimek [[Grbec]] *priimek [[Gerbič]] *priimek [[Gaberc]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Gerbec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 4wz49z2qvpwp857fey77j22xr8uy7xe 6659930 6659926 2026-04-15T10:04:08Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6659930 wikitext text/x-wiki '''Gerbec''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 318 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.203. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Anton Janez Grbec]]/Gerbec (1801—1873), zdravnik * [[Anton Gerbec]] (1885—1955), rimskokatoliški duhovnik * [[Franci Gerbec]] (* 1943), gospodarski pravnik, nekdanji zvezni poslanec v Zboru republik in pokrajin [[Skupščina SFRJ|Skupščine SFRJ]] * [[Jelka Gerbec]] (1927—1996), slovenska političarka v Italiji, senatorka (KPI) * [[Jože Gerbec]] (1914—1975), strokovnjak za poštni promet * [[Marko Gerbec]] (1658—1718), zdravnik, znanstveni pisec, humanist in eden od ustanoviteljev Academie operosorum Labacensis *[[Teja Gerbec]], arheologinja * [[Vida Gerbec]] (1925—2010), telovadka in zdravnica * [[Vlado Gerbec]] (1937—2019), mednarodni kinološki sodnik == Glej tudi == * priimek [[Grbec]] *priimek [[Gerbič]] *priimek [[Gaberc]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Gerbec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] syc5u3diri9ctkadt7ll4qxaibdlpy1 Kregar 0 293714 6659844 6534745 2026-04-14T22:08:49Z ~2026-13659-49 255600 6659844 wikitext text/x-wiki '''Kregar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Aleksander Kregar]] (*1934), fizik in meteorolog, pedagog * [[Ambrož Kregar]], fizik, pedagog * [[Gregor Kregar]] (*1972), kipar ([[Nova Zelandija]]) * [[Helena Kregar]], predsednica Društva katoliških pedagogov Slovenije * [[Igor Kregar (biokemik)|Igor Kregar]] (1937—2017), biokemik ([[IJS]]), univ. profesor * [[Igor Kregar (slikar)|Igor Kregar]] (*1956), slikar * [[Ivan Kregar]] (1867—1931), obrtnik (pasar), politik * [[Janez Kregar,]] mizar, podjetnik, predavatelj * [[Josip Kregar]] (1880—1950), mizar, podjetnik * [[Jože Kregar|Jože(f) Kregar]] (1921—1991), arhitekt * [[Jože Kregar]], glasbenik, godbenik (dirigent), ravnatelj GŠ * [[Klemen Kregar]], geodet * [[Leonid Kregar]] - Ničo (1940—2020), alpinist in gorski reševalec * [[Lori Kregar|Lori (Dolores) Kregar]], sabljačica * [[Majda Kregar]] (*1941), arhitektka * [[Marjeta Pirkmajer Kregar]] (1925—2015), arhitektka * [[Mateja Kregar]], učiteljica slovenskega jezika in kulture v tujini * [[Mateja Kregar Gliha]] (*1966), izobraževalka turističnih vodnikov * [[Mateja Kregar Tršar]] (*1977), krajinska arhitektka, risarka..., doc. BF * [[Marjan Kregar]] (*1956), alpinist * [[Mihael Kregar]] (18. stoletje) župan [[Pešta|Pešte]] * [[Miro Kregar]] (*1963), ultramaratonec, triatlonec, inovator * [[Matija Kregar|Mitja (Matija) Kregar]] (1935—2023), fizik, univ. profesor * [[Mojca Kregar]], plesalka sodobnega plesa * [[Nevenka Kregar Velikonja]], dekanja [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za zdravstvene vede|Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu]] * [[Peter Kregar]] (18. stoletje), ogrski okrajni glavar *[[Peter Kregar (arhitekt)|Peter Kregar]] (*1947), arhitekt * [[Rado Kregar]] (1893—1962), arhitekt, scenograf in publicist * [[Simon Kregar]] (1914—1987), arhitekt (od 1951 v ZDA) * [[Stane Kregar]] (1905—1973), modernistični slikar (duhovnik) * [[Tone Kregar]] (*1971), glasbenik (rock-pevec) in zgodovinar, muzealec * [[Vido Kregar]] (*1950), jamar, romar, raziskovalec * [[Vinko Kregar]] (1907—1995), gradbenik, hidrotehnik ==== Tuji nosilci ==== * [[Irena Kregar Šegota]], hrvaška kulturna menedžerka, direktorica R(ij)eka 2020 - evropska prestolnica kulture *[[Josip Kregar]] (1953—2020), hrvaški pravnik, univ. profesor, predsednik Transparency International Hrvaške itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kregar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] qth1xn0g5x1kbw9trktn6ry7a7fr8dc 6659845 6659844 2026-04-14T22:16:31Z ~2026-13659-49 255600 6659845 wikitext text/x-wiki '''Kregar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Aleksander Kregar]] (*1934), fizik in meteorolog, pedagog * fizik, pedagog * [[Gregor Kregar]] (*1972), kipar ([[Nova Zelandija]]) * [[Helena Kregar]], predsednica Društva katoliških pedagogov Slovenije * [[Igor Kregar (biokemik)|Igor Kregar]] (1937—2017), biokemik ([[IJS]]), univ. profesor * [[Igor Kregar (slikar)|Igor Kregar]] (*1956), slikar * [[Ivan Kregar]] (1867—1931), obrtnik (pasar), politik * [[Janez Kregar,]] mizar, podjetnik, predavatelj * [[Josip Kregar]] (1880—1950), mizar, podjetnik * [[Jože Kregar|Jože(f) Kregar]] (1921—1991), arhitekt * [[Jože Kregar]], glasbenik, godbenik (dirigent), ravnatelj GŠ * [[Klemen Kregar]], geodet * [[Leonid Kregar]] - Ničo (1940—2020), alpinist in gorski reševalec * [[Lori Kregar|Lori (Dolores) Kregar]], sabljačica * [[Majda Kregar]] (*1941), arhitektka * [[Marjeta Pirkmajer Kregar]] (1925—2015), arhitektka * [[Mateja Kregar]], učiteljica slovenskega jezika in kulture v tujini * [[Mateja Kregar Gliha]] (*1966), izobraževalka turističnih vodnikov * [[Mateja Kregar Tršar]] (*1977), krajinska arhitektka, risarka..., doc. BF * [[Marjan Kregar]] (*1956), alpinist * [[Mihael Kregar]] (18. stoletje) župan [[Pešta|Pešte]] * [[Miro Kregar]] (*1963), ultramaratonec, triatlonec, inovator * [[Matija Kregar|Mitja (Matija) Kregar]] (1935—2023), fizik, univ. profesor * [[Mojca Kregar]], plesalka sodobnega plesa * [[Nevenka Kregar Velikonja]], dekanja [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za zdravstvene vede|Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu]] * [[Peter Kregar]] (18. stoletje), ogrski okrajni glavar *[[Peter Kregar (arhitekt)|Peter Kregar]] (*1947), arhitekt * [[Rado Kregar]] (1893—1962), arhitekt, scenograf in publicist * [[Simon Kregar]] (1914—1987), arhitekt (od 1951 v ZDA) * [[Stane Kregar]] (1905—1973), modernistični slikar (duhovnik) * [[Tone Kregar]] (*1971), glasbenik (rock-pevec) in zgodovinar, muzealec * [[Vido Kregar]] (*1950), jamar, romar, raziskovalec * [[Vinko Kregar]] (1907—1995), gradbenik, hidrotehnik ==== Tuji nosilci ==== * [[Irena Kregar Šegota]], hrvaška kulturna menedžerka, direktorica R(ij)eka 2020 - evropska prestolnica kulture *[[Josip Kregar]] (1953—2020), hrvaški pravnik, univ. profesor, predsednik Transparency International Hrvaške itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kregar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 0chq53pkmdki6pkg3o1hrrr3q001a3p 6659846 6659845 2026-04-14T22:16:47Z ~2026-13659-49 255600 6659846 wikitext text/x-wiki '''Kregar''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Aleksander Kregar]] (*1934), fizik in meteorolog, pedagog * [[Ambrož Kregar]], fizik, pedagog * [[Gregor Kregar]] (*1972), kipar ([[Nova Zelandija]]) * [[Helena Kregar]], predsednica Društva katoliških pedagogov Slovenije * [[Igor Kregar (biokemik)|Igor Kregar]] (1937—2017), biokemik ([[IJS]]), univ. profesor * [[Igor Kregar (slikar)|Igor Kregar]] (*1956), slikar * [[Ivan Kregar]] (1867—1931), obrtnik (pasar), politik * [[Janez Kregar,]] mizar, podjetnik, predavatelj * [[Josip Kregar]] (1880—1950), mizar, podjetnik * [[Jože Kregar|Jože(f) Kregar]] (1921—1991), arhitekt * [[Jože Kregar]], glasbenik, godbenik (dirigent), ravnatelj GŠ * [[Klemen Kregar]], geodet * [[Leonid Kregar]] - Ničo (1940—2020), alpinist in gorski reševalec * [[Lori Kregar|Lori (Dolores) Kregar]], sabljačica * [[Majda Kregar]] (*1941), arhitektka * [[Marjeta Pirkmajer Kregar]] (1925—2015), arhitektka * [[Mateja Kregar]], učiteljica slovenskega jezika in kulture v tujini * [[Mateja Kregar Gliha]] (*1966), izobraževalka turističnih vodnikov * [[Mateja Kregar Tršar]] (*1977), krajinska arhitektka, risarka..., doc. BF * [[Marjan Kregar]] (*1956), alpinist * [[Mihael Kregar]] (18. stoletje) župan [[Pešta|Pešte]] * [[Miro Kregar]] (*1963), ultramaratonec, triatlonec, inovator * [[Matija Kregar|Mitja (Matija) Kregar]] (1935—2023), fizik, univ. profesor * [[Mojca Kregar]], plesalka sodobnega plesa * [[Nevenka Kregar Velikonja]], dekanja [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za zdravstvene vede|Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu]] * [[Peter Kregar]] (18. stoletje), ogrski okrajni glavar *[[Peter Kregar (arhitekt)|Peter Kregar]] (*1947), arhitekt * [[Rado Kregar]] (1893—1962), arhitekt, scenograf in publicist * [[Simon Kregar]] (1914—1987), arhitekt (od 1951 v ZDA) * [[Stane Kregar]] (1905—1973), modernistični slikar (duhovnik) * [[Tone Kregar]] (*1971), glasbenik (rock-pevec) in zgodovinar, muzealec * [[Vido Kregar]] (*1950), jamar, romar, raziskovalec * [[Vinko Kregar]] (1907—1995), gradbenik, hidrotehnik ==== Tuji nosilci ==== * [[Irena Kregar Šegota]], hrvaška kulturna menedžerka, direktorica R(ij)eka 2020 - evropska prestolnica kulture *[[Josip Kregar]] (1953—2020), hrvaški pravnik, univ. profesor, predsednik Transparency International Hrvaške itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kregar}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] qth1xn0g5x1kbw9trktn6ry7a7fr8dc Janez Piber 0 302347 6659905 4940624 2026-04-15T08:44:21Z Tonypbader 83494 6659905 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=Piber Janez.jpeg}} '''Janez Ivan Piber''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in [[politik]], * [[12. april]] [[1866]], Mlino pri [[Bled|Bledu]], † [[10. junij]] [[1934]], [[Ljubljana]], pokopan [[Šenčur]] pri [[Kranj|Kranju]]. == Življenje in delo == [[Teologija|Bogoslovje]] je študiral v Ljubljani med letoma 1878 in 1886 ter 21. julija 1889 prejel [[Sveto mašniško posvečenje|mašniško posvečenje]]. Od 13. septembra 1890 do 4. avgusta 1893 je kot [[kaplan]] služboval v [[Šentjernej]]u, kasneje pa do 17. julija 1896 v [[Srednja vas v Bohinju|Srednji vasi v Bohinju]]. Oktobra 1895 opravil župnijski izpit s prav dobrim uspehom, med tem časom pa je do 4. januarja 1897 deloval v [[Mošnje|Mošnjah]] pri [[Radovljica|Radovljici]]. Od 4. januarja 1897 je služboval v [[Župnija Brusnice|Brusnicah]], kjer je ostal do 2. januarja 1899. V [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]] je župnikoval med gradnjo [[Bohinjski predor|Bohinjskega predora]] do 11. januarja 1911, nakar se je preselil v [[Župnija Gorje|Zgornje Gorje]] kjer je ostal do leta 1920. Od leta 1920 pa do smrti je deloval v [[Šenčur]]ju. Stric pesnika [[Jože Piber|Jožeta Pibra]] in prapra stric Donat Piber. Od leta 1908 do ukinitve [[Kranjski deželni zbor|kranjskega deželnega zbora]] je bil deželni poslanec za volilni okraj Radovljica-Kranjska gora-Tržič. V deželnem zboru se je predvsem zavzemal za gospodarski razvoj [[Kranjska|kranjske dežele]] ter svojega volilnega okraja. Pripravil je predlog načrta zakona o varstvu planin in pospeševanju planinskega gospodarstva (1909), predlog načrta zakona za izboljšanje zakona o škodah nastalih na poljih (1910) in predlog popravka zakona o omejitvi špekulativnega razkosavanja zemljišč (1914). Sodeloval pa je tudi z [[Evgen Lampe|Evgenom Lampetom]] pri gradnji [[Završnica (jezero)|HE Završnica]]. Častni občan [[Bled|Bleda]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov]] * [[seznam slovenskih politikov]] == Viri == * [[Donat]] Piber - zasebni arhiv * Kronika župnije Bohinjska Bistrica * Kronika župnije Zgornje Gorje * Kronika župnije Šenčur * [[Bled]] 1000 let, Blejski zbornik 2004 == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=422997|avtor=Pirjevec Avgust|ime=Piber Janez|vir=SBL}} {{reli-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Piber, Janez}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] 66ko39y19ntlc2mocj2gerqcdu6hi12 6659934 6659905 2026-04-15T10:26:57Z Tonypbader 83494 Delovanje v Bohinjski Bistrici 1907. 6659934 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=Piber Janez.jpeg}} '''Janez Ivan Piber''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]] in [[politik]], * [[12. april]] [[1866]], Mlino pri [[Bled|Bledu]], † [[10. junij]] [[1934]], [[Ljubljana]], pokopan [[Šenčur]] pri [[Kranj|Kranju]]. == Življenje in delo == [[Teologija|Bogoslovje]] je študiral v Ljubljani med letoma 1878 in 1886 ter 21. julija 1889 prejel [[Sveto mašniško posvečenje|mašniško posvečenje]]. Od 13. septembra 1890 do 4. avgusta 1893 je kot [[kaplan]] služboval v [[Šentjernej]]u, kasneje pa do 17. julija 1896 v [[Srednja vas v Bohinju|Srednji vasi v Bohinju]]. Oktobra 1895 opravil župnijski izpit s prav dobrim uspehom, med tem časom pa je do 4. januarja 1897 deloval v [[Mošnje|Mošnjah]] pri [[Radovljica|Radovljici]]. Od 4. januarja 1897 je služboval v [[Župnija Brusnice|Brusnicah]], kjer je ostal do 2. januarja 1899. V [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]] je župnikoval med gradnjo [[Bohinjski predor|Bohinjskega predora]] do 11. januarja 1911. V letu 1907 se je ustanovilo Društvo za privabitev tujcev za območje Bohinja, med ustanovni člani je bil tudi župnik Piber, ki se je zavzemal za razširitev turizma v Bohinju. Z dekretom mu je bila dodeljena župnija [[Župnija Gorje|Zgornje Gorje]] kjer je ostal do leta 1920. Od leta 1920 pa do smrti je deloval v [[Šenčur]]ju. Stric pesnika [[Jože Piber|Jožeta Pibra]] in prapra stric Donat Piber. Od leta 1908 do ukinitve [[Kranjski deželni zbor|kranjskega deželnega zbora]] je bil deželni poslanec za volilni okraj Radovljica-Kranjska gora-Tržič. V deželnem zboru se je predvsem zavzemal za gospodarski razvoj [[Kranjska|kranjske dežele]] ter svojega volilnega okraja. Pripravil je predlog načrta zakona o varstvu planin in pospeševanju planinskega gospodarstva (1909), predlog načrta zakona za izboljšanje zakona o škodah nastalih na poljih (1910) in predlog popravka zakona o omejitvi špekulativnega razkosavanja zemljišč (1914). Sodeloval pa je tudi z [[Evgen Lampe|Evgenom Lampetom]] pri gradnji [[Završnica (jezero)|HE Završnica]]. Častni občan [[Bled|Bleda]]. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov]] * [[seznam slovenskih politikov]] == Viri == * [[Donat]] Piber - zasebni arhiv * Kronika župnije Bohinjska Bistrica * Kronika župnije Zgornje Gorje * Kronika župnije Šenčur * [[Bled]] 1000 let, Blejski zbornik 2004 * [https://tdbohinj.si/o-nas/zgodovina-drustva/ Turistično društvo Bohinj] == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=422997|avtor=Pirjevec Avgust|ime=Piber Janez|vir=SBL}} {{reli-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Piber, Janez}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] nliq7zhrj5vdcplaa5jeclejzhhgv0h Lukići 0 317566 6659855 6445244 2026-04-15T05:00:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6659855 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Lukići |izvorno_ime=Лукићи |slika= |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Bar|Bar]] }} '''Lukići''' je opuščeno [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Bar|občino Bar]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 89 || 76 || 70 || 54 || 25 || 12 || 0 || 0 || 0 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Opuščena naselja Občine Bar]] 4wm8s0fpjzzivyz9z14zz9fngmlhcqw Lutovo 0 318452 6659858 6475142 2026-04-15T05:06:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6659858 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Črni gori |ime=Lutovo |izvorno_ime=Лутово |slika= |prebivalstvo=0 |prebivalstvo_od=2023 |prebivalstvo_ref=<ref name="popis2023">{{navedi splet |url=https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |title=Broj stanovnika po naseljima i nacionalnoj odnosno etničkoj pripadnosti, Popis 2023. godine |website=Uprava za statistiku Crne Gore - MONSTAT |accessdate=2025-05-25 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123114616/https://www.monstat.org/uploads/files/popis%202021/podaci/naselja%20nacionalnosti%20popis%202023..xlsx |url-status=dead }}</ref> |nadmorska= |postna= |posta= |obcina=[[Občina Podgorica|Podgorica]] }} '''Lutovo''' je [[naselje]] v [[Črna gora|Črni gori]], ki [[Upravna delitev Črne gore|upravno]] spada pod [[občina Podgorica|občino Podgorica]]. == Zgodovina == == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="9" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>{{navedi splet |title=Montenegro Census 2023 |url=http://pop-stat.mashke.org/montenegro-census2023.htm|accessdate=2025-05-27}}</ref> |- | 1948 || 1953 || 1961 || 1971 || 1981 || 1991 || 2003 || 2011 || 2023 |- | 124 || 126 || 99 || 66 || 39 || 14 || 7 || 2 || 0 |- |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Črni gori]] {{škrbina-naselje-me}} [[Kategorija:Naselja Občine Podgorica]] ro7fvxf8b6xzsxwj1sn2gb53qthiq03 Vera Poljšak 0 329309 6659891 6606963 2026-04-15T07:41:18Z Sivimedved 235862 dodal sem novico in sklica 6659891 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|nationality=slovenska}} '''Vera Poljšak''' (rojena kot Maria Pertot) [[Slovenci|slovenska]] [[učiteljica]] in javna [[delavec|delavka]], * [[17. januar]] [[1934]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Vera Poljšak se je rodila v [[Barkovlje|Barkovljah]] v družini zidarja Zvonimirja Pertota, mati je bila Marčela (rojena Pipan), trgovka.<ref>{{Navedi splet|title=Pertot, Vera (1934–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi941340/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-04-15}}</ref> Ker se je rodila v času [[Fašizem v Italiji|fašizma]], so jo morali krstiti kot Maria (saj niso bila dovoljena neitalijanska imena), za vse pa je od vedno bila Vera.<ref>{{Navedi splet|title=Intervista a Maria Poljsek|url=https://www.stradedellamemoria.it/interviste/intervista-a-maria-poljsek/|website=www.stradedellamemoria.it|accessdate=2025-06-11}}</ref> V času [[fašizem|fašizma]] je obiskovala italijansko osnovno šolo Battistig v [[Barkovlje|Barkovljah]]. Po končani [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je v Trstu končala slovensko osnovno šolo in leta 1952 maturirala na slovenskem učiteljišču. Od leta 1953 je poučevala na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem, nazadnje v [[Barkovlje|Barkovljah]].<ref>{{Navedi splet|title=&#187;Mislim, da sem rojena učiteljica«|url=https://www.primorski.eu/se/mislim-da-sem-rojena-uciteljica-AB1517453|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-06-11|language=sl}}</ref> Tu je že od osnovne šole pela pri slovenskem cerkvenem pevskem zboru in sodelovala pri bogoslužju skozi celo zivljenje.<ref>{{Citat|title=Vera Poljšak: Biti učitelj je poslanstvo - poklic, ki ga moraš imeti rad|url=https://radiokoper.rtvslo.si/podkast/dopoldan-in-pol/173250483/175076924|accessdate=2025-06-11|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Že 162-letna tradicija! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/ze-162-letna-tradicija/|website=Noviglas|date=2023-10-04|accessdate=2025-06-11|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 1982 je postala članica Mešanega pevskega zbora Milan Pertot iz Barkovelj in odbornica pri barkovljanskem kulturnem društvu.<ref>{{Navedi splet|title=Pertot, Vera (1934–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi941340/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-11}}</ref> Mnogo let je sodelovala pri mladinski reviji ''[[Galeb (revija)|Galeb]]''.<ref>{{Navedi splet|title=V Barkovljah Vera Poljšak praznovala s prijatelji|url=https://www.primorski.eu/trzaska/v-barkovljah-vera-poljsak-praznovala-s-prijatelji-CN1528224|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-06-11|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/272177664#full</ref> Leta 1979 je pri Založbi tržaškega tiska izšla njena zbirka otroških sestavkov ''Zgodbice iz torbice''.<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4366898#full</ref> Več let je bila tudi sodelavka [[Slovenski program radia RAI Trst|Radia Trst A]] pri radijskih oddajah ''Radio za šole.''<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.{{COBISS|ID=7175168}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=90 e più {{!}} Pezzi da 90! Vera Pertot Poljsak {{!}} RaiPlay Sound|url=https://www.raiplaysound.it/audio/2024/06/90-e-piu-del-29062024-d96a71f6-326c-4563-ae0e-f8c1b1cd77dd.html|website=RaiPlaySound|accessdate=2025-06-11|language=it}}</ref><ref>{{Citat|title=Kulturna delavka in dolgoletna učiteljica Vera Poljšak o šolstvu in Barkovljah|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/02/kulturna-delavka-in-uciteljica-vera-poljsak-o-solstvu-in-barkovljah-8700c0bf-8385-4364-aefb-0f642c4b730a.html|date=2024-02-08|accessdate=2025-06-11|language=sl|first=Peter|last=Gergolet}}</ref> Leta 1987 ji je [[SKGZ]] podelila plaketo Boja in dela.<ref>https://skgz.org/wp-content/uploads/2019/05/dobitniki-priznanj-SKGZ-po-letih-1.pdf</ref> Leta 2026 so ji v domačem kulturnem društvu v Barkovljah podelili [[Nagrada Nadja Maganja|Nagrado Nadje Maganja]].<ref>{{Navedi splet|title=Dolgoletni učiteljici in kulturni delavki Veri Poljsak nagrada Nadja Maganja|url=https://www.primorski.eu/trzaska/dolgoletni-uciteljici-in-kulturni-delavki-veri-poljsak-nagrada-nadja-maganja-DF2160764|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-15|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> == Viri == {{sklici}} {{edu-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Poljšak, Vera}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] kqmw0oto23u3k516y91rc041osqyu4h 6659907 6659891 2026-04-15T08:56:43Z ~2026-23243-42 258263 6659907 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|nationality=slovenska}} '''Vera Poljšak''' (rojena kot Maria Pertot) [[Slovenci|slovenska]] [[učiteljica]] in javna [[delavec|delavka]], * [[17. januar]] [[1934]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Vera Poljšak se je rodila v [[Barkovlje|Barkovljah]] v družini zidarja Zvonimirja Pertota, mati je bila Marčela (rojena Pipan), trgovka.<ref>{{Navedi splet|title=Pertot, Vera (1934–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi941340/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-04-15}}</ref> Ker se je rodila v času [[Fašizem v Italiji|fašizma]], so jo morali krstiti kot Maria (saj niso bila dovoljena neitalijanska imena), za vse pa je od vedno bila Vera.<ref>{{Navedi splet|title=Intervista a Maria Poljsek|url=https://www.stradedellamemoria.it/interviste/intervista-a-maria-poljsek/|website=www.stradedellamemoria.it|accessdate=2025-06-11}}</ref> V času [[fašizem|fašizma]] je obiskovala italijansko osnovno šolo Battistig v [[Barkovlje|Barkovljah]]. Po končani [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je v Trstu končala slovensko osnovno šolo in leta 1952 maturirala na slovenskem učiteljišču. Od leta 1953 je poučevala na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem, nazadnje v [[Barkovlje|Barkovljah]].<ref>{{Navedi splet|title=&#187;Mislim, da sem rojena učiteljica«|url=https://www.primorski.eu/se/mislim-da-sem-rojena-uciteljica-AB1517453|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-06-11|language=sl}}</ref> Tu je že od osnovne šole pela pri slovenskem cerkvenem pevskem zboru in sodelovala pri bogoslužju skozi celo zivljenje.<ref>{{Citat|title=Vera Poljšak: Biti učitelj je poslanstvo - poklic, ki ga moraš imeti rad|url=https://radiokoper.rtvslo.si/podkast/dopoldan-in-pol/173250483/175076924|accessdate=2025-06-11|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Že 162-letna tradicija! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/ze-162-letna-tradicija/|website=Noviglas|date=2023-10-04|accessdate=2025-06-11|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 1982 je postala članica Mešanega pevskega zbora Milan Pertot iz Barkovelj in odbornica pri barkovljanskem kulturnem društvu.<ref>{{Navedi splet|title=Pertot, Vera (1934–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi941340/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-11}}</ref> Mnogo let je sodelovala pri mladinski reviji ''[[Galeb (revija)|Galeb]]''.<ref>{{Navedi splet|title=V Barkovljah Vera Poljšak praznovala s prijatelji|url=https://www.primorski.eu/trzaska/v-barkovljah-vera-poljsak-praznovala-s-prijatelji-CN1528224|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-06-11|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/272177664#full</ref> Leta 1979 je pri Založbi tržaškega tiska izšla njena zbirka otroških sestavkov ''Zgodbice iz torbice''.<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4366898#full</ref> Več let je bila tudi sodelavka [[Slovenski program radia RAI Trst|Radia Trst A]] pri radijskih oddajah ''Radio za šole.''<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.{{COBISS|ID=7175168}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=90 e più {{!}} Pezzi da 90! Vera Pertot Poljsak {{!}} RaiPlay Sound|url=https://www.raiplaysound.it/audio/2024/06/90-e-piu-del-29062024-d96a71f6-326c-4563-ae0e-f8c1b1cd77dd.html|website=RaiPlaySound|accessdate=2025-06-11|language=it}}</ref><ref>{{Citat|title=Kulturna delavka in dolgoletna učiteljica Vera Poljšak o šolstvu in Barkovljah|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/02/kulturna-delavka-in-uciteljica-vera-poljsak-o-solstvu-in-barkovljah-8700c0bf-8385-4364-aefb-0f642c4b730a.html|date=2024-02-08|accessdate=2025-06-11|language=sl|first=Peter|last=Gergolet}}</ref> Leta 1987 ji je [[SKGZ]] podelila plaketo Boja in dela.<ref>https://skgz.org/wp-content/uploads/2019/05/dobitniki-priznanj-SKGZ-po-letih-1.pdf</ref> Leta 2026 so ji v domačem kulturnem društvu v [[Barkovlje|Barkovljah]] podelili [[Nagrada Nadja Maganja|Nagrado Nadje Maganja]].<ref>{{Navedi splet|title=Dolgoletni učiteljici in kulturni delavki Veri Poljsak nagrada Nadja Maganja|url=https://www.primorski.eu/trzaska/dolgoletni-uciteljici-in-kulturni-delavki-veri-poljsak-nagrada-nadja-maganja-DF2160764|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-15|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref>{{Citat|title=Nagrada Nadja Maganja družbeno kulturni delavki in šolnici Veri Poljšak|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2026/04/nagrada-nadja-maganja-druzbeno-kulturni-delavki-in-solnici-veri-poljsak-d142e40d-0a08-4fad-a95e-f6b5e13d5127.html|date=2026-04-14|accessdate=2026-04-15|language=sl|first=Julijan|last=Čavdek}}</ref> == Viri == {{sklici}} {{edu-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Poljšak, Vera}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] 7jqy9egrc4ukaa3h5iwf9y8frpd5zh8 6659931 6659907 2026-04-15T10:05:33Z Sivimedved 235862 6659931 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|nationality=slovenska}} '''Vera Poljšak''' (rojena kot Maria Pertot) [[Slovenci|slovenska]] [[učiteljica]] in javna [[delavec|delavka]], * [[17. januar]] [[1934]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Vera Poljšak se je rodila v [[Barkovlje|Barkovljah]] v družini zidarja Zvonimirja Pertota, mati je bila Marčela (rojena Pipan), trgovka.<ref>{{Navedi splet|title=Pertot, Vera (1934–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi941340/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2026-04-15}}</ref> Ker se je rodila v času [[Fašizem v Italiji|fašizma]], so jo morali krstiti kot Maria (saj niso bila dovoljena neitalijanska imena), za vse pa je od vedno bila Vera.<ref>{{Navedi splet|title=Intervista a Maria Poljsek|url=https://www.stradedellamemoria.it/interviste/intervista-a-maria-poljsek/|website=www.stradedellamemoria.it|accessdate=2025-06-11}}</ref> V času [[fašizem|fašizma]] je obiskovala italijansko osnovno šolo Battistig v [[Barkovlje|Barkovljah]]. Po končani [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je v Trstu končala slovensko osnovno šolo in leta 1952 maturirala na slovenskem učiteljišču. Od leta 1953 je poučevala na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem, nazadnje v [[Barkovlje|Barkovljah]].<ref>{{Navedi splet|title=&#187;Mislim, da sem rojena učiteljica«|url=https://www.primorski.eu/se/mislim-da-sem-rojena-uciteljica-AB1517453|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-06-11|language=sl}}</ref> Tu je že od osnovne šole pela pri slovenskem cerkvenem pevskem zboru in sodelovala pri bogoslužju skozi celo zivljenje.<ref>{{Citat|title=Vera Poljšak: Biti učitelj je poslanstvo - poklic, ki ga moraš imeti rad|url=https://radiokoper.rtvslo.si/podkast/dopoldan-in-pol/173250483/175076924|accessdate=2025-06-11|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Že 162-letna tradicija! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/ze-162-letna-tradicija/|website=Noviglas|date=2023-10-04|accessdate=2025-06-11|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 1982 je postala članica Mešanega pevskega zbora Milan Pertot iz Barkovelj in odbornica pri barkovljanskem kulturnem društvu.<ref>{{Navedi splet|title=Pertot, Vera (1934–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi941340/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-11}}</ref> Mnogo let je sodelovala pri mladinski reviji ''[[Galeb (revija)|Galeb]]''.<ref>{{Navedi splet|title=V Barkovljah Vera Poljšak praznovala s prijatelji|url=https://www.primorski.eu/trzaska/v-barkovljah-vera-poljsak-praznovala-s-prijatelji-CN1528224|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-06-11|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/272177664#full</ref> Leta 1979 je pri Založbi tržaškega tiska izšla njena zbirka otroških sestavkov ''Zgodbice iz torbice''.<ref>https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/4366898#full</ref> Več let je bila tudi sodelavka [[Slovenski program radia RAI Trst|Radia Trst A]] pri radijskih oddajah ''Radio za šole.''<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.{{COBISS|ID=7175168}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=90 e più {{!}} Pezzi da 90! Vera Pertot Poljsak {{!}} RaiPlay Sound|url=https://www.raiplaysound.it/audio/2024/06/90-e-piu-del-29062024-d96a71f6-326c-4563-ae0e-f8c1b1cd77dd.html|website=RaiPlaySound|accessdate=2025-06-11|language=it}}</ref><ref>{{Citat|title=Kulturna delavka in dolgoletna učiteljica Vera Poljšak o šolstvu in Barkovljah|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/02/kulturna-delavka-in-uciteljica-vera-poljsak-o-solstvu-in-barkovljah-8700c0bf-8385-4364-aefb-0f642c4b730a.html|date=2024-02-08|accessdate=2025-06-11|language=sl|first=Peter|last=Gergolet}}</ref> Leta 1987 ji je [[SKGZ]] podelila plaketo Boja in dela.<ref>https://skgz.org/wp-content/uploads/2019/05/dobitniki-priznanj-SKGZ-po-letih-1.pdf</ref> Leta 2026 so ji v domačem kulturnem društvu v [[Barkovlje|Barkovljah]] podelili [[Nagrada Nadja Maganja|Nagrado Nadje Maganja]].<ref>{{Navedi splet|title=Dolgoletni učiteljici in kulturni delavki Veri Poljsak nagrada Nadja Maganja|url=https://www.primorski.eu/trzaska/dolgoletni-uciteljici-in-kulturni-delavki-veri-poljsak-nagrada-nadja-maganja-DF2160764|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-15|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref>{{Citat|title=Nagrada Nadja Maganja družbeno kulturni delavki in šolnici Veri Poljšak|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2026/04/nagrada-nadja-maganja-druzbeno-kulturni-delavki-in-solnici-veri-poljsak-d142e40d-0a08-4fad-a95e-f6b5e13d5127.html|date=2026-04-14|accessdate=2026-04-15|language=sl|first=Julijan|last=Čavdek}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nagrado Magajna je prejela Vera Poljšak, ki “vsem rada pomaga, vedno z nasmehom in optimizmom” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/nagrado-magajna-je-prejela-vera-poljsak-ki-vsem-rada-pomaga-vedno-z-nasmehom-optimizmom/|website=Noviglas|date=2026-04-15|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> == Viri == {{sklici}} {{edu-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Poljšak, Vera}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] h8wzhp019aomhy4y22y0xcly0fcrdx5 Rally Idrija 0 344581 6659910 6103914 2026-04-15T09:08:50Z ~2026-23241-93 258265 /* Zmagovalci */ Dodani zmagovalci za sezone 2023, 2024 in 2025. 6659910 wikitext text/x-wiki [[Slika:Rally Idrija 2019 Slovenija.webm|thumb|right|250px|Rally Idrija leta 2019]] '''Rally Idrija''' je bil prvič organiziran leta 2001 kot substitut [[Rally Saturnus|Rallyjuu Saturnus]], ki je nekaj let potekal v okoliških krajih. == Zmagovalci == [[Slika:Zadlog1 Rally Idrija 2014.webm|thumb|right|250px|Rally Idrija leta 2014]] {| class="wikitable" |- ! Leto !! Dirkač !! Sovoznik !! Dirkalnik |- | 2001 | {{ikonazastave|SLO}} [[Andrej Jereb]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Metod Kurent]] | Seat Ibiza GTI Kit Car |- | 2002 | {{ikonazastave|SLO}} [[Tomaž Jemc]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Matej Korošak]] | Ford Escort WRC |- | 2009 | {{ikonazastave|SLO}} [[Darko Peljhan]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Igor Kacin]] | Mitsubishi Lancer EVO9 |- | 2010 | {{ikonazastave|SLO}} [[Aleks Humar]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Darko Lah]] | Subaru Impreza N14 |- | 2011 | {{ikonazastave|ITA}} [[Piero Longhi]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Luigi Pirollo]] | Škoda Fabia S2000 |- | 2012 | {{ikonazastave|ITA}} [[Andrea Smiderle]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Gianni Marchi]] | Peugeot 207 S2000 |- | 2013 | {{ikonazastave|SLO}} [[Aleks Humar]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Florjan Rus]] | Renault Clio R3 |- | 2014 | {{ikonazastave|SLO}} [[Aleks Humar]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Florjan Rus]] | Renault Clio R3 |- |2015 | {{ikonazastave|SLO}} [[Darko Peljhan]] | {{ikonazastave|SLO}} [[Tina Lazar]] | Mitsubishi Lancer EVO9 |- |2016 |{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Rok Turk]] |{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Martina Nartnik]] |Peugeot 208 R2 |- |2017 |{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Rok Turk]] |{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Blanka Kacin]] |Peugeot 208 R2 |- |2018 |{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Tomaž Kaučič]] |{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Matjaž Korošak]] |Hyundai i20 R5 |- |2019 |{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Rok Turk]] |{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Blanka Kacin]] |Hyundai i20 R5 |- |2020 | colspan="3" |Odpovedano zaradi [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemije COVID19]] |- |2021 |{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Rok Turk]] |{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Vili Ošlaj]] |Hyundai i20 R5 |- |2022 |{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Grossi|Marko Grossi]] |{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Tara Berlot|Tara Berlot]] |Hyundai i20 R5 |- |2023 |{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Rok Turk]] |{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Blanka Kacin]] |Hyundai i20 N Rallly2 |- |2024 |{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Grossi]] |{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Tara Berlot]] |Hyundai i20 R5 |- |2025 |{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Marko Grossi]] |{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Tara Berlot]] |Citroen C3 Rally2 |} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki}} * {{Official|http://www.rally-idrija.si/}} [[Kategorija:Rally]] [[Kategorija:Športne prireditve v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 2001]] nag63sh04d8bthpitwt1521vylrkpoz Aleš Hojs 0 353792 6659705 6648279 2026-04-14T14:21:00Z Pv21 142817 poslanec 6659705 wikitext text/x-wiki {{Infobox Politician | honorific-prefix = | name = Aleš Hojs | honorific-suffix = | image = <!-- WD --> | caption = | order=[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Minister za notranje zadeve<br>Republike Slovenije]] | term_start = 13. marec 2020 | term_end = 1. junij 2022 | predecessor=[[Boštjan Poklukar]] | successor=[[Tatjana Bobnar]] | order2=[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo<br>Republike Slovenije]] | term_start2= 2012 | term_end2= 2013 | predecessor2= [[Ljubica Jelušič]] | successor2= [[Roman Jakič]] | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | nationality = [[Slovenci|slovenska]] | party = [[NSi]] (do 2016)<br>[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | otherparty = | spouse = | relations = | children = | residence = [[Ljubljana]] | alma_mater = | profession = | religion = | signature = | website = | footnotes = }} '''Aleš Hojs''', [[Slovenci|slovenski]] gradbeni [[inženir]], [[politik]] * [[12. december]] [[1951|1961]], [[Ljubljana]]<ref name=":0" /> Hojs je dvakratni slovenski minister. V [[10. vlada Republike Slovenije|10. vladi Republike Slovenije]] je kot član Nove Slovenije vodil resor za obrambo, v [[14. vlada Republike Slovenije|14. vladi Republike Slovenije]] je kot član Slovenske demokratske stranke opravljal funkcijo [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|ministra za notranje zadeve]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Aleš Hojs, minister za notranje zadeve|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-notranje-zadeve/o-ministrstvu/ales-hojs-minister-za-notranje-zadeve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=13. marec 2020|archive-date=2020-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20200501233046/https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-notranje-zadeve/o-ministrstvu/ales-hojs-minister-za-notranje-zadeve/|url-status=dead}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Aleša Hojsa izključili iz NSi|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/alesa-hojsa-izkljucili-iz-nsi.html|website=24ur.com|accessdate=2020-10-23|date=14. julij 2016}}</ref> Od leta 2026 je poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije. ==Mladost== Obiskoval je [[Gimnazija Bežigrad|Gimnazijo Bežigrad]],<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/aleshojs/status/1380846614227660801|url=https://twitter.com/aleshojs/status/1380846614227660801|website=Twitter|accessdate=2021-04-11|date=10. april 2021|last=Hojs|first=Aleš|quote=V času mojega obiskovanja gimnazije Bežigrad, pa taki ideološki opranoglavci niso imeli dostopa do poučevanja dijakov. In to v jugi!}}</ref> leta 1988 pa je diplomiral na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].<ref name=":0" /> Od leta 1981 do konca osamosvojitvene slovenske vojne je bil rezervist [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]].<ref>{{Navedi splet|title=Aleš Hojs - biografija|url=https://siol.net/novice/slovenija/ales-hojs-biografija-59979|website=siol.net|accessdate=2026-04-14|language=sl}}</ref> == Poklicna pot == Po zaključeni diplomi je bil najprej zaposlen kot nadzorni inženir na Republiški upravi za ceste. Leta 1990 je bil odgovorni projektant pri podjetju GIVO, kasneje pa direktor sektorjev v Javnem podjetju [[Vodovod – Kanalizacija|Vodovod-Kanalizacija]] Ljubljana. Po koncu mandata ministra za obrambo v drugi Janševi vladi se je zaposlil na izpostavi družbe DRI v [[Beograd|Beogradu]], kjer je vodil izgradnjo avtocest.<ref name=":0" /> Bil je predsednik upravnega odbora [[Nova24TV|Nove24TV]]<ref>{{Navedi splet|title=Opeharjene vlagatelje v Novo24TV pozivajo, da jim delnice podarijo, hkrati pa si člani upravnega odbora izplačujejo sejnine|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/nova-tv-lastniski-delez-724852|website=Reporter|accessdate=2021-10-03|date=14. avgust 2019|last=Kršinar|first=Igor}}</ref> in član upravnega odbora Nogometnega društva Slovan.<ref>{{Navedi splet|title=Biografija|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/minister-ales-hojs-nobene-vojne-ne-bijem-zelim-da-zakon-velja-za-vse-enako-torej-da-ni-prvo-in-drugorazrednih/|date=2021-04-18|accessdate=2021-10-03|language=sl-SI|website=nova24tv.si|archive-date=2021-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20211003104717/https://nova24tv.si/slovenija/politika/minister-ales-hojs-nobene-vojne-ne-bijem-zelim-da-zakon-velja-za-vse-enako-torej-da-ni-prvo-in-drugorazrednih/|url-status=dead}}</ref> == Politika == === Minister za obrambo === V času druge Janševe vlade (2012 in 2013) je bil [[Minister za obrambo Republike Slovenije|minister za obrambo]] iz kvote Nove Slovenije. Njegov mandat je zaznamovala razveljavitev pogodbe s finskim proizvajalcem oklepnikov [[Patria Vehicles Oy|Patria]] in poimenovanje nekaterih slovenskih vojašnic po padlih v [[Slovenska osamosvojitvena vojna|slovenski osamosvojitveni vojni]]. S [[Predsednik Republike Slovenije|predsednikom države]] sta ob državnih praznikih sprovedla postavitev častne čete [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] pred [[Predsedniška palača, Ljubljana|Predsedniško palačo]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name=":0" /><ref name=":2" /> Leta 2016 je bil zaradi notranjih sporov izključen iz stranke [[Nova Slovenija]],<ref>{{Navedi splet|title=Hojs: NSi gre vedno bolj v smer politike Fructala, "poln sebe"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hojs-nsi-gre-vedno-bolj-v-smer-politike-fructala-poln-sebe/398085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-14|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> kasneje pa se je pridružil [[Slovenska demokratska stranka|Slovenski demokratski stranki]]. Hojs je bil še v času članstva v NSi član strokovnega sveta SDS.<ref name=":2" /> === Minister za notranje zadeve === Od 13. marca 2020 je bil imenovan na mesto [[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|ministra za notranje zadeve]] v [[14. vlada Republike Slovenije|14. vladi Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša zavrnil govorice o karanteni: "Smiselna je le samokarantena"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-zavrnil-govorice-o-karanteni-smiselna-je-le-samokarantena/517026|accessdate=14. marec 2020|date=13. marec 2020|website=RTVSLO.si}}</ref> Pri gospodarskem ministru [[Zdravko Počivalšek|Zdravku Počivalšku]] je 30. junija 2020, ob robu hišnih preiskav, podal svoj nepreklicni odstop z mesta notranjega ministra.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odstopila-notranji-minister-hojs-in-direktor-policije-travner/528873|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-06-30|title=Odstopila notranji minister Hojs in direktor policije Travner|date=30. junij 2020}}</ref> Kot razlog za odstop je navedel politično motiviranost preiskav ter zanje kot minister prevzema politično odgovornost. Poleg njega je odstopil tudi generalni direktor policije [[Anton Travner]].<ref name=":1" /> Predsednik vlade [[Janez Janša]] je nepreklicni odstop ignoriral in Državnega zbora ni obvestil o odstopu, saj da bi izpraznjeno ministrsko mesto v času [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije koronavirusa]] državi škodovalo.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Ministra Hojsa sem prosil, naj še enkrat premisli o odstopu|url=https://siol.net/novice/slovenija/jansa-ministra-hojsa-sem-prosil-naj-se-enkrat-premisli-o-odstopu-529745|website=siol.net|accessdate=2020-08-01|language=sl|date=10. julij 2020}}</ref> 18. septembra 2020 je zoper Hojsa stekla interpelacija, v kateri mu je predlagatelj [[Matjaž Nemec]] (SD) očital sugeriranje [[Policija (Slovenija)|policiji]] o postopanju v določenih zadevah ter odpravo prepovedi koncerta hrvaškega glasbenika [[Marko Perković - Thompson|Marka Perkovića - Thompsona]]. Slednje je pristojnim organom naložilo Upravno sodišče, ki je odločitev [[Ksenija Klampfer|Ksenije Klampfer]], da se koncert odpove, opredelilo kot neustavno. Hojs je interpelacijo prestal s 43 proti 38 glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Hojs ostaja minister, pogovor z Janšo o njegovi prihodnosti v ponedeljek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hojs-ostaja-minister-pogovor-z-janso-o-njegovi-prihodnosti-v-ponedeljek/536408|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-21|language=sl|date=18. september 2020}}</ref> Po pogovoru s predsednikom vlade je ta odločil, da Hojsovega odstopa ne bo sprejel.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hojs-po-pogovoru-z-janso-ostaja-notranji-minister/536719|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-21|title=Janša vrnil ovojnico z odstopno izjavo Hojsu, ta ostaja notranji minister|date=21. september 2020}}</ref> Vnovič je bil interpeliran 20. decembra 2021, ko interpelacija znova ni bila uspešna.<ref>{{Navedi splet|title=Aleš Hojs is staying on as interior minister|url=https://www.rtvslo.si/radio-si/news/ales-hojs-is-staying-on-as-interior-minister/605831|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-22|language=en}}</ref> V začetku maja 2021 je Hojs zaradi objave posmehljivega zapisa na družbenem omrežju [[Twitter]], s katerim je cinično pospremil akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov "STA5" za obstanek finančno nestabilne [[Slovenska tiskovna agencija|Slovenske tiskovne agencije]], sprožil burne odzive javnosti. Objavi je dodal zajem zaslona mobilnega telefona, na katerem je bilo vidno elektronsko sporočilo s ključno besedo "STA 0". Hojs je sliko pospremil z besedami: "Sporočajo mi, da ne morem donirati in pomagati STA." Zapis je v času, ko je agenciji zaradi blokade nakazila sredstev za opravljeno javno službo s strani Vlade RS grozila izguba finančne likvidnosti, naletel na kritike opozicijskih politikov in širše javnosti.<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/aleshojs/status/1388749855430950914|url=https://twitter.com/aleshojs/status/1388749855430950914|website=Twitter|accessdate=2021-05-02|date=2. maj 2021|last=Hojs|first=Aleš}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Hojs s provokacijo, da »ne more pomagati STA«|url=https://www.dnevnik.si/1042954290|website=Dnevnik|accessdate=2021-05-02|date=2. maj 2021|archive-date=2021-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210502125109/https://www.dnevnik.si/1042954290|url-status=dead}}</ref> Na državnozborskih volitvah leta 2026 je bil Hojs na listi Slovenske demokratske stranke izvoljen za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. == Zasebno == Živi v Ljubljani. Je član predsedstva Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve.<ref>{{Navedi splet|title=Predsedstvo|url=https://www.vso.si/index.php/vso/organi/predsedstvo|website=www.vso.si|accessdate=2021-10-03}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{kategorija v Zbirki}} {{MzORS}} {{Ministri za notranje zadeve Republike Slovenije}} {{14. Vlada Republike Slovenije}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hojs, Aleš}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski inženirji gradbeništva]] [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki]] [[Kategorija:10. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri 14. vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za notranje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Nove Slovenije]] [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] dsy058dqvkqugxlnaz7zvk0lssliwbl Predloga:12VladaSLO 10 378571 6659962 5820667 2026-04-15T11:10:11Z Janezdrilc 3152 pp slog 6659962 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = 12VladaSLO | title = [[12. vlada Republike Slovenije]] (2014–2018) | above = [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]]: [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] | list1 = <center> {{{!}} style="text-align:left;" width=60% {{!}}- style="background-color:#eeeeee;" {{!}} Zunanje zadeve {{!}} width=25% {{!}} [[Karl Erjavec]] {{!}} Zdravje {{!}} width=25% {{!}} [[Milojka Kolar Celarc]] {{!}}- {{!}} Notranje zadeve {{!}} [[Vesna Györkös Žnidar]] {{!}} Izobraževanje, znanost<br>in šport {{!}} [[Maja Zalaznik|Maja Makovec Brenčič]] {{!}}- style="background-color:#eeeeee;" {{!}} Obramba {{!}} [[Andreja Katič]] {{!}} Infrastruktura {{!}} [[Peter Gašperšič]] {{!}}- {{!}} Finance {{!}} [[Mateja Vraničar]] {{!}} Kultura {{!}} [[Tone Peršak]] {{!}}- style="background-color:#eeeeee;" {{!}} Gospodarski razvoj<br>in tehnologija {{!}} [[Zdravko Počivalšek]] {{!}} Kmetijstvo, gozdarstvo<br>in prehrana {{!}} [[Dejan Židan]] {{!}}- {{!}} Pravosodje {{!}} [[Goran Klemenčič]] {{!}} Okolje in prostor {{!}} [[Irena Majcen (političarka)|Irena Majcen]] {{!}}- style="background-color:#eeeeee;" {{!}} Javna uprava {{!}} [[Boris Koprivnikar]] {{!}} Področje razvoja, strateški<br>projekti in kohezija {{!}} [[Alenka Smerkolj]] {{!}}- {{!}} Delo, družina, socialne<br>zadeve in enake možnosti {{!}} [[Anja Kopač|Anja Kopač Mrak]] {{!}} Slovenci po svetu {{!}} [[Gorazd Žmavc]] {{!}}} </center> | below = Koalicija: [[Stranka modernega centra]] (SMC){{·}} [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] (DeSUS){{·}} [[Socialni demokrati]] (SD) }}<noinclude> [[Kategorija:Politične predloge Slovenije]] </noinclude> fekc4w1nkswny9n4j7q0qwlsg6f6x28 Berezin UB 0 385682 6659898 6275463 2026-04-15T08:00:51Z Yerpo 8417 slog, 6659898 wikitext text/x-wiki {{Infobox Weapon |name= <!-- WD --> |image=[[File:12.7mm Berezin UB.jpg|300px]] |caption= Berezin UBS |origin=<!-- WD --> |type= <!-- WD --> <!-- Type selection --> |is_ranged=yes <!-- Service history --> |service= |used_by= Sovjetska zveza |wars= <!-- WD --> <!-- Production history --> |designer= <!-- WD --> |design_date=1937–39 |manufacturer= |unit_cost= |production_date= |number= |variants= <!-- General specifications --> |weight=21,5 kg |length= |part_length= |width= <!-- Ranged weapon specifications --> |cartridge= <!-- WD --> |action= plinsko |rate= 800-1050 nabojev/min |velocity=814 - 850 m/s |range= |max_range= |feed= jermen |sights= }} '''Berezin UB''' (УБ - Универсальный Березина, Univerzalni Berezina) je bila sovjetska letalska strojnica kalibra 12,7 mm, ki se je veliko uporabljala v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. [[Mihail Jevgenjevič Berezin]] je leta 1937 zasnoval strojnico '''BS''' (Березин Синхронный - Berezin Sinhronij - za [[Sinhronizator streljanja|streljanje skozi propeler]]), ki je bila uspešna, vendar ne brez napak. Kasneje je predstavil izboljšano '''UB''', ki je bila na voljo v treh različicah: '''UBK''' (Kрыльевой - Kriljvoj - za namestitev na krila), '''UBS''' (Синхронный - Sinhronij) in '''UBT''' (Турельный - Turelnij, - za namestitev v kupolo). Strojnica UB je vstopila v uporaba 22. aprila 1941, dva meseca pred [[Operacija Barbarossa|nemško invazijo]]. {{Več slik | align = center | direction = vertical | width = 320px | image1 = UBK_machine_gun.jpg | caption1 = UBK | image2 = UBS_machine_gun.jpg | caption2 = UBS | image3 = UBT_machine_gun.jpg | caption3 = UBT }} ==Proizvodnja== * 1941 — 6300 * 1942- ni podatka * 1943 — 43690 * 1944 — 38340 * 1945 — 42952 == Bibliografija == * Широкоград А.Б. (2001) ''История авиационного вооружения'' Харвест (Shirokograd A.B. (2001) ''Istorya aviatsionnogo vooruzhenia'' Harvest. ISBN 985-433-695-6) (''History of aircraft armament'') *{{navedi knjigo | last = Koll | first = Christian | authorlink = | title = Soviet Cannon - A Comprehensive Study of Soviet Arms and Ammunition in Calibres 12.7mm to 57mm | publisher = Koll | date = 2009 | location = Avstrija | url = http://www.russianammo.org | doi = | isbn = 978-3-200-01445-9 | page = 58 }} * Chinn, George M. The Machine Gun, Vol II, Part VII. US Department of the Navy, 1952 ==Glej tudi== {{Commonscat|UB machine gun}} * [[ŠKAS]] * [[ŠVAK]] * [[M2 Browning]] * [[Berezin B-20]] - avtomatski top [[Kategorija:Težki mitraljezi]] 27x6svqz41r1q8yj8w3413ye5m3sdiy Bolgarska akademija znanosti 0 401277 6659658 6410847 2026-04-14T12:36:03Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Sofija]]; dodal [[Kategorija:Ustanove v Sofiji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6659658 wikitext text/x-wiki [[slika:Bulgarian-Academy-of-Sciences 4.jpg|thumb|280px|Sedež akademije v središču Sofije]] '''Bolgarska akademija znanosti''' ({{jezik-bg|Българска академия на науките|Balgarska akademija na naukite}}, okrajšano БАН oz. '''BAN''') je narodna [[Akademija (ustanova)|akademija]] in ena najpomembnejših [[znanost|znanstvenih]] ustanov v [[Bolgarija|Bolgariji]]. Upravlja jo odbor direktorjev, izvršni svet in generalni zbor. Od konca leta 2024 je predsednica generalnega zbora [[elektrokemija|elektrokemičarka]] Evelina Slavčeva.<ref>{{navedi novice |url=https://www.bta.bg/en/news/culture/791849-corresponding-member-evelina-slavcheva-elected-academy-of-sciences-president |title=Corresponding Member Evelina Slavcheva Elected Academy of Sciences President |date=2024-12-02 |publisher=Bolgarska tiskovna agencija |accessdate=2025-03-23}}</ref> Pod okriljem akademije deluje 87 različnih raziskovalnih in podpornih skupin, od tega 52 inštitutov, ki delujejo na različnih področjih znanosti in predstavljajo velik delež znanstvene produkcije v državi. So razmeroma avtonomni. Poleg tega se ustanova ukvarja tudi z izobraževanjem (podeljuje svoje visokošolske nazive) in znanstvenim založništvom. Skupno ima skoraj 7500 raziskovalcev različnih profilov. == Zgodovina == Akademijo so leta 1869 kot ''Bolgarsko društvo učenjakov'' ustanovili izseljenski izobraženci v [[Brăila|Brăili]] ([[Romunija]]), v času, ko je bila Bolgarija pod [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] oblastjo. Po osvoboditvi so člani izglasovali selitev v [[Sofija|Sofijo]], kjer jim je mestni svet zgradil sedež, pokrovitelj pa je postal princ [[Aleksander I. Bolgarski|Aleksander I.]] Leta 1911 je prevzela ime Bolgarska akademija znanosti, leto kasneje je bil sprejet prvi statut. Leta 1940 se je preimenovala v Bolgarsko akademijo znanosti in umetnosti; kljub protestom je bolgarska vlada v tem času prevzela nadzor nad imenovanjem sekretarja. Sedež je bil poškodovan zaradi bombardiranja med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], zato je akademija začasno prekinila delovanje, kmalu po ponovnem zagonu leta 1945 pa je bila reorganizirana. Statut je bil nadomeščen z zakonsko ureditvijo, takrat je bila znova preimenovana v sedanje ime. Leta 1971 je nadzor prevzela [[Komunistična partija Bolgarije|Komunistična partija Bolgarije]]. Dve desetletji po tem akademija ni bila avtonomna, imela pa je praktično monopolni položaj v znanosti. Znova je postala samostojna po padcu komunističnega režima leta 1991. Od takrat se sooča z upadanjem javnega financiranja, zaradi česar so bili ukinjeni številni oddelki, a ohranja svojo vodilno vlogo v državi. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi dokument| url=http://erawatch.jrc.ec.europa.eu/information/country_pages/bg/organisation/organisation_mig_0012 |title=Bulgarian Academy of Sciences |work=Erawatch |date=7.4.2010 |publisher=[[Evropska komisija]] |accessdate=4.4.2015}} * {{navedi splet| url=http://www-history.mcs.st-andrews.ac.uk/Societies/Bulgarian_Academy.html |title=The Bulgarian Academy of Sciences |work=Mathematical Societies, Medals, Prizes and other honours |publisher=School of Mathematics and Statistics, University of St Andrews |accessdate=4.4.2015}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Bulgarian Academy of Sciences}} * {{official|http://www.bas.bg}} {{normativna kontrola}} {{škrbina-organizacija}} [[Kategorija:Bolgarska akademija znanosti| ]] [[Kategorija:Ustanove v Sofiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1869]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Bolgariji]] tsaxfwd2wsdd63w3kalc6vd7zftz6kg Kategorija:Bolgarska akademija znanosti 14 401280 6659659 4415818 2026-04-14T12:36:11Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Ustanove v Sofiji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6659659 wikitext text/x-wiki {{Kategorija v Zbirki|Bulgarian Academy of Sciences}} {{catmore}} [[Kategorija:Znanost in tehnika v Bolgariji]] [[Kategorija:Ustanove v Sofiji]] 1ibwcaia8rd206mzs274xg05nx7eysu Seznam slovenskih učiteljev 0 410617 6659832 6659391 2026-04-14T20:33:55Z ~2026-13659-49 255600 /* Č */ 6659832 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]]:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''Kessler'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. [[Vasič]]) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. [[Baraga]]) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. [[Grafenauer]]) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * Franc (&Franja) [[Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. [[Škrabec]]) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. [[Lavrenčič]]) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Jože Peterlin]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] * [[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Leopoldina Rott|Lavoslava Kersnik]] * [[Matej Rovš]] * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak|Breda Slodnjak (r. Milčinski)]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres|Vera Stres (por. Kmetec)]] * [[Josip Stritar]] * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan|Helena Stupan (r. Tominšek)]] * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc|Natalija Suhadolc (r. Sartori)]] * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje|Julija Šuklje (por. Zupančič)]] * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * [[Marjan Tratar]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Janja Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] 56nqfoia5r6ch88rmtikrl0sdapxyec 6659842 6659832 2026-04-14T21:57:41Z ~2026-13659-49 255600 /* L */ 6659842 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]]:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''Kessler'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. [[Vasič]]) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. [[Baraga]]) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. [[Grafenauer]]) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * Franc (&Franja) [[Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. [[Škrabec]]) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. [[Lavrenčič]]) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Jože Peterlin]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] * [[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Leopoldina Rott|Lavoslava Kersnik]] * [[Matej Rovš]] * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak|Breda Slodnjak (r. Milčinski)]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres|Vera Stres (por. Kmetec)]] * [[Josip Stritar]] * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan|Helena Stupan (r. Tominšek)]] * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc|Natalija Suhadolc (r. Sartori)]] * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje|Julija Šuklje (por. Zupančič)]] * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * [[Marjan Tratar]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Janja Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] g40gb5afrp8z4xminwh55alkiovifip 6659932 6659842 2026-04-15T10:15:39Z ~2026-13659-49 255600 /* P */ 6659932 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]]:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Olga Bertok]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''Kessler'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Pavel Flere]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. [[Vasič]]) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. [[Baraga]]) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. [[Grafenauer]]) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Marija Kregar]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * Franc (&Franja) [[Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. [[Škrabec]]) * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * [[Oton Oman]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. [[Lavrenčič]]) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Rajko Perušek]] * [[Martin Petelin]] * [[Jože Peterlin]] * [[Mihael Peternel]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] * [[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Leopoldina Rott|Lavoslava Kersnik]] * [[Matej Rovš]] * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Sartori]] * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak|Breda Slodnjak (r. Milčinski)]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres|Vera Stres (por. Kmetec)]] * [[Josip Stritar]] * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan|Helena Stupan (r. Tominšek)]] * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc|Natalija Suhadolc (r. Sartori)]] * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje|Julija Šuklje (por. Zupančič)]] * [[Svetozara Šuklje]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * [[Marjan Tratar]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Janja Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] rpwrixpxqq2vpxnarbs43e9n6cn1jsw Jože Piber 0 418274 6659912 5413058 2026-04-15T09:16:09Z Yerpo 8417 denanoškrbinizacija(TM) 6659912 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Jože Piber''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]] in [[organizator]], * [[2. februar]] [[1901]], [[Zalog pri Postojni]], † [[15. avgust]] [[1921]] [[Ljubljana]]. Rodil se je v družini orožnika, njegov stric je bil duhovnik [[Janez Piber]]. Že kot dijak je objavljal ekspresionistične pesmi s socialno in versko motiviko, poleg tega pa je aktivno sodeloval v katoliškem mladinskem in delavskem gibnju svojega časa. Vodil je dijaško društvo Razor. Po maturi na [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji v Ljubljani]] leta 1921 se je namenil študirati filozofijo, a je nekaj tednov kasneje umrl za [[griža|grižo]].<ref>{{SloBio|id=423105 |avtor=Koblar, France |ime=Piber, Jože |vir=SBL}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{Škrbina-književnik}} {{DEFAULTSORT:Piber, Jože}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Umrli za grižo]] l9t3j2ufwxwsjnto8dpibaf849ka8d8 6659916 6659912 2026-04-15T09:21:07Z Yerpo 8417 tn 6659916 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Jože Piber''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]] in [[organizator]], * [[2. februar]] [[1901]], [[Zalog pri Postojni]], † [[15. avgust]] [[1921]] [[Ljubljana]]. Rodil se je v družini orožnika, njegov stric je bil duhovnik [[Janez Piber]]. Že kot dijak je objavljal ekspresionistične pesmi s socialno in versko motiviko, poleg tega pa je aktivno sodeloval v katoliškem mladinskem in delavskem gibanju svojega časa. Vodil je dijaško društvo Razor. Po maturi na [[Klasična gimnazija v Ljubljani|klasični gimnaziji v Ljubljani]] leta 1921 se je namenil študirati filozofijo, a je nekaj tednov kasneje umrl za [[griža|grižo]].<ref>{{SloBio|id=423105 |avtor=Koblar, France |ime=Piber, Jože |vir=SBL}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{Škrbina-književnik}} {{DEFAULTSORT:Piber, Jože}} [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Umrli za grižo]] hmntq62tibuuw3fph0mhxlk2u3aqi78 Predloga:Evropski svet 10 421186 6659693 6635253 2026-04-14T13:45:06Z Pv21 142817 Gjurov 6659693 wikitext text/x-wiki {{Navbox | name = Evropski svet | title = [[Slika:European stars.svg|20px]] [[Evropski svet|<span style="color:white;">Evropski svet]] [[Slika:European stars.svg|20px]] |basestyle= background:#0970ba; | bodyclass = hlist | above = | image = <!-- Commented out: [[File:New European Council - Consilium Logo.png|x50px]] --> | imageleft = <!-- Commented out: [[File:New European Council - Consilium Logo.png|x50px]] --> | list1 = * {{flagicon|European Union}} [[António Costa|Costa]] ('''predsednik Evropskega sveta''') * {{flagicon|European Union}} [[Ursula von der Leyen|Von der Leyen]] (predsednica Evropske komisije) * {{Nowrap|{{flagicon|Austria}} [[Christian Stocker|Stocker]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Belgium}} [[Bart De Wever|De Wever]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Bulgaria}} [[Andrej Gjurov|Gjurov]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Croatia}} [[Andrej Plenković|Plenković]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Cyprus}} [[Nikos Hristodulides|Hristodulides]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Czech Republic}} [[Andrej Babiš|Babiš]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Denmark}} [[Mette Frederiksen|Frederiksen]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Estonia}} [[Kristen Michal|Michal]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Finland}} [[Petteri Orpo|Orpo]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|France}} [[Emmanuel Macron|Macron]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Germany}} [[Friedrich Merz|Merz]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Greece}} [[Kiriakos Micotakis|Micotakis]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Hungary}} [[Viktor Orbán|Orbán]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Ireland}} [[Simon Harris|Harris]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Italy}} [[Giorgia Meloni|Meloni]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Latvia}} [[Evika Siliņa|Siliņa]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Lithuania}} [[Gitanas Nausėda|Nausėda]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Luxembourg}} [[Luc Frieden|Frieden]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Malta}} [[Robert Abela|Abela]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Netherlands}} [[Rob Jetten|Jetten]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Poland}} [[Donald Tusk|Tusk]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Portugal}} [[Luís Montenegro|Montenegro]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Romania}} [[Nicușor Dan|Dan]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Slovakia}} [[Robert Fico|Fico]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Slovenia}} [[Robert Golob|Golob]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Spain}} [[Pedro Sánchez|Sánchez]]}} * {{Nowrap|{{flagicon|Sweden}} [[Ulf Kristersson|Kristersson]]}} | below = [[Evropska unija|<span style="color:white;">Evropska unija]] }}<noinclude> [[Kategorija:Predloge za Evropsko unijo]] </noinclude> 67qxyfyfuupmm5pm0yf8mccner2pira Ansambel Poskočni muzikanti 0 424552 6659796 6659508 2026-04-14T18:49:16Z A09 188929 pp 6659796 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Ansambel Poskočni muzikanti | image = [[File:POSKOCNI2024.jpg|thumb|Zasedba - Poskočni muzikanti 2024]] | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = Zasedba - Poskočni muzikanti 2024 | background = group_or_band | alias = | origin = {{Zastava|Slovenija}} | genre = [[narodnozabavna glasba]] | years_active = [[2010]]–danes | label = | associated_acts = | website = | current_members = [[Nick Domes]]<br> [[Nejc Tratnjek]]<br>[[Martin Juhart]]<br>[[Jože Kotnik]]<br>[[Lovro Sadek]]<br>[[Dejan Korenak]] | past_members = [[Tomaž Dobnik]]<br>[[Domen Lesjak]]<br>[[Dejan Krajnc]]<br>[[Dejan Golob]] | module = | module2 = | module3 = }} '''Ansambel Poskočni muzikanti''' je [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavna]] zasedba, ki je bila ustanovljena leta 2010. Izvajajo narodnozabavno in zabavno glasbo. Najbolj so prepoznavni kot "hišni ansambel" v narodnozabavni oddaji [[Slovenski pozdrav]]. Po priljubljenosti jih primerjajo s popularnim [[Ansambel Modrijani|ansamblom Modrijani]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.poskocni.si/biografija.html|title=Biografija|date=|accessdate=18. 9. 2016|website=Poskočni muzikanti|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170128130217/http://www.poskocni.si/biografija.html|url-status=dead}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/glasba/na-kanarskih-otokih-posneli-video|title=Na Kanarskih otokih posneli video|date=27. 5. 2015|accessdate=12. 11. 2016|website=Slovenske novice|publisher=|last=|first=}}</ref> == Zasedba == Začetno zasedbo so sestavljali Nejc Tratnjek na trobenti, Domen Lesjak na klarinetu, Tomaž Dobnik na harmoniki, Jože (Joži) Kotnik na kitari in Lovro Sadek na baritonu oziroma basu. Leta 2011 se jim je kot vokalist pridružil Martin Juhart. Leto pozneje je skupino zapustil najprej harmonikar Dobnik, ki ga je na inštrumentu zamenjal Juhart, pozneje pa še Lesjak, ki ga je zamenjal Dejan Krajnc.<ref name=":0" /> V letu 2021 je skupina enostransko prekinila sodelovanje z Dejanom Kranjcem zaradi različnih pogledov in ciljev. Nadomestil ga je Dejan Golob.<ref>{{navedi splet |url= https://veseljak.si/novice/6072ba82b22ab/poskocni-muzikanti-so-nasli-novega-dejana|title=POSKOČNI MUZIKANTI so našli novega Dejana! |accessdate=14. 4. 2021 |date=11. 4. 2021 |format= |work= }}</ref> Od leta 2023 sta člana skupine Dominik Kontrec in Dejan Korenak. == Delovanje == Ansambel je bil ustanovljen leta 2010. Že leto po ustanovitvi so se uspešno predstavili na festivalu v Cerkvenjaku, kjer so osvojili 2. nagrado strokovne komisije. Naslednje leto so stopili še stopničko višje in bili uspešni na festivalih v Števerjanu in na Graški Gori. Najuspešnejše leto po festivalski plati pa je bilo zanje leto 2013, ko so v Števerjanu in na Graški Gori še nadgradili uspeh, dodatno pa so bili nagrajeni tudi na najstarejšem festivalu na Ptuju. Tega leta so prejeli tudi Oberkrainer award za najperspektivnejšo kvintet zasedbo v Evropi.<ref name=":0" /> Od leta 2012 naprej priredijo vsako leto v novembru koncert v športni dvorani v [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]] z naslovom ''Poskočno na poskočne''. Leta 2015 so tako priredili 4. koncert ob 5. obletnici delovanja.<ref>{{Navedi splet|url=http://heyevent.com/event/a6yhxtihwicf4a/poskocno-na-poskocne-2015-veliki-koncert-ob-5-obletnici-delovanja|title="POSKOČNO NA POSKOČNE 2015" - Veliki koncert ob 5. obletnici delovanja!|date=|accessdate=18. 9. 2016|website=Hey event|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20160918233211/http://heyevent.com/event/a6yhxtihwicf4a/poskocno-na-poskocne-2015-veliki-koncert-ob-5-obletnici-delovanja|url-status=dead}}</ref> Leta 2015 so se odpravili na španska otoka [[Tenerife]] in [[Kanarski otoki|Gran Canario]], kjer so posneli videospot za pozneje zelo uspešno skladbo ''Lubi''. Zanimivo je, da so kadre za pesem snemali brez glasbene podlage, saj takrat skladba še ni bila dokončana. Avtorja skladbe sta [[Matjaž Vlašič]] (glasba) in član [[Ansambel Modrijani|Modrijanov]] [[Blaž Švab]] (besedilo).<ref name=":1" /> Leta 2016 so skupaj z [[Jan Plestenjak|Janom Plestenjakom]], [[Zdenko Cotič - Coto|Zdenkom Cotičem - Cotom]] in [[Ansambel Modrijani|Ansamblom Modrijani]] izdali pesem ''Kok' nam je luštn''', za katero so posneli tudi videospot. Istega leta so v začetku leta posneli tudi skladbo v angleščini z naslovom ''You are the star'', novembra pa so svojo najbolj prepoznavno skladbo ''Adijo, madam'' posneli tudi v [[rock]] verziji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/premiera-kok-lustn-je-janu-z-modrijani-in-poskocnimi-muzikanti.html|title=PREMIERA: Kok' luštn' je Janu z Modrijani in Poskočnimi muzikanti?|date=13. 9. 2016|accessdate=18. 9. 2016|website=24ur.com|publisher=|last=|first=}}</ref> Njihova najbolj prepoznava uspešnica v zadnjem času je ''Js ne morem vode pit.'' == Uspehi == [[File:Poskočni muzikanti 01.jpg|thumb|350px|right|Ansambel na koncertu v Velenju leta 2015.]] Ansambel Poskočni muzikanti je dosegel naslednje uspehe in nagrade na festivalih:<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.festival-gg.si/Zmagovalci.aspx|title=Zmagovalci|date=|accessdate=14. 11. 2017|website=Graška Gora poje in igra|publisher=|last=|first=}}</ref> * 2011: [[Festival Slovenskogoriški klopotec Cerkvenjak|Festival Cerkvenjak]] - 2. nagrada strokovne komisije. * 2012: [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|Festival Števerjan]] - Nagrada za najboljši kvintet festivala. * 2012: [[Graška Gora poje in igra]] - Zmagovalci občinstva in zlati pastirček. * 2013: [[Oberkrainer award]] - Nagrada za najbolj perspektivno kvintet zasedbo v Evropi. * 2013: [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|Festival Števerjan]] - Absolutni zmagovalci festivala. * 2013: [[Graška Gora poje in igra]] - Absolutni zmagovalci festivala, zmagovalci po mnenju občinstva in zlati pastirček. * 2013: [[Festival narodnozabavne glasbe Ptuj|Festival Ptuj]] - Nagrada za najboljši kvintet. == Diskografija == Ansambel Poskočni muzikanti je do sedaj izdal tri albume. To so:<ref>{{Navedi splet|url=http://www.poskocni.si/diskografija.html|title=Diskografija|date=|accessdate=18. 9. 2016|website=Poskočni muzikanti|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20160324144710/http://poskocni.si/diskografija.html|url-status=dead}}</ref> # Pogledam te (2012) # Adijo madam (2014) # Pokvarjeni fantje (2016) == Največje uspešnice == Ansambel Poskočni muzikanti je najbolj poznan po naslednjih skladbah: * Adijo madam * Čao, adijo * Lubi * Naj me tvoja koža boža * Pogledam te * Pokvarjeni fantje == Viri == {{Sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih narodnozabavnih ansamblov]] == Zunanje povezave == * {{SocialLinks}} * {{discogs artist|7647374}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski narodnozabavni ansambli|Poskočni muzikanti]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2010]] fj5wvjmlqd4o2rwh9btw8ei1gm0hfnm 6659797 6659796 2026-04-14T18:50:15Z A09 188929 -kršitev AP 6659797 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Ansambel Poskočni muzikanti | image = | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = Zasedba - Poskočni muzikanti 2024 | background = group_or_band | alias = | origin = {{Zastava|Slovenija}} | genre = [[narodnozabavna glasba]] | years_active = [[2010]]–danes | label = | associated_acts = | website = | current_members = [[Nick Domes]]<br> [[Nejc Tratnjek]]<br>[[Martin Juhart]]<br>[[Jože Kotnik]]<br>[[Lovro Sadek]]<br>[[Dejan Korenak]] | past_members = [[Tomaž Dobnik]]<br>[[Domen Lesjak]]<br>[[Dejan Krajnc]]<br>[[Dejan Golob]] | module = | module2 = | module3 = }} '''Ansambel Poskočni muzikanti''' je [[Narodnozabavna glasba|narodnozabavna]] zasedba, ki je bila ustanovljena leta 2010. Izvajajo narodnozabavno in zabavno glasbo. Najbolj so prepoznavni kot "hišni ansambel" v narodnozabavni oddaji [[Slovenski pozdrav]]. Po priljubljenosti jih primerjajo s popularnim [[Ansambel Modrijani|ansamblom Modrijani]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.poskocni.si/biografija.html|title=Biografija|date=|accessdate=18. 9. 2016|website=Poskočni muzikanti|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20170128130217/http://www.poskocni.si/biografija.html|url-status=dead}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/glasba/na-kanarskih-otokih-posneli-video|title=Na Kanarskih otokih posneli video|date=27. 5. 2015|accessdate=12. 11. 2016|website=Slovenske novice|publisher=|last=|first=}}</ref> == Zasedba == Začetno zasedbo so sestavljali Nejc Tratnjek na trobenti, Domen Lesjak na klarinetu, Tomaž Dobnik na harmoniki, Jože (Joži) Kotnik na kitari in Lovro Sadek na baritonu oziroma basu. Leta 2011 se jim je kot vokalist pridružil Martin Juhart. Leto pozneje je skupino zapustil najprej harmonikar Dobnik, ki ga je na inštrumentu zamenjal Juhart, pozneje pa še Lesjak, ki ga je zamenjal Dejan Krajnc.<ref name=":0" /> V letu 2021 je skupina enostransko prekinila sodelovanje z Dejanom Kranjcem zaradi različnih pogledov in ciljev. Nadomestil ga je Dejan Golob.<ref>{{navedi splet |url= https://veseljak.si/novice/6072ba82b22ab/poskocni-muzikanti-so-nasli-novega-dejana|title=POSKOČNI MUZIKANTI so našli novega Dejana! |accessdate=14. 4. 2021 |date=11. 4. 2021 |format= |work= }}</ref> Od leta 2023 sta člana skupine Dominik Kontrec in Dejan Korenak. == Delovanje == Ansambel je bil ustanovljen leta 2010. Že leto po ustanovitvi so se uspešno predstavili na festivalu v Cerkvenjaku, kjer so osvojili 2. nagrado strokovne komisije. Naslednje leto so stopili še stopničko višje in bili uspešni na festivalih v Števerjanu in na Graški Gori. Najuspešnejše leto po festivalski plati pa je bilo zanje leto 2013, ko so v Števerjanu in na Graški Gori še nadgradili uspeh, dodatno pa so bili nagrajeni tudi na najstarejšem festivalu na Ptuju. Tega leta so prejeli tudi Oberkrainer award za najperspektivnejšo kvintet zasedbo v Evropi.<ref name=":0" /> Od leta 2012 naprej priredijo vsako leto v novembru koncert v športni dvorani v [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]] z naslovom ''Poskočno na poskočne''. Leta 2015 so tako priredili 4. koncert ob 5. obletnici delovanja.<ref>{{Navedi splet|url=http://heyevent.com/event/a6yhxtihwicf4a/poskocno-na-poskocne-2015-veliki-koncert-ob-5-obletnici-delovanja|title="POSKOČNO NA POSKOČNE 2015" - Veliki koncert ob 5. obletnici delovanja!|date=|accessdate=18. 9. 2016|website=Hey event|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20160918233211/http://heyevent.com/event/a6yhxtihwicf4a/poskocno-na-poskocne-2015-veliki-koncert-ob-5-obletnici-delovanja|url-status=dead}}</ref> Leta 2015 so se odpravili na španska otoka [[Tenerife]] in [[Kanarski otoki|Gran Canario]], kjer so posneli videospot za pozneje zelo uspešno skladbo ''Lubi''. Zanimivo je, da so kadre za pesem snemali brez glasbene podlage, saj takrat skladba še ni bila dokončana. Avtorja skladbe sta [[Matjaž Vlašič]] (glasba) in član [[Ansambel Modrijani|Modrijanov]] [[Blaž Švab]] (besedilo).<ref name=":1" /> Leta 2016 so skupaj z [[Jan Plestenjak|Janom Plestenjakom]], [[Zdenko Cotič - Coto|Zdenkom Cotičem - Cotom]] in [[Ansambel Modrijani|Ansamblom Modrijani]] izdali pesem ''Kok' nam je luštn''', za katero so posneli tudi videospot. Istega leta so v začetku leta posneli tudi skladbo v angleščini z naslovom ''You are the star'', novembra pa so svojo najbolj prepoznavno skladbo ''Adijo, madam'' posneli tudi v [[rock]] verziji.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/premiera-kok-lustn-je-janu-z-modrijani-in-poskocnimi-muzikanti.html|title=PREMIERA: Kok' luštn' je Janu z Modrijani in Poskočnimi muzikanti?|date=13. 9. 2016|accessdate=18. 9. 2016|website=24ur.com|publisher=|last=|first=}}</ref> Njihova najbolj prepoznava uspešnica v zadnjem času je ''Js ne morem vode pit.'' == Uspehi == [[File:Poskočni muzikanti 01.jpg|thumb|350px|right|Ansambel na koncertu v Velenju leta 2015.]] Ansambel Poskočni muzikanti je dosegel naslednje uspehe in nagrade na festivalih:<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=http://www.festival-gg.si/Zmagovalci.aspx|title=Zmagovalci|date=|accessdate=14. 11. 2017|website=Graška Gora poje in igra|publisher=|last=|first=}}</ref> * 2011: [[Festival Slovenskogoriški klopotec Cerkvenjak|Festival Cerkvenjak]] - 2. nagrada strokovne komisije. * 2012: [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|Festival Števerjan]] - Nagrada za najboljši kvintet festivala. * 2012: [[Graška Gora poje in igra]] - Zmagovalci občinstva in zlati pastirček. * 2013: [[Oberkrainer award]] - Nagrada za najbolj perspektivno kvintet zasedbo v Evropi. * 2013: [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|Festival Števerjan]] - Absolutni zmagovalci festivala. * 2013: [[Graška Gora poje in igra]] - Absolutni zmagovalci festivala, zmagovalci po mnenju občinstva in zlati pastirček. * 2013: [[Festival narodnozabavne glasbe Ptuj|Festival Ptuj]] - Nagrada za najboljši kvintet. == Diskografija == Ansambel Poskočni muzikanti je do sedaj izdal tri albume. To so:<ref>{{Navedi splet|url=http://www.poskocni.si/diskografija.html|title=Diskografija|date=|accessdate=18. 9. 2016|website=Poskočni muzikanti|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-03-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20160324144710/http://poskocni.si/diskografija.html|url-status=dead}}</ref> # Pogledam te (2012) # Adijo madam (2014) # Pokvarjeni fantje (2016) == Največje uspešnice == Ansambel Poskočni muzikanti je najbolj poznan po naslednjih skladbah: * Adijo madam * Čao, adijo * Lubi * Naj me tvoja koža boža * Pogledam te * Pokvarjeni fantje == Viri == {{Sklici|1}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih narodnozabavnih ansamblov]] == Zunanje povezave == * {{SocialLinks}} * {{discogs artist|7647374}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski narodnozabavni ansambli|Poskočni muzikanti]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2010]] j5zu24loem7cwv7ceoniyvy6wrmvxqx Love Devotion Surrender 0 426495 6659851 6276607 2026-04-15T04:35:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6659851 wikitext text/x-wiki {{Infobox album | Name = Love Devotion Surrender | Type = [[studijski album]] | Longtype = | Artist = [[Carlos Santana]] in [[John McLaughlin]] | Cover = Carlos-santana-love-devotion-surrender.jpg | Border = yes | Released = [[20. julij]] [[1973]] | Recorded = [[oktober]] [[1972]], [[marec]] [[1973]] | Genre = [[jazz fusion]] | Length = {{Trajanje|m=38|s=44}} | Label = [[Columbia Records]] | Producer = [[Carlos Santana]] & [[John McLaughlin|Mahavishnu John McLaughlin]] | Chronology = [[Carlos Santana]] | Last album = ''[[Caravanserai (album)|Caravanserai]]''<br /> (1972) | This album = '''''Love Devotion Surrender'''''<br /> (1973) | Next album = ''[[Welcome (album)|Welcome]]''<br /> (1973) | Misc = {{Extra chronology | Artist = [[John McLaughlin]] | Type = studio | Last album =''[[Birds of Fire]]''<br /> (1973) | This album ='''''Love Devotion Surrender'''''<br /> (1973) | Next album =''[[Between Nothingness and Eternity]]''<br /> (1973) }} }} '''''Love Devotion Surrender''''' je [[studijski album]] [[Carlos Santana|Carlosa Santane]] in [[John McLaughlin|Johna McLaughlina]], ki je izšel leta 1973. Pri snemanju sta sodelovali tudi skupini Santane in McLaughlina, [[Santana (glasbena skupina)|Santana]] ter [[The Mahavishnu Orchestra]]. Inspiracija za album je bilo učenje guruja [[Šri Činmoj|Šrija Činmoja]] ter spomin na [[John Coltrane|Johna Coltrana]]. Album vsebuje dve Coltranovi skladbi, dve McLaughlinovi skladbi in tradicionalno [[gospel]] skladbo, ki sta jo priredila Santana in McLaughlin. Album je leta 1973 prejel zlat certifikat.<ref>{{navedi splet|title=RIAA - Gold & Platinum|publisher=[[Recording Industry Association of America]]|url=http://riaa.com/goldandplatinumdata.php?resultpage=1&table=SEARCH_RESULTS&title=Surrender&artist=Santana&startYear=1958&endYear=2009&perPage=25|accessdate=24. november 2016}}</ref> Leta 2003 je album izšel na zgoščenki skupaj z alternativnimi verzijami kot bonus skladbami.<ref>{{navedi splet|url=https://www.discogs.com/Carlos-Santana-Mahavishnu-John-McLaughlin-Love-Devotion-Surrender/release/4874608|title=Carlos Santana / Mahavishnu John McLaughlin ‎– Love Devotion Surrender|work=Discogs|date=|accessdate=24. november 2016}}</ref> == Ozadje == Tako Santana kot McLaughlin, sta bila učenca guruja Šrija Činmoja, naslov albuma pa izvira iz konceptov Činmojeve filozofije, ki se je osredotočala na »ljubezen, vdanost in predajo«.<ref>{{navedi novice|last=Kilgannon|first=Corey|title=Sri Chinmoy, Athletic Spiritual Leader, Dies at 76|work=[[New York Times]]|place=|pages=|language=|publisher=|date=13. oktober 2007|url=http://www.nytimes.com/2007/10/13/nyregion/13chinmoy.html?_r=1&scp=4&sq=love%20devotion%20surrender&st=cse|accessdate=24. junij 2009}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Chinmoy|first=Sri|title=Songs of the Soul|publisher=Aum Publications|year=1983|pages=39ff.|isbn=978-0-88497-738-4}}</ref> Šri Činmoj je o albumu in konceptu predaje dejal:{{citatni blok|Na žalost je »predaja« na Zahodu napačno razumljena. Mislimo, če se predamo nekomu, bo ta naš gospodar....vendar iz spiritualnega vidika....ko končno vstopi v neskončno, postane naenkrat vse neskončno. Ko majhna kaplja pade v ocean, je ne moremo več izslediti. Postane namreč mogočen ocean.<ref>{{navedi knjigo|last=Reynolds|first=Simon|author2=Joy Press|title=The Sex Revolts: Gender, Rebellion, and Rock 'n' Roll|publisher=Harvard University Press |year=1996|page=183|url=https://books.google.com/books?id=Acq7ZOYd_AcC&pg=PT202&dq=%22love+devotion+surrender%22|isbn=978-0-674-80273-5}}</ref>}} Za Santano in McLaughlina je album glasbeno in spiritualno izšel ob prehodnem času:<ref name="palmer"/> ''Love Devotion Surrender'' je bil javni prikaz njune spiritualnosti.<ref>{{navedi knjigo|last=Prown|first=Pete|author2=Harvey P. Newquist|author3=Jon F. Eiche|title=Legends of rock guitar: the essential reference of rock's greatest guitarists|publisher=Hal Leonard|year=1997|page=138|url=https://books.google.com/books?id=60Jde3l7WNwC&pg=PA138&dq=%22love+devotion+surrender%22|isbn=978-0-7935-4042-6}}</ref> Carlos Santana se je v tem času odmikal od [[rock]]a h [[jazz]]u in [[jazz fusion]]u<ref>{{navedi knjigo|last=Woodstra|first=Chris|author2=John Bush|author3=Stephen Thomas Erlewine|title=All Music Guide Required Listening: Classic Rock|publisher=Hal Leonard|year=2007|page=1324|url=https://books.google.com/books?id=_WoRAPJQ58sC&pg=PA1324&dq=%22love+devotion+surrender%22|isbn=978-0-87930-917-6}}</ref> ter je izkusil "duhovno prebujenje",<ref>{{cite journal|last=Perna|first=Alan Di|title=Peace, Love and Überjamming|journal=[[Guitar World]]|volume=28|issue=9|page=45–46|date=september 2007|url=https://books.google.com/books?id=JPwDAAAAMBAJ&pg=PA46&dq=%22love+devotion+surrender%22|issn=1045-6295|accessdate=24. november 2016}}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Dead link|date=oktober 2010}}</ref> McLaughlin pa je bil, zaradi kritik članov skupine, pred razpustitvijo skupine Mahavishnu Orchestra.<ref>{{navedi novice|last=Snyder-Scumpy|first=Patrick|author2=Frank DeLigio|title=John McLaughlin & The Mahavishnu Orchestra: Two Sides to Every Satori|work=Crawdaddy|date=november 1973|url=http://www.italway.it/morrone/jml-crawdaddy.htm|accessdate=24. november 2016|archive-date=2012-12-08|archive-url=https://archive.today/20121208221016/http://www.italway.it/morrone/jml-crawdaddy.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Menn|first=Don|title=Secrets from the masters|publisher=Hal Leonard|year=1992|page=141|url=https://books.google.com/books?id=7hdNzCRKjeMC&pg=PA141&dq=%22love+devotion+surrender%22|isbn=978-0-87930-260-3}}</ref> Santana je bil McLaughlinov oboževalec,<ref>{{navedi novice|last=Fusilli|first=Jim|title=The Mystical Journey of Carlos Santana|work=The Wall Street Journal|date=12. februar 2004|url=http://online.wsj.com/article/SB107654283013527545.html?mod=googlewsj|accessdate=24. november 2016}}</ref> McLaughlin pa ga je leta 1971 predstavil Šriju Činmoju, ta pa mu je dal ime "Devadip". Leta 1972 sta nato Santana in McLaughlin začela skupaj snemati.<ref name="stump"/> Marc Shapiro v biografiji Santane piše, da se je moral Santana od McLaughlina veliko naučiti: »Več ur je sedel, navdušen nad novimi načini igranja, ki mu jih je McLaughlin pokazal.« Njegova duhovnost pa je imela vpliv na glasbo: »Carlosova nova vera je bila prisotna v vsakem utoru.«<ref>{{navedi knjigo|last=Shapiro|first=Marc|title=Carlos Santana: Back on Top|publisher=Macmillan|year=2002|page=145–46|url=https://books.google.com/books?id=ofF24d-a0KQC&pg=PA146&dq=%22love+devotion+surrender%22|isbn=978-0-312-28852-5}}</ref> == Skladbe == Prva skladba, »A Love Supreme«, je verzija Coltranove kompozicije, »Acknowledgement«, ki je izšla leta 1964 na albumu ''A Love Supreme''. Pri skladbi igrata Santana in McLaughlin električni kitari, s katerimi improvizirata. Proti koncu skladbe lahko slišimo vrstico »A love supreme«. »Naima« je še ena Coltranova kompozicija, zaigrana na akustično kitaro. Prvič je izšla leta 1959 na Coltranovem albumu ''Giant Steps''.<ref name="palmer"/> »The Life Divine« se ponovno vrača k albumu ''A Love Supreme''. Prvi del skladbe zaznamuje hitra in obsežna improvizacija Santane, ki alterira med hitrimi frazami ter dolgimi notami. V srednjem delu slišimo McLauglinov staccato in riffe. Konec zaznamujejo električne orgle Larryja Younga ter tolkala. »Let Us Go Into the House of the Lord« je 16-minutna skladba, ki izhaja iz tradicionalne [[gospel]] skladbe. Kot avtorja aranžmaja sta napisana Santana in McLaughlin, Bob Palmer v reviji ''Rolling Stone'' pa piše o tem, da je aranžma zelo blizu Lonnieju Listonu Smithu.<ref name="palmer"/> Smithov aranžma je bil posnet leta 1970, ko je sodeloval s saksofonistom [[Pharoah Sanders|Pharoahom Sandersom]], ki je skladbo posnel in je tesno sodeloval s Coltranom. Po počasnem uvodnem delu, večino skladbe predstavljajo soli, s spremljavo basa in tolkali. Skladba se zaključi z vrnitvijo k uvodnem delu. Zadnja skladba, »Meditation«, je McLaughlinova skladba,<ref name="palmer"/> ki jo je ta že prej posnel za izključno uporabo [[New York|newyorške]] radijske postaje WNEW-FM. McLaughlin igra pri skladbi klavir, Santana pa akustično kitaro.<ref name="stump"/> == Kritični sprejem == {{Album ratings |rev1 = [[AllMusic]] |rev1score = {{Rating|4.5|5}}<ref name="jurek">{{navedi splet|last=Jurek|first=Thom|title=Love Devotion Surrender - Review|publisher=[[AllMusic]]|url={{Allmusic|class=album|id=r17361|pure_url=yes}}|accessdate=25. november 2016}}</ref> | rev2 = ''[[Creem]]'' | rev2Score = B–<ref>{{cite journal|last=Christgau|first=Robert|authorlink=Robert Christgau|date=November 1973|url=http://www.robertchristgau.com/xg/cg/crm7311.php|title=The Christgau Consumer Guide|journal=[[Creem]]|accessdate=25. november 2016}}</ref> | rev3 = ''The Rolling Stone Jazz Record Guide'' | rev3Score = {{rating|2|5}}<ref name=RSJRG>{{navedi knjigo|last=Swenson|first=J.|year=1985|title=''The Rolling Stone Jazz Record Guide''|url=https://archive.org/details/rollingstonejazz00swenso|publisher=Random House/Rolling Stone|location=ZDA|isbn=0-394-72643-X|pages=[https://archive.org/details/rollingstonejazz00swenso/page/135 135]}}</ref> }} Kritike o kompozicijah in izvedbah le-teh so zelo raznolike. Kot dodatek k ugotovitvi, da je skladba »Let Us Go« zelo podobna Smithovemu aranžmaju, je Bob Palmer pisal o »površinski obdelavi« Coltranove glasbe,<ref name="welcome"/> McLaughlinov biograf, Paul Stumo, pa je kritiziral elemente, ki so bili pri skladbi »A Love Supreme« preveč tipični za Santano.<ref name="stump"/> Thom Jurek je bil bolj pozitiven in je pohvalil skladbo »The Life Divine«.<ref name="jurek"/> Oboževalci Santane so bili nezadovoljeni; Thom Jurek je zapisal, da je bil ''Love Devotion Surrender'' »brezupno nerazumljen album tistega časa s strani oboževalcev Santane«, Marc Shapiro pa v biografiji Santane piše drugače. »Carlos je bil zadovoljen z odzivom, ko je ugotovil, da je bila glasba z albuma všeč njegovim starim oboževalcev«.<ref>{{navedi knjigo|last=Shapiro|first=Marc|title=Carlos Santana: Back on Top|publisher=Macmillan|year=2002|page=148|url=https://books.google.com/books?id=ofF24d-a0KQC&pg=PA148&dq=%22love+devotion+surrender%22|isbn=978-0-312-28852-5}}</ref> Paul Stump, avtor McLauglinove biografije ''Go Ahead John'', je bil odkrito negativen o izvedbi in usmeritvi albuma.<ref name="stump">{{navedi knjigo|last=Stump|first=Paul|title=Go ahead John: the music of John McLaughlin|publisher=SAF Publishing|year=2000|pages=61–65|url=https://books.google.com/books?id=TDFqHbV5K7cC&pg=PA65&dq=%22love+devotion+surrender%22|isbn=978-0-946719-24-2}}</ref> Thom Jurek, ki je napisal recenzijo za portal [[AllMusic]], je album pohvalil: »Po treh desetletjih album še vedno zveni radikalno in osupljivo lepo.«<ref name="jurek" /> Robert Palmer, pisec revije ''Rolling Stone'', je bil o albumu ambivalenten. Bolj je pohvalil Santanino igranje kot McLaughlinovo, za katerega je dejal, da nima občutka in se opira na tehnične podrobnosti.<ref name="palmer">{{navedi novice|last=Palmer|first=Robert|title=Rev. of ''Love Devotion Surrender''|work=[[Rolling Stone]]|date=2. avgust 1973|url=http://www.rollingstone.com/reviews/album/289392/review/5944855|accessdate=26. november 2016}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Kasneje je, v pozitivni recenziji albuma ''[[Welcome (album)|Welcome]]'' (1973), dejal, da je bil album »serija ekstatičnih jamov na Coltranovo glasbo.«<ref name="welcome">{{navedi novice|last=Palmer|first=Robert|title=Rev. of Santana, ''Welcome''|work=[[Rolling Stone]]|date=3. januar 1974|url=http://www.rollingstone.com/reviews/album/297098/review/5946927|accessdate=26. november 2016}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Številni kritiki so posebej pohvalili organista Larryja Younga. Thom Jurek je dejal, da je Young gel, ki drži dva zelo različna kitarista skupaj;<ref name="jurek"/> Robert Palmer je dejal, da »so občutljivi orgelski soli na albumu sploh najboljše stvari albuma«.<ref>{{navedi novice|last=Palmer|first=Robert|title=Rev. of Larry Young, ''Lawrence of Newark''|work=Rolling Stone|date=14. februar 1974|url=http://www.rollingstone.com/reviews/album/152729/review/5940382|accessdate=26. november 2016}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Remiks == Leta 2001 je Bill Laswell, ki je že naredil remiksa albumov [[Bob Marley|Boba Marleyja]] in [[Miles Davis|Milesa Davisa]], miksal in remiksal odlomke iz albumov ''[[Illuminations]]'' in ''Love Devotion Surrender''<ref>{{navedi novice|title=DiscsEtc: Music CDs|work=[[The Independent]]|page=14|date=16. september 2001|accessdate=26. november 2016}}</ref> na albumnu ''Divine Light''.<ref>{{navedi novice|last=Broecking|first=Christian|title=Instant Karma: Sci-Fi-Jazz und andere Fusionen - Barbecue im Raumschiff|work=Die Tageszeitung|date=11. julij 2001|url=http://www.taz.de/nc/1/archiv/archiv-start/?ressort=ku&dig=2001%2F07%2F11%2Fa0109&cHash=4693bc70c0|accessdate=24. junij 2009}}</ref> == Seznam skladb == {{Track listing | headline = Stran 1 | title1 = A Love Supreme | writer1 = [[John Coltrane]] | length1 = 7:48 | title2 = Naima | writer2 = Coltrane | length2 = 3:09 | title3 = The Life Divine | writer3 = [[John McLaughlin]] | length3 = 9:30 }} {{Track listing | headline = Stran 2 | title1 = Let Us Go Into the House of the Lord | writer1 = tradicionalna | length1 = 15:45 | title2 = Meditation | writer2 = McLaughlin | length2 = 2:45 }} {{Track listing | headline = Bonus skladbe na zgoščenki | title1 = A Love Supreme (2.) | writer1 = Coltrane | length1 = 7:24 | title2 = Naima (4.) | writer2 = Coltrane | length2 = 2:51 }} == Osebje == === Glasbeniki === * [[John McLaughlin|Mahavishnu John McLaughlin]] – [[kitara]], klavir * [[Carlos Santana]] – kitara * Mahalakshmi Eve McLaughlin – [[klavir]] * Larry Young (Khalid Yasin) – klavir, orgle * Doug Rauch – [[bas kitara]] * Jan Hammer – hammond orgle, [[Tolkalska baterija|bobni]], tolkala * Billy Cobham – bobni, [[tolkala]] * Don Alias – bobni, tolkala * [[Michael Shrieve]] – bobni, tolkala * Mingo Lewis – tolkala * Armando Peraza – konge, tolkala, [[vokal]] === Produkcija === * Producenta: Mahavishnu John McLaughlin, Carlos Santana * Inženir: Glen Kolotkin * Oblikovanje in fotografija: Ashok * Fotografije: Pranavananda * Esej: Šri Činmoj == Lestvice == {| class="wikitable" !Leto !Lestvica !Mesto |- |rowspan="2"|1973 |Pop Albums (U.S.) |align="center"|14<ref>{{navedi splet|title=Love Devotion Surrender - Charts & Awards|publisher=[[AllMusic]]|url={{Allmusic|class=album|id=r17361|pure_url=yes}}|accessdate=26. november 2016}}</ref> |- |Pop Albums (UK) |align="center"|7 |} == Sklici == {{sklici|2}} {{Santana}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Albumi Carlosa Santane]] [[Kategorija:Albumi leta 1973]] [[Kategorija:Albumi založbe Columbia Records]] n93sw8jefqn4pyknvihlbklvt7dvq87 Velesila 0 426720 6659792 6659595 2026-04-14T18:41:30Z A09 188929 -kontroverzno brez virov 6659792 wikitext text/x-wiki [[Slika:President Ronald Reagan and Soviet General Secretary Mikhail Gorbachev at the first Summit in Geneva, Switzerland.jpg|sličica|[[Združene države Amerike|Ameriški]] predsednik [[Ronald Reagan]] in generalni sekretar [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] [[Mihail Gorbačov]], voditelja dveh velesil v obdobju Hladne vojne, na srečanju v [[Ženeva|Ženevi]], [[Švica]], novembra 1985.]] '''Velesila''' ali '''Supersila''' je izraz, ki se uporablja za opis [[država|države]] s prevladujočim položajem v [[Mednarodni odnosi|mednarodnih odnosih]]. Za takšno državo je značilno, da ima edinstveno sposobnost izvajanja vpliva in moči na globalni ravni. To počne z uporabo tehnoloških, kulturnih, vojaških in gospodarskih sredstev ter z diplomacijo. {{poli-stub}} [[Kategorija:Mednarodni odnosi]] [[Kategorija:Vojaško izrazoslovje]] [[Kategorija:Države po statusu moči]] luaw7hjg2fuh1hn2m0m64xrb0u117kp Vlasta Jeseničnik 0 429814 6659759 6548265 2026-04-14T16:39:22Z Pv21 142817 VPS 6659759 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vlasta Jeseničnik''', [[slovenci|slovenska]] [[novinar]]ka, * [[2. avgust]] [[1965]], [[Maribor]]. Leta 1990 diplomirala na [[FSPN|Fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo]] v Ljubljani, že leto prej pa postala sodelavka RTV Slovenija, od 1991 zaposlena v zunanjepolitični redakciji. Je zunanja dopisnica [[RTV Slovenija]]. Leta 1996 je prevzela dopisništvo v [[Moskva|Moskvi]], kjer je ostala do 2005, bila pa je tudi vojna poročevalka iz [[Afganistan|Afganistana]], za kar je bila leta 2001 izbrana za [[Slovenka leta|Slovenko leta]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/vlasta-jesenicnik-slovenka-leta-2001.html|title=Vlasta Jeseničnik Slovenka leta 2001|publisher=24ur.com|date=7. januar 2002|accessdate=15. februarja 2017}}</ref> in dobila nagrado Društva novinarjev Slovenija. Od 2005 je poročala iz [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]], nato vnovič iz Rusije. Marca 2022 je morala svoje delo poročevalke iz Moskve začasno prekiniti, saj je Rusija med [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazijo na Ukrajino]] sprejela zakonodajo, ki je novinarjem, ki so z domnevnimi dezinformacijami poročali o vojni, zagrozila z večletno zaporno kaznijo.<ref>{{Navedi splet|title=Tudi RTV Slovenija začasno prekinja poročanje iz Rusije|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/tudi-rtv-slovenija-zacasno-prekinja-porocanje-iz-rusije/614638|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Dopisnica RTV Slovenija iz Moskve se zaradi zagroženih sankcij Rusije ne bo oglašala v program|url=https://www.sta.si/3009876/dopisnica-rtv-slovenija-iz-moskve-se-zaradi-zagrozenih-sankcij-rusije-ne-bo-oglasala-v-program|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dopisnica RTV Vlasta Jeseničnik se ne bo več oglašala iz Moskve. Razlog?|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/6223332de5820/dopisnica-rtv-vlasta-jesenicnik-se-ne-bo-vec-oglasala-iz-moskve-razlog|website=Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si|accessdate=2022-08-03|language=sl}}</ref> Ob koncu dopisniškega dela v Moskvi leta 2025 je opustila tudi delo na RTV Slovenija ter se zaposlila na [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Ruski federaciji|veleposlaništvu Republike Slovenije v Rusiji]].<ref>{{Navedi splet|title=Tako je nekdanja novinarka dobila službo na veleposlaništvu|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/tako-je-nekdanja-novinarka-dobila-sluzbo-na-veleposlanistvu-451424|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-04-14|language=sl}}</ref> ==Sklici== {{refsez}} {{Slovenka leta}} {{normativna kontrola}} {{Novinar-stub}} {{DEFAULTSORT:Jeseničnik, Vlasta}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenka leta]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]] [[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]] dub8k5ifmvhy71fawh0ckjybf1zscfi Anja Bah Žibert 0 431657 6659755 6648284 2026-04-14T16:13:48Z Pv21 142817 6659755 wikitext text/x-wiki {{Infobox Officeholder |name = Anja Bah Žibert |image = |imagesize = |smallimage = |caption = |order = [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|Poslanka v Državnem<br>zboru Republike Slovenije]] |term_start = 1. avgust 2014 |term_end = |predecessor = |successor = |term_start2 = |term_end2 = |predecessor2 = |successor2 = |birth_date = |birth_place = |death_date = |death_place = |constituency = |party = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] |spouse = |children = |profession = |education = |religion = |signature = |footnotes = }} '''Anja Bah Žibert''', [[Slovenci|slovenska]] [[političarka]] in [[poslanka]], * [[27. junij]] [[1973]], [[Koper]]. Trenutno je poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije. == Izobraževanje == Anja Bah Žibert je osnovno šolo obiskovala v [[Krško|Krškem]], gimnazijo pa v [[Brežice|Brežicah]]. Študirala je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in Fakulteti za državne in evropske študije. == Politika == V [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] se je včlanila leta 1994. Leta 1997 je bila izvoljena za predsednico [[Slovenska demokratska mladina|Slovenske demokratske mladine]]. Leta 2000 je bila imenovana na funkcijo namestnice Generalnega sekretarja SDS, leta 2010 pa za Generalno sekretarko SDS. V mandatu 2006–2010 je bila mestna svetnica v [[Ljubljana|Ljubljani]]. === Poslanska v Državnem zboru RS === ==== Mandat 2014-2018 ==== Leta 2014 je bila izvoljena kot poslanka v [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]]. V okviru stranke SDS je dosegla največ glasov med vsemi kandidatkami SDS. V Državnem zboru je v mandatu 2014-2018 delovala v Mandatno-volilni komisiji, Odboru za pravosodje in Odboru za notranje zadeve in javno upravo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.sds.si/o-stranki/vasi-predstavniki/poslanka-anja-bah-zibert |title=Anja Bah Žibert |accessdate= |date=19. julij 2017 |format= |work=SDS |archive-date=2017-07-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170707191552/https://www.sds.si/o-stranki/vasi-predstavniki/poslanka-anja-bah-zibert |url-status=dead }}</ref> ==== Mandat 2018-2022 ==== Na Državnozborskih volitvah 2018 je bila ponovno izvoljena na mesto poslanke v državnem zboru. Je članica naslednjih delovnih teles: * [[Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb]] (članica) * [[Mandatno-volilna komisija Državnega zbora Republike Slovenije|Mandatno-volilna komisija]] (članica) * [[Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo]] (članica) * [[Odbor za zdravstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zdravstvo]] (predsednica) * [[Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi]] (članica) Vnovič je bila izvoljena tudi v letih 2022 in 2026. == Sklici == {{refsez}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/PoslankeInPoslanci/poslanec?idOseba=P239 Uradna predstavitvena stran Državnega zbora Republike Slovenije] * [https://www.sds.si/o-stranki/vasi-predstavniki/poslanka-anja-bah-zibert Predstavitvena stran] {{DEFAULTSORT:Bah Žibert, Anja}} {{7DZRS}} {{Poslanska skupina SDS14}} {{Poslanska skupina SDS18}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] {{normativna kontrola}} dpjjnybybgspksulnamkzwq41rowbki Klemen Jaklič 0 432221 6659706 6210124 2026-04-14T14:23:20Z Pv21 142817 konec mandata 6659706 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Klemen Jaklič|image=<!--WD-->|order1=|term_start1=|term_end1=|predecessor1=|successor1=|order=|term_start=|term_end=|predecessor=|successor=|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|occupation=<!-- WD -->|years_active=|employer=|organization=|party=|spouse=|children=|parents=|awards=|signature=|signature_alt=|signature_size=|website=|footnotes=|box_width=|order3=[[Seznam osebja Ustavnega sodišča Republike Slovenije|Ustavni sodnik<br>Republike Slovenije]]|term_start3=27. marec 2017|term_end3=26. marec 2026}}'''Klemen Jaklič''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], [[sodnik]], [[profesor]] in [[akademik]], * [[6. avgust]] [[1975]], [[Ljubljana]]. Diplomiral je leta [[1999]] na ljubljanski pravni fakulteti, magistriral na [[Univerza Harvard|Harvardu]]. Odlična ocena magistrskega dela mu je omogočila Fulbrightovo štipendijo in doktorski študij na ameriški [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]]. Še pred doktoratom je nekaj časa deloval svetovalec v kabinetu [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade]] [[Andrej Bajuk|Andreja Bajuka]]. Nadalje je drugič doktoriral, in sicer iz ustavnega prava, na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi Oxford]].<ref>{{Navedi splet|title=Prof. DDr. Klemen Jaklič – Ustavno sodišče Republike Slovenije|url=https://www.us-rs.si/sodnik/ddr-klemen-jaklic/|website=www.us-rs.si|accessdate=2020-06-16|archive-date=2020-06-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20200616154408/https://www.us-rs.si/sodnik/ddr-klemen-jaklic/|url-status=dead}}</ref> Od leta 2008 je predavatelj na [[Univerza Harvard|Harvardu]], kjer je skupno predaval več kot dvajset predmetov. Med drugim predava področja, kot so [[ustavno pravo]], [[Moralna teorija|moralne teorije]], [[etika]], [[človekove pravice]], globalna pravičnost in [[demokracija]]. Na vseh petih oddelkih univerze, na katerih je deloval, je prejel univerzitetno nagrado za odličnost v poučevanju.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prof. Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA) – Ustavno sodišče Republike Slovenije|url=https://www.us-rs.si/sodnik/ddr-klemen-jaklic/|website=www.us-rs.si|accessdate=2021-11-10|archive-date=2021-10-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20211023110145/https://www.us-rs.si/sodnik/ddr-klemen-jaklic/|url-status=dead}}</ref> Leta 22. marca 2017 je bil v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]] izvoljen za [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|ustavnega sodnika]].<ref>{{Navedi splet|title=Acetto, Jaklič, Pavčnik in Knez postali novi ustavni sodniki|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/acetto-jaklic-pavcnik-in-knez-postali-novi-ustavni-sodniki/417913|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Knez proti pavšalnim kritikam sodstva, Jaklič za več vsebinsko utemeljenih odločb|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/knez-proti-pavsalnim-kritikam-sodstva-jaklic-za-vec-vsebinsko-utemeljenih-odlocb/417854|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-10|language=sl}}</ref> Je prvi slovenski ustavni sodnik z dvojnim [[Doktorat|doktoratom]].<ref>{{Navedi splet|title=Portret tedna: Mlad, vehementen, nepredvidljiv|url=https://old.delo.si/sobotna/portret-tedna-mlad-vehementen-nepredvidljiv.html|website=old.delo.si|date=2017-03-24|accessdate=2021-11-10|language=sl-si|first=Ali|last=Žerdin}}</ref> Mandat je zaključil 26. marca 2026. Po izboru IUS INFO je bil od leta 2013 večkrat uvrščen med najvplivnejše slovenske pravnike.<ref name=":0" /> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pravnikov]] * [[seznam slovenskih sodnikov]] == Sklici == <references /> {{Ustavni sodniki Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{law-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Jaklič, Klemen}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski sodniki]] [[Kategorija:Sodniki Ustavnega sodišča Republike Slovenije]] kxe5pzt57b7wm54sfmkv98ltbl0u3r4 Zahodne Alpe 0 433392 6659939 6622066 2026-04-15T10:39:22Z ~2026-23166-28 258275 6659939 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name=Zahodne Alpe | other_name={{lang-fr|Alpes occidentales}} <br> {{lang-it|Alpi occidentali}} <br> {{lang-de|Westalpen}} | photo= Mont Blanc from Punta Helbronner, 2010 July.JPG | photo_caption= Mont Blanc, najvišji vrh Zahodnih Alp | country=Švica |country1=[[Italija]] |country2=[[Monako]] |country3=[[Francija]] |region_type= | region= | parent=Alpe | border=[[Apenini]] | border1=[[Rona]] | border2=[[Švicarska Jura]] |border3=[[Vzhodne Alpe]] |border4 = [[Padska nižina]] |border5 = [[Ligursko morje]] | area_km2 = | area_note = <ref>{{navedi knjigo|title=The Alps|first=Friedrich|last=Umlauft|page=266|publisher=K. Paul, Trench & Company|year=1889}}</ref> | geology= | period= | orogeny=[[Alpidska orogeneza]] | highest=[[Mont Blanc]] | elevation_m=4810 |coordinates = {{koord novi|46|22|56.6|N|9|54|29.2|E|type:mountain|format=dms|display=inline}} | map_image=Alps - EastWest.JPG | map_caption=Razdelitev Zahodnih in Vzhodnih Alp |range_coordinates = {{koord novi|45|50|01|N|06|51|54|E|type:mountain|format=dms|display=inline,title}} }} Ime '''Zahodne Alpe''' se nanaša na zahodni del območja [[Alpe|Alp]]. Izraz ima različne pomene v skladu s klasifikacijo Alp v uporabi. Vrhovi in gorskih prelazi so višji v primerjavi z Vzhodnimi Alpami, medtem ko obseg sam ni tako širok in je bolj obokan. Zahodne Alpe se nahajajo zahodno od črte (od severa proti jugu) [[Bodensko jezero|Bodenskega jezera]] in alpske doline [[Ren]]a vse do prelaza Splügen v alpskem [[razvodje|razvodju]] in vzdolž po reki Liro do [[Komsko jezero|Komskega jezera]]. Never gonna give you up, never gonna let you down! == Lega == Zahodne Alpe obsegajo jugovzhodni del [[Francija|Francije]] (tj. [[Savoie (departma)|Savoie]]), celoten [[Monako]], severozahodni del Italije in jugozahodni del Švice (kanton [[Valais]]). Medtem ko na jugovzhodu območje meji na italijansko [[Padska nižina|Padsko nižino]], na jugozahodu jih dolina reke [[Rona|Rone]] loči od [[Centralni masiv|Centralnega masiva]]. Najsevernejši del zahodnih Alp - v širokem pomenu besede - je sestavljen iz Švicarskih Predalp. === Partizione delle Alpi === [[File:Partizione 1926 alpi occidentali.jpg|thumb|200px|left|Osem odsekov Zahodnih Alp (1-8) glede na razdelitev ''Partizione delle Alpi'']] V ''Partizione delle Alpi'' (dobesedno ''delitev Alp''), ki ga uporablja italijanski Nacionalni geografski odbor (''Comitato Geografico Nazionale''), sprejet leta 1926 na IX. Italijanskem geografskem kongresu (''Congresso Geografico Italiano''), se Alpe delijo na tri glavne dele: zahodne, srednje in vzhodne Alpe. <ref>''Archivio veneto'', VV.AA., Deputazione di storia patria per le Venezie, 1971</ref> V tej tradicionalni delitvi se Zahodne Alpe začnejo od Bocchetta di altare (ali'' Colle di Cadibona'') in končajo s Col Ferret. ''Partizione delle Alpi'' razdeli Zahodne Alpe v naslednjih osem skupin (v oklepaju je številka skupine): [[Primorske Alpe| Primôrske Alpe ]] (1), [[Kotijske Alpe]] (2), [[Savojske Alpe]] (3), [[Provansalske Alpe]] (4), [[Dofinejske Alpe]] (5), [[Provansalske Predalpe]] (6), [[Dofinejske Predalpe]] (7) in [[Savojske Predalpe]] (8). ==Karte== * Italijanska uradna kartografija (''Istituto Geografico Militare'' - IGM); on-line verzija: [http://www.pcn.minambiente.it/viewer/ www.pcn.minambiente.it] * Francoska uradna kartografija (''[[Institut Géographique National]]'' - IGN); on-line verzija: [http://www.geoportail.fr/5069711/visu2D/afficher-en-2d.htm www.geoportail.fr] * Švicarska uradna kartografija (''[[Swiss Federal Office of Topography]]'' - Swisstopo); on-line verzija: [http://map.geo.admin.ch/ map.geo.admin.ch] == Skupine == Navedena razvrstitev sledi površinski strukturi (orografski), ne pa geološkim, političnim ali turističnim pogojem. <ref> Ernst Höhne, Knaurs Lexikon für Bergfreunde / Die Alpen zwischen Matterhorn und Bodensee, Droemer Knaur, München, 1987, ISBN 3-426-26223-1</ref><ref> [http://www.bergalbum.de/alpeneinteilung_3.htm Bergalbum nach Johannes Führer in "Bergwelt" 1980, S. 38 ff.] </ref><ref> [http://www.deine-berge.de/Gebirge/168/Westalpen Übersicht der Westalpen bei ''deine-berge.de'']</ref> === Alpe med Bodenskim jezerom in Matterhornom (13 skupin) === [[Slika:Oestliche Westalpen.svg|thumb|Zahodne švicarske Alpe]] V severovzhodnem delu in v celoti v Švici so gorske verige Schwyzer, [[Emmentaler]], Freiburger, Uri, Glarus, [[Bernske Alpe|Bernske]] in Adulske Alpe, kot tudi Gotthardske gore. Južneje v švicarsko-italijanskem obmejnem območju so Tambogruppe, Ticinske in Valaiške Alpe, ki dejansko spadajo v skupino Leone, vendar se obravnavajo ločeno tukaj. === Alpe med Ženevskim jezerom in Liguriskim morjem (18 skupin) === V mejnem francosko-švicarskem območju ležita Bornes in Chablais Alpe. Francija, Italija in francoski del Švice se stikajo v masivu Mont Blanc. Povsem na italijanskem ozemlju je skupina Paradiso. Na jugu, v Italiji in Franciji so Rutor-, Charbonnel- in skupina Tabor kot tudi Kotijske, Ligurske in Primorske Alpe. V slednjih se nahaja tudi Monako. In končno na zahodu ležijo Bauget Alpe, Vanoise, skupina Belledonne, Chartreuse, Pelvoux, Drôme Alpe, Provansalske Alpe in Provansalske Predalpe samo v Franciji. === Razlike === Poleg navedenega je treba opozoriti, da obstajajo tudi druge delitve Alp, kot sta [[SOIUSA]] (italijansko ''Suddivisione Orografica Internazionale Unificata del Sistema Alpino'', Enotna mednarodna orografska razdelitev Alp (EMORA) v slovenščini) ali [[SAC]] (''Schweizer Alpen-Club''), in jih je težko ali nemogoče primerjati z navedenim. == Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave == {{commons category|Mountain ranges of the Western Alps}} [[Kategorija:Alpe]] [[Kategorija:Gorovja v Franciji]] [[Kategorija:Gorovja v Švici]] [[Kategorija:Gorovja v Italiji]] {{normativna kontrola}} 2lbh62j210kr49bgqhi1we0wgmplgft 6659940 6659939 2026-04-15T10:39:43Z Borhan 229011 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-23166-28|~2026-23166-28]] ([[User talk:~2026-23166-28|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6622066 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name=Zahodne Alpe | other_name={{lang-fr|Alpes occidentales}} <br> {{lang-it|Alpi occidentali}} <br> {{lang-de|Westalpen}} | photo= Mont Blanc from Punta Helbronner, 2010 July.JPG | photo_caption= Mont Blanc, najvišji vrh Zahodnih Alp | country=Švica |country1=[[Italija]] |country2=[[Monako]] |country3=[[Francija]] |region_type= | region= | parent=Alpe | border=[[Apenini]] | border1=[[Rona]] | border2=[[Švicarska Jura]] |border3=[[Vzhodne Alpe]] |border4 = [[Padska nižina]] |border5 = [[Ligursko morje]] | area_km2 = | area_note = <ref>{{navedi knjigo|title=The Alps|first=Friedrich|last=Umlauft|page=266|publisher=K. Paul, Trench & Company|year=1889}}</ref> | geology= | period= | orogeny=[[Alpidska orogeneza]] | highest=[[Mont Blanc]] | elevation_m=4810 |coordinates = {{koord novi|46|22|56.6|N|9|54|29.2|E|type:mountain|format=dms|display=inline}} | map_image=Alps - EastWest.JPG | map_caption=Razdelitev Zahodnih in Vzhodnih Alp |range_coordinates = {{koord novi|45|50|01|N|06|51|54|E|type:mountain|format=dms|display=inline,title}} }} Ime '''Zahodne Alpe''' se nanaša na zahodni del območja [[Alpe|Alp]]. Izraz ima različne pomene v skladu s klasifikacijo Alp v uporabi. Vrhovi in gorskih prelazi so višji v primerjavi z Vzhodnimi Alpami, medtem ko obseg sam ni tako širok in je bolj obokan. Zahodne Alpe se nahajajo zahodno od črte (od severa proti jugu) [[Bodensko jezero|Bodenskega jezera]] in alpske doline [[Ren]]a vse do prelaza Splügen v alpskem [[razvodje|razvodju]] in vzdolž po reki Liro do [[Komsko jezero|Komskega jezera]]. == Lega == Zahodne Alpe obsegajo jugovzhodni del [[Francija|Francije]] (tj. [[Savoie (departma)|Savoie]]), celoten [[Monako]], severozahodni del Italije in jugozahodni del Švice (kanton [[Valais]]). Medtem ko na jugovzhodu območje meji na italijansko [[Padska nižina|Padsko nižino]], na jugozahodu jih dolina reke [[Rona|Rone]] loči od [[Centralni masiv|Centralnega masiva]]. Najsevernejši del zahodnih Alp - v širokem pomenu besede - je sestavljen iz Švicarskih Predalp. === Partizione delle Alpi === [[File:Partizione 1926 alpi occidentali.jpg|thumb|200px|left|Osem odsekov Zahodnih Alp (1-8) glede na razdelitev ''Partizione delle Alpi'']] V ''Partizione delle Alpi'' (dobesedno ''delitev Alp''), ki ga uporablja italijanski Nacionalni geografski odbor (''Comitato Geografico Nazionale''), sprejet leta 1926 na IX. Italijanskem geografskem kongresu (''Congresso Geografico Italiano''), se Alpe delijo na tri glavne dele: zahodne, srednje in vzhodne Alpe. <ref>''Archivio veneto'', VV.AA., Deputazione di storia patria per le Venezie, 1971</ref> V tej tradicionalni delitvi se Zahodne Alpe začnejo od Bocchetta di altare (ali'' Colle di Cadibona'') in končajo s Col Ferret. ''Partizione delle Alpi'' razdeli Zahodne Alpe v naslednjih osem skupin (v oklepaju je številka skupine): [[Primorske Alpe| Primôrske Alpe ]] (1), [[Kotijske Alpe]] (2), [[Savojske Alpe]] (3), [[Provansalske Alpe]] (4), [[Dofinejske Alpe]] (5), [[Provansalske Predalpe]] (6), [[Dofinejske Predalpe]] (7) in [[Savojske Predalpe]] (8). ==Karte== * Italijanska uradna kartografija (''Istituto Geografico Militare'' - IGM); on-line verzija: [http://www.pcn.minambiente.it/viewer/ www.pcn.minambiente.it] * Francoska uradna kartografija (''[[Institut Géographique National]]'' - IGN); on-line verzija: [http://www.geoportail.fr/5069711/visu2D/afficher-en-2d.htm www.geoportail.fr] * Švicarska uradna kartografija (''[[Swiss Federal Office of Topography]]'' - Swisstopo); on-line verzija: [http://map.geo.admin.ch/ map.geo.admin.ch] == Skupine == Navedena razvrstitev sledi površinski strukturi (orografski), ne pa geološkim, političnim ali turističnim pogojem. <ref> Ernst Höhne, Knaurs Lexikon für Bergfreunde / Die Alpen zwischen Matterhorn und Bodensee, Droemer Knaur, München, 1987, ISBN 3-426-26223-1</ref><ref> [http://www.bergalbum.de/alpeneinteilung_3.htm Bergalbum nach Johannes Führer in "Bergwelt" 1980, S. 38 ff.] </ref><ref> [http://www.deine-berge.de/Gebirge/168/Westalpen Übersicht der Westalpen bei ''deine-berge.de'']</ref> === Alpe med Bodenskim jezerom in Matterhornom (13 skupin) === [[Slika:Oestliche Westalpen.svg|thumb|Zahodne švicarske Alpe]] V severovzhodnem delu in v celoti v Švici so gorske verige Schwyzer, [[Emmentaler]], Freiburger, Uri, Glarus, [[Bernske Alpe|Bernske]] in Adulske Alpe, kot tudi Gotthardske gore. Južneje v švicarsko-italijanskem obmejnem območju so Tambogruppe, Ticinske in Valaiške Alpe, ki dejansko spadajo v skupino Leone, vendar se obravnavajo ločeno tukaj. === Alpe med Ženevskim jezerom in Liguriskim morjem (18 skupin) === V mejnem francosko-švicarskem območju ležita Bornes in Chablais Alpe. Francija, Italija in francoski del Švice se stikajo v masivu Mont Blanc. Povsem na italijanskem ozemlju je skupina Paradiso. Na jugu, v Italiji in Franciji so Rutor-, Charbonnel- in skupina Tabor kot tudi Kotijske, Ligurske in Primorske Alpe. V slednjih se nahaja tudi Monako. In končno na zahodu ležijo Bauget Alpe, Vanoise, skupina Belledonne, Chartreuse, Pelvoux, Drôme Alpe, Provansalske Alpe in Provansalske Predalpe samo v Franciji. === Razlike === Poleg navedenega je treba opozoriti, da obstajajo tudi druge delitve Alp, kot sta [[SOIUSA]] (italijansko ''Suddivisione Orografica Internazionale Unificata del Sistema Alpino'', Enotna mednarodna orografska razdelitev Alp (EMORA) v slovenščini) ali [[SAC]] (''Schweizer Alpen-Club''), in jih je težko ali nemogoče primerjati z navedenim. == Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave == {{commons category|Mountain ranges of the Western Alps}} [[Kategorija:Alpe]] [[Kategorija:Gorovja v Franciji]] [[Kategorija:Gorovja v Švici]] [[Kategorija:Gorovja v Italiji]] {{normativna kontrola}} jswohunjq7mnmzk8gsav48jx1dda6jx 6659941 6659940 2026-04-15T10:40:53Z ~2026-23166-28 258275 Added extra info 6659941 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name=Zahodne Alpe | other_name={{lang-fr|Alpes occidentales}} <br> {{lang-it|Alpi occidentali}} <br> {{lang-de|Westalpen}} | photo= Mont Blanc from Punta Helbronner, 2010 July.JPG | photo_caption= Mont Blanc, najvišji vrh Zahodnih Alp | country=Švica |country1=[[Italija]] |country2=[[Monako]] |country3=[[Francija]] |region_type= | region= | parent=Alpe | border=[[Apenini]] | border1=[[Rona]] | border2=[[Švicarska Jura]] |border3=[[Vzhodne Alpe]] |border4 = [[Padska nižina]] |border5 = [[Ligursko morje]] | area_km2 = | area_note = <ref>{{navedi knjigo|title=The Alps|first=Friedrich|last=Umlauft|page=266|publisher=K. Paul, Trench & Company|year=1889}}</ref> | geology= | period= | orogeny=[[Alpidska orogeneza]] | highest=[[Mont Blanc]] | elevation_m=4810 |coordinates = {{koord novi|46|22|56.6|N|9|54|29.2|E|type:mountain|format=dms|display=inline}} | map_image=Alps - EastWest.JPG | map_caption=Razdelitev Zahodnih in Vzhodnih Alp |range_coordinates = {{koord novi|45|50|01|N|06|51|54|E|type:mountain|format=dms|display=inline,title}} }} Ime '''Zahodne Alpe''' se nanaša na zahodni del območja [[Alpe|Alp]]. Izraz ima različne pomene v skladu s klasifikacijo Alp v uporabi. Vrhovi in gorskih prelazi so višji v primerjavi z Vzhodnimi Alpami, medtem ko obseg sam ni tako širok in je bolj obokan. Zahodne Alpe se nahajajo zahodno od črte (od severa proti jugu) [[Bodensko jezero|Bodenskega jezera]] in alpske doline [[Ren]]a vse do prelaza Splügen v alpskem [[razvodje|razvodju]] in vzdolž po reki Liro do [[Komsko jezero|Komskega jezera]]. Never gonna give you up, Never gonna let you down, Never gonna run around and desert you, Never gonna make you cry, Never gonna say goodbye, Never gonna tell a lie and hurt you! == Lega == Zahodne Alpe obsegajo jugovzhodni del [[Francija|Francije]] (tj. [[Savoie (departma)|Savoie]]), celoten [[Monako]], severozahodni del Italije in jugozahodni del Švice (kanton [[Valais]]). Medtem ko na jugovzhodu območje meji na italijansko [[Padska nižina|Padsko nižino]], na jugozahodu jih dolina reke [[Rona|Rone]] loči od [[Centralni masiv|Centralnega masiva]]. Najsevernejši del zahodnih Alp - v širokem pomenu besede - je sestavljen iz Švicarskih Predalp. === Partizione delle Alpi === [[File:Partizione 1926 alpi occidentali.jpg|thumb|200px|left|Osem odsekov Zahodnih Alp (1-8) glede na razdelitev ''Partizione delle Alpi'']] V ''Partizione delle Alpi'' (dobesedno ''delitev Alp''), ki ga uporablja italijanski Nacionalni geografski odbor (''Comitato Geografico Nazionale''), sprejet leta 1926 na IX. Italijanskem geografskem kongresu (''Congresso Geografico Italiano''), se Alpe delijo na tri glavne dele: zahodne, srednje in vzhodne Alpe. <ref>''Archivio veneto'', VV.AA., Deputazione di storia patria per le Venezie, 1971</ref> V tej tradicionalni delitvi se Zahodne Alpe začnejo od Bocchetta di altare (ali'' Colle di Cadibona'') in končajo s Col Ferret. ''Partizione delle Alpi'' razdeli Zahodne Alpe v naslednjih osem skupin (v oklepaju je številka skupine): [[Primorske Alpe| Primôrske Alpe ]] (1), [[Kotijske Alpe]] (2), [[Savojske Alpe]] (3), [[Provansalske Alpe]] (4), [[Dofinejske Alpe]] (5), [[Provansalske Predalpe]] (6), [[Dofinejske Predalpe]] (7) in [[Savojske Predalpe]] (8). ==Karte== * Italijanska uradna kartografija (''Istituto Geografico Militare'' - IGM); on-line verzija: [http://www.pcn.minambiente.it/viewer/ www.pcn.minambiente.it] * Francoska uradna kartografija (''[[Institut Géographique National]]'' - IGN); on-line verzija: [http://www.geoportail.fr/5069711/visu2D/afficher-en-2d.htm www.geoportail.fr] * Švicarska uradna kartografija (''[[Swiss Federal Office of Topography]]'' - Swisstopo); on-line verzija: [http://map.geo.admin.ch/ map.geo.admin.ch] == Skupine == Navedena razvrstitev sledi površinski strukturi (orografski), ne pa geološkim, političnim ali turističnim pogojem. <ref> Ernst Höhne, Knaurs Lexikon für Bergfreunde / Die Alpen zwischen Matterhorn und Bodensee, Droemer Knaur, München, 1987, ISBN 3-426-26223-1</ref><ref> [http://www.bergalbum.de/alpeneinteilung_3.htm Bergalbum nach Johannes Führer in "Bergwelt" 1980, S. 38 ff.] </ref><ref> [http://www.deine-berge.de/Gebirge/168/Westalpen Übersicht der Westalpen bei ''deine-berge.de'']</ref> === Alpe med Bodenskim jezerom in Matterhornom (13 skupin) === [[Slika:Oestliche Westalpen.svg|thumb|Zahodne švicarske Alpe]] V severovzhodnem delu in v celoti v Švici so gorske verige Schwyzer, [[Emmentaler]], Freiburger, Uri, Glarus, [[Bernske Alpe|Bernske]] in Adulske Alpe, kot tudi Gotthardske gore. Južneje v švicarsko-italijanskem obmejnem območju so Tambogruppe, Ticinske in Valaiške Alpe, ki dejansko spadajo v skupino Leone, vendar se obravnavajo ločeno tukaj. === Alpe med Ženevskim jezerom in Liguriskim morjem (18 skupin) === V mejnem francosko-švicarskem območju ležita Bornes in Chablais Alpe. Francija, Italija in francoski del Švice se stikajo v masivu Mont Blanc. Povsem na italijanskem ozemlju je skupina Paradiso. Na jugu, v Italiji in Franciji so Rutor-, Charbonnel- in skupina Tabor kot tudi Kotijske, Ligurske in Primorske Alpe. V slednjih se nahaja tudi Monako. In končno na zahodu ležijo Bauget Alpe, Vanoise, skupina Belledonne, Chartreuse, Pelvoux, Drôme Alpe, Provansalske Alpe in Provansalske Predalpe samo v Franciji. === Razlike === Poleg navedenega je treba opozoriti, da obstajajo tudi druge delitve Alp, kot sta [[SOIUSA]] (italijansko ''Suddivisione Orografica Internazionale Unificata del Sistema Alpino'', Enotna mednarodna orografska razdelitev Alp (EMORA) v slovenščini) ali [[SAC]] (''Schweizer Alpen-Club''), in jih je težko ali nemogoče primerjati z navedenim. == Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave == {{commons category|Mountain ranges of the Western Alps}} [[Kategorija:Alpe]] [[Kategorija:Gorovja v Franciji]] [[Kategorija:Gorovja v Švici]] [[Kategorija:Gorovja v Italiji]] {{normativna kontrola}} 9kuae24bdffv51v8oh6yejsfm19ux0r 6659942 6659941 2026-04-15T10:41:09Z PieWriter 252166 redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-23166-28|~2026-23166-28]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-23166-28|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Borhan 6659942 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name=Zahodne Alpe | other_name={{lang-fr|Alpes occidentales}} <br> {{lang-it|Alpi occidentali}} <br> {{lang-de|Westalpen}} | photo= Mont Blanc from Punta Helbronner, 2010 July.JPG | photo_caption= Mont Blanc, najvišji vrh Zahodnih Alp | country=Švica |country1=[[Italija]] |country2=[[Monako]] |country3=[[Francija]] |region_type= | region= | parent=Alpe | border=[[Apenini]] | border1=[[Rona]] | border2=[[Švicarska Jura]] |border3=[[Vzhodne Alpe]] |border4 = [[Padska nižina]] |border5 = [[Ligursko morje]] | area_km2 = | area_note = <ref>{{navedi knjigo|title=The Alps|first=Friedrich|last=Umlauft|page=266|publisher=K. Paul, Trench & Company|year=1889}}</ref> | geology= | period= | orogeny=[[Alpidska orogeneza]] | highest=[[Mont Blanc]] | elevation_m=4810 |coordinates = {{koord novi|46|22|56.6|N|9|54|29.2|E|type:mountain|format=dms|display=inline}} | map_image=Alps - EastWest.JPG | map_caption=Razdelitev Zahodnih in Vzhodnih Alp |range_coordinates = {{koord novi|45|50|01|N|06|51|54|E|type:mountain|format=dms|display=inline,title}} }} Ime '''Zahodne Alpe''' se nanaša na zahodni del območja [[Alpe|Alp]]. Izraz ima različne pomene v skladu s klasifikacijo Alp v uporabi. Vrhovi in gorskih prelazi so višji v primerjavi z Vzhodnimi Alpami, medtem ko obseg sam ni tako širok in je bolj obokan. Zahodne Alpe se nahajajo zahodno od črte (od severa proti jugu) [[Bodensko jezero|Bodenskega jezera]] in alpske doline [[Ren]]a vse do prelaza Splügen v alpskem [[razvodje|razvodju]] in vzdolž po reki Liro do [[Komsko jezero|Komskega jezera]]. == Lega == Zahodne Alpe obsegajo jugovzhodni del [[Francija|Francije]] (tj. [[Savoie (departma)|Savoie]]), celoten [[Monako]], severozahodni del Italije in jugozahodni del Švice (kanton [[Valais]]). Medtem ko na jugovzhodu območje meji na italijansko [[Padska nižina|Padsko nižino]], na jugozahodu jih dolina reke [[Rona|Rone]] loči od [[Centralni masiv|Centralnega masiva]]. Najsevernejši del zahodnih Alp - v širokem pomenu besede - je sestavljen iz Švicarskih Predalp. === Partizione delle Alpi === [[File:Partizione 1926 alpi occidentali.jpg|thumb|200px|left|Osem odsekov Zahodnih Alp (1-8) glede na razdelitev ''Partizione delle Alpi'']] V ''Partizione delle Alpi'' (dobesedno ''delitev Alp''), ki ga uporablja italijanski Nacionalni geografski odbor (''Comitato Geografico Nazionale''), sprejet leta 1926 na IX. Italijanskem geografskem kongresu (''Congresso Geografico Italiano''), se Alpe delijo na tri glavne dele: zahodne, srednje in vzhodne Alpe. <ref>''Archivio veneto'', VV.AA., Deputazione di storia patria per le Venezie, 1971</ref> V tej tradicionalni delitvi se Zahodne Alpe začnejo od Bocchetta di altare (ali'' Colle di Cadibona'') in končajo s Col Ferret. ''Partizione delle Alpi'' razdeli Zahodne Alpe v naslednjih osem skupin (v oklepaju je številka skupine): [[Primorske Alpe| Primôrske Alpe ]] (1), [[Kotijske Alpe]] (2), [[Savojske Alpe]] (3), [[Provansalske Alpe]] (4), [[Dofinejske Alpe]] (5), [[Provansalske Predalpe]] (6), [[Dofinejske Predalpe]] (7) in [[Savojske Predalpe]] (8). ==Karte== * Italijanska uradna kartografija (''Istituto Geografico Militare'' - IGM); on-line verzija: [http://www.pcn.minambiente.it/viewer/ www.pcn.minambiente.it] * Francoska uradna kartografija (''[[Institut Géographique National]]'' - IGN); on-line verzija: [http://www.geoportail.fr/5069711/visu2D/afficher-en-2d.htm www.geoportail.fr] * Švicarska uradna kartografija (''[[Swiss Federal Office of Topography]]'' - Swisstopo); on-line verzija: [http://map.geo.admin.ch/ map.geo.admin.ch] == Skupine == Navedena razvrstitev sledi površinski strukturi (orografski), ne pa geološkim, političnim ali turističnim pogojem. <ref> Ernst Höhne, Knaurs Lexikon für Bergfreunde / Die Alpen zwischen Matterhorn und Bodensee, Droemer Knaur, München, 1987, ISBN 3-426-26223-1</ref><ref> [http://www.bergalbum.de/alpeneinteilung_3.htm Bergalbum nach Johannes Führer in "Bergwelt" 1980, S. 38 ff.] </ref><ref> [http://www.deine-berge.de/Gebirge/168/Westalpen Übersicht der Westalpen bei ''deine-berge.de'']</ref> === Alpe med Bodenskim jezerom in Matterhornom (13 skupin) === [[Slika:Oestliche Westalpen.svg|thumb|Zahodne švicarske Alpe]] V severovzhodnem delu in v celoti v Švici so gorske verige Schwyzer, [[Emmentaler]], Freiburger, Uri, Glarus, [[Bernske Alpe|Bernske]] in Adulske Alpe, kot tudi Gotthardske gore. Južneje v švicarsko-italijanskem obmejnem območju so Tambogruppe, Ticinske in Valaiške Alpe, ki dejansko spadajo v skupino Leone, vendar se obravnavajo ločeno tukaj. === Alpe med Ženevskim jezerom in Liguriskim morjem (18 skupin) === V mejnem francosko-švicarskem območju ležita Bornes in Chablais Alpe. Francija, Italija in francoski del Švice se stikajo v masivu Mont Blanc. Povsem na italijanskem ozemlju je skupina Paradiso. Na jugu, v Italiji in Franciji so Rutor-, Charbonnel- in skupina Tabor kot tudi Kotijske, Ligurske in Primorske Alpe. V slednjih se nahaja tudi Monako. In končno na zahodu ležijo Bauget Alpe, Vanoise, skupina Belledonne, Chartreuse, Pelvoux, Drôme Alpe, Provansalske Alpe in Provansalske Predalpe samo v Franciji. === Razlike === Poleg navedenega je treba opozoriti, da obstajajo tudi druge delitve Alp, kot sta [[SOIUSA]] (italijansko ''Suddivisione Orografica Internazionale Unificata del Sistema Alpino'', Enotna mednarodna orografska razdelitev Alp (EMORA) v slovenščini) ali [[SAC]] (''Schweizer Alpen-Club''), in jih je težko ali nemogoče primerjati z navedenim. == Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave == {{commons category|Mountain ranges of the Western Alps}} [[Kategorija:Alpe]] [[Kategorija:Gorovja v Franciji]] [[Kategorija:Gorovja v Švici]] [[Kategorija:Gorovja v Italiji]] {{normativna kontrola}} jswohunjq7mnmzk8gsav48jx1dda6jx 6659943 6659942 2026-04-15T10:42:53Z ~2026-23166-28 258275 6659943 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name=Zahodne Alpe | other_name={{lang-fr|Alpes occidentales}} <br> {{lang-it|Alpi occidentali}} <br> {{lang-de|Westalpen}} | photo= Mont Blanc from Punta Helbronner, 2010 July.JPG | photo_caption= Mont Blanc, najvišji vrh Zahodnih Alp | country=Švica |country1=[[Italija]] |country2=[[Monako]] |country3=[[Francija]] |region_type= | region= | parent=Alpe | border=[[Apenini]] | border1=[[Rona]] | border2=[[Švicarska Jura]] |border3=[[Vzhodne Alpe]] |border4 = [[Padska nižina]] |border5 = [[Ligursko morje]] | area_km2 = | area_note = <ref>{{navedi knjigo|title=The Alps|first=Friedrich|last=Umlauft|page=266|publisher=K. Paul, Trench & Company|year=1889}}</ref> | geology= | period= | orogeny=[[Alpidska orogeneza]] | highest=[[Mont Blanc]] | elevation_m=4810 |coordinates = {{koord novi|46|22|56.6|N|9|54|29.2|E|type:mountain|format=dms|display=inline}} | map_image=Alps - EastWest.JPG | map_caption=Razdelitev Zahodnih in Vzhodnih Alp |range_coordinates = {{koord novi|45|50|01|N|06|51|54|E|type:mountain|format=dms|display=inline,title}} }} Ime '''Zahodne Alpe''' se nanaša na zahodni del območja [[Alpe|Alp]]. Izraz ima različne pomene v skladu s klasifikacijo Alp v uporabi. Vrhovi in gorskih prelazi so višji v primerjavi z Vzhodnimi Alpami, medtem ko obseg sam ni tako širok in je bolj obokan. Zahodne Alpe se nahajajo zahodno od črte (od severa proti jugu) [[Bodensko jezero|Bodenskega jezera]] in alpske doline [[Ren]]a vse do prelaza Splügen v alpskem [[razvodje|razvodju]] in vzdolž po reki Liro do [[Komsko jezero|Komskega jezera]]. [[Zahodne Alpe|Never gonna give you up]], [[Zahodne Alpe|Never gonna let you down]], [[Zahodne Alpe|Never gonna run around and desert you]], [[Zahodne Alpe|Never gonna make you cry]], [[Zahodne Alpe|Never gonna say goodbye]], [[Zahodne Alpe|Never gonna tell a lie and hurt you]]! == Lega == Zahodne Alpe obsegajo jugovzhodni del [[Francija|Francije]] (tj. [[Savoie (departma)|Savoie]]), celoten [[Monako]], severozahodni del Italije in jugozahodni del Švice (kanton [[Valais]]). Medtem ko na jugovzhodu območje meji na italijansko [[Padska nižina|Padsko nižino]], na jugozahodu jih dolina reke [[Rona|Rone]] loči od [[Centralni masiv|Centralnega masiva]]. Najsevernejši del zahodnih Alp - v širokem pomenu besede - je sestavljen iz Švicarskih Predalp. === Partizione delle Alpi === [[File:Partizione 1926 alpi occidentali.jpg|thumb|200px|left|Osem odsekov Zahodnih Alp (1-8) glede na razdelitev ''Partizione delle Alpi'']] V ''Partizione delle Alpi'' (dobesedno ''delitev Alp''), ki ga uporablja italijanski Nacionalni geografski odbor (''Comitato Geografico Nazionale''), sprejet leta 1926 na IX. Italijanskem geografskem kongresu (''Congresso Geografico Italiano''), se Alpe delijo na tri glavne dele: zahodne, srednje in vzhodne Alpe. <ref>''Archivio veneto'', VV.AA., Deputazione di storia patria per le Venezie, 1971</ref> V tej tradicionalni delitvi se Zahodne Alpe začnejo od Bocchetta di altare (ali'' Colle di Cadibona'') in končajo s Col Ferret. ''Partizione delle Alpi'' razdeli Zahodne Alpe v naslednjih osem skupin (v oklepaju je številka skupine): [[Primorske Alpe| Primôrske Alpe ]] (1), [[Kotijske Alpe]] (2), [[Savojske Alpe]] (3), [[Provansalske Alpe]] (4), [[Dofinejske Alpe]] (5), [[Provansalske Predalpe]] (6), [[Dofinejske Predalpe]] (7) in [[Savojske Predalpe]] (8). ==Karte== * Italijanska uradna kartografija (''Istituto Geografico Militare'' - IGM); on-line verzija: [http://www.pcn.minambiente.it/viewer/ www.pcn.minambiente.it] * Francoska uradna kartografija (''[[Institut Géographique National]]'' - IGN); on-line verzija: [http://www.geoportail.fr/5069711/visu2D/afficher-en-2d.htm www.geoportail.fr] * Švicarska uradna kartografija (''[[Swiss Federal Office of Topography]]'' - Swisstopo); on-line verzija: [http://map.geo.admin.ch/ map.geo.admin.ch] == Skupine == Navedena razvrstitev sledi površinski strukturi (orografski), ne pa geološkim, političnim ali turističnim pogojem. <ref> Ernst Höhne, Knaurs Lexikon für Bergfreunde / Die Alpen zwischen Matterhorn und Bodensee, Droemer Knaur, München, 1987, ISBN 3-426-26223-1</ref><ref> [http://www.bergalbum.de/alpeneinteilung_3.htm Bergalbum nach Johannes Führer in "Bergwelt" 1980, S. 38 ff.] </ref><ref> [http://www.deine-berge.de/Gebirge/168/Westalpen Übersicht der Westalpen bei ''deine-berge.de'']</ref> === Alpe med Bodenskim jezerom in Matterhornom (13 skupin) === [[Slika:Oestliche Westalpen.svg|thumb|Zahodne švicarske Alpe]] V severovzhodnem delu in v celoti v Švici so gorske verige Schwyzer, [[Emmentaler]], Freiburger, Uri, Glarus, [[Bernske Alpe|Bernske]] in Adulske Alpe, kot tudi Gotthardske gore. Južneje v švicarsko-italijanskem obmejnem območju so Tambogruppe, Ticinske in Valaiške Alpe, ki dejansko spadajo v skupino Leone, vendar se obravnavajo ločeno tukaj. === Alpe med Ženevskim jezerom in Liguriskim morjem (18 skupin) === V mejnem francosko-švicarskem območju ležita Bornes in Chablais Alpe. Francija, Italija in francoski del Švice se stikajo v masivu Mont Blanc. Povsem na italijanskem ozemlju je skupina Paradiso. Na jugu, v Italiji in Franciji so Rutor-, Charbonnel- in skupina Tabor kot tudi Kotijske, Ligurske in Primorske Alpe. V slednjih se nahaja tudi Monako. In končno na zahodu ležijo Bauget Alpe, Vanoise, skupina Belledonne, Chartreuse, Pelvoux, Drôme Alpe, Provansalske Alpe in Provansalske Predalpe samo v Franciji. === Razlike === Poleg navedenega je treba opozoriti, da obstajajo tudi druge delitve Alp, kot sta [[SOIUSA]] (italijansko ''Suddivisione Orografica Internazionale Unificata del Sistema Alpino'', Enotna mednarodna orografska razdelitev Alp (EMORA) v slovenščini) ali [[SAC]] (''Schweizer Alpen-Club''), in jih je težko ali nemogoče primerjati z navedenim. == Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave == {{commons category|Mountain ranges of the Western Alps}} [[Kategorija:Alpe]] [[Kategorija:Gorovja v Franciji]] [[Kategorija:Gorovja v Švici]] [[Kategorija:Gorovja v Italiji]] {{normativna kontrola}} 12855nnxfw59vq724o0mbd8g5c8t80o 6659945 6659943 2026-04-15T10:46:14Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-23166-28|~2026-23166-28]] ([[User talk:~2026-23166-28|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:PieWriter|PieWriter]] 6659942 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name=Zahodne Alpe | other_name={{lang-fr|Alpes occidentales}} <br> {{lang-it|Alpi occidentali}} <br> {{lang-de|Westalpen}} | photo= Mont Blanc from Punta Helbronner, 2010 July.JPG | photo_caption= Mont Blanc, najvišji vrh Zahodnih Alp | country=Švica |country1=[[Italija]] |country2=[[Monako]] |country3=[[Francija]] |region_type= | region= | parent=Alpe | border=[[Apenini]] | border1=[[Rona]] | border2=[[Švicarska Jura]] |border3=[[Vzhodne Alpe]] |border4 = [[Padska nižina]] |border5 = [[Ligursko morje]] | area_km2 = | area_note = <ref>{{navedi knjigo|title=The Alps|first=Friedrich|last=Umlauft|page=266|publisher=K. Paul, Trench & Company|year=1889}}</ref> | geology= | period= | orogeny=[[Alpidska orogeneza]] | highest=[[Mont Blanc]] | elevation_m=4810 |coordinates = {{koord novi|46|22|56.6|N|9|54|29.2|E|type:mountain|format=dms|display=inline}} | map_image=Alps - EastWest.JPG | map_caption=Razdelitev Zahodnih in Vzhodnih Alp |range_coordinates = {{koord novi|45|50|01|N|06|51|54|E|type:mountain|format=dms|display=inline,title}} }} Ime '''Zahodne Alpe''' se nanaša na zahodni del območja [[Alpe|Alp]]. Izraz ima različne pomene v skladu s klasifikacijo Alp v uporabi. Vrhovi in gorskih prelazi so višji v primerjavi z Vzhodnimi Alpami, medtem ko obseg sam ni tako širok in je bolj obokan. Zahodne Alpe se nahajajo zahodno od črte (od severa proti jugu) [[Bodensko jezero|Bodenskega jezera]] in alpske doline [[Ren]]a vse do prelaza Splügen v alpskem [[razvodje|razvodju]] in vzdolž po reki Liro do [[Komsko jezero|Komskega jezera]]. == Lega == Zahodne Alpe obsegajo jugovzhodni del [[Francija|Francije]] (tj. [[Savoie (departma)|Savoie]]), celoten [[Monako]], severozahodni del Italije in jugozahodni del Švice (kanton [[Valais]]). Medtem ko na jugovzhodu območje meji na italijansko [[Padska nižina|Padsko nižino]], na jugozahodu jih dolina reke [[Rona|Rone]] loči od [[Centralni masiv|Centralnega masiva]]. Najsevernejši del zahodnih Alp - v širokem pomenu besede - je sestavljen iz Švicarskih Predalp. === Partizione delle Alpi === [[File:Partizione 1926 alpi occidentali.jpg|thumb|200px|left|Osem odsekov Zahodnih Alp (1-8) glede na razdelitev ''Partizione delle Alpi'']] V ''Partizione delle Alpi'' (dobesedno ''delitev Alp''), ki ga uporablja italijanski Nacionalni geografski odbor (''Comitato Geografico Nazionale''), sprejet leta 1926 na IX. Italijanskem geografskem kongresu (''Congresso Geografico Italiano''), se Alpe delijo na tri glavne dele: zahodne, srednje in vzhodne Alpe. <ref>''Archivio veneto'', VV.AA., Deputazione di storia patria per le Venezie, 1971</ref> V tej tradicionalni delitvi se Zahodne Alpe začnejo od Bocchetta di altare (ali'' Colle di Cadibona'') in končajo s Col Ferret. ''Partizione delle Alpi'' razdeli Zahodne Alpe v naslednjih osem skupin (v oklepaju je številka skupine): [[Primorske Alpe| Primôrske Alpe ]] (1), [[Kotijske Alpe]] (2), [[Savojske Alpe]] (3), [[Provansalske Alpe]] (4), [[Dofinejske Alpe]] (5), [[Provansalske Predalpe]] (6), [[Dofinejske Predalpe]] (7) in [[Savojske Predalpe]] (8). ==Karte== * Italijanska uradna kartografija (''Istituto Geografico Militare'' - IGM); on-line verzija: [http://www.pcn.minambiente.it/viewer/ www.pcn.minambiente.it] * Francoska uradna kartografija (''[[Institut Géographique National]]'' - IGN); on-line verzija: [http://www.geoportail.fr/5069711/visu2D/afficher-en-2d.htm www.geoportail.fr] * Švicarska uradna kartografija (''[[Swiss Federal Office of Topography]]'' - Swisstopo); on-line verzija: [http://map.geo.admin.ch/ map.geo.admin.ch] == Skupine == Navedena razvrstitev sledi površinski strukturi (orografski), ne pa geološkim, političnim ali turističnim pogojem. <ref> Ernst Höhne, Knaurs Lexikon für Bergfreunde / Die Alpen zwischen Matterhorn und Bodensee, Droemer Knaur, München, 1987, ISBN 3-426-26223-1</ref><ref> [http://www.bergalbum.de/alpeneinteilung_3.htm Bergalbum nach Johannes Führer in "Bergwelt" 1980, S. 38 ff.] </ref><ref> [http://www.deine-berge.de/Gebirge/168/Westalpen Übersicht der Westalpen bei ''deine-berge.de'']</ref> === Alpe med Bodenskim jezerom in Matterhornom (13 skupin) === [[Slika:Oestliche Westalpen.svg|thumb|Zahodne švicarske Alpe]] V severovzhodnem delu in v celoti v Švici so gorske verige Schwyzer, [[Emmentaler]], Freiburger, Uri, Glarus, [[Bernske Alpe|Bernske]] in Adulske Alpe, kot tudi Gotthardske gore. Južneje v švicarsko-italijanskem obmejnem območju so Tambogruppe, Ticinske in Valaiške Alpe, ki dejansko spadajo v skupino Leone, vendar se obravnavajo ločeno tukaj. === Alpe med Ženevskim jezerom in Liguriskim morjem (18 skupin) === V mejnem francosko-švicarskem območju ležita Bornes in Chablais Alpe. Francija, Italija in francoski del Švice se stikajo v masivu Mont Blanc. Povsem na italijanskem ozemlju je skupina Paradiso. Na jugu, v Italiji in Franciji so Rutor-, Charbonnel- in skupina Tabor kot tudi Kotijske, Ligurske in Primorske Alpe. V slednjih se nahaja tudi Monako. In končno na zahodu ležijo Bauget Alpe, Vanoise, skupina Belledonne, Chartreuse, Pelvoux, Drôme Alpe, Provansalske Alpe in Provansalske Predalpe samo v Franciji. === Razlike === Poleg navedenega je treba opozoriti, da obstajajo tudi druge delitve Alp, kot sta [[SOIUSA]] (italijansko ''Suddivisione Orografica Internazionale Unificata del Sistema Alpino'', Enotna mednarodna orografska razdelitev Alp (EMORA) v slovenščini) ali [[SAC]] (''Schweizer Alpen-Club''), in jih je težko ali nemogoče primerjati z navedenim. == Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave == {{commons category|Mountain ranges of the Western Alps}} [[Kategorija:Alpe]] [[Kategorija:Gorovja v Franciji]] [[Kategorija:Gorovja v Švici]] [[Kategorija:Gorovja v Italiji]] {{normativna kontrola}} jswohunjq7mnmzk8gsav48jx1dda6jx Predloga:Ustavni sodniki Republike Slovenije 10 434327 6659712 6543253 2026-04-14T14:29:57Z Sporti 5955 pos. 6659712 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Ustavni sodniki Republike Slovenije | title = Ustavni sodniki Republike Slovenije | bodyclass = hlist | group1 = Sedanji sodniki | list1 = * [[Nina Betetto]] * [[Tamara Kek]] * [[Rajko Knez]] * [[Katja Šugman Stubbs]] * [[Rok Čeferin]] * [[Marko Starman]] * [[Rok Svetlič]] * [[Neža Kogovšek Šalamon]] * [[Primož Gorkič]] | group2 = Nekdanji sodniki | list2 = * [[Janez Šinkovec]] * [[Lovro Šturm]] * [[Peter Jambrek]] * [[Anton Perenič]] * [[Tone Jerovšek]] * [[Matevž Krivic]] * [[Janez Snoj]] * [[Lojze Ude mlajši|Lojze Ude]] * [[Boštjan M. Zupančič]] * [[Franc Testen]] * [[Miroslava Geč Korošec]] * [[Dragica Wedam Lukić]] * [[Janez Čebulj]] * [[Lojze Janko]] * [[Mirjam Škrk]] * [[Milojka Modrijan]] * [[Zvonko Fišer]] * [[Franc Grad]] * [[Ciril Ribičič]] * [[Jože Tratnik]] * [[Marija Krisper Kramberger]] * [[Miroslav Mozetič]] * [[Marta Klampfer]] * [[Mitja Deisinger]] * [[Jasna Pogačar]] * [[Jan Zobec]] * [[Ernest Petrič]] * [[Jadranka Sovdat]] * [[Etelka Korpič Horvat]] * [[Dunja Jadek Pensa]] * [[Marijan Pavčnik]] * [[Špelca Mežnar]] * [[Marko Šorli]] * [[Matej Accetto]] * [[Klemen Jaklič]] | below = * [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] * [[Seznam osebja Ustavnega sodišča Republike Slovenije]] }}<noinclude> [[Kategorija:Politične predloge Slovenije]] </noinclude> jmntx8ht3gjcu3766ndlvct8hhk55ms Luneta (fortifikacija) 0 435337 6659857 6480166 2026-04-15T05:04:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6659857 wikitext text/x-wiki [[File:Lunetten.png|thumb|260|Two different kinds of lunette]] V fortifikaciji je bila '''luneta''' ali '''zaslon''' izvorno zgradba v obliki polmeseca. Kasneje je postala V-oblike s kratkimi boki, v obliki podobni bastijonu, ki stoji sama, brez kurtin na obeh straneh. Jarek pred glavno trdnjavo je bil na splošno odprt. <ref>[https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Lunette, volume 17, page 125]</ref><ref>PEMcDuffie, [http://civilwarfortifications.com/dictionary/xgl-003.html Dictionady of Fortifications: Lunette] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070927192445/http://civilwarfortifications.com/dictionary/xgl-003.html |date=2007-09-27 }} [http://civilwarfortifications.com/ Civil War Field Fortifications Website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100108085419/http://www.civilwarfortifications.com/ |date=2010-01-08 }} 2003.</ref> Luneta je samostojna utrdba, ki je v tlorisu podobna bastijonu. Zadnja stran lunete, grlo, je lahko odprto ali zavarovano z zidom, ki je palisada ali nizek zemeljski nasip. Napredne lunete so pogosto zaščitene s prehodom na zunanje obzidje trdnjave. Vendar je zgrajena kot samostojna utrdbe, ki je popolnoma ločen od obzidja. == Primeri == Eden pomembnih zgodovinskih primerov lunete je bil uporabljen v [[Bitka za Alamo |bitki pri Alamu]] v San Antonu, v marcu leta 1836. <ref>{{navedi splet|url=http://www.stoppingpoints.com/texas/sights.cgi?marker=Alamo+Low+Barracks+and+Main+Gateway&cnty=bexar|author=Texas State Historical Commission|title=The Alamo Historical Marker|accessdate=2017-07-03|archive-date=2011-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20110716151831/http://www.stoppingpoints.com/texas/sights.cgi?marker=Alamo+Low+Barracks+and+Main+Gateway&cnty=bexar|url-status=dead}}</ref> Še en primer so bili [[Bagration flèches]], zgodovinski obrambni sistem v [[Bitka pri Borodinu |bitki pri Borodinu]], leta 1812. V Nemčiji primer lunete v citadeli Petersberg v [[Erfurt]]u. V [[Köln]]u so še vedno dokumentirani deli lunet nekdanje trdnjave. V trdnjavi Landau je bil sistem 17 lunet povezan s predorom; luneta št. 41 "Alexander" s tour d'arcon je obnovljena. <ref>[http://www.festungsbauverein.de ''Lünette 41 der Vauban- und Bundesfestung Landau''.] Festungsbauverein Landau, abgerufen am 11. März 2016</ref> == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Horst Wolfgang Böhme, Reinhard Friedrich, Barbara Schock-Werner (Hrsg.): Wörterbuch der Burgen, Schlösser und Festungen. Reclam, Stuttgart 2004, ISBN 3-15-010547-1 == Zunanje povezave == * [http://www.festungsbauten.de/lexikon.htm Lexikon der Festungsbauten] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130519230424/http://www.festungsbauten.de/lexikon.htm |date=2013-05-19 }} * [http://www.hamelner-geschichte.de/index.php?id=54 Die Stadtfestung Hameln] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160119171218/http://www.hamelner-geschichte.de/index.php?id=54 |date=2016-01-19 }} * [http://www.rastatt.de/index.php?id=238 Lünette 42] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161229043258/http://www.rastatt.de/index.php?id=238 |date=2016-12-29 }} der Bundesfestung Rastatt [[Kategorija:Vojaški objekti]] [[Kategorija:Fortifikacije|*]] [[Kategorija:Arhitektura]] [[Kategorija:Gradbeništvo]] h5iusyqneimg5csxmhxkj2qxxcvknqs Bojan Podkrajšek 0 435520 6659722 6648288 2026-04-14T14:44:29Z Pv21 142817 ureditev mandatov 6659722 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Bojan Podkrajšek|office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec Državnega zbora<br>Republike Slovenije]]|term_start=1. avgust 2014|term_end=|primeminister=|party=[[Slovenska demokratična stranka]]|office2=|term_start2=|term_end2=|primeminister2=|image=|width=|smallimage=|caption=|constituency=|predecessor=|successor=|signature=|predecessor2=|successor2=|birth_date=<!-- Wikipodatki -->|death_date=|death_place=|spouse=|children=|profession=|religion=|footnoters=|birth place=<!-- Wikipodatki -->|education=}} '''Bojan Podkrajšek''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], * [[8. januar]] [[1968]], [[Celju|Celje]], [[Slovenija]]. Od leta 2014 je poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, kjer deluje v [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke]]. == Življenjepis == Bojan Podkrajšek se je rodil 8. januarja 1968 v Celju. Osnovno šolo je obiskoval v [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitaliču]], kasneje tudi v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]]. Po končani osnovni šoli je šolanje nadaljeval in zaključil na [[Srednja poklicna in strokovna šola Zreče|Srednji kovinarski šoli v Zrečah]], kjer je pridobil izobrazbo kovinarskega tehnika. Na tem področju je najprej delal v podjetju [[Unior]], nato pa še v Stanovanjskem podjetju Konjice. Leta 1998 je prvič kandidiral in bil tudi izvoljen za predsednika [[Krajevna skupnost Špitalič|Krajevne skupnosti Špitalič]]. To funkcijo je nato opravljal tri mandate oz. do leta 2010, leta 2002 pa je kandidiral še za občinskega svetnika [[Občina Slovenske Konjice|Občine Slovenske Konjice]] in bil prav tako izvoljen. Svetnik je ostal do leta 2014. Leta 2006 je bil imenovan za podžupana omenjene občine, kar je ostal do leta 2014. V letu 2012 je postal predsednik [[Občinski odbor SDS Slovenske Konjice|Občinskega odbora SDS Slovenske Konjice]], leta 2006 pa še predsednik Turističnega društva [[Špitalič pri Slovenskih Konjicah|Špitalič]], ki ga je vodil nadaljnjih osem let. Leta 2014 je bil prvič izvoljen za poslanca v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]], leta 2018 pa so mu volivci podelili drugi, leta 2022 tretjega in leta 2026 četrti mandat. Na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|lokalnih volitvah 2018]] je neuspešno kandidiral za [[Župan|župana]] [[Občina Slovenske Konjice|Občine Slovenske Konjice]], a bil po štirih letih ponovno izvoljen za občinskega svetnika. Svetniški stolček si je zagotovil tudi na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|lokalnih volitvah 2022]]. V preteklosti je bil tudi predsednik [[ND Dravinja|Nogometnega društva Dravinja]] in podpredsednik [[Medobčinska nogometna zveza Celje|Medobčinske nogometne zveze Celje]]. == Glej tudi == [[Seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ODrzavnemZboru/KdoJeKdo/PoslankeInPoslanci/poslanec?idOseba=P277 Uradna predstavitvena stran Državnega zbora Republike Slovenije] * [https://www.sds.si/o-stranki/vasi-predstavniki/poslanec-bojan-podkrajsek Predstavitvena stran] * [https://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati/ Državna volilna komisija] * [https://www.slovenskekonjice.si/ Občina Slovenske Konjice] {{DEFAULTSORT:Podkrajšek, Bojan}} {{8DZRS}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]] anye4kv0s42zreimzx4c5lqbfsktlav Dušan Jakomin 0 443611 6659958 6640513 2026-04-15T11:06:24Z ~2026-90770-6 254477 /* Škedenjski etnografski muzej */ 6659958 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Dušan Jakomin''' je bil primorski duhovnik in prosvetni delavec, ki pa je večino svojega časa služboval v Italiji, in sicer med [[Slovenci v Italiji]]. ==Življenje== Dušan Jakomin se je rodil 11. januarja 1925 pri [[Sveti Anton, Koper|Sv. Antonu pri Kopru]], v slovenski [[Istra|Istri]], materi Mariji Turk, kmetici, ter očetu Martinu, ki je bil kmet in cerkveni pevec. Prve tri razrede osnovne šole je dokončal v domači vasi, ko je bil star devet let pa je prišel v Trst, kjer je dokončal italijansko osnovno šolo. Še zelo mlad, ob prejemu zakramentov sv. obhajila in birme, je sklenil, da bo postal duhovnik. Prvi razred gimnazije je opravil v [[Gorica|Gorici]], nato nadaljeval v [[Koper|Kopru]] v malem semenišču, kjer je maturiral leta 1945 ter bil posvečen 26. junija 1949, nove maše pa zaradi razmer ni smel imeti doma, v domači župniji je prvič maševal šele leta 1953 ob očetovem pogrebu. Duhovniško službo je začel v [[Mačkolje|Mačkoljah]] (1949-50), nadaljeval na [[Opčine|Opčinah]] (1950-51), v [[Dolina, Trst|Dolini]] (1951-52), od leta 1953 do smrti pa je služboval v [[Škedenj|Škednju]] pri Trstu. Od tu je nekaj časa oskrboval Domjo, nato 12 let župnijo Sv. Barbare nad [[Milje (Tržaški zaliv)|Miljami]], ob koncu še Kolonkovec. Vse svoje življenje je bil katehet na osnovni šoli v Škednju, nekaj časa je učil petje na srednji šoli. Glasbo (klavir) je študiral pri profesorju [[Emil Komel|Emilu Komelu]] v Gorici in pri profesorju [[Ivan Grbec|Ivanu Grbcu]] v Škednju. Ustanovil je in vodil pevski zbor v Škednju. Od leta 1962 dalje je sodeloval na [[Radio Trst A|Radiu Trst A]] za tedensko oddajo Nabožna glasba ter za oddajo Vera in naš čas ter na radijski postaji sodeloval kot glasbeni in kulturni kritik. Deloval je tudi kot publicist, bil je odgovorni urednik Našega vestnika, glasila slovenskih duhovnikov na Tržaškem, Pastirčka, mesečnika za mladino in [[Mladika (revija)|Mladike]], literarne revije (1958-1961). Sodeloval je tudi z revijo Ognjišče, za katero je napisal ''Kratek pregled glasbene zgodovine'' in ''Tržaški slovenci'', član je bil vodstva Zveze katoliških časnikarjev v deželi, bil je predsednik Pripravljalnega odbora za škofovsko zborovanje in predstavnik slovenskih duhovnikov na Kongresu za manjšine v [[Trst|Trstu]]. Bil je ustanovitelj in vodja Škedenjskega etnografskega muzeja (za kar je mdr. dobil [[Valvasorjeva nagrada|Valvasorjevo nagado]] slovenskih muzealcev), ustanovitelj in predsednik Doma [[Jakob Ukmar|Jakoba Ukmarja]] v Škednju. Umrl je mesec in dan po svojem 90. rojstnem dnevu v bolnišnici nad Smrtom, in sicer 12. februarja 2015. ==Dela== Delal je tudi kot publicist, napisal je več knjig. * Škedenj: v besedi in sliki. 2 (1985) * Cerkev v Škednju (1989) * Škedenjska krušarca (1987, 1989, 2003) * Narečni slovar Sv. Antona pri Kopru (1995) * Skozi vasi do ljudi: Sv. Anton pri Kopru (1996) * Mačkoljanska ljudska noša (1996) * Islam in mi : od sprejemanja do dialoga (2003) * Podoba Škedenjke v umetnosti in času (2004) * Mali cerkveni slovar (2008) * Škedenjski etnografski muzej (2009) * Od petrolejke do iPada: pričevanje primorskega duhovnika (2015) {{Citatni blok|To so osebni spomini, dnevnik, branje, ki ga ponuja pisec. Sprejmi ga tako, kot je napisano, kakor vsak dnevnik. Verodostojnost pa je na vesti tistega, ki piše. To je poštenost, resnicoljubnost, zvestoba glede poročanja o dogodkih, da se je to, o čemer piše, zares zgodilo, da ni delo domišljije ali olepšanja, marveč pristnega spomina. Doživetja so nekaj “svetega”, ker so del osebnosti in sčasoma nekatera celo postanejo zgodovina. V poročanju sem hotel biti vreden bralčevega zaupanja.|Začetek knjige ''Od petrolejke do iPada''}} ==Nagrade== Oktobra 2013 je prejel bronasto medaljo mesta Trst. Takratni tržaški župan, Roberto Cosolini je takrat dejal, da je gospod Jakom opravil veliko več od svojega duhovnega poslanstva. To nagrado je prejel le malo za [[Boris Pahor|Borisom Pahorjem]] in je bil sploh prvi slovenski duhovnik, ki jo je bil prejel. Bil je tudi prvi duhovnik, ki je leta 2002 prejel nagrado, poimenovano po duhovniku [[Alojz Kocjančič|Alojzu Kocjančiču]]. Nagrado [[Slovenija|slovenske države]] mu je izročil že pokojni predsednik [[Janez Drnovšek]]. Za leto 1989 pa je dobil muzealsko [[Valvasorjeva nagrada|Valvasorjevo nagrado]] za življenjsko delo. ==Škedenjski etnografski muzej== Kot je že napisano v odstavku ''Življenje'' je bil Dušan Jakomin ustanovitelj in vodja Škedenjskega etnografskega muzeja. Nekoč je namreč Škedenj bil samostojna vas z značilno zgodovino in bogato ljudsko kulturno dediščino. Od svoje ustanovitve leta 1975 se je muzej uveljavil kot ena poglavitnih atrakcij Škednja. Velik del muzejske zbirke je posvečen glavni dejavnosti škedenjskih žena, to je peki odličnega kruha, katerega sloves je segal vse do [[Dunaj|Dunaja]]. Ženske so vsak dan hodile peš v mesto, kjer so prodajale kruh zasebnikom in gostilnam. Muzej hrani narodne noše ter dokumente in vsakdanje orodje, ki so vezani na preprosto vsakdanje življenje Škedenjcev, ki je bilo vse do srede 19. stoletja osnovano na poljedelstvu. == Viri == {{refsez}} * Slovenska biografija (www.slovenska-biografija.si) * Škedenjski etnografski muzej == Zunanje povezave == * [http://www.skedenj.net/SLO/ Škedenjski etnografski muzej] {{Valvasorjevi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jakomin, Dušan}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Valvasorjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] htozmm4zd3i44dkl0z4266rgt72f3e5 6659959 6659958 2026-04-15T11:07:39Z ~2026-90770-6 254477 6659959 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Dušan Jakomin''' je bil primorski duhovnik in prosvetni delavec, ki pa je večino svojega časa služboval v Italiji, in sicer med [[Slovenci v Italiji]]. ==Življenje== Dušan Jakomin se je rodil 11. januarja 1925 pri [[Sveti Anton, Koper|Sv. Antonu pri Kopru]], v slovenski [[Istra|Istri]], materi Mariji Turk, kmetici, ter očetu Martinu, ki je bil kmet in cerkveni pevec. Prve tri razrede osnovne šole je dokončal v domači vasi, ko je bil star devet let pa je prišel v Trst, kjer je dokončal italijansko osnovno šolo. Še zelo mlad, ob prejemu zakramentov sv. obhajila in birme, je sklenil, da bo postal duhovnik. Prvi razred gimnazije je opravil v [[Gorica|Gorici]], nato nadaljeval v [[Koper|Kopru]] v malem semenišču, kjer je maturiral leta 1945 ter bil posvečen 26. junija 1949, nove maše pa zaradi razmer ni smel imeti doma, v domači župniji je prvič maševal šele leta 1953 ob očetovem pogrebu. Duhovniško službo je začel v [[Mačkolje|Mačkoljah]] (1949-50), nadaljeval na [[Opčine|Opčinah]] (1950-51), v [[Dolina, Trst|Dolini]] (1951-52), od leta 1953 do smrti pa je služboval v [[Škedenj, Trst|Škednju]] pri Trstu. Od tu je nekaj časa oskrboval Domjo, nato 12 let župnijo Sv. Barbare nad [[Milje (Tržaški zaliv)|Miljami]], ob koncu še Kolonkovec. Vse svoje življenje je bil katehet na osnovni šoli v Škednju, nekaj časa je učil petje na srednji šoli. Glasbo (klavir) je študiral pri profesorju [[Emil Komel|Emilu Komelu]] v Gorici in pri profesorju [[Ivan Grbec|Ivanu Grbcu]] v Škednju. Ustanovil je in vodil pevski zbor v Škednju. Od leta 1962 dalje je sodeloval na [[Radio Trst A|Radiu Trst A]] za tedensko oddajo Nabožna glasba ter za oddajo Vera in naš čas ter na radijski postaji sodeloval kot glasbeni in kulturni kritik. Deloval je tudi kot publicist, bil je odgovorni urednik Našega vestnika, glasila slovenskih duhovnikov na Tržaškem, Pastirčka, mesečnika za mladino in [[Mladika (revija)|Mladike]], literarne revije (1958-1961). Sodeloval je tudi z revijo Ognjišče, za katero je napisal ''Kratek pregled glasbene zgodovine'' in ''Tržaški slovenci'', član je bil vodstva Zveze katoliških časnikarjev v deželi, bil je predsednik Pripravljalnega odbora za škofovsko zborovanje in predstavnik slovenskih duhovnikov na Kongresu za manjšine v [[Trst|Trstu]]. Bil je ustanovitelj in vodja Škedenjskega etnografskega muzeja (za kar je mdr. dobil [[Valvasorjeva nagrada|Valvasorjevo nagado]] slovenskih muzealcev), ustanovitelj in predsednik Doma [[Jakob Ukmar|Jakoba Ukmarja]] v Škednju. Umrl je mesec in dan po svojem 90. rojstnem dnevu v bolnišnici nad Smrtom, in sicer 12. februarja 2015. ==Dela== Delal je tudi kot publicist, napisal je več knjig. * Škedenj: v besedi in sliki. 2 (1985) * Cerkev v Škednju (1989) * Škedenjska krušarca (1987, 1989, 2003) * Narečni slovar Sv. Antona pri Kopru (1995) * Skozi vasi do ljudi: Sv. Anton pri Kopru (1996) * Mačkoljanska ljudska noša (1996) * Islam in mi : od sprejemanja do dialoga (2003) * Podoba Škedenjke v umetnosti in času (2004) * Mali cerkveni slovar (2008) * Škedenjski etnografski muzej (2009) * Od petrolejke do iPada: pričevanje primorskega duhovnika (2015) {{Citatni blok|To so osebni spomini, dnevnik, branje, ki ga ponuja pisec. Sprejmi ga tako, kot je napisano, kakor vsak dnevnik. Verodostojnost pa je na vesti tistega, ki piše. To je poštenost, resnicoljubnost, zvestoba glede poročanja o dogodkih, da se je to, o čemer piše, zares zgodilo, da ni delo domišljije ali olepšanja, marveč pristnega spomina. Doživetja so nekaj “svetega”, ker so del osebnosti in sčasoma nekatera celo postanejo zgodovina. V poročanju sem hotel biti vreden bralčevega zaupanja.|Začetek knjige ''Od petrolejke do iPada''}} ==Nagrade== Oktobra 2013 je prejel bronasto medaljo mesta Trst. Takratni tržaški župan, Roberto Cosolini je takrat dejal, da je gospod Jakom opravil veliko več od svojega duhovnega poslanstva. To nagrado je prejel le malo za [[Boris Pahor|Borisom Pahorjem]] in je bil sploh prvi slovenski duhovnik, ki jo je bil prejel. Bil je tudi prvi duhovnik, ki je leta 2002 prejel nagrado, poimenovano po duhovniku [[Alojz Kocjančič|Alojzu Kocjančiču]]. Nagrado [[Slovenija|slovenske države]] mu je izročil že pokojni predsednik [[Janez Drnovšek]]. Za leto 1989 pa je dobil muzealsko [[Valvasorjeva nagrada|Valvasorjevo nagrado]] za življenjsko delo. ==Škedenjski etnografski muzej== Kot je že napisano v odstavku ''Življenje'' je bil Dušan Jakomin ustanovitelj in vodja Škedenjskega etnografskega muzeja. Nekoč je namreč Škedenj bil samostojna vas z značilno zgodovino in bogato ljudsko kulturno dediščino. Od svoje ustanovitve leta 1975 se je muzej uveljavil kot ena poglavitnih atrakcij Škednja. Velik del muzejske zbirke je posvečen glavni dejavnosti škedenjskih žena, to je peki odličnega kruha, katerega sloves je segal vse do [[Dunaj|Dunaja]]. Ženske so vsak dan hodile peš v mesto, kjer so prodajale kruh zasebnikom in gostilnam. Muzej hrani narodne noše ter dokumente in vsakdanje orodje, ki so vezani na preprosto vsakdanje življenje Škedenjcev, ki je bilo vse do srede 19. stoletja osnovano na poljedelstvu. == Viri == {{refsez}} * Slovenska biografija (www.slovenska-biografija.si) * Škedenjski etnografski muzej == Zunanje povezave == * [http://www.skedenj.net/SLO/ Škedenjski etnografski muzej] {{Valvasorjevi nagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jakomin, Dušan}} [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Valvasorjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] i3o1vwa6snp18ique40xbzqqhg46i4e Franček Brglez 0 447175 6659834 5866543 2026-04-14T20:46:29Z Signal 28172 dodal [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6659834 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Franček Brglez''', [[Slovenci|slovenski]] [[šahist]] in [[novinar]], * [[9. april]] [[1922]], [[Čadram]], † [[25. november]] [[1997]], [[Ljubljana]]. == Poklic in delo == Rodil se je v [[Čadram|Čadramu]] pri [[Oplotnica|Oplotnici]]. Med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno]] se je vključil v Osvobodilno fronto, po njej pa se je kot novinar zaposlil na takratnem [[Radiotelevizija Slovenija|Radiu Ljubljana]], kjer je bil dolga leta urednik informativnega programa, pozneje pa je delal kot lektor, prevajalec in urednik. == Šahovska kariera == Za dopisni [[šah]] se je odločil v petdesetih letih dvajsetega stoletja. Po prvih izkušnjah doma se je vključil v mednarodna tekmovanja, kjer je dosegel največje uspehe. Leta 1970 je zmagal na 4. evropskem prvenstvu in osvojil naslov mednarodnega mojstra, na 17. svetovnem prvenstvu je zasedel odlično 7. do 8. mesto, leta 1975 pa je postal [[velemojster]] v dopisnem šahu. Z [[Jugoslavija|jugoslovansko]] reprezentanco je nastopil na kar oseminpetdesetih mednarodnih turnirjih. Bil je kapetan slovenske ekipe in šahovski poročevalec. Ne nazadnje je bil tudi prvi državni prvak samostojne [[Slovenija|Republike Slovenije]] v dopisnem šahu. Dolga leta je bil tudi organizacijski sekretar [[Šahovska zveza Slovenije|Šahovske zveze Slovenije]], podpredsednik Svetovne dopisne šahovske zveze (1985-1995) in cenjen mednarodni sodnik. Za svoje delo v svetovni dopisni šahovski zvezi (ICCF) je leta 1995 prejel zlato medaljo Bertla von Massowa. == Glej tudi == * [[Memorial Frančka Brgleza]] v dopisnem šahu * [[seznam slovenskih šahovskih velemojstrov]] == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o šahistu}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Brglez, Franček}} [[Kategorija:Rojeni leta 1922]] [[Kategorija:Umrli leta 1997]] [[Kategorija:Slovenski šahisti]] [[Kategorija:Slovenski šahovski velemojstri]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] d6nx0e44xkvk0x6ku83306yccge4jme Predloga:13VladaSLO 10 452220 6659957 6294377 2026-04-15T11:05:01Z Janezdrilc 3152 pp slog 6659957 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = 13. Vlada Republike Slovenije | title = [[13. vlada Republike Slovenije]] (2018–2020) | above = [[Predsednik vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]]: [[Marjan Šarec]] | list1 = <center> {{{!}} style="text-align:left;" width=60% {{!}}- style="background-color:#eeeeee;" {{!}} Zunanje zadeve {{!}} width=25% {{!}} [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] {{!}} Zdravje {{!}} width=25% {{!}} [[Aleš Šabeder]] {{!}}- {{!}} Notranje zadeve {{!}} [[Boštjan Poklukar]] {{!}} Izobraževanje, znanost<br>in šport {{!}} [[Jernej Pikalo]] {{!}}- style="background-color:#eeeeee;" {{!}} Obramba {{!}} [[Karel Erjavec]] {{!}} Infrastruktura {{!}} [[Alenka Bratušek]] {{!}}- {{!}} Finance {{!}} [[Andrej Bertoncelj]] {{!}} Kultura {{!}} [[Zoran Poznič]] {{!}}- style="background-color:#eeeeee;" {{!}} Gospodarski razvoj<br>in tehnologija {{!}} [[Zdravko Počivalšek]] {{!}} Kmetijstvo, gozdarstvo<br>in prehrana {{!}} [[Aleksandra Pivec]] {{!}}- {{!}} Pravosodje {{!}} [[Andreja Katič]] {{!}} Okolje in prostor {{!}} [[Simon Zajc]] {{!}}- style="background-color:#eeeeee;" {{!}} Javna uprava {{!}} [[Rudi Medved]] {{!}} Področje razvoja, strateški<br>projekti in kohezija {{!}} [[Angelika Mlinar]] {{!}}- {{!}} Delo, družina, socialne<br>zadeve in enake možnosti {{!}} [[Ksenija Klampfer]] {{!}} Slovenci po svetu {{!}} [[Peter Jožef Česnik]] {{!}}} </center> | below = Koalicija: {{Brez preloma|[[Lista Marjana Šarca]] (LMŠ)}}{{·}} {{Brez preloma|[[Socialni demokrati]] (SD)}}{{·}} {{Brez preloma|[[Stranka modernega centra]] (SMC)}}<br>{{Brez preloma|[[Stranka Alenke Bratušek]] (SAB)}}{{·}} {{Brez preloma|[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] (DeSUS)}} }}<noinclude> [[Kategorija:Politične predloge Slovenije]] </noinclude> bw448avxordckw15qpt8j4348iflmsh Aškerčeva ulica, Maribor 0 452682 6659734 6313429 2026-04-14T15:04:12Z Signal 28172 slog, več popravkov 6659734 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} Danes imenovana Aškerčeva ulica, se je včasih imenovala Carneri Strasse (Carnerijeva cesta) po vitezu Jerneju Carneriju. Poteka od mestnega parka do Kersnikove ulice. Leta 1919 so jo poimenovali Aškerčeva ulica po pesniku [[Anton Aškerc|Antonu Aškercu]]. Med njegove najpomembnejše pesmi sodijo Svetopolkova oporoka, Svetinja, Sloveska legenda, cikel Stara pravda, Moja muza, Mi vstajamo; med baladami pa Mejnik, Godčeva balada, Svadba v Logeh in Pravljica o koscu. Po nemški okupaciji leta 1941 so jo ponovno poimenovali Carneri Strasse. Leta 1945 so ji vrnili slovensko ime Aškerčeva ulica. ==Viri== * Sašo Radovanovič: Mariborske ulice, založba: Kapital, 2005 * Jože Curk: Maribor, vodnik po mestu in bližnji okolici, založba: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2000 [[Kategorija:Ulice v Mariboru]] mm5sy05bpb8i584rceg7oxhea3jq0yy Matej Accetto 0 460903 6659709 6361964 2026-04-14T14:26:08Z Pv21 142817 konec mandata US 6659709 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Matej Accetto|footnotes=|parents=|awards=|signature=|signature_alt=|signature_size=|website=|box_width=|spouse=|order3=[[Seznam osebja Ustavnega sodišča Republike Slovenije|Ustavni sodnik<br>Republike Slovenije]]|term_start3=27. marec 2017|term_end3=26. marec 2026|order2=[[Seznam osebja Ustavnega sodišča Republike Slovenije|Predsednik Ustavnega sodišča<br>Republike Slovenije]]|predecessor2=[[Rajko Knez]]|term_start2=15. december 2021|children=|party=|image=<!--WD-->|term_start=|order1=|term_start1=|term_end1=|predecessor1=|successor1=|order=|term_end=|organization=|predecessor=|successor=|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|occupation=<!-- WD -->|years_active=|employer=|vicepresident2=[[Rok Čeferin]]|termend2=15. december 2024|successor2=[[Rok Čeferin]]}}'''Matej Accetto''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]], * [[1974]] Je profesor prava evropske unije na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti v Ljubljani]], kjer je diplomiral (2000) in doktoriral (2006). Magistriral je na pravni fakulteti [[Univerza Harvard|Univerze Harvard]] (LL.M. 2001). Poučeval je na mednarodni podiplomski pravni šoli Católica Global School of Law (UCP Lizbona) med letoma 2013 in 2016. Od 27. marca 2017 do 26. marca 2026 je bil sodnik [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Acetto, Jaklič, Pavčnik in Knez postali novi ustavni sodniki|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/acetto-jaklic-pavcnik-in-knez-postali-novi-ustavni-sodniki/417913|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-01-04|language=sl}}</ref> 8. novembra 2021 je bil na tajnem glasovanju izvoljen za predsednika Ustavnega sodišča RS. Triletni mandat je pričel 15. decembra 2021 in končal 15. decembra 2024.<ref>{{Navedi splet|title=Za novega predsednika ustavnega sodišča izvoljen Matej Accetto|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-novega-predsednika-ustavnega-sodisca-izvoljen-matej-accetto/600326|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-08|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Ustavni sodniki Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{law-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Accetto, Matej}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Univerzi Harvard]] [[Kategorija:Sodniki Ustavnega sodišča Republike Slovenije]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Accetto, Matej]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Accetto, Matej]] 2ncnr7e6dnfx9bt1bw7a14omz8wp6pv Tadej Pogačar 0 461397 6659650 6659635 2026-04-14T12:24:42Z Sportomanokin 14776 /* Izjemni dosežki */ 6659650 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, 2024, 2025) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] na katerem od njih uspelo zmagati petkrat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]); kot edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke in je šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj desetkrat zapored uvrstil na stopničke; njegov niz uvrstitev na zmagovalni oder traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2025 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado, a na žalost v družbi [[Carlos Alcaraz|Carlosa Alcaraza]], [[Armand Duplantis|Armanda Dulantisa]], [[Leon Marchand|Leona Marchanda]] in [[Max Verstappen|Maxa Verstappna]] ostal brez nje. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 5 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 12 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] in [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] v cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Ima 111 profesionalnih zmag. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli le še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap, rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega hribolazca je osvojil trikrat (26 dni), [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja rekordno štirikrat – rekordnih 75 dni. Hkrati je eden redkih, ki je nosil vse tri majice (rumeno, pikčasto in zeleno) hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki v [[Glasgow]]u (2023). Leta 2024 je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo tretjo tritedensko dirko, roza in modro majico je imel v lasti kar 20 etap, osvojil jih je kar šest, s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal petkrat (na štirih različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024) in [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025). Osvojil je že 12 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, največ med aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu le še Paris–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025, 2026), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024, 2025) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 247 tednov (in rekordnih 237 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilja]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu Pogačarju]] (*1996). Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič prav za prej omenjini klub,dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Osvojil prvi spomenik in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche prvič, Lombardija drugič=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika, Strade Bianche, Katalonija, Emilija in Montréal === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Druga Flandrija, tretji LBL, četrti Tour, drugič svetovni in prvič evropski prvak, petič Lombardija === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami, tretjič je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(3 zmage)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''23 dni''' | '''16 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''14 etap''' | '''5 zmag''' |} * <small>Na velikih enotedenskih dirkah po [[Dirka po Romandiji|Romandiji]] in [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 10-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]]. * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 111 profesionalnih zmag * 12 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 5 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 247 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (111) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''7.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1905,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''7.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|40.232 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 7s8ebca3c6cs467ceziguvs7c86bwl1 6659730 6659650 2026-04-14T14:58:59Z Sportomanokin 14776 6659730 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, 2024, 2025) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] na katerem od njih uspelo zmagati petkrat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]); kot edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke in je šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj desetkrat zapored uvrstil na stopničke; njegov niz uvrstitev na zmagovalni oder traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2025 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado, a na žalost v družbi [[Carlos Alcaraz|Carlosa Alcaraza]], [[Armand Duplantis|Armanda Dulantisa]], [[Leon Marchand|Leona Marchanda]] in [[Max Verstappen|Maxa Verstappna]] ostal brez nje. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 5 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 12 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] in [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] v cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Ima 111 profesionalnih zmag. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli le še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap, rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega hribolazca je osvojil trikrat (26 dni), [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja rekordno štirikrat – rekordnih 75 dni. Hkrati je eden redkih, ki je nosil vse tri majice (rumeno, pikčasto in zeleno) hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki v [[Glasgow]]u (2023). Leta 2024 je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo tretjo tritedensko dirko, roza in modro majico je imel v lasti kar 20 etap, osvojil jih je kar šest, s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal petkrat (na štirih različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024) in [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025). Osvojil je že 12 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, največ med aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu le še Paris–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025, 2026), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024, 2025) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 248 tednov (in rekordnih 238 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilja]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu Pogačarju]] (*1996). Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič prav za prej omenjini klub,dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Osvojil prvi spomenik in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche prvič, Lombardija drugič=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika, Strade Bianche, Katalonija, Emilija in Montréal === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Druga Flandrija, tretji LBL, četrti Tour, drugič svetovni in prvič evropski prvak, petič Lombardija === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami, tretjič je osvojil tudi pikčasto majico za najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(3 zmage)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''23 dni''' | '''16 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''14 etap''' | '''5 zmag''' |} * <small>Na velikih enotedenskih dirkah po [[Dirka po Romandiji|Romandiji]] in [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 10-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]]. * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 111 profesionalnih zmag * 12 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 5 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 247 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (111) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''7.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1905,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''7.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|40.232 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] qi4932kyz1oef8p8fs0g8w0oknk4f5c 6659733 6659730 2026-04-14T15:03:44Z Sportomanokin 14776 /* 2025: Druga Flandrija, tretji LBL, četrti Tour, drugič svetovni in prvič evropski prvak, petič Lombardija */ 6659733 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, 2024, 2025) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] na katerem od njih uspelo zmagati petkrat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]); kot edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke in je šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj desetkrat zapored uvrstil na stopničke; njegov niz uvrstitev na zmagovalni oder traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2025 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado, a na žalost v družbi [[Carlos Alcaraz|Carlosa Alcaraza]], [[Armand Duplantis|Armanda Dulantisa]], [[Leon Marchand|Leona Marchanda]] in [[Max Verstappen|Maxa Verstappna]] ostal brez nje. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 5 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 12 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] in [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] v cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Ima 111 profesionalnih zmag. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli le še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap, rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega hribolazca je osvojil trikrat (26 dni), [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja rekordno štirikrat – rekordnih 75 dni. Hkrati je eden redkih, ki je nosil vse tri majice (rumeno, pikčasto in zeleno) hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki v [[Glasgow]]u (2023). Leta 2024 je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo tretjo tritedensko dirko, roza in modro majico je imel v lasti kar 20 etap, osvojil jih je kar šest, s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal petkrat (na štirih različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024) in [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025). Osvojil je že 12 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, največ med aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu le še Paris–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025, 2026), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024, 2025) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 248 tednov (in rekordnih 238 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilja]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu Pogačarju]] (*1996). Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič prav za prej omenjini klub,dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Osvojil prvi spomenik in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche prvič, Lombardija drugič=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika, Strade Bianche, Katalonija, Emilija in Montréal === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Druga Flandrija, tretji LBL, četrti Tour, drugič svetovni in prvič evropski prvak, petič Lombardija === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(3 zmage)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''23 dni''' | '''16 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''14 etap''' | '''5 zmag''' |} * <small>Na velikih enotedenskih dirkah po [[Dirka po Romandiji|Romandiji]] in [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 10-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]]. * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 111 profesionalnih zmag * 12 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 5 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 247 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (111) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''7.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1905,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''7.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|40.232 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] fbqn0wplgvx89mq9k11248k4htirxv8 6659793 6659733 2026-04-14T18:42:59Z A09 188929 slog 6659793 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Tadej Pogačar | image = <!-- WD --> | image_size = | alt = | caption = | full_name = Tadej Pogačar | nickname = »Pogi«, »{{Abbr|novi kanibal|kot ga je poimenoval sam Eddy Merckx}}« | birth_name = <!-- if different --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = [[Ljubljana]] | death_date = | death_place = | spouse = | height = 176 cm |weight = 66 kg | currentteam = {{ct|UAD}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = vsestranski specialist | amateuryears1 = 2008-2017 | amateurteam1 = {{ct|ROG|2008}} | proyears1 = 2017–2018 | proteam1 = {{ct|ROG|2017}} | proyears2 = 2019– | proteam2 = {{ct|UAD|2019}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|title=UAE Team Emirates|website=[[Cyclingnews.com]]|access-date=6 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190106013724/http://www.cyclingnews.com/teams/2019/uae-team-emirates/|archive-date=6 January 2019}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingnews.com/news/uae-team-emirates-complete-2020-roster-with-re-signing-of-former-world-champion-rui-costa/|title=UAE Team Emirates complete 2020 roster with re-signing of former world champion Rui Costa|work=[[Cyclingnews.com]]|date=8 October 2019|access-date=3 January 2020}}</ref> | majorwins = '''[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Zürich 2024) :{{gold01}} Cestna dirka (Kigali 2025) '''[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]''' :{{gold01}} Cestna dirka (Guilherand-Granges 2025) '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]]''' :'''[[Dirka po Franciji]]''' ::[[Slika:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno (2020, 2021, 2024 in 2025) ::[[Slika:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji (2020, 2021 in 2025) ::[[Slika:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2020, '21, '22, '23) ::21 etapnih zmag (2020–2025) :'''[[Dirka po Italiji]]''' :: {{cjersey|pink}} Skupno ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) :: {{cjersey|azul}} Gorski cilji ([[Dirka po Italiji 2024|2024]]) ::6 etapnih zmag (2024) :'''[[Dirka po Španiji]]''' ::[[File:Jersey white.svg|20px]] Mladi kolesar (2019) ::3 etapne zmage (2019) '''Enotedenske dirke''' :[[File:Jersey blue.svg|20px]] '''[[Tirreno–Adriatico]]''' (2021, 2022) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] '''[[Pariz-Nica]]''' (2023) :[[File:Jersey green lines volta.svg|20px]] '''[[Dirka po Kataloniji]]''' (2024) :[[File:Jersey yellow-bluebar.svg|20px]] '''[[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]]''' (2025) :{{cjersey|green2|size=20px}} [[Dirka po Sloveniji]] ([[Dirka po Sloveniji 2021|2021]], [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]]) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Algarvu]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Kaliforniji]] (2019) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Valenciji]] (2020) :[[File:Jersey red.svg|20px]] [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirka po ZAE]] (2021, 2022, 2025) :[[File:Jersey yellow.svg|20px]] [[Dirka po Andaluziji]] (2023) '''Enodnevne dirke''' :'''[[Milano–San Remo]]''' (2026) :'''[[Liège–Bastogne–Liège]]''' (2021, 2024, 2025) :'''[[Dirka po Lombardiji]]''' (2021, '22, '23, '24, '25) :'''[[Dirka po Flandriji]]''' (2023, 2025, 2026) :[[Strade Bianche]] (2022, 2024, 2025, 2026) :[[Velika nagrada Montréala]] (2022, 2024) :[[Valonska puščica]] (2023, 2025) :[[Tri doline Vareseja]] (2022, 2025) :[[Amstel Gold Race]] (2023) :[[Dirka po Emiliji]] (2024) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP – cestna dirka]] (2023) :[[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP – kronometer]] (2019, 2020, 2023) '''Ostalo''' :[[Laureus World Sports Awards|Laureus]] nominacija (2025, 2026) :[[Zlato kolo|Vélo d'Or]] (2021, 2024, 2025) :[[Trofeja Eddya Merckxa]] (2024, 2025) :[[Rogovo zlato kolo]] (2021, 2022, 2024, 2025) :[[Slovenski športnik leta]] (2021, 2023–2025) :[[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|Prvo mesto končne letne lestvice]] (2021–25) | medaltemplates = {{MedalCountry|{{SLO}}}} {{MedalCompetition|[[Poletne olimpijske igre|Olimpijske igre]]}} {{Bronasta medalja|Tokio 2020|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Zürich 2024|cestna dirka}} {{Zlata medalja|Kigali 2025|cestna dirka}} {{Bronasta medalja|Glasgow 2023|cestna dirka}} {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Evropsko prvenstvo]]}} {{Zlata medalja|Guilherand-Granges 2025|cestna dirka}} |image_caption=Pogačar na Dirki po Sloveniji 2022}} '''Tadej Pogačar''', [[Slovenci|slovenski]] poklicni [[Kolesarstvo|kolesar]], * [[21. september]] [[1998]], [[Ljubljana]].<ref name="Kraj rojstva">{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/citat-za-prebrat/tadej-pogacar/752698|title=Tadej Pogačar... o tem, ali ima nadnaravno moč|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=23. julij 2025}}</ref> Pogačar je profesionalni kolesar in od leta 2019 član [[UCI World Tour|World Tour]] ekipe [[UAE Team Emirates]]. Leta 2025 mu je kot edinemu v zgodovini [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] uspelo zmagati petkrat zapored na eni dirki ([[Dirka po Lombardiji|Dirka po Lombardiji]]), kot edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v posamezni sezoni uvrstil na stopničke in je šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne spomenike ([[Dirka po Flandriji|Dirka po Flandriji]], [[Liège–Bastogne–Liège]], Dirka po Lombardiji). Leta 2026 se je na spomenikih kot prvi kolesar v zgodovini vsaj desetkrat zaporedoma osvojil stopničke; ta niz traja že od dirke Liège–Bastogne–Liège leta 2024. Leta 2025 je bil nominiran za [[Laureus World Sports Awards|Laureus]], najprestižnejšo svetovno športno nagrado, a na žalost v družbi [[Carlos Alcaraz|Carlosa Alcaraza]], [[Armand Duplantis|Armanda Dulantisa]], [[Leon Marchand|Leona Marchanda]] in [[Max Verstappen|Maxa Verstappna]] ostal brez nje. S tem je postal šele drugi Slovenec s to nominacijo, pred leti je to uspelo le še [[Tina Maze|Tini Maze]].<ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-nominiran-za-laureusa-v-druzbi-alcaraza-duplantisa-marchanda-in-verstappna/738228|title=Pogačar nominiran za laureusa v družbi Alcaraza, Duplantisa, Marchanda in Verstappna|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=3. marec 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/simone-biles-armand-duplantis-in-madridski-real-prejeli-nagrade-laureus/743449|title=Simone Biles, Armand Duplantis in madridski Real prejeli nagrade laureus|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=21. april 2025}}</ref> Je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] (v letih 2024 in 2025) ter eden izmed osmih kolesarjev, ki jim je uspelo ubraniti naslov svetovnega prvaka v [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. Leta 2025 je postal prvi kolesar, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Tour]] in naslov [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] ter [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. Skupno je osvojil 5 [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tourov]] (tritedenskih dirk), 5 [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]], 12 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] in 12 navadnih [[Kolesarska klasika|klasik]]. Je dvakratni [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovni prvak]] in [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropski prvak]] in bronast na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] v cestni dirki, [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državni prvak]] v cestni dirki (s še tremi državni naslovi v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]]). Ima 111 profesionalnih zmag. Leta 2024 je postal prvi v zgodovini, ki je dosegel pet najbolj prestižnih zmag v istem koledarskem letu ([[Trojna krona (kolesarstvo)|trojna krona]] ter dva [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]) in šele drugi po [[Fausto Coppi]]ju (1919–60), ki je na katerem od vseh petih spomenikov zmagal najmanj štirikrat zapored. Postal je šele tretji kolesar v zgodovini s prestižno [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] (zmaga na [[Dirka po Italiji|Giru]], [[Dirka po Franciji|Touru]] in [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnem prvenstvu v cestni dirki]] v istem letu). Šele kot osmi kolesar v zgodovini je v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]], pred tem so to dosegli le še [[Fausto Coppi]] (1949, 1952), [[Jacques Anquetil]] (1964), [[Eddy Merckx]] (1970, 1972, 1974), [[Bernard Hinault]] (1982, 1985), [[Stephen Roche]] (1987), [[Miguel Indurain]] (1992, 1993) in [[Marco Pantani]] (1998). Leta [[Dirka po Franciji 2020|2020]] je postal prvi Slovenec z zmago na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]], naslednje [[Dirka po Franciji 2021|leto]] pa je zmago ubranil in s tem postal najmlajši dvakratni zmagovalec Toura. Nato je po dveh zaporednih drugih mestih še tretjič ([[Dirka po Franciji 2024|2024]]) in četrtič ([[Dirka po Franciji 2025|2025]]) osvojil dirko. Skupno je na Touru osvojil 21 etap, rumeno majico vodilnega je nosil 54 dni, [[Zelena majica|zeleno majico]] najboljšega po točkah dva dni, [[Pikčasta majica|pikčasto majico]] najboljšega hribolazca je osvojil trikrat (26 dni), [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja rekordno štirikrat – rekordnih 75 dni. Hkrati je eden redkih, ki je nosil vse tri majice (rumeno, pikčasto in zeleno) hkrati.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nbcboston.com/news/sports/pogacar-riding-to-victory-at-covid-defying-tour-de-france/2198092/|title=Vive Le Tour! With Young Winner, Thrilling Race Defies Virus|first=John|last=Leicester|publisher=NBC Boston|date=20. september 2020|accessdate=20. septembra 2020}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-franciji/tadej-pogacar-drugic-zapored-okronan-za-kralja-toura/587995|title=Tadej Pogačar drugič zapored okronan za kralja Toura|date=2021-07-18|accessdate=2021-07-19|work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> V svojem debiju na [[Poletne olimpijske igre|olimpijskih igrah]] leta [[Poletne olimpijske igre 2020|2021]] v [[Tokio|Tokiu]] je osvojil prvo kolesarko olimpijsko medaljo za Slovenijo, bron na cestni dirki. Prav tako je bronasto medaljo osvojil na svetovnem prvenstvu, na cestni dirki v [[Glasgow]]u (2023). Leta 2024 je v svojem krstnem nastopu osvojil [[Dirka po Italiji|Dirko po Italiji]], svojo tretjo tritedensko dirko, roza in modro majico je imel v lasti kar 20 etap, osvojil jih je kar šest, s skupno prednostjo skoraj 10 minut. Od 7 velikih enotedenskih dirk je zmagal petkrat (na štirih različnih); [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] (2021-22), [[Pariz–Nica]] (2023), [[Dirka po Kataloniji|Dirko po Kataloniji]] (2024) in [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] (2025). Osvojil je že 12 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], najprestižnejših enodnevnih klasik, največ med aktivnimi kolesarji, od tega štiri različne (manjka mu le še Paris–Roubaix); [[Milano–San Remo]] (2026), [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (2023, 2025, 2026), [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021, 2024, 2025) in [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] (2021, 2022, 2023, 2024, 2025). Osvojil je tudi vse največje domače lovorike, saj je dvakrat zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] (2021, 2022) in je državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] (2023) ter trikratni državni prvak v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] (2019, 2020, 2023). Je vodilni na [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovni lestvici UCI]], tam kraljuje skupno rekordnih 248 tednov (in rekordnih 238 zapored). Rekordnih 5-krat pa je tudi sezono zaključil kot številka 1 na svetu (2021-2025). Julija 2023 je kot prvi v zgodovini svetovne lestvice presegel mejo 7000 točk, maja 2024 pa še mejo 8000 in 9000 točk. Leta 2024 je nato presegel mejo 10.000 in 11.000 točk in leta 2025 še 12.000 ter 13.000 točk.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/na-vrhu-uci-jeve-lestvice-ni-sprememb-med-drzavami-slovenija-sesta/676059 |title=Na vrhu UCI-jeve lestvice ni sprememb, med državami Slovenija šesta |date=25. julij 2023 |work=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-z-rekordnimi-9663-tockami-dalec-pred-vsemi/709806 |title=Pogačar z rekordnimi 9663 točkami daleč pred vsemi |date=27. maj 2024 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Po prvi zmagi na [[Dirka po Franciji|Touru]] so se Pogačarju v [[Dubaj]]u poklonili s projekcijo njegove podobe na najvišjo stolpnico na svetu [[Burdž Kalifa]], visoko preko 800 metrov.<ref>{{navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|title=Wow! Kakšen priklon Tadeju Pogačarju na najvišji stolpnici na svetu|date=20. september 2020|work=ljubljana.info|accessdate=2023-06-08|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608172805/https://ljubljanainfo.com/novica/globalno/wow-kaksen-priklon-tadeju-pogacarju-na-najvisji-stolpnici-na-svetu/70692|url-status=dead}}</ref> Štiri leta kasneje, po zmagi na Giru pa so se njemu in ekipi poklonili še s projekcijo na eni izmed stolpnic v [[Abu Dabi|Abu Dabiju]], prestolnici [[Združeni arabski emirati|ZAE]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/pogacarju-so-se-poklonili-tudi-v-abu-dabiju.html |title=Pogačarju so se poklonili tudi v Abu Dabiju |date=28. maj 2024|work=[[24ur.com]] }}</ref> == Življenjepis == Rojen je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name="Kraj rojstva"/> mami Marjeti in očetu Mirku Pogačarju in odraščal v šestčlanski družini, v vasi na [[Klanec, Komenda|Klancu]] pri Komendi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Njegovi športni začetki so bili povezani z [[Žoga|žogo]]. Prvih nekaj let osnovne šole je treniral [[nogomet]] pri NK Komenda, a se je kaj kmalu odločil za menjavo športa, za kar je najbolj zaslužen njegov prvi trener [[Miha Koncilja]], ki je iskal nove člane za kolesarsko društvo Rog Ljubljana. Sledil je svojemu starejšemu bratu [[Tilen Pogačar|Tilnu Pogačarju]] (*1996). Decembra 2007, pri dobrih devetih letih, je začel najprej s suhimi zimskimi treningi in prvič prav za prej omenjini klub,dirkal aprila leta 2008 na [[Trstenik, Kranj|Trsteniku pri Kranju]]. Po zaključeni osnovni šoli se je vpisal na Srednjo strojno šolo v [[Ljubljana|Ljubljani]] in jo po štirih letih tudi uspešno zaključil. Potem se je vpisal na Fakulteto za športni management v [[Kranj|Kranju]], a zaradi intenzivnega tekmovalnega ritma med profesionalci študij trenutno miruje. Govori tekoče angleško in italijansko. S svojo zaročenko, kolesarko [[Urška Žigart|Urško Žigart]], s katero se je zaročil septembra 2021, trenutno živi v [[Monako|Monaku]]. Njegov vzornik je Alberto Contador. Ko je odraščal, pa je občudoval tudi brata Schleck. == Kariera == === 2008–2016: Mlajše selekcije === Njegov prvi in edini kolesarski klub pred prestopom med profesionalce je bil KD Rog [[Ljubljana]], katerega član je postal pri 9 letih. V naslednjih letih je treniral pod različnimi trenerji od katerih je od vsakega prejel določeno mero znanja in izkušenj. Čeprav so si bili različni, pa so vsi imeli isti cilj – iz njega narediti dobrega kolesarja. Prvi rezultati segajo v leto 2008, ko je prvo leto tekmoval v kategoriji dečkov C. Svojo prvo dirko je odpeljal v [[Trstenik, Kranj|Trsteniku]] 12. aprila 2008, kjer je v kategoriji dečkov C osvojil 23. mesto. To leto je tekmoval skupaj svojim starejšim bratom Tilnom, večina fantov pa je bila tri leta starejših od njega. Prvo kolesarsko zmago je dosegel leta 2009 na vzponu na [[Krvavec]] in že takrat nakazal, da bo dober kolesar na vzponih. Prvi odmevnejši rezultat v kolesarskih krogih je bila njegova zmaga v kategoriji mlajših mladincev na državnem prvenstvu v [[Gabrje, Novo mesto|Gabrju]] leta 2014. Leta 2015 je šla njegova pot strmo navzgor v kategoriji starejših mladincev, ko je dobil etapno dirko v [[Kranj|Kranju]].<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/2381/po_ulicah_kranja_mladi_odlicni__tadej_pogacar_v_rumeni_majici__memorial_filipa_majcna_madzaru/|title= Po ulicah Kranja mladi odlični, Tadej Pogačar v rumeni majici, Memorial Filipa Majcna Madžaru |accessdate=23.11.2019 |date=2.8.2015 |format=article |work=article }}</ref> In še posebej leta 2016, ko je z nekaj odmevnimi zmagami nakazal, da se razvija v vrhunskega kolesarja. Najprej etapna zmaga na dirki Pokala nacij v češkem Terezinu, nato z osvojitvijo naslova državnega prvaka v [[Kronometer (kolesarstvo)|vožnji na čas]], z etapno in skupno zmago<ref>{{navedi splet |url=https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |title=Tadej Pogacar è il re del 41° Giro della Lunigiana |date=4.9.2016 |format=article |work=article |accessdate=2019-11-23 |archive-date=2022-10-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221003083855/https://strada.federciclismo.it/it/article/2016/09/04/tadej-pogacar-e-il-re-del-41-giro-della-lunigiana/75cf5c2a-b530-4edf-a3af-c3f5872615ce/ |url-status=dead }}</ref> na zelo odmevni etapni dirki Giro Della Lunigiana v [[Italija|Italiji]] in še 3. mesto na evropskem prvenstvu v cestni vožnji v francoskem [[Plumelec|Plumelecu]].<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/slovenska-sportna-senzacija-z-novico-ki-bo-razveselila-slovenske-ljubitelja-kolesarstva-491528|title=Slovenec, ki je na Portugalskem presenetil (še sebe), z novico, ki bo razveselila slovenske ljubitelja kolesarstva |accessdate= 22.11.2019|date=2.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> === 2017: ROG Ljubljana === Prvo leto v članski kategoriji je nabiral izkušnje in kljub mladosti postal prvi mož ekipe Rog Ljubljana. Najbolj odmeven rezultat v tej sezoni je končno peto mesto na Dirki po [[Slovenija|Sloveniji]], ko se je boril s svetovno znanimi imeni. Obenem je na tej dirki osvojil tudi [[Bela majica|belo majico]] za najboljšega mladega kolesarja. Zaradi konstantno dobrih rezultatov je z profesionalno ekipi UAE že podpisal prvo predpogodbo. === 2018: Ljubljana Gusto Xaurum === Leta 2018 se amatersko moštvo Rog Ljubljana preimenuje v Ljubljana Gusto Xaurum. Če je bil prvo leto v članski kategoriji cilj nabirati izkušnje, pa je v letu 2018 že zablestel v polnem sijaju in skupno zmagal na treh etapnih dirkah. Najprej v mesecu maju na etapni dirki za pokal narodov, Grand Prix Priessnitz spa na [[Češka|Češkem]], avgusta pa je dosegel do takrat enega izmed največjih uspehov slovenskega kolesarstva, ko je na dirki Tour de l' Avenir slavil skupno zmago<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/dirka-tour-de-lavenir-476149|title=Uspeh kariere slovenskega kolesarja Tadeja Pogačarja |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/nov-mejnik-slovenskega-kolesarstva-pogacar-slavil-na-mini-touru/464186|title=Nov mejnik slovenskega kolesarstva: Pogačar slavil na mini Touru |accessdate=23.11.2019 |date=26.8.2018 |format=article |work=article }}</ref> in se postavil ob bok največjim svetovnim asom. Skupno zmago pa je slavil še na etapni dirki Po [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji.]]<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-dobil-dirko-po-furlaniji-julijski-krajini/465422|title=Pogačar dobil Dirko po Furlaniji - Julijski krajini |accessdate=23.11.2019 |date=9.9.2018 |format=article |work=article }}</ref> Julija 2018 je z ekipo UAE Team Emirates podpisal pravo pogodbo o sodelovanju. === 2019: UAE Team Emirates === [[Slika:Tadej Pogačar (2020 Slovenian Time Trial championship).jpg|thumb|right|202px|Pogačar na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|DP v kronometru]]<br>na [[Pokljuka|Pokljuki]] (leta 2020)]]S 1. januarjem 2019 se je profesionalni ekipi UAE Team Emirates tudi uradno pridružil. Zaradi izjemnih rezultatov so pogodbo o sodelovanju kmalu podaljšali vse do leta 2023.<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/pogacar-z-uae-emirates-podpisal-dolgorocno-pogodbo-501363|title=Pogačar z UAE Emirates podpisal dolgoročno pogodbo|accessdate=22.11.2019 |date=28.6.2019 |format=article |work=article }}</ref> Prva njegova [[dirka]] med profesionalci je bila že 15. januarja v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer je na [[Tour Down Under]], kamor se je šel le »učit«, je dosegel skupno 13. mesto.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacar-in-polanc-dirko-po-avstraliji-koncala-med-najboljsimi-15/477820|title=Pogačar in Polanc Dirko po Avstraliji končala med najboljšimi 15 |accessdate=23.11.2019 |date=20.1.2019 |format=article |work=article }}</ref> Povsem nenačrtovano je sledila [[Portugalska|portugalska]] enotedenska [[Dirka po Algarveju|Dirko po Algarveju]] kjer so ga v ekipo vpoklicali zaradi [[Bolezen|bolezni]] in odpovedi enega od sotekmovalcev. Izjemna zmaga v 2. etapi s ciljem na [[Klančina|klanec]]<ref>{{navedi splet |url= http://voltaaoalgarve.com/en/tadej-pogacar-crowned-in-malhao/|title=Tadej Pogačar crowned in Malhão |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.bicikel.com/novica/izjemni-tadej-pogacar-do-zmage-na-portugalskem-19438|title= Izjemni Tadej Pogačar do zmage na Portugalskem |accessdate=23.11.2019 |date=21.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> mu je prinesla tudi [[Rumena majica|rumeno majico]], ki je ni izpustil iz rok in po petih etapah slavil skupno in svojo prvo večetapno zmago med profesionalci.<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8524/tadej_pogacar_na_dirki_volta_ao_algavre_premagal_vso_kolesarsko_elito/|title=Tadej Pogačar na dirki Volta ao Algavre premagal vso kolesarsko elito |accessdate=23.11.2019 |date=24.2.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledila je enodnevna klasika [[Strade Bianche]]<ref>{{navedi splet |url= https://prijavim.se/index_page/news/8593/alaphilippe_zmagovalec_strade_bianche__pogacar_30_/|title= Alaphilippe zmagovalec Strade Bianche, Pogačar 30. |accessdate=23.11.2019 |date=9.3.2019 |format=article |work=article }}</ref> in [[Miguel Indurain]], nato pa velika enotedenska [[Dirka po Baskiji]]<ref>{{navedi splet |url= https://siol.net/sportal/kolesarstvo/tadej-pogacar-do-novega-vrhunskega-dosezka-495014|title=Tadej Pogačar do novega vrhunskega dosežka #video |accessdate=23.11.2019 |date=11.4.2019 |format=article |work=article }}</ref>, kjer je kljub padcu osvojil skupno šesto mesto v generalni razvrstitvi.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-v-baskiji-znova-pri-vrhu/485314|title=Tadej Pogačar v Baskiji znova pri vrhu |accessdate=23.11.2019 |date=12.4.2019 |format=article |work=article }}</ref> Sledile so ardenske klasike: [[Amstel Gold Race]], [[Valonska puščica]] in [[Liège-Bastogne-Liège]]. Za njimi prvi cilj sezone, ki je bil sicer v planu že od začetka, [[Dirka po Kaliforniji]]. Tu je tudi prvič nastopil tudi kot kapetan ekipe. Zmagal je v odločilni 6. etapi s ciljem na klanec, prevzel rumeno majico in jo s svojo ekipo tudi ubranil. To je bila njegova prva World Tour in največja zmaga do tedaj.<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-osvojil-kalifornijo-185368.html|title=Tadej Pogačar osvojil Kalifornijo |accessdate=23.11.2019 |date=19.5.2019 |format=article |work=article }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.amgentourofcalifornia.com/news/178/152/Pogacar-M-and-Van-der-Breggen-W-Make-History-as-2019-Amgen-Tour-of-California-Champions|title=Pogacar (M) and Van der Breggen (W) Make History as 2019 Amgen Tour of California Champions |accessdate=23.11.2019 |date=18.5.2019 |format=article |work=article }}</ref> Junija je sledilo Državno prvenstvo Slovenije v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]], kjer je zmagal in oblekel majico državnega prvaka. V istem mesecu je sledila [[Dirka po Sloveniji|Dirka po Sloveniji,]] kjer je osvojil skupno 4. mesto in [[Bela majica|belo majico]] najboljšega mladega kolesarja na dirki in v veliko pomoč kapetanu Diegu Ullisiju pri osvojitvi [[Zelena majica|zelene majice]] in skupne zmage.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042889630 |title=Dirka po Sloveniji favorit Tadej Pogačar |accessdate=22.11.2019 |date=18.6.2019 |format=article |work=article |archive-date=2019-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190618224758/https://www.dnevnik.si/1042889630 |url-status=dead }}</ref> Konec junija pa je potekalo tudi [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP v cestni dirki]] v [[Radovljica|Radovljici]], kjer so imeli veliko številčno prednost pri ekipe Bahrain Merida. Na zelo razgibani progi je osvojil skupno 7. mesto in tudi majico državnega prvaka do U23. Septembra je nastopil na svoji prvi tridenski dirki [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Touru]], na ([[Dirka po Španiji|Vuelti]]), kjer je osvojil tri najtežje etapne zmage in skupno tretje mesto, čeprav njegov nastop na tej dirki sploh ni bil predviden.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dobro-pazite-na-pogacarja-ker-cesa-takega-nisem-videl-ze-zadnjih-20-let/499715|title=Dobro pazite na Pogačarja, ker česa takega nisem videl že zadnjih 20 let |accessdate=23.11.2019 |date=17.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> Na dirko je odšel kot pomočnik kapetanu Fabiu Aruju, hitro pa se je sam znašel v vlogi kapetana. Zmagal je v 9. etapi s ciljem na klanec Cortals d'Encamp<ref>{{navedi splet |url= https://www.dnevnik.si/1042896818 |title= Tadej Pogačar do etapne zmage na Vuelti |accessdate= 23.11.2019 |date= 1.9.2019 |format= article |work= article |archive-date= 2019-09-16 |archive-url= https://web.archive.org/web/20190916044448/https://www.dnevnik.si/1042896818 |url-status= dead }}</ref> v izjemno težkih in deževnih razmerah, kjer je del klanca potekal tudi po [[Makadam|makadamski]] podlagi. Zmago je ponovil v 13. etapi z izredno strmim zaključkom na Los Machucos, kjer mu je do cilja uspel slediti samo najboljši kolesar leta 2019, tudi Slovenec, [[Primož Roglič]]. Največjo zmago pa je dosegel v predzadnji, 20. etapi,<ref>{{navedi splet |url= https://www.cyclingweekly.com/news/racing/vuelta-a-espana/tadej-pogacar-solos-remarkable-stage-20-victory-seals-vuelta-espana-podium-437664|title=Tadej Pogačar solos to remarkable stage 20 victory as he seals Vuelta a España podium |accessdate=23.11.2019 |date=14.9.2019 |format=article |work=article }}</ref> ko je bil na voljo tudi zadnji dan za kakršnekoli spremembe v generalni razvrstitvi. Tekmece je napadel že 38 km pred ciljem in se v solo vožnji s skoraj dvema minutama prednosti veselil še tretje zmage na dirki. Skupno je na koncu na svojem prvem Grand Touru zasedel tretje mesto, oblekel majico najboljšega mladega kolesarja.<ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/sport/na-vuelto-se-eno-veliko-slovensko-orozje-332761|title=Na Vuelto še eno veliko slovensko orožje |accessdate=22.11.2019|date=30.8.2019|format=article |work=article }}</ref> ===2020: Prvi Slovenec z zmago Touru=== [[Slika:TOU00098 pogacar (50369438741).jpg|thumb|150px|Zmaga na [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometru]]; [[Dirka po Franciji]] (2020)]] Pogačar je leto 2020 začel z zmago na Dirki po Valenciji, kjer je dobil tudi 2 etapni zmagi. Nekaj tednov kasneje je na [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]] zmagal v zadnji etapi in osvojil skupno drugo mesto. Junija je bil na DP v cestni dirki drugi, v [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] pa je še drugo leto zapored zmagal in ubranil naslov državnega prvaka. Avgusta je bil 4. na [[Dirka po Dofineji|Dirki po Dofineji]]. Sledil njegov krstni nastop [[Dirka po Franciji]], ki je bil zaradi [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]], izjemoma prestavljen iz julija na september. Startal je kot eden izmed kolesarjev za skupni seštevek. Začel je dobro, v četrti etapi je zaostal le za [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]] in bil skupno 4., a je v sedmi etapi zaradi vetra zaostal za skoraj minuto in pol. 9. etapa je Pogačarju prinesla 1. zmago na touru, z njo se je povzpel na 7. mesto v skupnem seštevku. Nato je v 13. etapi skočil na 2. mesto in zmagal še v 15. etapi. V 20. etapi, na Planche des Belles Filles pa je uprizoril enega najboljših kronometrov kar smo jih videli. Za minuto in 21 sekund pred drugouvrščenim Tomom Dimoulinom in kar 1:56 pred [[Primož Roglič|Rogličem]], ter s tem osvojil svojo 1. Dirko po Franciji. Sezono je zaključil z 9. mestom na klasiki [[Valonska puščica]] in z 3. mestom na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] [[Liège–Bastogne–Liège|Liege-Bastogne-Liege]]. ===2021: Osvojil prvi spomenik in drugič Tour=== [[Slika:Stage 14, 2021 TDF10058 pogacar (51322016774).jpg|thumb|right|185px|Pogačar v [[rumena majica|rumenem]] ob drugi zmagi na [[Dirka po Franciji|Dirka po Franciji]]]] Leto 2021 je bilo doslej najbolj uspešno. Sezono je začel z etapno zmago na "domači" [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po ZAE]]. Kmalu zatem sezone je osvojil svojo prvo veliko enotedensko dirko v karieri [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]. Čez dober mesec je osvojil še svoj prvi spomenik, belgijski [[Liège–Bastogne–Liège]]. Junija pa še svojo prvo [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Zatem je sledila še ubranitev naslova [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]], tokrat bolj prepričljivo, saj je nosil rumeno majico vodilnega zadnjih 14 etap, osvojil pa je tudi pikčasto majico za hribolazca in belo majico najboljšega mladega kolesarja. Bil je tretji na [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|OI]] na cestni dirki. Sezono pa je kronal še z zmago na drugem spomeniku na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]]. ===2022: Strade Bianche prvič, Lombardija drugič=== Sezono je uspešno začel z zmago [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Dirki po Združenih arabskih emiratih]], domovini svojega matičnega kluba UAE Team Emirates. Kmalu zatem je še prvič zmagal na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]]. Teden kasneje je ubranil lanski [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] in tako še drugič v karieri dobil veliko enotedensko dirko. Junija je ubranil in še drugič zmagal na [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]]. Prvič v karieri je izpustil državno prvenstvo. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je končal na 2. mestu, osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, osvojil 3 etape, rumeno majico pa je nosil 5 etap. Dobil je dve jesenski klasiki [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]] in [[Tri doline Vareseja]]. Za konec sezone je ubranil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter osvojil tretji [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]]. ===2023: Flandrija, Amstel, Valonska puščica, SP (bron)=== [[File:DP cestno kolesarjenje 2023 Radovljica.jpg|thumb|right|186px| [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|DP]] '23, zadnji krog v [[Zapuže, Radovljica|Zapužah]] (Pogačar in [[Luka Mezgec|Mezgec]])]] Osvojil je svojo tretjo veliko enotedensko dirko [[Pariz–Nica]] in mesec zatem še svoj tretji različni spomenik z [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]] (skupno pa četrti). Potem je osvojil še dve ardenski klasiki [[Amstel Gold Race]] in [[Valonska puščica]]. Bil je na dobri poti, da z zmago na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], osvoji vse tri ardenske klasike v enem letu, a se je ta prvič v karieri resneje poškodoval, saj je ob veliki hitrosti ob spustu padel in si zlomil zapestje. Junija je nastopil prvič po zlomu in zelo zahtevni operaciji zapestja, na državnem prvenstvu na [[Pokljuka|Pokljuki]], kjer je na [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometru]] osvojil še tretji naslov državnega prvaka. Tri dni kasneje pa še prvi naslov državnega prvaka v [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Radovljici in postal šele drugi v zgodovini ter prvi po [[Sašo Sviben|Sašu Svibnu]] (1997) z dvojno krono v istem letu. [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] je isto kot lani končal na 2. mestu, spet za Vingegardom. Že četrtič (rekordno) je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja. V [[Glasgow]]u je na izjemno težki 271 km dolgi cestni dirki osvojil še svojo prvo kolajno na svetovnem prvenstvu (bron). V kronometru je bil le 21. Sezono pa zaključil z [[Dirka po Emiliji|Dirko po Emiliji]] in [[Tri doline Vareseja]]; za konec z tretjo zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] ter petim [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenik]] v karieri. ===2024: Trojna krona, 2 spomenika, Strade Bianche, Katalonija, Emilija in Montréal === {{multiple image| width =200|image1=GIRO8078 Pogacar (53750349203).jpg|caption1=[[Dirka po Italiji 2024|Giro 2024]] (roza majica)|image2=Tadej Pogacar in the descent of Tourmalet pass during stage 14 of TDF 24.jpg|caption2=[[Dirka po Franciji 2024|Tour 2024]] (rumena majica)|image3=2024 UCI Road World Championships Zurich Men Elite Road Race A 21.jpg|caption3=[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP 2024]] (mavrična majica)|direction=vertical|align=right}} Sezono je povsem podredil dvojčku [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]] ter na začetku sezone odvozil precej manj dirk kot običajno. Začel je veličastno, z svojo drugo zmago na klasiki [[Strade Bianche]] in neverjetnim 81 km solo pobegom. In takoj zatem je na prvem [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniku]] sezone, na dirki [[Milano–San Remo]] lepo vodil, v ciljnem šprintu pa za pol kolesa moral priznati premoč in končal kot tretji (in za las zgrešil svoj 4. različni spomenik v karieri). Nato pa osvojil še svojo tretjo različno (skupno četrto) veliko enotedensko dirko, [[Dirka po Kataloniji|Po Kataloniji]], kjer je premočno zmagal kar z 4 osvojenimi etapami. Sledila je daljša, skoraj enomesečna pavza, nakar se je vrnil na zanj zaklet spomenik [[Liège–Bastogne–Liège]], ki ga je osvojil že drugič (skupno šestega). Na svojem prvem nastopu na tritedenski Grand Tour dirki ([[Dirka po Italiji|Giro]]), je premočno zmagal in osvojil svojo skupno tretjo tritedensko dirko (drugo različno) in tekmece suvereno premagal z prednostjo skoraj 10 minut. Osvojil je tako roza majico za skupni seštevek, ki jo je nosil kar 20 etap (vse od druge naprej), kot tudi modro majico (gorski cilji); in zmagal skupaj na šestih etapah, kar je več od slovitega [[Eddy Merckx|Eddyja Merckxa]] kadarkoli na posameznem Giru. Na 111. izvedbi [[Dirka po Franciji 2024|Dirki po Franciji]] je osvojil svojo tretjo skupno zmago na tej dirki in skupaj že četrto Grand Tour dirko v karieri, pred Vingegaardom (06:17) in Evenepoelom (09:18), dobil pa je kar 6 etap. In kot prvi nešprinter dobil tri zaporedne etape. Drugi pa je bil v razvrstitvi gorskih ciljev (pikčasta majica), v tej razvrstitvi je med 11. in 18. etapo vodil. S tem je šele kot osmi kolesar v zgodovini, v istem letu osvojil dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. Po daljšem, skoraj dvomesečnem premoru, se je septembra vrnil na obe kanadski (lavrencijski) klasiki. Najprej je na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] zasedel 7. mesto, potem ko se je uštel pri ciljnem šprintu. Potem pa je dva dni kasneje na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]], po 23 km solo pobegu suvereno in spet po dveh letih, tu že drugič zmagal. Po neverjetnem pobegu kar 101 km pred ciljem (kar polovico od tega samostojno), je postal svetovni prvak na cestni dirki (kot prvi Slovenec sploh) v Zurichu in se zapisal v zgodovino, saj je šele kot tretji kolesar v zgodovini, za [[Eddy Merckx|Eddijem Merckx]]om (1974) in [[Stephen Roche|Stephenom Rochejem]] (1987), osvojil tako cenjeno in najbolj prestižno lovoriko v kolesarstvu ki sploh obstaja, [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] in oblekel tako čislano mavrično majico, prvo za Slovenijo. Sezono je zmagovito zaključil z tremi jesenskimi italijanskimi klasikami. Najprej je po solo pobegu kar 37 km pred ciljem, prvič v svoji karieri, osvojil mini klasiko dirke [[Dirka po Emiliji|Po Emiliji]]. Nato je nastopil na še eni mini klasiki [[Tri doline Vareseja]], ki so jo prvotno zaradi močnega dežja skrajšali za nekaj krogov, nato pa po 60 kilometrih vožnje zaradi nevzdržnih razmer in po posvetu z kolesarji, dirko dokončno odpovedali, kar je v svetu kolesarstva prava redkost. Za piko na i je po skoraj 50 kilometrskem pobegu sezono sklenil z 25 zmago na [[Dirka po Lombardiji|Dirki po Lombardiji]], kjer je šele kot drugi v zgodovini uspel zmagati 4-krat zapored na enem izmed vseh petih spomenikov ter s tem izenačil rekord [[Fausto Coppi]]ja (1946, 1947, 1948, 1949). S to zmago na Lombardiji je osvojil že svoj 7 spomenik in že svojo 88 profesionalno zmago v karieri, s čimer se je takrat po zmagah izenačil s [[Primož Roglič|Primožem Rogličem]]. ===2025: Druga Flandrija, tretji LBL, četrti Tour, drugič svetovni in prvič evropski prvak, petič Lombardija === Sezono je začel z rekordno tretjo skupno zmago na etapni dirki [[Dirka po Združenih arabskih emiratih|Po Združenih arabskih emiratih]]. Nadaljeval je z že tretjo, prav tako rekordno zmago na enodnevni klasiki [[Strade Bianche]], kjub zelo grdemu padcu pri veliki hitrosti na ostrem ovinku. Na nesojenem spomeniku [[Milano–San Remo]] pa spet ni uspel zmagati, saj je popustil v ciljnem šprintu. Nakar je sledila zmaga na [[Dirka po Flandriji|Dirki po Flandriji]], kar je že njegov osmi spomenik v karieri, ko se je večnemu tekmecu na največjih enodnevnih dirkah [[Mathieu van der Poel|Mathieu van der Poelu]], "maščeval" za poraz na dirki Milano–San Remo. En teden za tem se je odločil tudi za svoj prvi profesionalni nastop na dirki [[Pariz–Roubaix]], na najslovitejši enodnevni klasiki na svetu in hkrati tretjem spomeniku sezone; kjub temu da so ga mnogi prepričevali v nasprotno, saj da je ta dirka preveč nevarna in z veliko možnostjo poškodb pred še bolj pomembnim Tourom je ta vseeno sprejel izziv in na koncu dosegel odlično drugo mesto; bil je v igri celo za zmago a je spregledal oster zavoj in vanj prehitro zapeljal, se prekucnil in ponovno v dvoboju z [[Mathieu van der Poel|van der Poelom]], dvakrat zamenjal kolo in s tem zgubil preveč časa. Spomladanski del sezone je zaključil z ardenskim trojčkom. Najprej je na dirki [[Amstel Gold Race]] osvojil 2. mesto, potem ko je bil dolgo v samostojnem begu sta ga ujela [[Remco Evenepoel]] in [[Mattias Skjelmose]]; slednji je v zaključnem šprintu za las presenetljivo premagal oba in zmagal. Nato je sledila [[Valonska puščica]], katero je kljub težkim razmeram (dežju in "mrazu") na slovitem zaključnem in izredno strmem vzponu [[Huy de Mur]], nekaj sto metrov pred ciljem z solo pobegom zmagal, drugič v karieri. Za konec je sledila še tretja zmaga na spomeniku [[Liège–Bastogne–Liège]], skupno že deveta na spomenikih. S tem dosežkom je postal prvi kolesar v zgodovini, ki se je na spomenikih šestkrat zapored uvrstil na stopničke. Po malce daljšem premoru se je zmagoslavno vrnil na veliko enotedensko dirko [[Dirka po Dofineji|Po Dofineji]], kjer je slavil svojo prvo skupno zmago (osvojil pa je tudi tri etape) in osvojil še zeleno majico najboljšega po točkah. To je že njegova četrta različna osvojena velika enotedenska dirka (in peta skupno). Zmagal je na četrtem Touru v karieri s štirimi etapnimi zmagami in tretjič osvojil pikčasto majico najboljšega hribolazca. Prvič v karieri pa je vmes (2 dni) nosil tudi zeleno majico za najboljšega sprinterja. Vmes je tudi padel, a na srečo brez hujših posledic. Prva dva tedna na vetrovnem severu in kaotičnih ravninskih etapa, obeh kronometrih in Pirenejih. Zadnji teden (tudi v Alpah) pa je nekoliko popustil in veliko prednost bolj kot ne samo branil. V zadnji prestižni etapi v Parizu (Elizejskih poljanah) pa je spet zaživel in se vse do zadnjega boril za zmago, na koncu je bil četrti, [[Matej Mohorič]] pa tretji. Po daljšem premoru je nastopil na obeh kanadskih klasikah in dosegel šele 29. mesto na [[Velika nagrada Québeca|VN Québeca]] in 2. mesto na [[Velika nagrada Montréala|VN Montréala]]. Na svetovnem prvenstvu v [[Kigali]]ju je na kronometru, kar nekoliko nepričakovano in na razočaranje sebe in mnogih poznavalcev zasedel četrto mesto, z kar 2 in pol minute zaostanka za Evenepoelom. Na cestni dirki pa je ubranil naslov svetovnega prvaka, z pobegom 104 kilometre pred ciljem in solo pobegom 66 kilometrov pred ciljem in se s tem oddolžil Evenepoelu (ki je zasedel drugo mesto), za boleč poraz na kronometru. Po ubranitvi naslova svetovnega prvaka je postal še evropski prvak v cestni dirki in z solo pobegom 75 km pred ciljem spet premagal Evenepoela. Tik pred koncem sezone je na svoj urnik uvrstil tudi dirko [[Tri doline Vareseja]], na kateri je po solo pobegu 22 km pred ciljem zmagal drugič v karieri. Za konec sezone je še petič zapored osvojil [[Dirka po Lombardiji|Dirko po Lombardiji]] in s tem svoj 10 spomenik v karieri (20 zmago v sezoni) in podrl cel kup rekordov. Z solo pobegom 36 kilometrov pred ciljem je spet, kot že ničkolikokrat doslej v tej sezoni premagal svojega večnega tekmeca Evenepoela. ==Pomembnejša tekmovanja== === Grand Tour === [[Slika:2021 LBL podium men.jpg|thumb|right|215px|Pogačar (v sredini) ob zmagi na<br> dirki [[Liège–Bastogne–Liège]] (2021)]] {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Grand Tour (kolesarstvo)|Tritedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | — | — | — | — | — | — | — | style="background:pink;" |'''[[Dirka po Italiji 2024|1]]''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1903 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | — | — | — | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2020|1]]''' | style="background:yellow;"|'''[[Dirka po Franciji 2021|1]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2022|2]]''' | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Franciji 2023|2]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2024|1]]''' | style="background:yellow;" |'''[[Dirka po Franciji 2025|1]]''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1935 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |'''[[Dirka po Španiji 2019|3]]''' | — | — | — | — | — | — | |} === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | — | — | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | — | — | — | — | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | style="background:dodgerblue;" |'''1''' | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | style="background:white; border:2px solid green;" |'''1''' | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1924 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | style="background:#ddf;" |6 | style="color:#ccc;" |NH | style="background:#ddf;" |'''3''' | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Romandiji]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1947 ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | style="background:yellow;"|'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1933 ! scope="row" | &nbsp;&nbsp;{{flagicon|SUI}} [[Dirka po Švici]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | — | |} === Enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | — | — | — | 12 | — | style="background:#ddf;" |5 | style="background:#ddf;" |4 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1913 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | — | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Roubaix]] | — | — | — | style="color:#ccc;" |NH | — | — | — | — | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:silver;" |'''2''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1892 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | — | — | 18 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | DNF | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1905 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | — | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="background:#EEEEEE;" ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" width=180px style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|Klasike]] ! style="border-top-width:6px"|2017 ! style="border-top-width:6px"|2018 ! style="border-top-width:6px"|2019 ! style="border-top-width:6px"|2020 ! style="border-top-width:6px"|2021 ! style="border-top-width:6px"|2022 ! style="border-top-width:6px"|2023 ! style="border-top-width:6px"|2024 ! style="border-top-width:6px"|2025 ! style="border-top-width:6px"|2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Omloop Het Nieuwsblad]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Kuurne–Bruselj–Kuurne]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2007 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | — | — | 30 | 13 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1876 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–Torino]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |4 | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1977 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Bruggeju]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1958 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[E3 Saxo Classic]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1934 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Gent–Wevelgem]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1945 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Skozi Flandrijo]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | style="background:#ddf;" |10 | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1907 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Scheldeprijs]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | — |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1961 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brabantska puščica]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1966 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1936 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | — | — | 53 | style="background:#ddf;" |9 | DNS | 12 | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1962 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Eschborn–Frankfurt]] | — | — | — | style="color:#ccc;"|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1893 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|BEL}} [[Brussels Cycling Classic]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1981 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ESP}} [[Klasika San Sebastián]] | — | — | DNF | style="color:#ccc;"|NH | — | DNF | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1996 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|GER}} [[Hamburg Cyclassics]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2|NH | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1931 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Bretonska klasika]] | — | — | — | — | DNF | 89 | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Québeca]] | — | — | — | style="color:#ccc;" colspan=2 rowspan=2|NH | 24 | — | style="background:#ddf;" |7 | 29 | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2010 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:silver;" |'''2''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1909 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | — | — | — | — | DNF | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:#C0C0C0;"|'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Coppa Bernocchi]] | — | — | — | style="color:#ccc;" rowspan=2|NH | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1919 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | — | — | — | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#ddf;" |5 | style="color:#ccc;"|NR | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1906 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|ITA}} [[Gran Piemonte]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 | style="text-align:left; background:#efefef;"|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Tours]] | — | — | — | — | — | — | — | — | — | |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px| Dirka ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2017|5]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2018|4]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2019|4]] | style="color:#ccc;" |NH | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2021|'''1''']] | bgcolor=#E8F48C |[[Dirka po Sloveniji 2022|'''1''']] | — | — | — | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=185px colspan=2| Olimpijske igre ! scope="col" | 2017 ! scope="col" | 2018 ! scope="col" | 2019 ! scope="col" | 2020 ! scope="col" | 2021 ! scope="col" | 2022 ! scope="col" | 2023 ! scope="col" | 2024 ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1896 ! rowspan=2 width=24px|[[File:Gold medal olympic.svg|32px]] ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=4|Ni bilo | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH | — | style="color:#ccc;" rowspan=2 colspan=2|NH |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1912 ! scope="row" | [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Vožnja na čas|Kronometer]] | — | — |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Svetovno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1927 ! rowspan=2|[[File:Jersey rainbow.svg|32px]] ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestna dirka]] | — | — | 18 | 33 | 37 | 19 | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1994 ! scope="row" | [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|Kronometer]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |10 | style="background:#ddf;" |6 | 21 | — | style="background:#ddf;" |4 | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2| Evropsko prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! rowspan=2|[[File:European champion jersey 2016.svg|32px]] ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|Cestna dirka]] | — | — | — | — | style="background:#ddf;" |5 | — | — | — | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2016 ! scope="row" | [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Kronometer (M)|Kronometer]] | — | — | — | — | 12 | — | — | — | — | |- ! scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|Od ! scope="col" style="border-top-width:6px" colspan=2|Državno prvenstvo ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2017 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2018 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2019 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2020 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2021 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2022 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2023 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2024 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2025 ! scope="col" style="border-top-width:6px"| 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | — | style="background:#ddf;" |6 | style="background:#ddf;" |7 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:#ddf;" |5 | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | style="background:#ddf;" |5 | style="background:silver;" |'''2''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:gold;" |'''1''' | style="background:#C9AE5D;"|'''3''' | — | style="background:gold;" |'''1''' | — | — | |} ==Primerjava z Eddyjem Merckxom== {{lektura}} Čeprav so se mnogi poznavalci kolesarstva takoj po prvi zmagi na Dirki po Franciji previdno izogibali primerjav z Merckxom. Njegov nekdanji glavni rival [[Greg LeMond]], pa tudi nekdanji zmagovalci Toura in šampijoni kot so [[Lucien Van Impe]], [[Laurent Fignon]] in [[Bernard Hinault]] pa so mnenja, da je bil Pogačar, še preden je šel na svoj drugi Tour, nad nivojem Mercksa in Hinaulta. Takoj po 8. etapi drugega Toura na kateri je nastopil Pogi, je nekdanji zmagovalec dirke po Franciji [[Joop Zoetemelk]], mladega Slovenca primerjal z Merckxom. Ko je Pogi dobil dirko po Franciji še drugič zapored, ga je sam [[Eddy Merckx]] v skladu z svojim vzdevkom, poimenoval "novi kanibal" in nadaljeval, da če ne bo imel resnejših poškodb, lahko Pogačar Francijo osvoji več kot petkrat. Merckx je še dodal, da so že veliko kolesarjev primerjali z njim, a da kasneje noben ni zares upravičil tega slovesa, Pogačar pa da je resnično na pravi poti, glede na to, kaj vse je že osvojil, kljub svoji mladosti. [[Ernesto Colnago]] pa je rekel, da bo Pogačar edini, ki se bo lahko primerjal z Merckxom. ==Rezultati== {{div col|colwidth=25em}} ;2015 : 8.mesto [[Course de la Paix Juniors]] ;2016 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Mladinski državni prvak : 1.mesto [[File:Jersey green.svg|20px]] Skupno [[Giro della Lunigiana]] ::1.mesto [[File:Jersey blue.svg|20px]] Razvrstitev po točkah ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto Etapa 2b Course de la Paix Juniors : 3.mesto [[File:Bronze medal europe.svg|15px]] Cestna dirka, [[UEC Evropsko mladinsko prvenstvo v cestni vožnji|UEC Ev. mlad. prvenstvo v cestni vožnji]] : 3.mesto {{Abbr|MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero|Tf GD Dorigo MO Biemmereti MO Cristiano Floriani MO Ferramenta Mazzero}} : 3.mesto Montichiari - Roncone : 6.mesto skupno [[Tour du Pays de Vaud]] : 7.mesto G.P. Sportivi Sovilla-La Piccola SanRemo : 7.mesto Trofeo Emilio Paganessi ;2017 : 2.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru U23 : 3.mesto Skupno [[Dirka po Madžarski]] : 4.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 5.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 5.mesto Skupno [[Carpathian Couriers Race]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 7.mesto [[Piccolo Giro di Lombardia]] : 8.mesto [[GP Laguna]] : 9.mesto [[GP Capodarco]] : 9.mesto [[Hrvaška - Slovenija]] : 10.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2018 : 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] Državni prvak v ciklokrosu : Državno prvenstvo U23 ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Tour de l'Avenir]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Grand Prix Priessnitz spa]] ::1.mesto [[File:Jersey polkadot.svg|20px]] Gorski cilji ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmaga v eni etapi (št. 3) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Giro del Friuli-Venezia Giulia]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 1.mesto [[Trofeo Gianfranco Bianchin]] : 2.mesto [[Gran Premio Palio del Recioto]] : 2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]], Državno prvenstvo v kronometru : 3.mesto Skupno [[Istrska pomlad]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 4.mesto [[Trofej Poreč]] : 4.mesto [[Raiffeisen Grand Prix]] : 5.mesto [[GP Laguna]] : 7.mesto SP v cestni dirki do U-23 : 8.mesto [[Giro del Belvedere]] ;2019 <small>(8 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] :: 1.mesto [[File:MaillotEslovenia.PNG|20px]] [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Kaliforniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 6) : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Volta ao Algarve]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 3.mesto Skupno [[Vuelta a España]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 13 in 20) : 4.mesto Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto [[File:Jersey white.svg|20px]] Najboljši mladi kolesar : 6.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::1.mesto {{cjersey|turquoise}} Najboljši mladi kolesar : 6.mesto [[2019 GP Miguel Induráin|GP Miguel Induráin]] : 7.mesto [[Gran Premio di Lugano]] ;2020 <small>(9 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::2.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 9, 15 & 20-kronometer) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Volta a la Comunitat Valenciana]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal dve etapi (št.2 in 4) : 2.mesto Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 5) : 3.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 4.mesto Skupno [[Dirka po Dofineji]] : 9.mesto [[Valonska puščica]] ;2021 <small>(13 zmag)</small> : 1.mesto [[File:Jersey yellow.svg|20px]] Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 5-kronometer, 17 in 18) : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Gorski cilji ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 4) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|blue}} Gorski cilji ::zmagal v eni etapi (št. 2) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : [[Olimpijske igre]] :: 3. mesto [[File:Bronze medal olympic.svg|20px]] [[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|Cestna dirka]] ([[Tokio]]) : [[Državno prvenstvo]] ::3.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] ::5.mesto [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] : 3.mesto Skupno [[Dirka po Baskiji]] ::zmagal v eni etapi (št. 3) : 3.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 4.mesto [[Milano–Torino]] : 5.mesto Cestna dirka, UEC Evropsko prvenstvo : 7.mesto [[Strade Bianche]] : 10.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo ;2022 <small>(16 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|azul}} Skupno [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] ::1.mesto {{cjersey|purple}} Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 6) : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 4 in 7) : 1.mesto {{cjersey|green2}} Skupno [[Dirka po Sloveniji]] ::1.mesto {{cjersey|red}} Najboljši šprinter ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 5) : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 6, 7 in 17) ::v [[File:Jersey yellow.svg|20px]] vodilnega skupna na petih etapah (št.6, 7, 8, 9, 10) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 4.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 5.mesto [[Milano–San Remo]] : 6.mesto Kronometer, UCI Svetovno prvenstvo : 10.mesto [[Skozi Flandrijo]] ;2023 <small>(17 zmag)</small> : [[Državno prvenstvo]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] ::1.mesto {{cjersey|slovenia}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Pariz–Nica]] ::1.mesto [[File:Jersey dark green.svg|20px]] Najboljši šprinter ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v treh etapah (št. 4, 7 in 8) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Vuelta a Andalucía]] ::1.mesto {{cjersey|green}} Najboljši sprinter ::zmagal v treh etapah (št. 1, 2 in 4) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 1.mesto [[Amstel Gold Race]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto [[Clásica Jaén Paraíso Interior]] : 2.mesto Skupno [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] ::1.mesto {{cjersey|white}} Najboljši mladi kolesar ::zmagal v dveh etapah (št. 6 in 20) : 2.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 3.mesto [[File:Bronze medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Glasgow]]) : 3.mesto [[E3 Saxo Bank Classic]] : 3.mesto [[Coppa Sabatini]] : 4.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Giro della Toscana]] : 5.mesto [[Tri doline Vareseja]] ;2024 <small>(25 zmag)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto Skupno [[Dirka po Kataloniji]] ::1.mesto [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]] Po točkah ::1.mesto [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]] Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 2, 3, 6 in 7) : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto {{cjersey|pink}} Skupno [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] ::1.mesto {{cjersey|azul}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 2, 7 (ITT), 8, 15, 16 in 20) : 1. mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v šestih etapah (št. 4, 14, 15, 19, 20 in 21) : 1.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Zürich]]) : 1.mesto [[Dirka po Emiliji]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 7.mesto [[Velika nagrada Québeca]] ;2025 <small>(20 zmag)</small> : 1.mesto {{cjersey|red}} Skupno [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] ::zmagal v dveh etapah (št. 3 in 7) : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 1.mesto [[Liège–Bastogne–Liège]] : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Valonska puščica]] : 1.mesto {{cjersey|Dauphine}} Skupno [[Dirka po Dofineji]] ::zmagal v treh etapah (št.1, 6 in 7) : 1.mesto {{cjersey|yellow}} Skupno [[Dirka po Franciji 2025|Dirka po Franciji]] ::::{{cjersey|polkadot}} Gorski cilji ::zmagal v štirih etapah (št. 4, 7, 12 in 13) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] ([[Kigali]]) : 1.mesto [[File:Gold medal uci.svg|20px]] [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|EP v cestni dirki]] ([[Guilherand-Granges]]) : 1.mesto [[Tri doline Vareseja]] : 1.mesto [[Dirka po Lombardiji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] : 2.mesto [[Amstel Gold Race]] : 2.mesto [[Velika nagrada Montréala]] : 3.mesto [[Milano–San Remo]] : 4.mesto [[Svetovno prvenstvo v vožnji na čas (moški)|SP v kronometru]] ([[Kigali]]) ;2026 <small>(3 zmage)</small> : 1.mesto [[Strade Bianche]] : 1.mesto [[Milano–San Remo]] : 1.mesto [[Dirka po Flandriji]] : 2.mesto [[Pariz–Roubaix]] {{div col end}} == Statistika == === Etapne dirke === Vse končne osvojene majice (in skupno število dni v njih), ter vse etapne in skupne zmage. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=160px|Dirka ! scope="col" width=85px| Skupno ! scope="col" width=85px| Po točkah ! scope="col" width=85px| Gorski cilji ! scope="col" width=85px| Mladi kolesar ! scope="col" width=85px| Etapne zmage ! scope="col" width=89px| Skupne zmage |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Grand Tour (kolesarstvo)|GRAND TOUR]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji]] | {{cjersey|pink}}<br><small>(20 dni)</small> | — | {{cjersey|blue}}<br><small>(20 dni)</small> | — | 6 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji]] | {{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}{{cjersey|yellow}}<br><small>([[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|54 dni]])</small> | —<br><small>([[Zelena majica#Število dni v zeleni majici|2 dni]])</small> | {{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}{{cjersey|polkadot}}<br><small>([[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|26 dni]])</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>([[Bela majica#Število dni v beli majici|75 dni]])</small> | 21 | bgcolor=#F5F5F5|'''4''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji]] | — | — | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5| — |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''74 dni''' | '''2 dni''' | '''46 dni''' | '''82 dni''' | '''30 etap''' | '''5 zmag''' |- | colspan=7 align=center style="border-top-width:10px"|↓ '''[[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|VELIKE ENOTEDENSKE DIRKE]]''' ↓ |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | {{cjersey|yellow}}<br><small>(5 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — | {{cjersey|white}}<br><small>(7 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | {{cjersey|blue}}{{cjersey|blue}}<br><small>(8 dni)</small> | [[File:Jersey violet.svg|20px]]<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|green}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|white}}{{cjersey|white}}<br><small>(9 dni)</small> | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''2''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | [[File:Jersey green lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey blue lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | [[File:Jersey red lines volta.svg|20px]]<br><small>(6 dni)</small> | — | 4 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | — | — | — <br><small>(4 dni)</small> | [[File:Jersey light blue.svg|20px]]<br><small>(1 dan)</small> | 1 | bgcolor=#F5F5F5| — |- style="text-align:center;" ! scope="row" | {{flagicon|FRA}} [[Dirka Auvergne-Rona-Alpe|Auvergne−Rona−Alpe]] | {{cjersey|Dauphine}}<br><small>(4 dni)</small> | {{cjersey|dark green}}<br><small>(3 dni)</small> | — <br><small>(1 dan)</small> | — | 3 | bgcolor=#F5F5F5|'''1''' |- bgcolor=#E3DAC9 style="text-align:center;" | align=center| '''Skupaj''' | '''23 dni''' | '''16 dni''' | '''15 dni''' | '''17 dni''' | '''14 etap''' | '''5 zmag''' |} * <small>Na velikih enotedenskih dirkah po [[Dirka po Romandiji|Romandiji]] in [[Dirka po Švici|Švici]] ni še nikoli nastopal.</small> === Prestižne enodnevne dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=69px|Uvrstitev ! scope="col" width=185px|Dirka ! scope="col" width=89px|Tekmovanje ! scope="col" width=182px|Leto |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:Gold medal olympic.svg|30px]] [[Olimpijske igre]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Olimpijske medalje v kolesarstvu (moški)#Cestno kolesarstvo|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Tokio]] ([[Slovenija na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2021]]) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:Jersey rainbow.svg|30px]] [[Svetovno prvenstvo]] | align=center rowspan=3 style="border-top-width:6px"|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Kigali]] (2025) |- | align=center|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} | align=center|[[Zürich]] (2024) |- | align=center|{{font colour|brown|'''Bron'''|link=Bron}} | align=center|[[Glasgow]] (2023) |- | align=center style="border-top-width:6px"|{{font colour|#DAA520|'''Zlato'''|link=Zlato}} ! scope="row" style="border-top-width:6px"| [[File:European champion jersey 2016.svg|30px]] [[Evropsko prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Guilherand-Granges]] (2025) |- | align=center style="border-top-width:6px"|'''1 x prvak''' ! scope="row" rowspan=3 style="border-top-width:6px"| [[File:MaillotEslovenia.PNG|30px]] [[Državno prvenstvo]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestna dirka]] | align=center style="border-top-width:6px"|[[Radovljica]] (2023) |- | align=center rowspan=2|'''3 x prvak''' | align=center rowspan=2|[[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|kronometer]] | align=center|[[Ljubljana]] (2019) |- | align=center|[[Pokljuka]] (2020, 2023) |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=4|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | align=center rowspan=4 style="border-top-width:6px"|[[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] | align=center style="border-top-width:6px"|2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | align=center|2023, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | align=center|2021, 2024, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | align=center|2021, 2022, 2023, 2024, 2025 |- | align=center style="border-top-width:6px" rowspan=6|'''12 zmag''' ! scope="row" style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | align=center rowspan=6 style="border-top-width:6px"|[[Kolesarska klasika|klasike]] | align=center style="border-top-width:6px"|2022, 2024, 2025, 2026 |- ! scope="row"|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | align=center|2023 |- ! scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | align=center|2023, 2025 |- ! scope="row"|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | align=center|2022, 2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | align=center|2024 |- ! scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | align=center|2022, 2025 |} === Izjemni dosežki === * prvi v 134 letni zgodovini, ki je uspel zmagati 4 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]] zapored. * osmi kolesar v zgodovini, ki je spomenik [[Dirka po Flandriji|Dirke po Flandriji]] osvojil trikrat. * edini v zgodovini ki je dvojček [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP v cestni dirki]] + [[Dirka po Lombardiji|Lombardija]] osvojil 2-krat. * edini v zgodovini se je na vseh petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] v sezoni uvrstil na stopničke. * edini v zgodovini, ki se je na [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikih]] vsaj 10-krat zapored uvrstil na stopničke. * z 26 leti in 309 dnevi starosti je postal najmlajši 4-kratni zmagovalec [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * šele 8. kolesar v zgodovini, ki je uspel ubranit naslov svetovnega prvaka na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]]. * je edini v zgodovini, ki je dve leti zapored zmagal na [[Dirka po Franciji|Touru]] in na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo v cestni dirki]]. * eden izmed 3 kolesarjev v zgodovini, ki so osvojili [[Trojna krona (kolesarstvo)|trojno krono]] ([[Dirka po Italiji|Giro]] + [[Dirka po Franciji|Tour]] + [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|SP]] v istem letu). * eden izmed 8 kolesarjev v zgodovini, ki so v istem istem koledarskem letu osvojili dvojček [[Dirka po Italiji|Giro]]–[[Dirka po Franciji|Tour]]. * sploh edini v zgodovini, ki je katerega od petih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]], uspel zmagati 5-krat zapored ([[Dirka po Lombardiji|Lombardijo]]). * šele drugi v zgodovini po Merckxu (1969, 1971, 1972, 1975), ki je v eni sezoni osvojil tri različne [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenike]]. * eden izmed 114 kolesarjev v zgodovini, ki so dosegli etapne zmage na vseh treh tritedenskih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirkah. * edini v zgodovini, ki je na svojih prvih 8 zaporednih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] nastopih, skupno vselej stal na zmagovalnem odru. * osvojil je skupno 11 seštevkov (4-krat [[Rumena majica#Število dni v rumeni majici|rumeno]], 3-krat [[Pikčasta majica#Število dni v pikčasti majici|pikčasto]] in 4-krat [[Bela majica#Število dni v beli majici|belo]] majico), največ v zgodovini [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * prvi in edini kolesar v zgodovini, ki je v istem letu osvojil [[Dirka po Italiji|Giro]], [[Dirka po Franciji|Tour]], [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Cestno dirko svetovnega prvenstva]] in vsaj 2 [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenika]]. * prvi in edini v zgodovini, ki je 6 let zapored (med 2020 in 2025) v končnem seštevku stal na zmagovalnem odru [[Dirka po Franciji|Dirke po Franciji]]. * in je kot edini v zgodovini v istem letu osvojil [[Dirka po Franciji|Dirko po Franciji]] in naslov tako [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|svetovnega]] kot tudi [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu#Cestna dirka (M)|evropskega]] prvaka na cestni dirki. * šele drugi v zgodovini po [[Eddy Merckx|Eddyu Merckxu]] (1969, 1975), ki je osvojil otvoritveni dvojček spomenikov [[Milano–San Remo]] in [[Dirka po Flandriji|Dirko po Flandriji]]. === Ostalo === * 111 profesionalnih zmag * 12 skupno osvojenih [[Spomenik (kolesarstvo)|spomenikov]] * 5 skupno osvojenih [[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] dirk * 2-kratni svetovni prvak na [[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|cestni dirki]] * 1-kratni evropski prvak na [[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|cestni dirki]] * 5 skupno osvojenih [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|velikih enotedenskih dirk]] * rekordnih 247 tednov (skupno) na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordnih 5-krat je tudi sezono zaključil na vrhu [[UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica|svetovne lestvice UCI]] * rekordne 4 osvojene [[Bela majica#Število dni v beli majici|bele majice]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] * rekordnih 75 dni (skupno) v [[Bela majica#Število dni v beli majici|beli majici]] najboljšega mladega kolesarja na [[Dirka po Franciji|Dirki po Franciji]] == Profesionalne zmage (111) == V poudarjenem tonu skupne zmage etapnih dirk, v rumenkastem pa enodnevne. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=250px|Dirka ! scope="col" width=100px| Opomba ! scope="col" width=133px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=8|2019 | align=center|1. | align=left|{{flagicon|POR}} Volta ao Algarve | align=center|2. etapa | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|2. | align=left|{{flagicon|POR}} '''Volta ao Algarve''' | '''Skupno''' | align=left|UCI Europe Tour <small>(2.HC)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|3. | align=left|{{flagicon|USA}} Dirka po Kaliforniji | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|4. | align=left|{{flagicon|USA}} '''Dirka po Kaliforniji''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|5. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|6. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|7. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 13. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|8. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Španiji 2019|Dirka po Španiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=9 style="border-top-width:6px"|2020 | align=center style="border-top-width:6px"|9. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | style="border-top-width:6px"|2. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|10. | align=left|{{flagicon|ESP}} Volta a la Comunitat Valenciana | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|11. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Volta a la Comunitat Valenciana''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|12. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 5. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|13. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|14. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 9. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|15. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|16. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]] | 20. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|17. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2020|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=13 style="border-top-width:6px"|2021 | align=center style="border-top-width:6px"|18. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|19. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|20. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|21. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|22. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Baskiji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|23. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|24. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]] | align=center|2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|25. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2021|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|26. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 5. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|27. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|28. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 18. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|29. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|30. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=16 style="border-top-width:6px"|2022 | align=center style="border-top-width:6px"|31. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|4. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|32. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|33. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|34. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|35. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|36. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|37. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|38. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|3. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|39. | align=left|{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]] | align=center|5. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|40. | align=left|{{flagicon|SLO}} '''[[Dirka po Sloveniji 2022|Dirka po Sloveniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|41. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|42. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|43. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2022|Dirka po Franciji]] | 17. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|44. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|45. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|46. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=17 style="border-top-width:6px"|2023 | align=center style="border-top-width:6px"|47. | align=left style="border-top-width:6px" bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ESP}} Clásica Jaén Paraíso Interior | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | style="border-top-width:6px" align=left|UCI Europe Tour <small>(1.1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|48. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 1. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|49. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 2. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|50. | align=left|{{flagicon|ESP}} Vuelta a Andalucía | 4. etapa | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|51. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''Vuelta a Andalucía''' | '''Skupno''' | align=left|UCI ProSeries <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|52. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|53. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|54. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Pariz–Nica]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|55. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Pariz–Nica]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|56. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|57. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|NED}} [[Amstel Gold Race]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|58. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|59. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Državno prvenstvo v vožnji na čas]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|60. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |- style="text-align:center;" | align=center|61. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|62. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2023|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|63. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=25 style="border-top-width:6px"|2024 | align=center style="border-top-width:6px"|64. | align=left bgcolor=#FFFDD0 style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px"|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|65. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|66. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 3. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|67. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|68. | align=left|{{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|69. | align=left|{{flagicon|ESP}} '''[[Dirka po Kataloniji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|70. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|71. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 2. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|72. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 7. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|73. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 8. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|74. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|75. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 16. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|76. | align=left|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|77. | align=left|{{flagicon|ITA}} '''[[Dirka po Italiji 2024|Dirka po Italiji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|78. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|79. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 14. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|80. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 15. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|81. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 19. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|82. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 20. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|83. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]] | 21. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|84. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Franciji 2024|Dirka po Franciji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|85. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|CAN}} [[Velika nagrada Montréala]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|86. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SUI}} [[Zürich]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|87. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Emiliji]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|88. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=20 style="border-top-width:6px"|2025 | align=center style="border-top-width:6px"|89. | align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | style="border-top-width:6px"|3. etapa | style="border-top-width:6px" align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|90. | align=left|{{flagicon|UAE}} [[Dirka po Združenih arabskih emiratih]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|91. | align=left|{{flagicon|UAE}} '''[[Dirka po Združenih arabskih emiratih]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center"|92. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|93. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|94. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|BEL}} [[Valonska puščica]] | Enodnevna | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|95. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Liège–Bastogne–Liège]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|96. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 1. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|97. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 6. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|98. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Dofineji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|99. | align=left|{{flagicon|FRA}} '''[[Dirka po Dofineji]]''' | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|100. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 4. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|101. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 7. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|102. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 12. etapa | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|103. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | 13. etapa (ITT) | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|104. | align=left|{{flagicon|FRA}} [[Dirka po Franciji 2021|Dirka po Franciji]] | '''Skupno''' | align=left|UCI World Tour <small>(2)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|105. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|RWA}} [[Kigali]] | Enodnevna | align=left|[[Svetovno prvenstvo v cestni dirki (moški)|Svetovno prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|106. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|FRA}} [[Guilherand-Granges]] | Enodnevna | align=left|[[Evropsko prvenstvo v cestnem kolesarstvu|Evropsko prvenstvo]] |- style="text-align:center;" | align=center|107 | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|ITA}} [[Tri doline Vareseja]] | Enodnevna | align=left|UCI ProSeries <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|108. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Dirka po Lombardiji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-alignhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Povzetek_urejanja:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6 rowspan=3 style="border-top-width:6px"|2026 | align=center style="border-top-width:6px"|109. | bgcolor=#FFFDD0 align=left style="border-top-width:6px"|{{flagicon|ITA}} [[Strade Bianche]] | style="border-top-width:6px" align=center|Enodnevna | align=left style="border-top-width:6px"|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|110. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|ITA}} [[Milano–San Remo]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |- style="text-align:center;" | align=center|111. | align=left bgcolor=#EEDC82|{{flagicon|BEL}} [[Dirka po Flandriji]] | bgcolor=#F5F5F5|[[Spomenik (kolesarstvo)|Spomenik]] | align=left|UCI World Tour <small>(1)</small> |} ==Odlikovanja in nagrade== Doma in po svetu je prejel številne nagrade oz. nominacije za najboljšega kolesarja ali športnika leta. Upoštevani so le Top 10 rezultati: ===Nagrade=== *'''[[Vélo d'Or]]''' (2021, 2024, 2025) – prestižno "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]].<ref>{{navedi novice|url=https://www.cyclingweekly.com/news/tadej-pogacar-awarded-velo-dor-2021-prize|title=Tadej Pogačar awarded Velo d'Or 2021 prize|work=CyclingWeekly|access-date=25 November 2021}}</ref><ref name="Zlato kolo 2025"/> *'''[[Mednarodni flandrijski kolesar leta]]''' (2021, 2022) – nagrada, ki jo podeljuje belgijsko flamski časopis [[Het Nieuwsblad]].<ref>{{Cite web |title=UITSLAG INTERNATIONALE FLANDRIEN 2021. Tadej Pogacar bekroont uniek seizoen met individuele prijs |url=https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |access-date=27 February 2022 |archive-date=27 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227122115/https://www.nieuwsblad.be/cnt/dmf20211026_97456232 |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |date=18 October 2022 |title=Remco Evenepoel en Lotte Kopecky zijn ook de Flandrien(ne) van het Jaar |url=https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |website=[[Sporza]] |language=nl |access-date=19 October 2022 |archive-date=19 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019055230/https://sporza.be/nl/2022/10/18/remco-evenepoel-en-lotte-kopecky-zijn-ook-de-flandrien-ne-van-het-jaar~1666107395032/ |url-status=live }}</ref> *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2024, 2025) – najboljši svetovni kolesar leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]].<ref name="Zlato kolo 2025">{{Navedi splet|title=Pogačarju po sijajni sezoni pričakovano še tretje zlato kolo|url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/pogacarju-po-sijajni-sezoni-pricakovano-se-tretje-zlato-kolo/766375|website=[[Radiotelevizija Slovenija|MCC RTV Slovenija]]|date=25. december 2025}}</ref> *'''[[Rogovo zlato kolo]]''' (2021, 2022, 2024, 2025) – za slovenskega kolesarja sezone, ki jo od leta '82 podeljuje [[KD Rog]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pogačar dobitnik zlatega kolesa, z mislimi že pri začetku priprav na sezono 2022|url=https://www.24ur.com/sport/kolesarstvo/tadej-pogacar-zlato-kolo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-11-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prestižna nagrada Zlato kolo najboljšim kolesarjem sezone|url=https://prijavim.se/index_page/news/19038/prestizna-nagrada-zlato-kolo-najboljsim-kolesarjem-sezone/|website=prijavim.se|date=12. oktober 2025}}</ref> *'''[[Slovenski kolesar leta]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo na gala "[[Večeru zvezd]]" podeljuje [[Kolesarska zveza Slovenije|KZS]]. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2021, 2023, 2024, 2025) – nagrada, ki jo podeljuje in izglasuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. *'''[[Slovenski športnik leta|Izstopajoča mlada športna osebnost leta v Sloveniji]]''' (2018) – nagrada podeljena v okviru Slovenskega športnika leta. ===Nominacije=== *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus World Sportsman of the Year]]''' (2025) - prestižna nominacija Lauerus za najboljšega svetovnega športnika leta (športni oskar). *'''[[Vélo d'Or]]''' (2020, 2022, 2023) – za "Zlato kolo" za najboljšega svetovnega kolesarja leta, ki jo podeljuje francoski [[Vélo Magazine]]. *'''[[Trofeja Eddya Merckxa]]''' (2023) – nominiran (drugi) za svetovnega kolesarja leta na enodnevnih [[Kolesarska klasika|klasikah]], ki jo podeljuje [[Vélo Magazine]]. *'''[[Najboljši športnik Evrope]]''' (2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025) – 7., 6., 47., 57., 2. in 3. mesto od poljske tiskovne agencije (PAP). *'''[[Laureus World Sports Awards|Laureus Breakthrough Award of the Year]]''' (2021) - nominacija za nagrado za Laureusov svetovni športni preboj leta. *'''[[Slovenski športnik leta]]''' (2019, 2020, 2022) – nominiran za nagrado, ki jo podeljuje [[Društvo športnih novinarjev Slovenije]]. ===Odlikovanje=== *'''[[Red za zasluge (Slovenija)|Zlati red za zasluge]]''' (2021) – za izjemne športne dosežke, uveljavljanje Slovenije na svetovnem športnem prizorišču in navdih ljudem.<ref>{{navedi splet | title = Zlati red za zasluge | url = http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/objave/Zlati-red-za-zasluge?OpenDocument | accessdate = 12. avgust 2021 }}</ref> == Večna lestvica == Najboljši kolesarji vseh časov po 2 lestvicah. {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=52px|Uvrstitev ! scope="col" width=135px|Lestvica ! scope="col" width=80px|Točke ! scope="col"| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82|'''7.''' | align=center|procyclingstats.com | align=center|1905,8 | <ref>{{navedi splet|url=https://www.procyclingstats.com/rankings/me/all-time|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - procyclingstats|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#EEDC82 style="border-top-width:3px"|'''7.''' | align=center style="border-top-width:3px"|cyclingranking.com | align=center style="border-top-width:3px"|40.232 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingranking.com/riders/overall|title=Lestvica najboljših kolesarjev vseh časov - cyclingranking|date=8. oktober 2023|work=cyclingranking.com|language=en}}</ref> |} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenski športnik leta}} {{Svetovni prvaki v kolesarstvu - cestna dirka}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pogačar, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Slovenijo]] [[Kategorija:Kolesarji Poletnih olimpijskih iger 2020]] [[Kategorija:Prejemniki bronastih olimpijskih medalj za Slovenijo]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] 0g8nayi2qts7yblpftv947b15qsixp2 Miklavž Grabnar 0 463604 6659753 6634459 2026-04-14T16:02:03Z Mavrica1614 251607 dodan natančen datum smrti 6659753 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|death_date=24. december 2025|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]}} '''Miklavž Grabnar''', [[Slovenci|slovenski]] biolog in [[molekularna genetika|molekularni genetik]], * [[15. november]] [[1936]], [[Ljubljana]], † [[2025]].<ref>{{Navedi splet|title=ISKALNIK GROBOV ŽALE|url=https://grobovi.zale.si/|website=grobovi.zale.si|accessdate=2026-02-22}}</ref> [[Biologija|Biologijo]] je študiral na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]], leta 1960 diplomiral na takratni [[Naravoslovna fakulteta v Ljubljani|Naravoslovni fakulteti]] in se najprej zaposlil na [[Kemijski inštitut|Kemijskem inštitutu]], nato pa na [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete]] kot asistent pri [[Lilijana Istenič|Lilijani Istenič]]. Leta 1962 je odšel na [[Univerza Johnsa Hopkinsa|Univerzo Johnsa Hopkinsa]] (Baltimore, ZDA), na podiplomski študij genetike. Leta 1967 je tam doktoriral pri profesorju Philipu E. Hartmanu; v svojem doktorskem delu je obravnaval [[bakteriofag]]e enteričnih bakterij. Bil je eden izmed četverice prvih molekularnih biologov v takratni Jugoslaviji.<ref name="delo">{{navedi revijo |last1=Zgonik |first1=Alenka |last2= |first2= |year=1997 |title=Malo bolj klepetav ribič z nagnjenjem do malanja (Hitler) |journal=DELO Sobotna priloga |volume=15. marec 1997 |issue= |pages=str. 34 |publisher=DELO (časopis) |doi= |url= |accessdate=18.11.2019 }}</ref> Po doktoratu se je vrnil v Ljubljano in se zaposlil na [[Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani|mikrobiološkem inštitutu Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani]], kjer je tudi nostrificiral doktorat. Leta 1970 je odšel na enoletno postdoktorsko izpopolnjevanje na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|kalifornijsko univerzo v Berkley]], ZDA. Po vrnitvi se je zaposlil na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer je oblikoval študijski predmet [[molekularna genetika]] in organiziral laboratorij za genetiko v študijske in raziskovalne namene. Leta 1979 je postal redni profesor za molekularno genetiko; predaval je na Biotehniški fakulteti in na [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinski fakulteti]] (podiplomski študij). Leta 1980 je organiziral drugi mednarodni tečaj za [[genetsko inženirstvo]] v Jugoslaviji.<ref name="bomo">{{navedi knjigo |author=Gams, Ivan in dr. |year=1982 |title=Bomo preživeli? |publisher=Mohorjeva družba |isbn= |cobiss=7720193 |pages=78-}}</ref> Leta 1985 je odšel na izpopolnjevanje iz molekularne biologije na [[Univerza Wisconsina-Madison|Univerzi Wisconsina v Madisonu]]. V Puščinu, Rusija, je leta 1989 sodeloval pri gradnji laboratorijev kot svetovalec za patogene bakterije. Vse do upokojitve leta 2009 je predaval molekularno genetiko na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete in na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, na dodiplomskem in na podiplomskem študiju. Grabnar je vplival k razvoju slovenske biologije: z molekularno genetiko je postal študij biologije v 80-tih letih dvajsetega stoletja aktualen in popularen med študenti. Ob izjemno hitrem razvoju genetike in prvem [[Kloniranje|kloniranju]] [[Dolly (ovca)|ovce Dolly]] pa se je Grabnar ukvarjal tudi s predstavljanjem področja širši javnosti. == Sklici == {{sklici|1}} ==Zunanje povezave == * [https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/00882 Bibliografija raziskovalca] v sistemu SICRIS {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grabnar, Miklavž}} [[Kategorija:Slovenski genetiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Naravoslovne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Johnsa Hopkinsa]] [[Kategorija:Predavatelji na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] 58vbih6e8sru6o4zi2hivkb04umerxx 6659789 6659753 2026-04-14T18:31:04Z A09 188929 Reverted 1 edit by [[Special:Contributions/Mavrica1614|Mavrica1614]] ([[User talk:Mavrica1614|talk]]): Rv vir? (TwinkleGlobal) 6659789 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]}} '''Miklavž Grabnar''', [[Slovenci|slovenski]] biolog in [[molekularna genetika|molekularni genetik]], * [[15. november]] [[1936]], [[Ljubljana]], † [[2025]].<ref>{{Navedi splet|title=ISKALNIK GROBOV ŽALE|url=https://grobovi.zale.si/|website=grobovi.zale.si|accessdate=2026-02-22}}</ref> [[Biologija|Biologijo]] je študiral na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]], leta 1960 diplomiral na takratni [[Naravoslovna fakulteta v Ljubljani|Naravoslovni fakulteti]] in se najprej zaposlil na [[Kemijski inštitut|Kemijskem inštitutu]], nato pa na [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete]] kot asistent pri [[Lilijana Istenič|Lilijani Istenič]]. Leta 1962 je odšel na [[Univerza Johnsa Hopkinsa|Univerzo Johnsa Hopkinsa]] (Baltimore, ZDA), na podiplomski študij genetike. Leta 1967 je tam doktoriral pri profesorju Philipu E. Hartmanu; v svojem doktorskem delu je obravnaval [[bakteriofag]]e enteričnih bakterij. Bil je eden izmed četverice prvih molekularnih biologov v takratni Jugoslaviji.<ref name="delo">{{navedi revijo |last1=Zgonik |first1=Alenka |last2= |first2= |year=1997 |title=Malo bolj klepetav ribič z nagnjenjem do malanja (Hitler) |journal=DELO Sobotna priloga |volume=15. marec 1997 |issue= |pages=str. 34 |publisher=DELO (časopis) |doi= |url= |accessdate=18.11.2019 }}</ref> Po doktoratu se je vrnil v Ljubljano in se zaposlil na [[Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani|mikrobiološkem inštitutu Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani]], kjer je tudi nostrificiral doktorat. Leta 1970 je odšel na enoletno postdoktorsko izpopolnjevanje na [[Univerza Kalifornije, Berkeley|kalifornijsko univerzo v Berkley]], ZDA. Po vrnitvi se je zaposlil na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer je oblikoval študijski predmet [[molekularna genetika]] in organiziral laboratorij za genetiko v študijske in raziskovalne namene. Leta 1979 je postal redni profesor za molekularno genetiko; predaval je na Biotehniški fakulteti in na [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|Medicinski fakulteti]] (podiplomski študij). Leta 1980 je organiziral drugi mednarodni tečaj za [[genetsko inženirstvo]] v Jugoslaviji.<ref name="bomo">{{navedi knjigo |author=Gams, Ivan in dr. |year=1982 |title=Bomo preživeli? |publisher=Mohorjeva družba |isbn= |cobiss=7720193 |pages=78-}}</ref> Leta 1985 je odšel na izpopolnjevanje iz molekularne biologije na [[Univerza Wisconsina-Madison|Univerzi Wisconsina v Madisonu]]. V Puščinu, Rusija, je leta 1989 sodeloval pri gradnji laboratorijev kot svetovalec za patogene bakterije. Vse do upokojitve leta 2009 je predaval molekularno genetiko na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete in na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, na dodiplomskem in na podiplomskem študiju. Grabnar je vplival k razvoju slovenske biologije: z molekularno genetiko je postal študij biologije v 80-tih letih dvajsetega stoletja aktualen in popularen med študenti. Ob izjemno hitrem razvoju genetike in prvem [[Kloniranje|kloniranju]] [[Dolly (ovca)|ovce Dolly]] pa se je Grabnar ukvarjal tudi s predstavljanjem področja širši javnosti. == Sklici == {{sklici|1}} ==Zunanje povezave == * [https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/00882 Bibliografija raziskovalca] v sistemu SICRIS {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grabnar, Miklavž}} [[Kategorija:Slovenski genetiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Naravoslovne fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi Johnsa Hopkinsa]] [[Kategorija:Predavatelji na Biotehniški fakulteti v Ljubljani]] 0gfqdm24qn920jx77uk8z3qex06g6b2 Miro Kregar 0 465626 6659883 5962272 2026-04-15T07:09:24Z ~2026-23143-37 258256 /* Viri */ 6659883 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Miro Kregar''', [[Slovenci|slovenski]] [[triatlon]]ec, * [[1962|1963]]. Velja za pionirja triatlona v Sloveniji, udeležil se je triatlona na Bledu leta 1984, ki je bil prvo tovrstno tekmovanje v takratni Jugoslaviji. Leta 1995 je osvojil medaljo na evropskem prvenstvu v dolgem triatlonu, leta 2013 pa je na Havajih postal svetovni prvak v Ultramanu. Je tudi inovator - leta 1995 je patentiral pripomoček za učenje smučanja, otroške smučarske vajeti, za katere je prejel srebrno plaketo Zveze inovatorjev Slovenije. == Viri == * {{navedi novice |url=https://www.delo.si/sport/drugi-sporti/miro-kregar-tik-pred-koncem-pa-ne-bom-odnehal-181271.html |title=Miro Kregar: Tik pred koncem pa ne bom odnehal |date=2019-05-12 |last=Porenta |first=Janez |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2019-09-06}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Normativna kontrola}} {{Sportnik-stub}} {{DEFAULTSORT:Kregar, Miro}} [[Kategorija:Slovenski triatlonci]] [[Kategorija:Slovenski izumitelji]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Kregar, Miro]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Kregar, Miro]] a27lotg8du3mfl06q5jpu25dg8a452t 6659884 6659883 2026-04-15T07:11:19Z ~2026-23143-37 258256 1962 6659884 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Miro Kregar''', [[Slovenci|slovenski]] [[triatlon]]ec, * [[1962]]. Velja za pionirja triatlona v Sloveniji, udeležil se je triatlona na Bledu leta 1984, ki je bil prvo tovrstno tekmovanje v takratni Jugoslaviji. Leta 1995 je osvojil medaljo na evropskem prvenstvu v dolgem triatlonu, leta 2013 pa je na Havajih postal svetovni prvak v Ultramanu. Je tudi inovator - leta 1995 je patentiral pripomoček za učenje smučanja, otroške smučarske vajeti, za katere je prejel srebrno plaketo Zveze inovatorjev Slovenije. == Viri == * {{navedi novice |url=https://www.delo.si/sport/drugi-sporti/miro-kregar-tik-pred-koncem-pa-ne-bom-odnehal-181271.html |title=Miro Kregar: Tik pred koncem pa ne bom odnehal |date=2019-05-12 |last=Porenta |first=Janez |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2019-09-06}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Normativna kontrola}} {{Sportnik-stub}} {{DEFAULTSORT:Kregar, Miro}} [[Kategorija:Slovenski triatlonci]] [[Kategorija:Slovenski izumitelji]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Kregar, Miro]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Kregar, Miro]] os758jejxqc1c05sosu0urfofbywgid Predloga:14VladaSLO 10 475130 6659847 6294379 2026-04-14T22:26:32Z Janezdrilc 3152 pp slog 6659847 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = 14. Vlada Republike Slovenije | title = [[14. vlada Republike Slovenije]] (2020–2022) | above = [[Predsednik vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]]: [[Janez Janša]] | list1 = <div class="center"> {{{!}} style="text-align:left;" width=60% {{!}}- style="background-color:#eeeeee;" {{!}} Zunanje zadeve {{!}} width=25% {{!}} [[Anže Logar]] {{!}} Zdravje {{!}} width=25% {{!}} [[Janez Poklukar]] {{!}}- {{!}} Notranje zadeve {{!}} [[Aleš Hojs]] {{!}} Izobraževanje, znanost<br>in šport {{!}} [[Simona Kustec]] {{!}}- style="background-color:#eeeeee;" {{!}} Obramba {{!}} [[Matej Tonin]] {{!}} Infrastruktura {{!}} [[Jernej Vrtovec]] {{!}}- {{!}} Finance {{!}} [[Andrej Šircelj]] {{!}} Kultura {{!}} [[Vasko Simoniti]] {{!}}- style="background-color:#eeeeee;" {{!}} Gospodarski razvoj<br>in tehnologija {{!}} [[Zdravko Počivalšek]] {{!}} Kmetijstvo, gozdarstvo<br>in prehrana {{!}} [[Jože Podgoršek]] {{!}}- {{!}} Pravosodje {{!}} [[Marjan Dikaučič]] {{!}} Okolje in prostor {{!}} [[Andrej Vizjak]] {{!}}- style="background-color:#eeeeee;" {{!}} Javna uprava {{!}} [[Boštjan Koritnik]] {{!}} Področje razvoja, strateški<br>projekti in kohezija {{!}} [[Zvone Černač]] {{!}}- {{!}} Delo, družina, socialne<br>zadeve in enake možnosti {{!}} [[Janez Cigler Kralj]] {{!}} Slovenci po svetu {{!}} [[Helena Jaklitsch]] {{!}}- style="background-color:#eeeeee;" {{!}} {{!}} {{!}} Digitalna preobrazba {{!}} [[Mark Boris Andrijanič]] {{!}}} </div> | below = Koalicija: {{Brez preloma|[[Slovenska demokratska stranka]] (SDS)}}{{·}} {{Brez preloma|[[Stranka modernega centra]] (SMC)}}<br>{{Brez preloma|[[Nova Slovenija]] (NSi)}}{{·}} {{Brez preloma|[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] (DeSUS)}} }}<noinclude> [[Kategorija:Politične predloge Slovenije]] </noinclude> jnv6em788zjesa48y4fxvn179k959mu Jeffrey Epstein 0 475404 6659947 6657804 2026-04-15T10:49:21Z ~2026-23200-62 258276 6659947 wikitext text/x-wiki {{preuredi}} {{infopolje oseba}} '''Jeffrey Edward Epstein''' ([[Angleško|angleška]] <small>izgovorjava</small> {{IPAc-en|ˈ|ɛ|p|s|t|iː|n}};<ref>[https://youtube.com/watch?v=cEiJF6eqhFQ Who is Jeffrey Epstein?] - The New York Times</ref> 20 januar 1953 {{snds}} 10. avgust 2019) je bil ameriški financer in obsojen posiljevalec.<ref name=":2">{{Navedi sporočilo za javnost|url=https://www.justice.gov/usao-sdny/pr/jeffrey-epstein-charged-manhattan-federal-court-sex-trafficking-minors|title=Jeffrey Epstein Charged in Manhattan Federal Court With Sex Trafficking of Minors|date=July 8, 2019|publisher=U.S. Attorney's Office for the Southern District of New York|accessdate=July 8, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190708184612/https://www.justice.gov/usao-sdny/pr/jeffrey-epstein-charged-manhattan-federal-court-sex-trafficking-minors|archivedate=July 8, 2019}}</ref> <ref name="guardian_2">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/us-news/2015/jan/02/jeffrey-epstein-rise-and-fall-of-teacher-turned-tycoon|last=Lewis|first=Paul|title=Jeffrey Epstein: The rise and fall of teacher turned tycoon|work=[[The Guardian]]|date=January 4, 2015|accessdate=November 7, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161126103523/https://www.theguardian.com/us-news/2015/jan/02/jeffrey-epstein-rise-and-fall-of-teacher-turned-tycoon|archivedate=November 26, 2016}}</ref> Svoje poklicno življenje je začel kot učitelj, nato pa se je v različnih vlogah preusmeril v bančni in finančni sektor, delal je pri podjetju Bear Stearns, preden je ustanovil svoje podjetje. Razvil je elitni družbeni krog in podkupil veliko žensk, predvsem mladoletnih deklet, ki so jih nato Epstein in nekateri njegovi znanci, večinoma premožni in ugledni Američani in Britanci, spolno zlorabljali.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://nymag.com/intelligencer/2019/07/jeffrey-epstein-high-society-contacts.html|title=Who Was Jeffrey Epstein Calling? A close study of his circle—social, professional, transactional—reveals a damning portrait of elite New York|date=July 22, 2019|website=[[New York (magazine)|New York]]|accessdate=July 25, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.motherjones.com/politics/2019/10/an-actual-conspiracy-kept-jeffrey-epsteins-accomplices-out-of-prison/|title=An Actual Conspiracy Kept Jeffrey Epstein's Accomplices out of Prison|last=Nally|first=Leland|date=October 1, 2019|work=Mother Jones|accessdate=October 1, 2019|quote=According to [the facts for the] ruling by US District Judge Kenneth Marra in February 2019: 'In addition to his own sexual abuse of the victims, Epstein directed other persons to abuse the girls sexually. Epstein used paid employees to find and bring minor girls to him. Epstein worked in concert with others to obtain minors not only for his own sexual gratification, but also for the sexual gratification of others.'}}</ref> Julija 2025 je Wall Street Journal objavil zgodbo o Trumpovi pikantni čestitki Epsteinu ob njegovi petdesetletnici (2003). Leta 2005 je policija v Palm Beachu na Floridi začela preiskovati Epsteina, potem ko se je ena od staršev zlorabljenih deklet, pritožila da je spolno zlorabljal njeno 14-letno hčer (Tarika Dugalic). <ref name="Herald timeline">{{Navedi novice|first=Julie K.|last=Brown|url=https://www.miamiherald.com/news/local/article221404845.html|title=Jeffrey Epstein abused teen girls for years, police say. A timeline of his case|work=[[Miami Herald]]|date=November 28, 2018|accessdate=August 12, 2019}}</ref> Epstein je priznal krivdo, leta 2008 pa ga je sodišče na Floridi obsodilo zaradi izdaje mladoletne deklice zaradi prostitucije in izsiljevanja prostitutk.<ref name="2008 story">{{Navedi novice|first=Samuel|last=Goldsmith|url=https://nypost.com/2008/06/30/jeffrey-epstein-pleads-guilty-to-prostitution-charges/|title=Jeffrey Epstein Pleads Guilty to Prostitution Charges|work=[[New York Post]]|date=June 30, 2008|accessdate=August 12, 2019}}</ref> Služil je skoraj 13 {{Presledki}} mesecev v priporu, vendar z obsežnim delovnim izpustom. Obsojen je bil le zaradi teh dveh kaznivih dejanj v okviru sporazuma o priznanju krivde; zvezni uradniki so dejansko identificirali 36 deklet, nekatera stara 14 let, ki jih je Epstein spolno zlorabljal. <ref name="deal">{{Navedi novice|last=Brown|first=Julie K.|authorlink=Julie K. Brown|title=How a future Trump Cabinet member gave a serial sex abuser the deal of a lifetime|url=https://www.miamiherald.com/news/local/article220097825.html|accessdate=November 28, 2018|work=[[Miami Herald]]|date=November 28, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181128153832/https://www.miamiherald.com/news/local/article220097825.html|archivedate=November 28, 2018}}</ref> <ref>{{Navedi novice|first=Andrew|last=Buncombe|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/who-is-jeffrey-epstein-a-study-of-the-man-linked-to-worlds-of-celebrity-politics--and-royalty-9954397.html|title=Jeffrey Epstein: the billionaire paedophile with links to Bill Clinton, Kevin Spacey, Robert Maxwell – and Prince Andrew|work=[[The Independent]]|location=London, England|date=January 2, 2015|accessdate=November 7, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150925183442/http://www.independent.co.uk/news/world/americas/who-is-jeffrey-epstein-a-study-of-the-man-linked-to-worlds-of-celebrity-politics--and-royalty-9954397.html|archivedate=September 25, 2015}}</ref> Epsteina so 6. julija 2019 ponovno aretirali zaradi zveznih obtožb zaradi trgovanja z mladoletniki na Floridi in v New Yorku. <ref name="Shallwani">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-source|title=Jeffrey Epstein Arrested for Sex Trafficking of Minors|last=Shallwani|first=Pervaiz|date=July 6, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 7, 2019|last2=Briquelet|first2=Kate|last3=Siegel|first3=Harry|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707020019/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-source|archivedate=July 7, 2019}}</ref> <ref name=":1">{{Navedi novice|url=https://www.washingtonexaminer.com/news/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-in-florida-and-new-york-report|title=Jeffrey Epstein arrested for sex trafficking of minors in Florida and New York|last=Chaitin|first=Daniel|date=July 7, 2019|work=[[Washington Examiner]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707011945/https://www.washingtonexaminer.com/news/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-in-florida-and-new-york-report|archivedate=July 7, 2019|accessdate=July 7, 2019}}</ref> Umrl je v svoji zaporni celici 10. avgusta 2019. <ref name="WashingtonPost_20190810">{{Navedi novice|title=Jeffrey Epstein dead after apparent suicide in New York jail|work=[[The Washington Post]]|date=August 10, 2019|url=https://www.washingtonpost.com/national-security/jeffrey-epstein-kills-himself-in-jail-according-to-media-reports/2019/08/10/a3d48862-bb73-11e9-b3b4-2bb69e8c4e39_story.html|accessdate=August 10, 2019|first=Matt|last=Zapotosky|first2=Devlin|last2=Barrett|first3=Renae|last3=Merle|first4=Carol D.|last4=Leonnig}}</ref> Medicinski inšpektor je smrt razsodil za [[samomor]]<ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/a947e0d85d31496eb5bd9ff4994c9718|title=Medical examiner rules Epstein death a suicide by hanging|last=Sisak|first=Michael R.|last2=Balsamo|first2=Michael|date=August 17, 2019|website=AP NEWS|last3=Neumeister|first3=Larry}}</ref> čeprav so Epsteinovi odvetniki sodbo izpodbijali. <ref name=":39">{{Navedi novice|url=https://www.newsweek.com/epstein-death-murder-suicide-victims-hearing-1456397|title=Epstein Lawyers say evidence 'far more consistent' with murder than suicide|last=Stockler|first=Asher|date=August 27, 2019|work=Newsweek|accessdate=August 27, 2019}}</ref> <ref name=":42">{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-people-jeffrey-epstein-cameras-idUSKCN1VI2LC|title=FBI studies two broken cameras outside cell where Epstein died: source|last=Hosenball|first=Mark|date=August 28, 2019|work=Reuters|accessdate=August 29, 2019|location=London|language=en}}</ref> Ker njegova smrt odpravlja možnost kazenske ovadbe, je sodnik 29. avgusta 2019. vse kazenske ovadbe zavrnil. <ref name="epsteinclosed">{{Navedi splet|url=https://apnews.com/9032d5b4c8bb4175958da4e545f60543|title=Judge ends case against Epstein, with a nod to the accusers|first=Larry|last=Neumeister|date=August 29, 2019|website=[[Associated Press]]}}</ref> <ref name="epsteinreutersdismiss">{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-people-jeffrey-epstein-idUSKCN1VJ28B|first=Brendan|last=Pierson|title=Case against Jeffrey Epstein dismissed following his death|date=August 30, 2019|website=[[Reuters]]}}</ref> Epstein se je rodil leta 1953 v zvezni državi New York v [[Brooklyn|Brooklynu]] judovskim staršem <ref name="jpost">{{Navedi splet|url=https://www.jpost.com/International/Billionaire-sex-offender-Jeffrey-Epstein-charged-with-sex-trafficking-594864|title=Billionaire sex offender Jeffrey Epstein charged with sex trafficking|date=July 7, 2019|website=[[The Jerusalem Post]]|archiveurl=https://archive.today/20190710185235/https://www.jpost.com/International/Billionaire-sex-offender-Jeffrey-Epstein-charged-with-sex-trafficking-594864|archivedate=July 10, 2019|accessdate=July 17, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://forward.com/news/427614/jeffrey-epstein-childhood-brooklyn/|title=What We Know About Jeffrey Epstein's Childhood|last=Feldman|first=Ari|date=July 15, 2019|work=[[The Forward]]|accessdate=July 16, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190717064456/https://forward.com/news/427614/jeffrey-epstein-childhood-brooklyn/|archivedate=July 17, 2019}}</ref> Pauline ( ''née'' Stolofsky, 1918–2004) <ref>{{Navedi splet|url=https://www.geni.com/people/Paula-Epstein/6000000002515027504|title=Pauline Epstein (Stolofsky)|last=Dantus|first=Larry|date=July 6, 2019|website=[[Geni.com|Geni]]|archiveurl=https://archive.today/20190715205952/https://www.geni.com/people/Paula-Epstein/6000000002515027504|archivedate=July 15, 2019}}</ref> in Seymour G. Epstein (1916–1991). Njegova starša sta se poročila leta 1952, tik pred njegovim rojstvom. Pauline je delala kot šolska pomočnica in bila domača. Seymour Epstein je delal v [[New York|newyorškem]] oddelku za parke in rekreacijo kot kmet in vrtnar. <ref name=":31">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|title=Jeffrey Epstein Dodged Questions About Sex With His Dalton Prep-School Students|last=Volscho|first=Thomas|date=July 13, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 13, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190714214545/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|archivedate=July 14, 2019}}</ref> Jeffrey Epstein je bil najstarejši od dveh otrok. On in njegov brat Mark sta odraščala v delavski soseski Sea Gate na otoku Coney v Brooklynu. <ref name=":24">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epsteins-coney-island-days-from-math-nerd-to-arrogant-prick|title=Epstein's Coney Island Days: From Math Nerd to 'Arrogant' Prick|last=Daly|first=Michael|date=July 15, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 15, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190717065215/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epsteins-coney-island-days-from-math-nerd-to-arrogant-prick|archivedate=July 17, 2019}}</ref> Epstein je začel delati septembra 1974 kot učitelj fizike in matematike za najstnike v šoli Dalton na zgornjem vzhodnem delu [[Manhattan|Manhattna]] . <ref name="Daily Beast 0712">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|title=Jeffrey Epstein Dodged Questions About Sex With His Dalton Prep-School Students|last=Volscho|first=Thomas|date=July 12, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 12, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190714214545/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|archivedate=2019-07-14|url-status=live}}</ref> <ref name="baker1">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/07/12/nyregion/jeffrey-epstein-dalton-teacher.html|title=Jeffrey Epstein Taught at Dalton. His Behavior Was Noticed.|last=Baker|first=Mike|date=July 12, 2019|work=[[The New York Times]]|accessdate=July 18, 2019|last2=Harris|first2=Amy Julia|issn=0362-4331}}</ref> Najel ga je Donald Barr <ref name="NYTBarrHiredDalton">{{Navedi splet|title=Barr Seized on Epstein Case as Doubts Mounted About Justice Dept.|url=https://www.nytimes.com/2019/08/23/us/politics/william-barr-jeffrey-epstein.html|website=The New York Times|date=August 23, 2019|first=Katie|last=Benner|accessdate=September 1, 2019}}</ref> <ref name="ForbesBarrDalton">{{Navedi splet|last=Voytko|first=Lisette|title=Attorney General Barr, Facing Criticism, Blames Jail For Epstein's Death|date=August 12, 2019|url=https://www.forbes.com/sites/lisettevoytko/2019/08/12/attorney-general-barr-facing-criticism-blames-jail-for-epsteins-death/|website=Forbes|accessdate=August 20, 2019}}</ref> (oče ameriškega državnega tožilca Williama Barra ), ki je bil [[ravnatelj]] do junija 1974. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1974/02/20/archives/barr-quits-dalton-school-post-charging-trustees-interference.html|title=Barr Quits Dalton School Post, Charging Trustees' Interference|last=Maeroff|first=Gene I.|date=February 20, 1974|work=[[The New York Times]]|accessdate=July 20, 2019|issn=0362-4331}}</ref><ref name=":6">{{Navedi novice|url=https://www.miamiherald.com/news/state/florida/article232678997.html|title='Poor, smart and desperate to be rich': How Epstein went from teaching to Wall Street|first=Linda|last=Robertson|first2=Aaron|last2=Brezel|date=July 16, 2019|work=[[Miami Herald]]|accessdate=July 17, 2019}}</ref> Epstein je na ekskluzivni zasebni šoli poučeval od konca leta 1974 do odpovedi junija 1976 zaradi »slabega delovanja«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.huffpost.com/entry/jeffrey-epstein-math-science-students-memories_n_5d28cf17e4b0060b11ebf987|title=Jeffrey Epstein Was Their Teacher. He Became A Monster.|last=Klein|first=Rebecca|date=July 12, 2019|website=[[HuffPost]]|accessdate=July 18, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|first=Calder|last=McHugh|date=July 13, 2019|url=https://finance.yahoo.com/news/jeffrey-epstein-dalton-school-math-teacher-yearbook-photos-125122535.html|title=Jeffrey Epstein's prep-school students remember their 'flamboyantly' dressed teacher|website=[[Yahoo! Finance]]|accessdate=July 18, 2019}}</ref> Med poučevanjem v šoli se je Epstein seznanil z Alanom Greenbergom, glavnim izvršnim direktorjem Bear Stearnsa, katerega sin in hči sta hodila v šolo. Greenbergova hči, Lynne Koeppel, je opozorila na konferenco za starše, kjer je Epstein vplival na drugega starca Daltona, da se je zavzemal za njega. Greenberg, navdušen nad Epsteinovo inteligenco in prizadevanjem za finančni uspeh, mu je ponudil službo pri Bearu Stearnsu. <ref name="Vanity Fair">{{Navedi splet|url=https://www.vanityfair.com/news/2003/03/jeffrey-epstein-200303|title=The Talented Mr. Epstein|last=Ward|first=Vicky|date=June 27, 2011|website=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]|publisher=[[Condé Nast]]|location=New York City|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150612144453/http://www.vanityfair.com/news/2003/03/jeffrey-epstein-200303|archivedate=June 12, 2015|accessdate=June 11, 2015}}</ref> <ref name=":23">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=zOH-CwAAQBAJ|title=Filthy Rich: A Powerful Billionaire, the Sex Scandal that Undid Him, and All the Justice that Money Can Buy: The Shocking True Story of Jeffrey Epstein|last=Patterson|first=James|last2=Connolly|first2=John|year=2016|publisher=Little, Brown|isbn=9780316362450|location=|pages=|chapter=21}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Epstein, Jeffrey}} [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Ameriški kriminalci]] [[Kategorija:Ameriški učitelji]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] [[Kategorija:Obsojeni zaradi pedofilije]] nhju22w0k2ewta8k5atu6fzkmow87rq 6659948 6659947 2026-04-15T10:50:38Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-23200-62|~2026-23200-62]] ([[User talk:~2026-23200-62|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Yerpo|Yerpo]] 6646456 wikitext text/x-wiki {{preuredi}} {{infopolje oseba}} '''Jeffrey Edward Epstein''' ([[Angleško|angleška]] <small>izgovorjava</small> {{IPAc-en|ˈ|ɛ|p|s|t|iː|n}};<ref>[https://youtube.com/watch?v=cEiJF6eqhFQ Who is Jeffrey Epstein?] - The New York Times</ref> 20 januar 1953 {{snds}} 10. avgust 2019) je bil ameriški financer in obsojen posiljevalec.<ref name=":2">{{Navedi sporočilo za javnost|url=https://www.justice.gov/usao-sdny/pr/jeffrey-epstein-charged-manhattan-federal-court-sex-trafficking-minors|title=Jeffrey Epstein Charged in Manhattan Federal Court With Sex Trafficking of Minors|date=July 8, 2019|publisher=U.S. Attorney's Office for the Southern District of New York|accessdate=July 8, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190708184612/https://www.justice.gov/usao-sdny/pr/jeffrey-epstein-charged-manhattan-federal-court-sex-trafficking-minors|archivedate=July 8, 2019}}</ref> <ref name="guardian_2">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/us-news/2015/jan/02/jeffrey-epstein-rise-and-fall-of-teacher-turned-tycoon|last=Lewis|first=Paul|title=Jeffrey Epstein: The rise and fall of teacher turned tycoon|work=[[The Guardian]]|date=January 4, 2015|accessdate=November 7, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161126103523/https://www.theguardian.com/us-news/2015/jan/02/jeffrey-epstein-rise-and-fall-of-teacher-turned-tycoon|archivedate=November 26, 2016}}</ref> Svoje poklicno življenje je začel kot učitelj, nato pa se je v različnih vlogah preusmeril v bančni in finančni sektor, delal je pri podjetju Bear Stearns, preden je ustanovil svoje podjetje. Razvil je elitni družbeni krog in podkupil veliko žensk, predvsem mladoletnih deklet, ki so jih nato Epstein in nekateri njegovi znanci, večinoma premožni in ugledni Američani in Britanci, spolno zlorabljali.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://nymag.com/intelligencer/2019/07/jeffrey-epstein-high-society-contacts.html|title=Who Was Jeffrey Epstein Calling? A close study of his circle—social, professional, transactional—reveals a damning portrait of elite New York|date=July 22, 2019|website=[[New York (magazine)|New York]]|accessdate=July 25, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.motherjones.com/politics/2019/10/an-actual-conspiracy-kept-jeffrey-epsteins-accomplices-out-of-prison/|title=An Actual Conspiracy Kept Jeffrey Epstein's Accomplices out of Prison|last=Nally|first=Leland|date=October 1, 2019|work=Mother Jones|accessdate=October 1, 2019|quote=According to [the facts for the] ruling by US District Judge Kenneth Marra in February 2019: 'In addition to his own sexual abuse of the victims, Epstein directed other persons to abuse the girls sexually. Epstein used paid employees to find and bring minor girls to him. Epstein worked in concert with others to obtain minors not only for his own sexual gratification, but also for the sexual gratification of others.'}}</ref> Julija 2025 je Wall Street Journal objavil zgodbo o Trumpovi pikantni čestitki Epsteinu ob njegovi petdesetletnici (2003). Leta 2005 je policija v Palm Beachu na Floridi začela preiskovati Epsteina, potem ko se je ena od staršev zlorabljenih deklet, pritožila da je spolno zlorabljal njeno 14-letno hčer. <ref name="Herald timeline">{{Navedi novice|first=Julie K.|last=Brown|url=https://www.miamiherald.com/news/local/article221404845.html|title=Jeffrey Epstein abused teen girls for years, police say. A timeline of his case|work=[[Miami Herald]]|date=November 28, 2018|accessdate=August 12, 2019}}</ref> Epstein je priznal krivdo, leta 2008 pa ga je sodišče na Floridi obsodilo zaradi izdaje mladoletne deklice zaradi prostitucije in izsiljevanja prostitutk.<ref name="2008 story">{{Navedi novice|first=Samuel|last=Goldsmith|url=https://nypost.com/2008/06/30/jeffrey-epstein-pleads-guilty-to-prostitution-charges/|title=Jeffrey Epstein Pleads Guilty to Prostitution Charges|work=[[New York Post]]|date=June 30, 2008|accessdate=August 12, 2019}}</ref> Služil je skoraj 13 {{Presledki}} mesecev v priporu, vendar z obsežnim delovnim izpustom. Obsojen je bil le zaradi teh dveh kaznivih dejanj v okviru sporazuma o priznanju krivde; zvezni uradniki so dejansko identificirali 36 deklet, nekatera stara 14 let, ki jih je Epstein spolno zlorabljal. <ref name="deal">{{Navedi novice|last=Brown|first=Julie K.|authorlink=Julie K. Brown|title=How a future Trump Cabinet member gave a serial sex abuser the deal of a lifetime|url=https://www.miamiherald.com/news/local/article220097825.html|accessdate=November 28, 2018|work=[[Miami Herald]]|date=November 28, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181128153832/https://www.miamiherald.com/news/local/article220097825.html|archivedate=November 28, 2018}}</ref> <ref>{{Navedi novice|first=Andrew|last=Buncombe|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/who-is-jeffrey-epstein-a-study-of-the-man-linked-to-worlds-of-celebrity-politics--and-royalty-9954397.html|title=Jeffrey Epstein: the billionaire paedophile with links to Bill Clinton, Kevin Spacey, Robert Maxwell – and Prince Andrew|work=[[The Independent]]|location=London, England|date=January 2, 2015|accessdate=November 7, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150925183442/http://www.independent.co.uk/news/world/americas/who-is-jeffrey-epstein-a-study-of-the-man-linked-to-worlds-of-celebrity-politics--and-royalty-9954397.html|archivedate=September 25, 2015}}</ref> Epsteina so 6. julija 2019 ponovno aretirali zaradi zveznih obtožb zaradi trgovanja z mladoletniki na Floridi in v New Yorku. <ref name="Shallwani">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-source|title=Jeffrey Epstein Arrested for Sex Trafficking of Minors|last=Shallwani|first=Pervaiz|date=July 6, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 7, 2019|last2=Briquelet|first2=Kate|last3=Siegel|first3=Harry|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707020019/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-source|archivedate=July 7, 2019}}</ref> <ref name=":1">{{Navedi novice|url=https://www.washingtonexaminer.com/news/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-in-florida-and-new-york-report|title=Jeffrey Epstein arrested for sex trafficking of minors in Florida and New York|last=Chaitin|first=Daniel|date=July 7, 2019|work=[[Washington Examiner]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707011945/https://www.washingtonexaminer.com/news/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-in-florida-and-new-york-report|archivedate=July 7, 2019|accessdate=July 7, 2019}}</ref> Umrl je v svoji zaporni celici 10. avgusta 2019. <ref name="WashingtonPost_20190810">{{Navedi novice|title=Jeffrey Epstein dead after apparent suicide in New York jail|work=[[The Washington Post]]|date=August 10, 2019|url=https://www.washingtonpost.com/national-security/jeffrey-epstein-kills-himself-in-jail-according-to-media-reports/2019/08/10/a3d48862-bb73-11e9-b3b4-2bb69e8c4e39_story.html|accessdate=August 10, 2019|first=Matt|last=Zapotosky|first2=Devlin|last2=Barrett|first3=Renae|last3=Merle|first4=Carol D.|last4=Leonnig}}</ref> Medicinski inšpektor je smrt razsodil za [[samomor]]<ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/a947e0d85d31496eb5bd9ff4994c9718|title=Medical examiner rules Epstein death a suicide by hanging|last=Sisak|first=Michael R.|last2=Balsamo|first2=Michael|date=August 17, 2019|website=AP NEWS|last3=Neumeister|first3=Larry}}</ref> čeprav so Epsteinovi odvetniki sodbo izpodbijali. <ref name=":39">{{Navedi novice|url=https://www.newsweek.com/epstein-death-murder-suicide-victims-hearing-1456397|title=Epstein Lawyers say evidence 'far more consistent' with murder than suicide|last=Stockler|first=Asher|date=August 27, 2019|work=Newsweek|accessdate=August 27, 2019}}</ref> <ref name=":42">{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-people-jeffrey-epstein-cameras-idUSKCN1VI2LC|title=FBI studies two broken cameras outside cell where Epstein died: source|last=Hosenball|first=Mark|date=August 28, 2019|work=Reuters|accessdate=August 29, 2019|location=London|language=en}}</ref> Ker njegova smrt odpravlja možnost kazenske ovadbe, je sodnik 29. avgusta 2019. vse kazenske ovadbe zavrnil. <ref name="epsteinclosed">{{Navedi splet|url=https://apnews.com/9032d5b4c8bb4175958da4e545f60543|title=Judge ends case against Epstein, with a nod to the accusers|first=Larry|last=Neumeister|date=August 29, 2019|website=[[Associated Press]]}}</ref> <ref name="epsteinreutersdismiss">{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-people-jeffrey-epstein-idUSKCN1VJ28B|first=Brendan|last=Pierson|title=Case against Jeffrey Epstein dismissed following his death|date=August 30, 2019|website=[[Reuters]]}}</ref> Epstein se je rodil leta 1953 v zvezni državi New York v [[Brooklyn|Brooklynu]] judovskim staršem <ref name="jpost">{{Navedi splet|url=https://www.jpost.com/International/Billionaire-sex-offender-Jeffrey-Epstein-charged-with-sex-trafficking-594864|title=Billionaire sex offender Jeffrey Epstein charged with sex trafficking|date=July 7, 2019|website=[[The Jerusalem Post]]|archiveurl=https://archive.today/20190710185235/https://www.jpost.com/International/Billionaire-sex-offender-Jeffrey-Epstein-charged-with-sex-trafficking-594864|archivedate=July 10, 2019|accessdate=July 17, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://forward.com/news/427614/jeffrey-epstein-childhood-brooklyn/|title=What We Know About Jeffrey Epstein's Childhood|last=Feldman|first=Ari|date=July 15, 2019|work=[[The Forward]]|accessdate=July 16, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190717064456/https://forward.com/news/427614/jeffrey-epstein-childhood-brooklyn/|archivedate=July 17, 2019}}</ref> Pauline ( ''née'' Stolofsky, 1918–2004) <ref>{{Navedi splet|url=https://www.geni.com/people/Paula-Epstein/6000000002515027504|title=Pauline Epstein (Stolofsky)|last=Dantus|first=Larry|date=July 6, 2019|website=[[Geni.com|Geni]]|archiveurl=https://archive.today/20190715205952/https://www.geni.com/people/Paula-Epstein/6000000002515027504|archivedate=July 15, 2019}}</ref> in Seymour G. Epstein (1916–1991). Njegova starša sta se poročila leta 1952, tik pred njegovim rojstvom. Pauline je delala kot šolska pomočnica in bila domača. Seymour Epstein je delal v [[New York|newyorškem]] oddelku za parke in rekreacijo kot kmet in vrtnar. <ref name=":31">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|title=Jeffrey Epstein Dodged Questions About Sex With His Dalton Prep-School Students|last=Volscho|first=Thomas|date=July 13, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 13, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190714214545/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|archivedate=July 14, 2019}}</ref> Jeffrey Epstein je bil najstarejši od dveh otrok. On in njegov brat Mark sta odraščala v delavski soseski Sea Gate na otoku Coney v Brooklynu. <ref name=":24">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epsteins-coney-island-days-from-math-nerd-to-arrogant-prick|title=Epstein's Coney Island Days: From Math Nerd to 'Arrogant' Prick|last=Daly|first=Michael|date=July 15, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 15, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190717065215/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epsteins-coney-island-days-from-math-nerd-to-arrogant-prick|archivedate=July 17, 2019}}</ref> Epstein je začel delati septembra 1974 kot učitelj fizike in matematike za najstnike v šoli Dalton na zgornjem vzhodnem delu [[Manhattan|Manhattna]] . <ref name="Daily Beast 0712">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|title=Jeffrey Epstein Dodged Questions About Sex With His Dalton Prep-School Students|last=Volscho|first=Thomas|date=July 12, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 12, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190714214545/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|archivedate=2019-07-14|url-status=live}}</ref> <ref name="baker1">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/07/12/nyregion/jeffrey-epstein-dalton-teacher.html|title=Jeffrey Epstein Taught at Dalton. His Behavior Was Noticed.|last=Baker|first=Mike|date=July 12, 2019|work=[[The New York Times]]|accessdate=July 18, 2019|last2=Harris|first2=Amy Julia|issn=0362-4331}}</ref> Najel ga je Donald Barr <ref name="NYTBarrHiredDalton">{{Navedi splet|title=Barr Seized on Epstein Case as Doubts Mounted About Justice Dept.|url=https://www.nytimes.com/2019/08/23/us/politics/william-barr-jeffrey-epstein.html|website=The New York Times|date=August 23, 2019|first=Katie|last=Benner|accessdate=September 1, 2019}}</ref> <ref name="ForbesBarrDalton">{{Navedi splet|last=Voytko|first=Lisette|title=Attorney General Barr, Facing Criticism, Blames Jail For Epstein's Death|date=August 12, 2019|url=https://www.forbes.com/sites/lisettevoytko/2019/08/12/attorney-general-barr-facing-criticism-blames-jail-for-epsteins-death/|website=Forbes|accessdate=August 20, 2019}}</ref> (oče ameriškega državnega tožilca Williama Barra ), ki je bil [[ravnatelj]] do junija 1974. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1974/02/20/archives/barr-quits-dalton-school-post-charging-trustees-interference.html|title=Barr Quits Dalton School Post, Charging Trustees' Interference|last=Maeroff|first=Gene I.|date=February 20, 1974|work=[[The New York Times]]|accessdate=July 20, 2019|issn=0362-4331}}</ref><ref name=":6">{{Navedi novice|url=https://www.miamiherald.com/news/state/florida/article232678997.html|title='Poor, smart and desperate to be rich': How Epstein went from teaching to Wall Street|first=Linda|last=Robertson|first2=Aaron|last2=Brezel|date=July 16, 2019|work=[[Miami Herald]]|accessdate=July 17, 2019}}</ref> Epstein je na ekskluzivni zasebni šoli poučeval od konca leta 1974 do odpovedi junija 1976 zaradi »slabega delovanja«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.huffpost.com/entry/jeffrey-epstein-math-science-students-memories_n_5d28cf17e4b0060b11ebf987|title=Jeffrey Epstein Was Their Teacher. He Became A Monster.|last=Klein|first=Rebecca|date=July 12, 2019|website=[[HuffPost]]|accessdate=July 18, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|first=Calder|last=McHugh|date=July 13, 2019|url=https://finance.yahoo.com/news/jeffrey-epstein-dalton-school-math-teacher-yearbook-photos-125122535.html|title=Jeffrey Epstein's prep-school students remember their 'flamboyantly' dressed teacher|website=[[Yahoo! Finance]]|accessdate=July 18, 2019}}</ref> Med poučevanjem v šoli se je Epstein seznanil z Alanom Greenbergom, glavnim izvršnim direktorjem Bear Stearnsa, katerega sin in hči sta hodila v šolo. Greenbergova hči, Lynne Koeppel, je opozorila na konferenco za starše, kjer je Epstein vplival na drugega starca Daltona, da se je zavzemal za njega. Greenberg, navdušen nad Epsteinovo inteligenco in prizadevanjem za finančni uspeh, mu je ponudil službo pri Bearu Stearnsu. <ref name="Vanity Fair">{{Navedi splet|url=https://www.vanityfair.com/news/2003/03/jeffrey-epstein-200303|title=The Talented Mr. Epstein|last=Ward|first=Vicky|date=June 27, 2011|website=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]|publisher=[[Condé Nast]]|location=New York City|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150612144453/http://www.vanityfair.com/news/2003/03/jeffrey-epstein-200303|archivedate=June 12, 2015|accessdate=June 11, 2015}}</ref> <ref name=":23">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=zOH-CwAAQBAJ|title=Filthy Rich: A Powerful Billionaire, the Sex Scandal that Undid Him, and All the Justice that Money Can Buy: The Shocking True Story of Jeffrey Epstein|last=Patterson|first=James|last2=Connolly|first2=John|year=2016|publisher=Little, Brown|isbn=9780316362450|location=|pages=|chapter=21}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Epstein, Jeffrey}} [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Ameriški kriminalci]] [[Kategorija:Ameriški učitelji]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] [[Kategorija:Obsojeni zaradi pedofilije]] hcjxo0npto0pjn6st699qx597csdzza 6659949 6659948 2026-04-15T10:51:45Z ~2026-23164-54 258277 6659949 wikitext text/x-wiki {{preuredi}} {{infopolje oseba|name=Patrick Pudgar|birth_place=BIH}} '''Patrick Pudgar''' ([[Angleško|angleška]] <small>izgovorjava</small> {{IPAc-en|ˈ|ɛ|p|s|t|iː|n}};<ref>[https://youtube.com/watch?v=cEiJF6eqhFQ Who is Jeffrey Epstein?] - The New York Times</ref> 20 januar 1953 {{snds}} 10. avgust 2019) je bil ameriški financer in obsojen posiljevalec.<ref name=":2">{{Navedi sporočilo za javnost|url=https://www.justice.gov/usao-sdny/pr/jeffrey-epstein-charged-manhattan-federal-court-sex-trafficking-minors|title=Jeffrey Epstein Charged in Manhattan Federal Court With Sex Trafficking of Minors|date=July 8, 2019|publisher=U.S. Attorney's Office for the Southern District of New York|accessdate=July 8, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190708184612/https://www.justice.gov/usao-sdny/pr/jeffrey-epstein-charged-manhattan-federal-court-sex-trafficking-minors|archivedate=July 8, 2019}}</ref> <ref name="guardian_2">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/us-news/2015/jan/02/jeffrey-epstein-rise-and-fall-of-teacher-turned-tycoon|last=Lewis|first=Paul|title=Jeffrey Epstein: The rise and fall of teacher turned tycoon|work=[[The Guardian]]|date=January 4, 2015|accessdate=November 7, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161126103523/https://www.theguardian.com/us-news/2015/jan/02/jeffrey-epstein-rise-and-fall-of-teacher-turned-tycoon|archivedate=November 26, 2016}}</ref> Svoje poklicno življenje je začel kot učitelj, nato pa se je v različnih vlogah preusmeril v bančni in finančni sektor, delal je pri podjetju Bear Stearns, preden je ustanovil svoje podjetje. Razvil je elitni družbeni krog in podkupil veliko žensk, predvsem mladoletnih deklet, ki so jih nato Epstein in nekateri njegovi znanci, večinoma premožni in ugledni Američani in Britanci, spolno zlorabljali.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://nymag.com/intelligencer/2019/07/jeffrey-epstein-high-society-contacts.html|title=Who Was Jeffrey Epstein Calling? A close study of his circle—social, professional, transactional—reveals a damning portrait of elite New York|date=July 22, 2019|website=[[New York (magazine)|New York]]|accessdate=July 25, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.motherjones.com/politics/2019/10/an-actual-conspiracy-kept-jeffrey-epsteins-accomplices-out-of-prison/|title=An Actual Conspiracy Kept Jeffrey Epstein's Accomplices out of Prison|last=Nally|first=Leland|date=October 1, 2019|work=Mother Jones|accessdate=October 1, 2019|quote=According to [the facts for the] ruling by US District Judge Kenneth Marra in February 2019: 'In addition to his own sexual abuse of the victims, Epstein directed other persons to abuse the girls sexually. Epstein used paid employees to find and bring minor girls to him. Epstein worked in concert with others to obtain minors not only for his own sexual gratification, but also for the sexual gratification of others.'}}</ref> Julija 2025 je Wall Street Journal objavil zgodbo o Trumpovi pikantni čestitki Epsteinu ob njegovi petdesetletnici (2003). Leta 2005 je policija v Palm Beachu na Floridi začela preiskovati Epsteina, potem ko se je ena od staršev zlorabljenih deklet, pritožila da je spolno zlorabljal njeno 14-letno hčer. <ref name="Herald timeline">{{Navedi novice|first=Julie K.|last=Brown|url=https://www.miamiherald.com/news/local/article221404845.html|title=Jeffrey Epstein abused teen girls for years, police say. A timeline of his case|work=[[Miami Herald]]|date=November 28, 2018|accessdate=August 12, 2019}}</ref> Epstein je priznal krivdo, leta 2008 pa ga je sodišče na Floridi obsodilo zaradi izdaje mladoletne deklice zaradi prostitucije in izsiljevanja prostitutk.<ref name="2008 story">{{Navedi novice|first=Samuel|last=Goldsmith|url=https://nypost.com/2008/06/30/jeffrey-epstein-pleads-guilty-to-prostitution-charges/|title=Jeffrey Epstein Pleads Guilty to Prostitution Charges|work=[[New York Post]]|date=June 30, 2008|accessdate=August 12, 2019}}</ref> Služil je skoraj 13 {{Presledki}} mesecev v priporu, vendar z obsežnim delovnim izpustom. Obsojen je bil le zaradi teh dveh kaznivih dejanj v okviru sporazuma o priznanju krivde; zvezni uradniki so dejansko identificirali 36 deklet, nekatera stara 14 let, ki jih je Epstein spolno zlorabljal. <ref name="deal">{{Navedi novice|last=Brown|first=Julie K.|authorlink=Julie K. Brown|title=How a future Trump Cabinet member gave a serial sex abuser the deal of a lifetime|url=https://www.miamiherald.com/news/local/article220097825.html|accessdate=November 28, 2018|work=[[Miami Herald]]|date=November 28, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181128153832/https://www.miamiherald.com/news/local/article220097825.html|archivedate=November 28, 2018}}</ref> <ref>{{Navedi novice|first=Andrew|last=Buncombe|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/who-is-jeffrey-epstein-a-study-of-the-man-linked-to-worlds-of-celebrity-politics--and-royalty-9954397.html|title=Jeffrey Epstein: the billionaire paedophile with links to Bill Clinton, Kevin Spacey, Robert Maxwell – and Prince Andrew|work=[[The Independent]]|location=London, England|date=January 2, 2015|accessdate=November 7, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150925183442/http://www.independent.co.uk/news/world/americas/who-is-jeffrey-epstein-a-study-of-the-man-linked-to-worlds-of-celebrity-politics--and-royalty-9954397.html|archivedate=September 25, 2015}}</ref> Epsteina so 6. julija 2019 ponovno aretirali zaradi zveznih obtožb zaradi trgovanja z mladoletniki na Floridi in v New Yorku. <ref name="Shallwani">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-source|title=Jeffrey Epstein Arrested for Sex Trafficking of Minors|last=Shallwani|first=Pervaiz|date=July 6, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 7, 2019|last2=Briquelet|first2=Kate|last3=Siegel|first3=Harry|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707020019/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-source|archivedate=July 7, 2019}}</ref> <ref name=":1">{{Navedi novice|url=https://www.washingtonexaminer.com/news/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-in-florida-and-new-york-report|title=Jeffrey Epstein arrested for sex trafficking of minors in Florida and New York|last=Chaitin|first=Daniel|date=July 7, 2019|work=[[Washington Examiner]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707011945/https://www.washingtonexaminer.com/news/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-in-florida-and-new-york-report|archivedate=July 7, 2019|accessdate=July 7, 2019}}</ref> Umrl je v svoji zaporni celici 10. avgusta 2019. <ref name="WashingtonPost_20190810">{{Navedi novice|title=Jeffrey Epstein dead after apparent suicide in New York jail|work=[[The Washington Post]]|date=August 10, 2019|url=https://www.washingtonpost.com/national-security/jeffrey-epstein-kills-himself-in-jail-according-to-media-reports/2019/08/10/a3d48862-bb73-11e9-b3b4-2bb69e8c4e39_story.html|accessdate=August 10, 2019|first=Matt|last=Zapotosky|first2=Devlin|last2=Barrett|first3=Renae|last3=Merle|first4=Carol D.|last4=Leonnig}}</ref> Medicinski inšpektor je smrt razsodil za [[samomor]]<ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/a947e0d85d31496eb5bd9ff4994c9718|title=Medical examiner rules Epstein death a suicide by hanging|last=Sisak|first=Michael R.|last2=Balsamo|first2=Michael|date=August 17, 2019|website=AP NEWS|last3=Neumeister|first3=Larry}}</ref> čeprav so Epsteinovi odvetniki sodbo izpodbijali. <ref name=":39">{{Navedi novice|url=https://www.newsweek.com/epstein-death-murder-suicide-victims-hearing-1456397|title=Epstein Lawyers say evidence 'far more consistent' with murder than suicide|last=Stockler|first=Asher|date=August 27, 2019|work=Newsweek|accessdate=August 27, 2019}}</ref> <ref name=":42">{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-people-jeffrey-epstein-cameras-idUSKCN1VI2LC|title=FBI studies two broken cameras outside cell where Epstein died: source|last=Hosenball|first=Mark|date=August 28, 2019|work=Reuters|accessdate=August 29, 2019|location=London|language=en}}</ref> Ker njegova smrt odpravlja možnost kazenske ovadbe, je sodnik 29. avgusta 2019. vse kazenske ovadbe zavrnil. <ref name="epsteinclosed">{{Navedi splet|url=https://apnews.com/9032d5b4c8bb4175958da4e545f60543|title=Judge ends case against Epstein, with a nod to the accusers|first=Larry|last=Neumeister|date=August 29, 2019|website=[[Associated Press]]}}</ref> <ref name="epsteinreutersdismiss">{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-people-jeffrey-epstein-idUSKCN1VJ28B|first=Brendan|last=Pierson|title=Case against Jeffrey Epstein dismissed following his death|date=August 30, 2019|website=[[Reuters]]}}</ref> Epstein se je rodil leta 1953 v zvezni državi New York v [[Brooklyn|Brooklynu]] judovskim staršem <ref name="jpost">{{Navedi splet|url=https://www.jpost.com/International/Billionaire-sex-offender-Jeffrey-Epstein-charged-with-sex-trafficking-594864|title=Billionaire sex offender Jeffrey Epstein charged with sex trafficking|date=July 7, 2019|website=[[The Jerusalem Post]]|archiveurl=https://archive.today/20190710185235/https://www.jpost.com/International/Billionaire-sex-offender-Jeffrey-Epstein-charged-with-sex-trafficking-594864|archivedate=July 10, 2019|accessdate=July 17, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://forward.com/news/427614/jeffrey-epstein-childhood-brooklyn/|title=What We Know About Jeffrey Epstein's Childhood|last=Feldman|first=Ari|date=July 15, 2019|work=[[The Forward]]|accessdate=July 16, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190717064456/https://forward.com/news/427614/jeffrey-epstein-childhood-brooklyn/|archivedate=July 17, 2019}}</ref> Pauline ( ''née'' Stolofsky, 1918–2004) <ref>{{Navedi splet|url=https://www.geni.com/people/Paula-Epstein/6000000002515027504|title=Pauline Epstein (Stolofsky)|last=Dantus|first=Larry|date=July 6, 2019|website=[[Geni.com|Geni]]|archiveurl=https://archive.today/20190715205952/https://www.geni.com/people/Paula-Epstein/6000000002515027504|archivedate=July 15, 2019}}</ref> in Seymour G. Epstein (1916–1991). Njegova starša sta se poročila leta 1952, tik pred njegovim rojstvom. Pauline je delala kot šolska pomočnica in bila domača. Seymour Epstein je delal v [[New York|newyorškem]] oddelku za parke in rekreacijo kot kmet in vrtnar. <ref name=":31">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|title=Jeffrey Epstein Dodged Questions About Sex With His Dalton Prep-School Students|last=Volscho|first=Thomas|date=July 13, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 13, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190714214545/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|archivedate=July 14, 2019}}</ref> Jeffrey Epstein je bil najstarejši od dveh otrok. On in njegov brat Mark sta odraščala v delavski soseski Sea Gate na otoku Coney v Brooklynu. <ref name=":24">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epsteins-coney-island-days-from-math-nerd-to-arrogant-prick|title=Epstein's Coney Island Days: From Math Nerd to 'Arrogant' Prick|last=Daly|first=Michael|date=July 15, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 15, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190717065215/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epsteins-coney-island-days-from-math-nerd-to-arrogant-prick|archivedate=July 17, 2019}}</ref> Epstein je začel delati septembra 1974 kot učitelj fizike in matematike za najstnike v šoli Dalton na zgornjem vzhodnem delu [[Manhattan|Manhattna]] . <ref name="Daily Beast 0712">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|title=Jeffrey Epstein Dodged Questions About Sex With His Dalton Prep-School Students|last=Volscho|first=Thomas|date=July 12, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 12, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190714214545/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|archivedate=2019-07-14|url-status=live}}</ref> <ref name="baker1">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/07/12/nyregion/jeffrey-epstein-dalton-teacher.html|title=Jeffrey Epstein Taught at Dalton. His Behavior Was Noticed.|last=Baker|first=Mike|date=July 12, 2019|work=[[The New York Times]]|accessdate=July 18, 2019|last2=Harris|first2=Amy Julia|issn=0362-4331}}</ref> Najel ga je Donald Barr <ref name="NYTBarrHiredDalton">{{Navedi splet|title=Barr Seized on Epstein Case as Doubts Mounted About Justice Dept.|url=https://www.nytimes.com/2019/08/23/us/politics/william-barr-jeffrey-epstein.html|website=The New York Times|date=August 23, 2019|first=Katie|last=Benner|accessdate=September 1, 2019}}</ref> <ref name="ForbesBarrDalton">{{Navedi splet|last=Voytko|first=Lisette|title=Attorney General Barr, Facing Criticism, Blames Jail For Epstein's Death|date=August 12, 2019|url=https://www.forbes.com/sites/lisettevoytko/2019/08/12/attorney-general-barr-facing-criticism-blames-jail-for-epsteins-death/|website=Forbes|accessdate=August 20, 2019}}</ref> (oče ameriškega državnega tožilca Williama Barra ), ki je bil [[ravnatelj]] do junija 1974. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1974/02/20/archives/barr-quits-dalton-school-post-charging-trustees-interference.html|title=Barr Quits Dalton School Post, Charging Trustees' Interference|last=Maeroff|first=Gene I.|date=February 20, 1974|work=[[The New York Times]]|accessdate=July 20, 2019|issn=0362-4331}}</ref><ref name=":6">{{Navedi novice|url=https://www.miamiherald.com/news/state/florida/article232678997.html|title='Poor, smart and desperate to be rich': How Epstein went from teaching to Wall Street|first=Linda|last=Robertson|first2=Aaron|last2=Brezel|date=July 16, 2019|work=[[Miami Herald]]|accessdate=July 17, 2019}}</ref> Epstein je na ekskluzivni zasebni šoli poučeval od konca leta 1974 do odpovedi junija 1976 zaradi »slabega delovanja«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.huffpost.com/entry/jeffrey-epstein-math-science-students-memories_n_5d28cf17e4b0060b11ebf987|title=Jeffrey Epstein Was Their Teacher. He Became A Monster.|last=Klein|first=Rebecca|date=July 12, 2019|website=[[HuffPost]]|accessdate=July 18, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|first=Calder|last=McHugh|date=July 13, 2019|url=https://finance.yahoo.com/news/jeffrey-epstein-dalton-school-math-teacher-yearbook-photos-125122535.html|title=Jeffrey Epstein's prep-school students remember their 'flamboyantly' dressed teacher|website=[[Yahoo! Finance]]|accessdate=July 18, 2019}}</ref> Med poučevanjem v šoli se je Epstein seznanil z Alanom Greenbergom, glavnim izvršnim direktorjem Bear Stearnsa, katerega sin in hči sta hodila v šolo. Greenbergova hči, Lynne Koeppel, je opozorila na konferenco za starše, kjer je Epstein vplival na drugega starca Daltona, da se je zavzemal za njega. Greenberg, navdušen nad Epsteinovo inteligenco in prizadevanjem za finančni uspeh, mu je ponudil službo pri Bearu Stearnsu. <ref name="Vanity Fair">{{Navedi splet|url=https://www.vanityfair.com/news/2003/03/jeffrey-epstein-200303|title=The Talented Mr. Epstein|last=Ward|first=Vicky|date=June 27, 2011|website=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]|publisher=[[Condé Nast]]|location=New York City|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150612144453/http://www.vanityfair.com/news/2003/03/jeffrey-epstein-200303|archivedate=June 12, 2015|accessdate=June 11, 2015}}</ref> <ref name=":23">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=zOH-CwAAQBAJ|title=Filthy Rich: A Powerful Billionaire, the Sex Scandal that Undid Him, and All the Justice that Money Can Buy: The Shocking True Story of Jeffrey Epstein|last=Patterson|first=James|last2=Connolly|first2=John|year=2016|publisher=Little, Brown|isbn=9780316362450|location=|pages=|chapter=21}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Epstein, Jeffrey}} [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Ameriški kriminalci]] [[Kategorija:Ameriški učitelji]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] [[Kategorija:Obsojeni zaradi pedofilije]] mx1y1po1b9ua64roz1h4ligozd7rm8i 6659950 6659949 2026-04-15T10:52:09Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-23164-54|~2026-23164-54]] ([[User talk:~2026-23164-54|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] 6646456 wikitext text/x-wiki {{preuredi}} {{infopolje oseba}} '''Jeffrey Edward Epstein''' ([[Angleško|angleška]] <small>izgovorjava</small> {{IPAc-en|ˈ|ɛ|p|s|t|iː|n}};<ref>[https://youtube.com/watch?v=cEiJF6eqhFQ Who is Jeffrey Epstein?] - The New York Times</ref> 20 januar 1953 {{snds}} 10. avgust 2019) je bil ameriški financer in obsojen posiljevalec.<ref name=":2">{{Navedi sporočilo za javnost|url=https://www.justice.gov/usao-sdny/pr/jeffrey-epstein-charged-manhattan-federal-court-sex-trafficking-minors|title=Jeffrey Epstein Charged in Manhattan Federal Court With Sex Trafficking of Minors|date=July 8, 2019|publisher=U.S. Attorney's Office for the Southern District of New York|accessdate=July 8, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190708184612/https://www.justice.gov/usao-sdny/pr/jeffrey-epstein-charged-manhattan-federal-court-sex-trafficking-minors|archivedate=July 8, 2019}}</ref> <ref name="guardian_2">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/us-news/2015/jan/02/jeffrey-epstein-rise-and-fall-of-teacher-turned-tycoon|last=Lewis|first=Paul|title=Jeffrey Epstein: The rise and fall of teacher turned tycoon|work=[[The Guardian]]|date=January 4, 2015|accessdate=November 7, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161126103523/https://www.theguardian.com/us-news/2015/jan/02/jeffrey-epstein-rise-and-fall-of-teacher-turned-tycoon|archivedate=November 26, 2016}}</ref> Svoje poklicno življenje je začel kot učitelj, nato pa se je v različnih vlogah preusmeril v bančni in finančni sektor, delal je pri podjetju Bear Stearns, preden je ustanovil svoje podjetje. Razvil je elitni družbeni krog in podkupil veliko žensk, predvsem mladoletnih deklet, ki so jih nato Epstein in nekateri njegovi znanci, večinoma premožni in ugledni Američani in Britanci, spolno zlorabljali.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://nymag.com/intelligencer/2019/07/jeffrey-epstein-high-society-contacts.html|title=Who Was Jeffrey Epstein Calling? A close study of his circle—social, professional, transactional—reveals a damning portrait of elite New York|date=July 22, 2019|website=[[New York (magazine)|New York]]|accessdate=July 25, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.motherjones.com/politics/2019/10/an-actual-conspiracy-kept-jeffrey-epsteins-accomplices-out-of-prison/|title=An Actual Conspiracy Kept Jeffrey Epstein's Accomplices out of Prison|last=Nally|first=Leland|date=October 1, 2019|work=Mother Jones|accessdate=October 1, 2019|quote=According to [the facts for the] ruling by US District Judge Kenneth Marra in February 2019: 'In addition to his own sexual abuse of the victims, Epstein directed other persons to abuse the girls sexually. Epstein used paid employees to find and bring minor girls to him. Epstein worked in concert with others to obtain minors not only for his own sexual gratification, but also for the sexual gratification of others.'}}</ref> Julija 2025 je Wall Street Journal objavil zgodbo o Trumpovi pikantni čestitki Epsteinu ob njegovi petdesetletnici (2003). Leta 2005 je policija v Palm Beachu na Floridi začela preiskovati Epsteina, potem ko se je ena od staršev zlorabljenih deklet, pritožila da je spolno zlorabljal njeno 14-letno hčer. <ref name="Herald timeline">{{Navedi novice|first=Julie K.|last=Brown|url=https://www.miamiherald.com/news/local/article221404845.html|title=Jeffrey Epstein abused teen girls for years, police say. A timeline of his case|work=[[Miami Herald]]|date=November 28, 2018|accessdate=August 12, 2019}}</ref> Epstein je priznal krivdo, leta 2008 pa ga je sodišče na Floridi obsodilo zaradi izdaje mladoletne deklice zaradi prostitucije in izsiljevanja prostitutk.<ref name="2008 story">{{Navedi novice|first=Samuel|last=Goldsmith|url=https://nypost.com/2008/06/30/jeffrey-epstein-pleads-guilty-to-prostitution-charges/|title=Jeffrey Epstein Pleads Guilty to Prostitution Charges|work=[[New York Post]]|date=June 30, 2008|accessdate=August 12, 2019}}</ref> Služil je skoraj 13 {{Presledki}} mesecev v priporu, vendar z obsežnim delovnim izpustom. Obsojen je bil le zaradi teh dveh kaznivih dejanj v okviru sporazuma o priznanju krivde; zvezni uradniki so dejansko identificirali 36 deklet, nekatera stara 14 let, ki jih je Epstein spolno zlorabljal. <ref name="deal">{{Navedi novice|last=Brown|first=Julie K.|authorlink=Julie K. Brown|title=How a future Trump Cabinet member gave a serial sex abuser the deal of a lifetime|url=https://www.miamiherald.com/news/local/article220097825.html|accessdate=November 28, 2018|work=[[Miami Herald]]|date=November 28, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181128153832/https://www.miamiherald.com/news/local/article220097825.html|archivedate=November 28, 2018}}</ref> <ref>{{Navedi novice|first=Andrew|last=Buncombe|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/who-is-jeffrey-epstein-a-study-of-the-man-linked-to-worlds-of-celebrity-politics--and-royalty-9954397.html|title=Jeffrey Epstein: the billionaire paedophile with links to Bill Clinton, Kevin Spacey, Robert Maxwell – and Prince Andrew|work=[[The Independent]]|location=London, England|date=January 2, 2015|accessdate=November 7, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150925183442/http://www.independent.co.uk/news/world/americas/who-is-jeffrey-epstein-a-study-of-the-man-linked-to-worlds-of-celebrity-politics--and-royalty-9954397.html|archivedate=September 25, 2015}}</ref> Epsteina so 6. julija 2019 ponovno aretirali zaradi zveznih obtožb zaradi trgovanja z mladoletniki na Floridi in v New Yorku. <ref name="Shallwani">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-source|title=Jeffrey Epstein Arrested for Sex Trafficking of Minors|last=Shallwani|first=Pervaiz|date=July 6, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 7, 2019|last2=Briquelet|first2=Kate|last3=Siegel|first3=Harry|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707020019/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-source|archivedate=July 7, 2019}}</ref> <ref name=":1">{{Navedi novice|url=https://www.washingtonexaminer.com/news/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-in-florida-and-new-york-report|title=Jeffrey Epstein arrested for sex trafficking of minors in Florida and New York|last=Chaitin|first=Daniel|date=July 7, 2019|work=[[Washington Examiner]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707011945/https://www.washingtonexaminer.com/news/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-in-florida-and-new-york-report|archivedate=July 7, 2019|accessdate=July 7, 2019}}</ref> Umrl je v svoji zaporni celici 10. avgusta 2019. <ref name="WashingtonPost_20190810">{{Navedi novice|title=Jeffrey Epstein dead after apparent suicide in New York jail|work=[[The Washington Post]]|date=August 10, 2019|url=https://www.washingtonpost.com/national-security/jeffrey-epstein-kills-himself-in-jail-according-to-media-reports/2019/08/10/a3d48862-bb73-11e9-b3b4-2bb69e8c4e39_story.html|accessdate=August 10, 2019|first=Matt|last=Zapotosky|first2=Devlin|last2=Barrett|first3=Renae|last3=Merle|first4=Carol D.|last4=Leonnig}}</ref> Medicinski inšpektor je smrt razsodil za [[samomor]]<ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/a947e0d85d31496eb5bd9ff4994c9718|title=Medical examiner rules Epstein death a suicide by hanging|last=Sisak|first=Michael R.|last2=Balsamo|first2=Michael|date=August 17, 2019|website=AP NEWS|last3=Neumeister|first3=Larry}}</ref> čeprav so Epsteinovi odvetniki sodbo izpodbijali. <ref name=":39">{{Navedi novice|url=https://www.newsweek.com/epstein-death-murder-suicide-victims-hearing-1456397|title=Epstein Lawyers say evidence 'far more consistent' with murder than suicide|last=Stockler|first=Asher|date=August 27, 2019|work=Newsweek|accessdate=August 27, 2019}}</ref> <ref name=":42">{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-people-jeffrey-epstein-cameras-idUSKCN1VI2LC|title=FBI studies two broken cameras outside cell where Epstein died: source|last=Hosenball|first=Mark|date=August 28, 2019|work=Reuters|accessdate=August 29, 2019|location=London|language=en}}</ref> Ker njegova smrt odpravlja možnost kazenske ovadbe, je sodnik 29. avgusta 2019. vse kazenske ovadbe zavrnil. <ref name="epsteinclosed">{{Navedi splet|url=https://apnews.com/9032d5b4c8bb4175958da4e545f60543|title=Judge ends case against Epstein, with a nod to the accusers|first=Larry|last=Neumeister|date=August 29, 2019|website=[[Associated Press]]}}</ref> <ref name="epsteinreutersdismiss">{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-people-jeffrey-epstein-idUSKCN1VJ28B|first=Brendan|last=Pierson|title=Case against Jeffrey Epstein dismissed following his death|date=August 30, 2019|website=[[Reuters]]}}</ref> Epstein se je rodil leta 1953 v zvezni državi New York v [[Brooklyn|Brooklynu]] judovskim staršem <ref name="jpost">{{Navedi splet|url=https://www.jpost.com/International/Billionaire-sex-offender-Jeffrey-Epstein-charged-with-sex-trafficking-594864|title=Billionaire sex offender Jeffrey Epstein charged with sex trafficking|date=July 7, 2019|website=[[The Jerusalem Post]]|archiveurl=https://archive.today/20190710185235/https://www.jpost.com/International/Billionaire-sex-offender-Jeffrey-Epstein-charged-with-sex-trafficking-594864|archivedate=July 10, 2019|accessdate=July 17, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://forward.com/news/427614/jeffrey-epstein-childhood-brooklyn/|title=What We Know About Jeffrey Epstein's Childhood|last=Feldman|first=Ari|date=July 15, 2019|work=[[The Forward]]|accessdate=July 16, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190717064456/https://forward.com/news/427614/jeffrey-epstein-childhood-brooklyn/|archivedate=July 17, 2019}}</ref> Pauline ( ''née'' Stolofsky, 1918–2004) <ref>{{Navedi splet|url=https://www.geni.com/people/Paula-Epstein/6000000002515027504|title=Pauline Epstein (Stolofsky)|last=Dantus|first=Larry|date=July 6, 2019|website=[[Geni.com|Geni]]|archiveurl=https://archive.today/20190715205952/https://www.geni.com/people/Paula-Epstein/6000000002515027504|archivedate=July 15, 2019}}</ref> in Seymour G. Epstein (1916–1991). Njegova starša sta se poročila leta 1952, tik pred njegovim rojstvom. Pauline je delala kot šolska pomočnica in bila domača. Seymour Epstein je delal v [[New York|newyorškem]] oddelku za parke in rekreacijo kot kmet in vrtnar. <ref name=":31">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|title=Jeffrey Epstein Dodged Questions About Sex With His Dalton Prep-School Students|last=Volscho|first=Thomas|date=July 13, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 13, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190714214545/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|archivedate=July 14, 2019}}</ref> Jeffrey Epstein je bil najstarejši od dveh otrok. On in njegov brat Mark sta odraščala v delavski soseski Sea Gate na otoku Coney v Brooklynu. <ref name=":24">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epsteins-coney-island-days-from-math-nerd-to-arrogant-prick|title=Epstein's Coney Island Days: From Math Nerd to 'Arrogant' Prick|last=Daly|first=Michael|date=July 15, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 15, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190717065215/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epsteins-coney-island-days-from-math-nerd-to-arrogant-prick|archivedate=July 17, 2019}}</ref> Epstein je začel delati septembra 1974 kot učitelj fizike in matematike za najstnike v šoli Dalton na zgornjem vzhodnem delu [[Manhattan|Manhattna]] . <ref name="Daily Beast 0712">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|title=Jeffrey Epstein Dodged Questions About Sex With His Dalton Prep-School Students|last=Volscho|first=Thomas|date=July 12, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 12, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190714214545/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|archivedate=2019-07-14|url-status=live}}</ref> <ref name="baker1">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/07/12/nyregion/jeffrey-epstein-dalton-teacher.html|title=Jeffrey Epstein Taught at Dalton. His Behavior Was Noticed.|last=Baker|first=Mike|date=July 12, 2019|work=[[The New York Times]]|accessdate=July 18, 2019|last2=Harris|first2=Amy Julia|issn=0362-4331}}</ref> Najel ga je Donald Barr <ref name="NYTBarrHiredDalton">{{Navedi splet|title=Barr Seized on Epstein Case as Doubts Mounted About Justice Dept.|url=https://www.nytimes.com/2019/08/23/us/politics/william-barr-jeffrey-epstein.html|website=The New York Times|date=August 23, 2019|first=Katie|last=Benner|accessdate=September 1, 2019}}</ref> <ref name="ForbesBarrDalton">{{Navedi splet|last=Voytko|first=Lisette|title=Attorney General Barr, Facing Criticism, Blames Jail For Epstein's Death|date=August 12, 2019|url=https://www.forbes.com/sites/lisettevoytko/2019/08/12/attorney-general-barr-facing-criticism-blames-jail-for-epsteins-death/|website=Forbes|accessdate=August 20, 2019}}</ref> (oče ameriškega državnega tožilca Williama Barra ), ki je bil [[ravnatelj]] do junija 1974. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1974/02/20/archives/barr-quits-dalton-school-post-charging-trustees-interference.html|title=Barr Quits Dalton School Post, Charging Trustees' Interference|last=Maeroff|first=Gene I.|date=February 20, 1974|work=[[The New York Times]]|accessdate=July 20, 2019|issn=0362-4331}}</ref><ref name=":6">{{Navedi novice|url=https://www.miamiherald.com/news/state/florida/article232678997.html|title='Poor, smart and desperate to be rich': How Epstein went from teaching to Wall Street|first=Linda|last=Robertson|first2=Aaron|last2=Brezel|date=July 16, 2019|work=[[Miami Herald]]|accessdate=July 17, 2019}}</ref> Epstein je na ekskluzivni zasebni šoli poučeval od konca leta 1974 do odpovedi junija 1976 zaradi »slabega delovanja«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.huffpost.com/entry/jeffrey-epstein-math-science-students-memories_n_5d28cf17e4b0060b11ebf987|title=Jeffrey Epstein Was Their Teacher. He Became A Monster.|last=Klein|first=Rebecca|date=July 12, 2019|website=[[HuffPost]]|accessdate=July 18, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|first=Calder|last=McHugh|date=July 13, 2019|url=https://finance.yahoo.com/news/jeffrey-epstein-dalton-school-math-teacher-yearbook-photos-125122535.html|title=Jeffrey Epstein's prep-school students remember their 'flamboyantly' dressed teacher|website=[[Yahoo! Finance]]|accessdate=July 18, 2019}}</ref> Med poučevanjem v šoli se je Epstein seznanil z Alanom Greenbergom, glavnim izvršnim direktorjem Bear Stearnsa, katerega sin in hči sta hodila v šolo. Greenbergova hči, Lynne Koeppel, je opozorila na konferenco za starše, kjer je Epstein vplival na drugega starca Daltona, da se je zavzemal za njega. Greenberg, navdušen nad Epsteinovo inteligenco in prizadevanjem za finančni uspeh, mu je ponudil službo pri Bearu Stearnsu. <ref name="Vanity Fair">{{Navedi splet|url=https://www.vanityfair.com/news/2003/03/jeffrey-epstein-200303|title=The Talented Mr. Epstein|last=Ward|first=Vicky|date=June 27, 2011|website=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]|publisher=[[Condé Nast]]|location=New York City|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150612144453/http://www.vanityfair.com/news/2003/03/jeffrey-epstein-200303|archivedate=June 12, 2015|accessdate=June 11, 2015}}</ref> <ref name=":23">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=zOH-CwAAQBAJ|title=Filthy Rich: A Powerful Billionaire, the Sex Scandal that Undid Him, and All the Justice that Money Can Buy: The Shocking True Story of Jeffrey Epstein|last=Patterson|first=James|last2=Connolly|first2=John|year=2016|publisher=Little, Brown|isbn=9780316362450|location=|pages=|chapter=21}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Epstein, Jeffrey}} [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Ameriški kriminalci]] [[Kategorija:Ameriški učitelji]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] [[Kategorija:Obsojeni zaradi pedofilije]] hcjxo0npto0pjn6st699qx597csdzza 6659951 6659950 2026-04-15T10:53:11Z ~2026-23200-62 258276 saf 6659951 wikitext text/x-wiki {{preuredi}} {{infopolje oseba|name=Jeffery Epstinović|birth_place=Sarajevo|residence=Sarajevo}} '''Jeffrey Edward Epstein''' ([[Angleško|angleška]] <small>izgovorjava</small> {{IPAc-en|ˈ|ɛ|p|s|t|iː|n}};<ref>[https://youtube.com/watch?v=cEiJF6eqhFQ Who is Jeffrey Epstein?] - The New York Times</ref> 20 januar 1953 {{snds}} 10. avgust 2019) je bil ameriški financer in obsojen posiljevalec.<ref name=":2">{{Navedi sporočilo za javnost|url=https://www.justice.gov/usao-sdny/pr/jeffrey-epstein-charged-manhattan-federal-court-sex-trafficking-minors|title=Jeffrey Epstein Charged in Manhattan Federal Court With Sex Trafficking of Minors|date=July 8, 2019|publisher=U.S. Attorney's Office for the Southern District of New York|accessdate=July 8, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190708184612/https://www.justice.gov/usao-sdny/pr/jeffrey-epstein-charged-manhattan-federal-court-sex-trafficking-minors|archivedate=July 8, 2019}}</ref> <ref name="guardian_2">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/us-news/2015/jan/02/jeffrey-epstein-rise-and-fall-of-teacher-turned-tycoon|last=Lewis|first=Paul|title=Jeffrey Epstein: The rise and fall of teacher turned tycoon|work=[[The Guardian]]|date=January 4, 2015|accessdate=November 7, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161126103523/https://www.theguardian.com/us-news/2015/jan/02/jeffrey-epstein-rise-and-fall-of-teacher-turned-tycoon|archivedate=November 26, 2016}}</ref> Svoje poklicno življenje je začel kot učitelj, nato pa se je v različnih vlogah preusmeril v bančni in finančni sektor, delal je pri podjetju Bear Stearns, preden je ustanovil svoje podjetje. Razvil je elitni družbeni krog in podkupil veliko žensk, predvsem mladoletnih deklet, ki so jih nato Epstein in nekateri njegovi znanci, večinoma premožni in ugledni Američani in Britanci, spolno zlorabljali.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://nymag.com/intelligencer/2019/07/jeffrey-epstein-high-society-contacts.html|title=Who Was Jeffrey Epstein Calling? A close study of his circle—social, professional, transactional—reveals a damning portrait of elite New York|date=July 22, 2019|website=[[New York (magazine)|New York]]|accessdate=July 25, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.motherjones.com/politics/2019/10/an-actual-conspiracy-kept-jeffrey-epsteins-accomplices-out-of-prison/|title=An Actual Conspiracy Kept Jeffrey Epstein's Accomplices out of Prison|last=Nally|first=Leland|date=October 1, 2019|work=Mother Jones|accessdate=October 1, 2019|quote=According to [the facts for the] ruling by US District Judge Kenneth Marra in February 2019: 'In addition to his own sexual abuse of the victims, Epstein directed other persons to abuse the girls sexually. Epstein used paid employees to find and bring minor girls to him. Epstein worked in concert with others to obtain minors not only for his own sexual gratification, but also for the sexual gratification of others.'}}</ref> Julija 2025 je Wall Street Journal objavil zgodbo o Trumpovi pikantni čestitki Epsteinu ob njegovi petdesetletnici (2003). Leta 2005 je policija v Palm Beachu na Floridi začela preiskovati Epsteina, potem ko se je ena od staršev zlorabljenih deklet, pritožila da je spolno zlorabljal njeno 14-letno hčer. <ref name="Herald timeline">{{Navedi novice|first=Julie K.|last=Brown|url=https://www.miamiherald.com/news/local/article221404845.html|title=Jeffrey Epstein abused teen girls for years, police say. A timeline of his case|work=[[Miami Herald]]|date=November 28, 2018|accessdate=August 12, 2019}}</ref> Epstein je priznal krivdo, leta 2008 pa ga je sodišče na Floridi obsodilo zaradi izdaje mladoletne deklice zaradi prostitucije in izsiljevanja prostitutk.<ref name="2008 story">{{Navedi novice|first=Samuel|last=Goldsmith|url=https://nypost.com/2008/06/30/jeffrey-epstein-pleads-guilty-to-prostitution-charges/|title=Jeffrey Epstein Pleads Guilty to Prostitution Charges|work=[[New York Post]]|date=June 30, 2008|accessdate=August 12, 2019}}</ref> Služil je skoraj 13 {{Presledki}} mesecev v priporu, vendar z obsežnim delovnim izpustom. Obsojen je bil le zaradi teh dveh kaznivih dejanj v okviru sporazuma o priznanju krivde; zvezni uradniki so dejansko identificirali 36 deklet, nekatera stara 14 let, ki jih je Epstein spolno zlorabljal. <ref name="deal">{{Navedi novice|last=Brown|first=Julie K.|authorlink=Julie K. Brown|title=How a future Trump Cabinet member gave a serial sex abuser the deal of a lifetime|url=https://www.miamiherald.com/news/local/article220097825.html|accessdate=November 28, 2018|work=[[Miami Herald]]|date=November 28, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181128153832/https://www.miamiherald.com/news/local/article220097825.html|archivedate=November 28, 2018}}</ref> <ref>{{Navedi novice|first=Andrew|last=Buncombe|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/who-is-jeffrey-epstein-a-study-of-the-man-linked-to-worlds-of-celebrity-politics--and-royalty-9954397.html|title=Jeffrey Epstein: the billionaire paedophile with links to Bill Clinton, Kevin Spacey, Robert Maxwell – and Prince Andrew|work=[[The Independent]]|location=London, England|date=January 2, 2015|accessdate=November 7, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150925183442/http://www.independent.co.uk/news/world/americas/who-is-jeffrey-epstein-a-study-of-the-man-linked-to-worlds-of-celebrity-politics--and-royalty-9954397.html|archivedate=September 25, 2015}}</ref> Epsteina so 6. julija 2019 ponovno aretirali zaradi zveznih obtožb zaradi trgovanja z mladoletniki na Floridi in v New Yorku. <ref name="Shallwani">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-source|title=Jeffrey Epstein Arrested for Sex Trafficking of Minors|last=Shallwani|first=Pervaiz|date=July 6, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 7, 2019|last2=Briquelet|first2=Kate|last3=Siegel|first3=Harry|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707020019/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-source|archivedate=July 7, 2019}}</ref> <ref name=":1">{{Navedi novice|url=https://www.washingtonexaminer.com/news/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-in-florida-and-new-york-report|title=Jeffrey Epstein arrested for sex trafficking of minors in Florida and New York|last=Chaitin|first=Daniel|date=July 7, 2019|work=[[Washington Examiner]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707011945/https://www.washingtonexaminer.com/news/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-in-florida-and-new-york-report|archivedate=July 7, 2019|accessdate=July 7, 2019}}</ref> Umrl je v svoji zaporni celici 10. avgusta 2019. <ref name="WashingtonPost_20190810">{{Navedi novice|title=Jeffrey Epstein dead after apparent suicide in New York jail|work=[[The Washington Post]]|date=August 10, 2019|url=https://www.washingtonpost.com/national-security/jeffrey-epstein-kills-himself-in-jail-according-to-media-reports/2019/08/10/a3d48862-bb73-11e9-b3b4-2bb69e8c4e39_story.html|accessdate=August 10, 2019|first=Matt|last=Zapotosky|first2=Devlin|last2=Barrett|first3=Renae|last3=Merle|first4=Carol D.|last4=Leonnig}}</ref> Medicinski inšpektor je smrt razsodil za [[samomor]]<ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/a947e0d85d31496eb5bd9ff4994c9718|title=Medical examiner rules Epstein death a suicide by hanging|last=Sisak|first=Michael R.|last2=Balsamo|first2=Michael|date=August 17, 2019|website=AP NEWS|last3=Neumeister|first3=Larry}}</ref> čeprav so Epsteinovi odvetniki sodbo izpodbijali. <ref name=":39">{{Navedi novice|url=https://www.newsweek.com/epstein-death-murder-suicide-victims-hearing-1456397|title=Epstein Lawyers say evidence 'far more consistent' with murder than suicide|last=Stockler|first=Asher|date=August 27, 2019|work=Newsweek|accessdate=August 27, 2019}}</ref> <ref name=":42">{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-people-jeffrey-epstein-cameras-idUSKCN1VI2LC|title=FBI studies two broken cameras outside cell where Epstein died: source|last=Hosenball|first=Mark|date=August 28, 2019|work=Reuters|accessdate=August 29, 2019|location=London|language=en}}</ref> Ker njegova smrt odpravlja možnost kazenske ovadbe, je sodnik 29. avgusta 2019. vse kazenske ovadbe zavrnil. <ref name="epsteinclosed">{{Navedi splet|url=https://apnews.com/9032d5b4c8bb4175958da4e545f60543|title=Judge ends case against Epstein, with a nod to the accusers|first=Larry|last=Neumeister|date=August 29, 2019|website=[[Associated Press]]}}</ref> <ref name="epsteinreutersdismiss">{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-people-jeffrey-epstein-idUSKCN1VJ28B|first=Brendan|last=Pierson|title=Case against Jeffrey Epstein dismissed following his death|date=August 30, 2019|website=[[Reuters]]}}</ref> Epstein se je rodil leta 1953 v zvezni državi New York v [[Brooklyn|Brooklynu]] judovskim staršem <ref name="jpost">{{Navedi splet|url=https://www.jpost.com/International/Billionaire-sex-offender-Jeffrey-Epstein-charged-with-sex-trafficking-594864|title=Billionaire sex offender Jeffrey Epstein charged with sex trafficking|date=July 7, 2019|website=[[The Jerusalem Post]]|archiveurl=https://archive.today/20190710185235/https://www.jpost.com/International/Billionaire-sex-offender-Jeffrey-Epstein-charged-with-sex-trafficking-594864|archivedate=July 10, 2019|accessdate=July 17, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://forward.com/news/427614/jeffrey-epstein-childhood-brooklyn/|title=What We Know About Jeffrey Epstein's Childhood|last=Feldman|first=Ari|date=July 15, 2019|work=[[The Forward]]|accessdate=July 16, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190717064456/https://forward.com/news/427614/jeffrey-epstein-childhood-brooklyn/|archivedate=July 17, 2019}}</ref> Pauline ( ''née'' Stolofsky, 1918–2004) <ref>{{Navedi splet|url=https://www.geni.com/people/Paula-Epstein/6000000002515027504|title=Pauline Epstein (Stolofsky)|last=Dantus|first=Larry|date=July 6, 2019|website=[[Geni.com|Geni]]|archiveurl=https://archive.today/20190715205952/https://www.geni.com/people/Paula-Epstein/6000000002515027504|archivedate=July 15, 2019}}</ref> in Seymour G. Epstein (1916–1991). Njegova starša sta se poročila leta 1952, tik pred njegovim rojstvom. Pauline je delala kot šolska pomočnica in bila domača. Seymour Epstein je delal v [[New York|newyorškem]] oddelku za parke in rekreacijo kot kmet in vrtnar. <ref name=":31">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|title=Jeffrey Epstein Dodged Questions About Sex With His Dalton Prep-School Students|last=Volscho|first=Thomas|date=July 13, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 13, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190714214545/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|archivedate=July 14, 2019}}</ref> Jeffrey Epstein je bil najstarejši od dveh otrok. On in njegov brat Mark sta odraščala v delavski soseski Sea Gate na otoku Coney v Brooklynu. <ref name=":24">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epsteins-coney-island-days-from-math-nerd-to-arrogant-prick|title=Epstein's Coney Island Days: From Math Nerd to 'Arrogant' Prick|last=Daly|first=Michael|date=July 15, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 15, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190717065215/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epsteins-coney-island-days-from-math-nerd-to-arrogant-prick|archivedate=July 17, 2019}}</ref> Epstein je začel delati septembra 1974 kot učitelj fizike in matematike za najstnike v šoli Dalton na zgornjem vzhodnem delu [[Manhattan|Manhattna]] . <ref name="Daily Beast 0712">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|title=Jeffrey Epstein Dodged Questions About Sex With His Dalton Prep-School Students|last=Volscho|first=Thomas|date=July 12, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 12, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190714214545/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|archivedate=2019-07-14|url-status=live}}</ref> <ref name="baker1">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/07/12/nyregion/jeffrey-epstein-dalton-teacher.html|title=Jeffrey Epstein Taught at Dalton. His Behavior Was Noticed.|last=Baker|first=Mike|date=July 12, 2019|work=[[The New York Times]]|accessdate=July 18, 2019|last2=Harris|first2=Amy Julia|issn=0362-4331}}</ref> Najel ga je Donald Barr <ref name="NYTBarrHiredDalton">{{Navedi splet|title=Barr Seized on Epstein Case as Doubts Mounted About Justice Dept.|url=https://www.nytimes.com/2019/08/23/us/politics/william-barr-jeffrey-epstein.html|website=The New York Times|date=August 23, 2019|first=Katie|last=Benner|accessdate=September 1, 2019}}</ref> <ref name="ForbesBarrDalton">{{Navedi splet|last=Voytko|first=Lisette|title=Attorney General Barr, Facing Criticism, Blames Jail For Epstein's Death|date=August 12, 2019|url=https://www.forbes.com/sites/lisettevoytko/2019/08/12/attorney-general-barr-facing-criticism-blames-jail-for-epsteins-death/|website=Forbes|accessdate=August 20, 2019}}</ref> (oče ameriškega državnega tožilca Williama Barra ), ki je bil [[ravnatelj]] do junija 1974. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1974/02/20/archives/barr-quits-dalton-school-post-charging-trustees-interference.html|title=Barr Quits Dalton School Post, Charging Trustees' Interference|last=Maeroff|first=Gene I.|date=February 20, 1974|work=[[The New York Times]]|accessdate=July 20, 2019|issn=0362-4331}}</ref><ref name=":6">{{Navedi novice|url=https://www.miamiherald.com/news/state/florida/article232678997.html|title='Poor, smart and desperate to be rich': How Epstein went from teaching to Wall Street|first=Linda|last=Robertson|first2=Aaron|last2=Brezel|date=July 16, 2019|work=[[Miami Herald]]|accessdate=July 17, 2019}}</ref> Epstein je na ekskluzivni zasebni šoli poučeval od konca leta 1974 do odpovedi junija 1976 zaradi »slabega delovanja«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.huffpost.com/entry/jeffrey-epstein-math-science-students-memories_n_5d28cf17e4b0060b11ebf987|title=Jeffrey Epstein Was Their Teacher. He Became A Monster.|last=Klein|first=Rebecca|date=July 12, 2019|website=[[HuffPost]]|accessdate=July 18, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|first=Calder|last=McHugh|date=July 13, 2019|url=https://finance.yahoo.com/news/jeffrey-epstein-dalton-school-math-teacher-yearbook-photos-125122535.html|title=Jeffrey Epstein's prep-school students remember their 'flamboyantly' dressed teacher|website=[[Yahoo! Finance]]|accessdate=July 18, 2019}}</ref> Med poučevanjem v šoli se je Epstein seznanil z Alanom Greenbergom, glavnim izvršnim direktorjem Bear Stearnsa, katerega sin in hči sta hodila v šolo. Greenbergova hči, Lynne Koeppel, je opozorila na konferenco za starše, kjer je Epstein vplival na drugega starca Daltona, da se je zavzemal za njega. Greenberg, navdušen nad Epsteinovo inteligenco in prizadevanjem za finančni uspeh, mu je ponudil službo pri Bearu Stearnsu. <ref name="Vanity Fair">{{Navedi splet|url=https://www.vanityfair.com/news/2003/03/jeffrey-epstein-200303|title=The Talented Mr. Epstein|last=Ward|first=Vicky|date=June 27, 2011|website=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]|publisher=[[Condé Nast]]|location=New York City|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150612144453/http://www.vanityfair.com/news/2003/03/jeffrey-epstein-200303|archivedate=June 12, 2015|accessdate=June 11, 2015}}</ref> <ref name=":23">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=zOH-CwAAQBAJ|title=Filthy Rich: A Powerful Billionaire, the Sex Scandal that Undid Him, and All the Justice that Money Can Buy: The Shocking True Story of Jeffrey Epstein|last=Patterson|first=James|last2=Connolly|first2=John|year=2016|publisher=Little, Brown|isbn=9780316362450|location=|pages=|chapter=21}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Epstein, Jeffrey}} [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Ameriški kriminalci]] [[Kategorija:Ameriški učitelji]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] [[Kategorija:Obsojeni zaradi pedofilije]] 5rttw50ad7genri9tpw4mpwrfagd6n6 6659952 6659951 2026-04-15T10:54:09Z ~2026-23200-62 258276 asga 6659952 wikitext text/x-wiki {{preuredi}} {{infopolje oseba|name=Jeffery Epstein|birth_place=|residence=}} '''Jeffrey Edward Epstein''' ([[Angleško|angleška]] <small>izgovorjava</small> {{IPAc-en|ˈ|ɛ|p|s|t|iː|n}};<ref>[https://youtube.com/watch?v=cEiJF6eqhFQ Who is Jeffrey Epstein?] - The New York Times</ref> 20 januar 1953 {{snds}} 10. avgust 2019) je bil ameriški financer in obsojen posiljevalec.<ref name=":2">{{Navedi sporočilo za javnost|url=https://www.justice.gov/usao-sdny/pr/jeffrey-epstein-charged-manhattan-federal-court-sex-trafficking-minors|title=Jeffrey Epstein Charged in Manhattan Federal Court With Sex Trafficking of Minors|date=July 8, 2019|publisher=U.S. Attorney's Office for the Southern District of New York|accessdate=July 8, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190708184612/https://www.justice.gov/usao-sdny/pr/jeffrey-epstein-charged-manhattan-federal-court-sex-trafficking-minors|archivedate=July 8, 2019}}</ref> <ref name="guardian_2">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/us-news/2015/jan/02/jeffrey-epstein-rise-and-fall-of-teacher-turned-tycoon|last=Lewis|first=Paul|title=Jeffrey Epstein: The rise and fall of teacher turned tycoon|work=[[The Guardian]]|date=January 4, 2015|accessdate=November 7, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161126103523/https://www.theguardian.com/us-news/2015/jan/02/jeffrey-epstein-rise-and-fall-of-teacher-turned-tycoon|archivedate=November 26, 2016}}</ref> Svoje poklicno življenje je začel kot učitelj, nato pa se je v različnih vlogah preusmeril v bančni in finančni sektor, delal je pri podjetju Bear Stearns, preden je ustanovil svoje podjetje. Razvil je elitni družbeni krog in podkupil veliko žensk, predvsem mladoletnih deklet, ki so jih nato Epstein in nekateri njegovi znanci, večinoma premožni in ugledni Američani in Britanci, spolno zlorabljali.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://nymag.com/intelligencer/2019/07/jeffrey-epstein-high-society-contacts.html|title=Who Was Jeffrey Epstein Calling? A close study of his circle—social, professional, transactional—reveals a damning portrait of elite New York|date=July 22, 2019|website=[[New York (magazine)|New York]]|accessdate=July 25, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.motherjones.com/politics/2019/10/an-actual-conspiracy-kept-jeffrey-epsteins-accomplices-out-of-prison/|title=An Actual Conspiracy Kept Jeffrey Epstein's Accomplices out of Prison|last=Nally|first=Leland|date=October 1, 2019|work=Mother Jones|accessdate=October 1, 2019|quote=According to [the facts for the] ruling by US District Judge Kenneth Marra in February 2019: 'In addition to his own sexual abuse of the victims, Epstein directed other persons to abuse the girls sexually. Epstein used paid employees to find and bring minor girls to him. Epstein worked in concert with others to obtain minors not only for his own sexual gratification, but also for the sexual gratification of others.'}}</ref> Julija 2025 je Wall Street Journal objavil zgodbo o Trumpovi pikantni čestitki Epsteinu ob njegovi petdesetletnici (2003). Leta 2005 je policija v Palm Beachu na Floridi začela preiskovati Epsteina, potem ko se je ena od staršev zlorabljenih deklet, pritožila da je spolno zlorabljal njeno 14-letno hčer. <ref name="Herald timeline">{{Navedi novice|first=Julie K.|last=Brown|url=https://www.miamiherald.com/news/local/article221404845.html|title=Jeffrey Epstein abused teen girls for years, police say. A timeline of his case|work=[[Miami Herald]]|date=November 28, 2018|accessdate=August 12, 2019}}</ref> Epstein je priznal krivdo, leta 2008 pa ga je sodišče na Floridi obsodilo zaradi izdaje mladoletne deklice zaradi prostitucije in izsiljevanja prostitutk.<ref name="2008 story">{{Navedi novice|first=Samuel|last=Goldsmith|url=https://nypost.com/2008/06/30/jeffrey-epstein-pleads-guilty-to-prostitution-charges/|title=Jeffrey Epstein Pleads Guilty to Prostitution Charges|work=[[New York Post]]|date=June 30, 2008|accessdate=August 12, 2019}}</ref> Služil je skoraj 13 {{Presledki}} mesecev v priporu, vendar z obsežnim delovnim izpustom. Obsojen je bil le zaradi teh dveh kaznivih dejanj v okviru sporazuma o priznanju krivde; zvezni uradniki so dejansko identificirali 36 deklet, nekatera stara 14 let, ki jih je Epstein spolno zlorabljal. <ref name="deal">{{Navedi novice|last=Brown|first=Julie K.|authorlink=Julie K. Brown|title=How a future Trump Cabinet member gave a serial sex abuser the deal of a lifetime|url=https://www.miamiherald.com/news/local/article220097825.html|accessdate=November 28, 2018|work=[[Miami Herald]]|date=November 28, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181128153832/https://www.miamiherald.com/news/local/article220097825.html|archivedate=November 28, 2018}}</ref> <ref>{{Navedi novice|first=Andrew|last=Buncombe|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/who-is-jeffrey-epstein-a-study-of-the-man-linked-to-worlds-of-celebrity-politics--and-royalty-9954397.html|title=Jeffrey Epstein: the billionaire paedophile with links to Bill Clinton, Kevin Spacey, Robert Maxwell – and Prince Andrew|work=[[The Independent]]|location=London, England|date=January 2, 2015|accessdate=November 7, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150925183442/http://www.independent.co.uk/news/world/americas/who-is-jeffrey-epstein-a-study-of-the-man-linked-to-worlds-of-celebrity-politics--and-royalty-9954397.html|archivedate=September 25, 2015}}</ref> Epsteina so 6. julija 2019 ponovno aretirali zaradi zveznih obtožb zaradi trgovanja z mladoletniki na Floridi in v New Yorku. <ref name="Shallwani">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-source|title=Jeffrey Epstein Arrested for Sex Trafficking of Minors|last=Shallwani|first=Pervaiz|date=July 6, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 7, 2019|last2=Briquelet|first2=Kate|last3=Siegel|first3=Harry|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707020019/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-source|archivedate=July 7, 2019}}</ref> <ref name=":1">{{Navedi novice|url=https://www.washingtonexaminer.com/news/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-in-florida-and-new-york-report|title=Jeffrey Epstein arrested for sex trafficking of minors in Florida and New York|last=Chaitin|first=Daniel|date=July 7, 2019|work=[[Washington Examiner]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707011945/https://www.washingtonexaminer.com/news/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-in-florida-and-new-york-report|archivedate=July 7, 2019|accessdate=July 7, 2019}}</ref> Umrl je v svoji zaporni celici 10. avgusta 2019. <ref name="WashingtonPost_20190810">{{Navedi novice|title=Jeffrey Epstein dead after apparent suicide in New York jail|work=[[The Washington Post]]|date=August 10, 2019|url=https://www.washingtonpost.com/national-security/jeffrey-epstein-kills-himself-in-jail-according-to-media-reports/2019/08/10/a3d48862-bb73-11e9-b3b4-2bb69e8c4e39_story.html|accessdate=August 10, 2019|first=Matt|last=Zapotosky|first2=Devlin|last2=Barrett|first3=Renae|last3=Merle|first4=Carol D.|last4=Leonnig}}</ref> Medicinski inšpektor je smrt razsodil za [[samomor]]<ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/a947e0d85d31496eb5bd9ff4994c9718|title=Medical examiner rules Epstein death a suicide by hanging|last=Sisak|first=Michael R.|last2=Balsamo|first2=Michael|date=August 17, 2019|website=AP NEWS|last3=Neumeister|first3=Larry}}</ref> čeprav so Epsteinovi odvetniki sodbo izpodbijali. <ref name=":39">{{Navedi novice|url=https://www.newsweek.com/epstein-death-murder-suicide-victims-hearing-1456397|title=Epstein Lawyers say evidence 'far more consistent' with murder than suicide|last=Stockler|first=Asher|date=August 27, 2019|work=Newsweek|accessdate=August 27, 2019}}</ref> <ref name=":42">{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-people-jeffrey-epstein-cameras-idUSKCN1VI2LC|title=FBI studies two broken cameras outside cell where Epstein died: source|last=Hosenball|first=Mark|date=August 28, 2019|work=Reuters|accessdate=August 29, 2019|location=London|language=en}}</ref> Ker njegova smrt odpravlja možnost kazenske ovadbe, je sodnik 29. avgusta 2019. vse kazenske ovadbe zavrnil. <ref name="epsteinclosed">{{Navedi splet|url=https://apnews.com/9032d5b4c8bb4175958da4e545f60543|title=Judge ends case against Epstein, with a nod to the accusers|first=Larry|last=Neumeister|date=August 29, 2019|website=[[Associated Press]]}}</ref> <ref name="epsteinreutersdismiss">{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-people-jeffrey-epstein-idUSKCN1VJ28B|first=Brendan|last=Pierson|title=Case against Jeffrey Epstein dismissed following his death|date=August 30, 2019|website=[[Reuters]]}}</ref> Epstein se je rodil leta 1953 v zvezni državi New York v [[Brooklyn|Brooklynu]] judovskim staršem <ref name="jpost">{{Navedi splet|url=https://www.jpost.com/International/Billionaire-sex-offender-Jeffrey-Epstein-charged-with-sex-trafficking-594864|title=Billionaire sex offender Jeffrey Epstein charged with sex trafficking|date=July 7, 2019|website=[[The Jerusalem Post]]|archiveurl=https://archive.today/20190710185235/https://www.jpost.com/International/Billionaire-sex-offender-Jeffrey-Epstein-charged-with-sex-trafficking-594864|archivedate=July 10, 2019|accessdate=July 17, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://forward.com/news/427614/jeffrey-epstein-childhood-brooklyn/|title=What We Know About Jeffrey Epstein's Childhood|last=Feldman|first=Ari|date=July 15, 2019|work=[[The Forward]]|accessdate=July 16, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190717064456/https://forward.com/news/427614/jeffrey-epstein-childhood-brooklyn/|archivedate=July 17, 2019}}</ref> Pauline ( ''née'' Stolofsky, 1918–2004) <ref>{{Navedi splet|url=https://www.geni.com/people/Paula-Epstein/6000000002515027504|title=Pauline Epstein (Stolofsky)|last=Dantus|first=Larry|date=July 6, 2019|website=[[Geni.com|Geni]]|archiveurl=https://archive.today/20190715205952/https://www.geni.com/people/Paula-Epstein/6000000002515027504|archivedate=July 15, 2019}}</ref> in Seymour G. Epstein (1916–1991). Njegova starša sta se poročila leta 1952, tik pred njegovim rojstvom. Pauline je delala kot šolska pomočnica in bila domača. Seymour Epstein je delal v [[New York|newyorškem]] oddelku za parke in rekreacijo kot kmet in vrtnar. <ref name=":31">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|title=Jeffrey Epstein Dodged Questions About Sex With His Dalton Prep-School Students|last=Volscho|first=Thomas|date=July 13, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 13, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190714214545/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|archivedate=July 14, 2019}}</ref> Jeffrey Epstein je bil najstarejši od dveh otrok. On in njegov brat Mark sta odraščala v delavski soseski Sea Gate na otoku Coney v Brooklynu. <ref name=":24">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epsteins-coney-island-days-from-math-nerd-to-arrogant-prick|title=Epstein's Coney Island Days: From Math Nerd to 'Arrogant' Prick|last=Daly|first=Michael|date=July 15, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 15, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190717065215/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epsteins-coney-island-days-from-math-nerd-to-arrogant-prick|archivedate=July 17, 2019}}</ref> Epstein je začel delati septembra 1974 kot učitelj fizike in matematike za najstnike v šoli Dalton na zgornjem vzhodnem delu [[Manhattan|Manhattna]] . <ref name="Daily Beast 0712">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|title=Jeffrey Epstein Dodged Questions About Sex With His Dalton Prep-School Students|last=Volscho|first=Thomas|date=July 12, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 12, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190714214545/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|archivedate=2019-07-14|url-status=live}}</ref> <ref name="baker1">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/07/12/nyregion/jeffrey-epstein-dalton-teacher.html|title=Jeffrey Epstein Taught at Dalton. His Behavior Was Noticed.|last=Baker|first=Mike|date=July 12, 2019|work=[[The New York Times]]|accessdate=July 18, 2019|last2=Harris|first2=Amy Julia|issn=0362-4331}}</ref> Najel ga je Donald Barr <ref name="NYTBarrHiredDalton">{{Navedi splet|title=Barr Seized on Epstein Case as Doubts Mounted About Justice Dept.|url=https://www.nytimes.com/2019/08/23/us/politics/william-barr-jeffrey-epstein.html|website=The New York Times|date=August 23, 2019|first=Katie|last=Benner|accessdate=September 1, 2019}}</ref> <ref name="ForbesBarrDalton">{{Navedi splet|last=Voytko|first=Lisette|title=Attorney General Barr, Facing Criticism, Blames Jail For Epstein's Death|date=August 12, 2019|url=https://www.forbes.com/sites/lisettevoytko/2019/08/12/attorney-general-barr-facing-criticism-blames-jail-for-epsteins-death/|website=Forbes|accessdate=August 20, 2019}}</ref> (oče ameriškega državnega tožilca Williama Barra ), ki je bil [[ravnatelj]] do junija 1974. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1974/02/20/archives/barr-quits-dalton-school-post-charging-trustees-interference.html|title=Barr Quits Dalton School Post, Charging Trustees' Interference|last=Maeroff|first=Gene I.|date=February 20, 1974|work=[[The New York Times]]|accessdate=July 20, 2019|issn=0362-4331}}</ref><ref name=":6">{{Navedi novice|url=https://www.miamiherald.com/news/state/florida/article232678997.html|title='Poor, smart and desperate to be rich': How Epstein went from teaching to Wall Street|first=Linda|last=Robertson|first2=Aaron|last2=Brezel|date=July 16, 2019|work=[[Miami Herald]]|accessdate=July 17, 2019}}</ref> Epstein je na ekskluzivni zasebni šoli poučeval od konca leta 1974 do odpovedi junija 1976 zaradi »slabega delovanja«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.huffpost.com/entry/jeffrey-epstein-math-science-students-memories_n_5d28cf17e4b0060b11ebf987|title=Jeffrey Epstein Was Their Teacher. He Became A Monster.|last=Klein|first=Rebecca|date=July 12, 2019|website=[[HuffPost]]|accessdate=July 18, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|first=Calder|last=McHugh|date=July 13, 2019|url=https://finance.yahoo.com/news/jeffrey-epstein-dalton-school-math-teacher-yearbook-photos-125122535.html|title=Jeffrey Epstein's prep-school students remember their 'flamboyantly' dressed teacher|website=[[Yahoo! Finance]]|accessdate=July 18, 2019}}</ref> Med poučevanjem v šoli se je Epstein seznanil z Alanom Greenbergom, glavnim izvršnim direktorjem Bear Stearnsa, katerega sin in hči sta hodila v šolo. Greenbergova hči, Lynne Koeppel, je opozorila na konferenco za starše, kjer je Epstein vplival na drugega starca Daltona, da se je zavzemal za njega. Greenberg, navdušen nad Epsteinovo inteligenco in prizadevanjem za finančni uspeh, mu je ponudil službo pri Bearu Stearnsu. <ref name="Vanity Fair">{{Navedi splet|url=https://www.vanityfair.com/news/2003/03/jeffrey-epstein-200303|title=The Talented Mr. Epstein|last=Ward|first=Vicky|date=June 27, 2011|website=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]|publisher=[[Condé Nast]]|location=New York City|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150612144453/http://www.vanityfair.com/news/2003/03/jeffrey-epstein-200303|archivedate=June 12, 2015|accessdate=June 11, 2015}}</ref> <ref name=":23">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=zOH-CwAAQBAJ|title=Filthy Rich: A Powerful Billionaire, the Sex Scandal that Undid Him, and All the Justice that Money Can Buy: The Shocking True Story of Jeffrey Epstein|last=Patterson|first=James|last2=Connolly|first2=John|year=2016|publisher=Little, Brown|isbn=9780316362450|location=|pages=|chapter=21}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Epstein, Jeffrey}} [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Ameriški kriminalci]] [[Kategorija:Ameriški učitelji]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] [[Kategorija:Obsojeni zaradi pedofilije]] ep7h49kmuwvuug7bx5b1569s8kjsrag 6659953 6659952 2026-04-15T10:56:16Z ~2026-23164-54 258277 6659953 wikitext text/x-wiki {{preuredi}} {{infopolje oseba|name=Patrick Pudgar|birth_place=|residence=}} '''Patrick Pudgar''' ([[Angleško|angleška]] <small>izgovorjava</small> {{IPAc-en|ˈ|ɛ|p|s|t|iː|n}};<ref>[https://youtube.com/watch?v=cEiJF6eqhFQ Who is Jeffrey Epstein?] - The New York Times</ref> 20 januar 1953 {{snds}} 10. avgust 2019) je bil ameriški financer in obsojen posiljevalec.<ref name=":2">{{Navedi sporočilo za javnost|url=https://www.justice.gov/usao-sdny/pr/jeffrey-epstein-charged-manhattan-federal-court-sex-trafficking-minors|title=Jeffrey Epstein Charged in Manhattan Federal Court With Sex Trafficking of Minors|date=July 8, 2019|publisher=U.S. Attorney's Office for the Southern District of New York|accessdate=July 8, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190708184612/https://www.justice.gov/usao-sdny/pr/jeffrey-epstein-charged-manhattan-federal-court-sex-trafficking-minors|archivedate=July 8, 2019}}</ref> <ref name="guardian_2">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/us-news/2015/jan/02/jeffrey-epstein-rise-and-fall-of-teacher-turned-tycoon|last=Lewis|first=Paul|title=Jeffrey Epstein: The rise and fall of teacher turned tycoon|work=[[The Guardian]]|date=January 4, 2015|accessdate=November 7, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161126103523/https://www.theguardian.com/us-news/2015/jan/02/jeffrey-epstein-rise-and-fall-of-teacher-turned-tycoon|archivedate=November 26, 2016}}</ref> Svoje poklicno življenje je začel kot učitelj, nato pa se je v različnih vlogah preusmeril v bančni in finančni sektor, delal je pri podjetju Bear Stearns, preden je ustanovil svoje podjetje. Razvil je elitni družbeni krog in podkupil veliko žensk, predvsem mladoletnih deklet, ki so jih nato Epstein in nekateri njegovi znanci, večinoma premožni in ugledni Američani in Britanci, spolno zlorabljali.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://nymag.com/intelligencer/2019/07/jeffrey-epstein-high-society-contacts.html|title=Who Was Jeffrey Epstein Calling? A close study of his circle—social, professional, transactional—reveals a damning portrait of elite New York|date=July 22, 2019|website=[[New York (magazine)|New York]]|accessdate=July 25, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.motherjones.com/politics/2019/10/an-actual-conspiracy-kept-jeffrey-epsteins-accomplices-out-of-prison/|title=An Actual Conspiracy Kept Jeffrey Epstein's Accomplices out of Prison|last=Nally|first=Leland|date=October 1, 2019|work=Mother Jones|accessdate=October 1, 2019|quote=According to [the facts for the] ruling by US District Judge Kenneth Marra in February 2019: 'In addition to his own sexual abuse of the victims, Epstein directed other persons to abuse the girls sexually. Epstein used paid employees to find and bring minor girls to him. Epstein worked in concert with others to obtain minors not only for his own sexual gratification, but also for the sexual gratification of others.'}}</ref> Julija 2025 je Wall Street Journal objavil zgodbo o Trumpovi pikantni čestitki Epsteinu ob njegovi petdesetletnici (2003). Leta 2005 je policija v Palm Beachu na Floridi začela preiskovati Epsteina, potem ko se je ena od staršev zlorabljenih deklet, pritožila da je spolno zlorabljal njeno 14-letno hčer. <ref name="Herald timeline">{{Navedi novice|first=Julie K.|last=Brown|url=https://www.miamiherald.com/news/local/article221404845.html|title=Jeffrey Epstein abused teen girls for years, police say. A timeline of his case|work=[[Miami Herald]]|date=November 28, 2018|accessdate=August 12, 2019}}</ref> Epstein je priznal krivdo, leta 2008 pa ga je sodišče na Floridi obsodilo zaradi izdaje mladoletne deklice zaradi prostitucije in izsiljevanja prostitutk.<ref name="2008 story">{{Navedi novice|first=Samuel|last=Goldsmith|url=https://nypost.com/2008/06/30/jeffrey-epstein-pleads-guilty-to-prostitution-charges/|title=Jeffrey Epstein Pleads Guilty to Prostitution Charges|work=[[New York Post]]|date=June 30, 2008|accessdate=August 12, 2019}}</ref> Služil je skoraj 13 {{Presledki}} mesecev v priporu, vendar z obsežnim delovnim izpustom. Obsojen je bil le zaradi teh dveh kaznivih dejanj v okviru sporazuma o priznanju krivde; zvezni uradniki so dejansko identificirali 36 deklet, nekatera stara 14 let, ki jih je Epstein spolno zlorabljal. <ref name="deal">{{Navedi novice|last=Brown|first=Julie K.|authorlink=Julie K. Brown|title=How a future Trump Cabinet member gave a serial sex abuser the deal of a lifetime|url=https://www.miamiherald.com/news/local/article220097825.html|accessdate=November 28, 2018|work=[[Miami Herald]]|date=November 28, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181128153832/https://www.miamiherald.com/news/local/article220097825.html|archivedate=November 28, 2018}}</ref> <ref>{{Navedi novice|first=Andrew|last=Buncombe|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/who-is-jeffrey-epstein-a-study-of-the-man-linked-to-worlds-of-celebrity-politics--and-royalty-9954397.html|title=Jeffrey Epstein: the billionaire paedophile with links to Bill Clinton, Kevin Spacey, Robert Maxwell – and Prince Andrew|work=[[The Independent]]|location=London, England|date=January 2, 2015|accessdate=November 7, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150925183442/http://www.independent.co.uk/news/world/americas/who-is-jeffrey-epstein-a-study-of-the-man-linked-to-worlds-of-celebrity-politics--and-royalty-9954397.html|archivedate=September 25, 2015}}</ref> Epsteina so 6. julija 2019 ponovno aretirali zaradi zveznih obtožb zaradi trgovanja z mladoletniki na Floridi in v New Yorku. <ref name="Shallwani">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-source|title=Jeffrey Epstein Arrested for Sex Trafficking of Minors|last=Shallwani|first=Pervaiz|date=July 6, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 7, 2019|last2=Briquelet|first2=Kate|last3=Siegel|first3=Harry|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707020019/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-source|archivedate=July 7, 2019}}</ref> <ref name=":1">{{Navedi novice|url=https://www.washingtonexaminer.com/news/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-in-florida-and-new-york-report|title=Jeffrey Epstein arrested for sex trafficking of minors in Florida and New York|last=Chaitin|first=Daniel|date=July 7, 2019|work=[[Washington Examiner]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707011945/https://www.washingtonexaminer.com/news/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-in-florida-and-new-york-report|archivedate=July 7, 2019|accessdate=July 7, 2019}}</ref> Umrl je v svoji zaporni celici 10. avgusta 2019. <ref name="WashingtonPost_20190810">{{Navedi novice|title=Jeffrey Epstein dead after apparent suicide in New York jail|work=[[The Washington Post]]|date=August 10, 2019|url=https://www.washingtonpost.com/national-security/jeffrey-epstein-kills-himself-in-jail-according-to-media-reports/2019/08/10/a3d48862-bb73-11e9-b3b4-2bb69e8c4e39_story.html|accessdate=August 10, 2019|first=Matt|last=Zapotosky|first2=Devlin|last2=Barrett|first3=Renae|last3=Merle|first4=Carol D.|last4=Leonnig}}</ref> Medicinski inšpektor je smrt razsodil za [[samomor]]<ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/a947e0d85d31496eb5bd9ff4994c9718|title=Medical examiner rules Epstein death a suicide by hanging|last=Sisak|first=Michael R.|last2=Balsamo|first2=Michael|date=August 17, 2019|website=AP NEWS|last3=Neumeister|first3=Larry}}</ref> čeprav so Epsteinovi odvetniki sodbo izpodbijali. <ref name=":39">{{Navedi novice|url=https://www.newsweek.com/epstein-death-murder-suicide-victims-hearing-1456397|title=Epstein Lawyers say evidence 'far more consistent' with murder than suicide|last=Stockler|first=Asher|date=August 27, 2019|work=Newsweek|accessdate=August 27, 2019}}</ref> <ref name=":42">{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-people-jeffrey-epstein-cameras-idUSKCN1VI2LC|title=FBI studies two broken cameras outside cell where Epstein died: source|last=Hosenball|first=Mark|date=August 28, 2019|work=Reuters|accessdate=August 29, 2019|location=London|language=en}}</ref> Ker njegova smrt odpravlja možnost kazenske ovadbe, je sodnik 29. avgusta 2019. vse kazenske ovadbe zavrnil. <ref name="epsteinclosed">{{Navedi splet|url=https://apnews.com/9032d5b4c8bb4175958da4e545f60543|title=Judge ends case against Epstein, with a nod to the accusers|first=Larry|last=Neumeister|date=August 29, 2019|website=[[Associated Press]]}}</ref> <ref name="epsteinreutersdismiss">{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-people-jeffrey-epstein-idUSKCN1VJ28B|first=Brendan|last=Pierson|title=Case against Jeffrey Epstein dismissed following his death|date=August 30, 2019|website=[[Reuters]]}}</ref> Epstein se je rodil leta 1953 v zvezni državi New York v [[Brooklyn|Brooklynu]] judovskim staršem <ref name="jpost">{{Navedi splet|url=https://www.jpost.com/International/Billionaire-sex-offender-Jeffrey-Epstein-charged-with-sex-trafficking-594864|title=Billionaire sex offender Jeffrey Epstein charged with sex trafficking|date=July 7, 2019|website=[[The Jerusalem Post]]|archiveurl=https://archive.today/20190710185235/https://www.jpost.com/International/Billionaire-sex-offender-Jeffrey-Epstein-charged-with-sex-trafficking-594864|archivedate=July 10, 2019|accessdate=July 17, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://forward.com/news/427614/jeffrey-epstein-childhood-brooklyn/|title=What We Know About Jeffrey Epstein's Childhood|last=Feldman|first=Ari|date=July 15, 2019|work=[[The Forward]]|accessdate=July 16, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190717064456/https://forward.com/news/427614/jeffrey-epstein-childhood-brooklyn/|archivedate=July 17, 2019}}</ref> Pauline ( ''née'' Stolofsky, 1918–2004) <ref>{{Navedi splet|url=https://www.geni.com/people/Paula-Epstein/6000000002515027504|title=Pauline Epstein (Stolofsky)|last=Dantus|first=Larry|date=July 6, 2019|website=[[Geni.com|Geni]]|archiveurl=https://archive.today/20190715205952/https://www.geni.com/people/Paula-Epstein/6000000002515027504|archivedate=July 15, 2019}}</ref> in Seymour G. Epstein (1916–1991). Njegova starša sta se poročila leta 1952, tik pred njegovim rojstvom. Pauline je delala kot šolska pomočnica in bila domača. Seymour Epstein je delal v [[New York|newyorškem]] oddelku za parke in rekreacijo kot kmet in vrtnar. <ref name=":31">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|title=Jeffrey Epstein Dodged Questions About Sex With His Dalton Prep-School Students|last=Volscho|first=Thomas|date=July 13, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 13, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190714214545/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|archivedate=July 14, 2019}}</ref> Jeffrey Epstein je bil najstarejši od dveh otrok. On in njegov brat Mark sta odraščala v delavski soseski Sea Gate na otoku Coney v Brooklynu. <ref name=":24">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epsteins-coney-island-days-from-math-nerd-to-arrogant-prick|title=Epstein's Coney Island Days: From Math Nerd to 'Arrogant' Prick|last=Daly|first=Michael|date=July 15, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 15, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190717065215/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epsteins-coney-island-days-from-math-nerd-to-arrogant-prick|archivedate=July 17, 2019}}</ref> Epstein je začel delati septembra 1974 kot učitelj fizike in matematike za najstnike v šoli Dalton na zgornjem vzhodnem delu [[Manhattan|Manhattna]] . <ref name="Daily Beast 0712">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|title=Jeffrey Epstein Dodged Questions About Sex With His Dalton Prep-School Students|last=Volscho|first=Thomas|date=July 12, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 12, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190714214545/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|archivedate=2019-07-14|url-status=live}}</ref> <ref name="baker1">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/07/12/nyregion/jeffrey-epstein-dalton-teacher.html|title=Jeffrey Epstein Taught at Dalton. His Behavior Was Noticed.|last=Baker|first=Mike|date=July 12, 2019|work=[[The New York Times]]|accessdate=July 18, 2019|last2=Harris|first2=Amy Julia|issn=0362-4331}}</ref> Najel ga je Donald Barr <ref name="NYTBarrHiredDalton">{{Navedi splet|title=Barr Seized on Epstein Case as Doubts Mounted About Justice Dept.|url=https://www.nytimes.com/2019/08/23/us/politics/william-barr-jeffrey-epstein.html|website=The New York Times|date=August 23, 2019|first=Katie|last=Benner|accessdate=September 1, 2019}}</ref> <ref name="ForbesBarrDalton">{{Navedi splet|last=Voytko|first=Lisette|title=Attorney General Barr, Facing Criticism, Blames Jail For Epstein's Death|date=August 12, 2019|url=https://www.forbes.com/sites/lisettevoytko/2019/08/12/attorney-general-barr-facing-criticism-blames-jail-for-epsteins-death/|website=Forbes|accessdate=August 20, 2019}}</ref> (oče ameriškega državnega tožilca Williama Barra ), ki je bil [[ravnatelj]] do junija 1974. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1974/02/20/archives/barr-quits-dalton-school-post-charging-trustees-interference.html|title=Barr Quits Dalton School Post, Charging Trustees' Interference|last=Maeroff|first=Gene I.|date=February 20, 1974|work=[[The New York Times]]|accessdate=July 20, 2019|issn=0362-4331}}</ref><ref name=":6">{{Navedi novice|url=https://www.miamiherald.com/news/state/florida/article232678997.html|title='Poor, smart and desperate to be rich': How Epstein went from teaching to Wall Street|first=Linda|last=Robertson|first2=Aaron|last2=Brezel|date=July 16, 2019|work=[[Miami Herald]]|accessdate=July 17, 2019}}</ref> Epstein je na ekskluzivni zasebni šoli poučeval od konca leta 1974 do odpovedi junija 1976 zaradi »slabega delovanja«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.huffpost.com/entry/jeffrey-epstein-math-science-students-memories_n_5d28cf17e4b0060b11ebf987|title=Jeffrey Epstein Was Their Teacher. He Became A Monster.|last=Klein|first=Rebecca|date=July 12, 2019|website=[[HuffPost]]|accessdate=July 18, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|first=Calder|last=McHugh|date=July 13, 2019|url=https://finance.yahoo.com/news/jeffrey-epstein-dalton-school-math-teacher-yearbook-photos-125122535.html|title=Jeffrey Epstein's prep-school students remember their 'flamboyantly' dressed teacher|website=[[Yahoo! Finance]]|accessdate=July 18, 2019}}</ref> Med poučevanjem v šoli se je Epstein seznanil z Alanom Greenbergom, glavnim izvršnim direktorjem Bear Stearnsa, katerega sin in hči sta hodila v šolo. Greenbergova hči, Lynne Koeppel, je opozorila na konferenco za starše, kjer je Epstein vplival na drugega starca Daltona, da se je zavzemal za njega. Greenberg, navdušen nad Epsteinovo inteligenco in prizadevanjem za finančni uspeh, mu je ponudil službo pri Bearu Stearnsu. <ref name="Vanity Fair">{{Navedi splet|url=https://www.vanityfair.com/news/2003/03/jeffrey-epstein-200303|title=The Talented Mr. Epstein|last=Ward|first=Vicky|date=June 27, 2011|website=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]|publisher=[[Condé Nast]]|location=New York City|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150612144453/http://www.vanityfair.com/news/2003/03/jeffrey-epstein-200303|archivedate=June 12, 2015|accessdate=June 11, 2015}}</ref> <ref name=":23">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=zOH-CwAAQBAJ|title=Filthy Rich: A Powerful Billionaire, the Sex Scandal that Undid Him, and All the Justice that Money Can Buy: The Shocking True Story of Jeffrey Epstein|last=Patterson|first=James|last2=Connolly|first2=John|year=2016|publisher=Little, Brown|isbn=9780316362450|location=|pages=|chapter=21}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Epstein, Jeffrey}} [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Ameriški kriminalci]] [[Kategorija:Ameriški učitelji]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] [[Kategorija:Obsojeni zaradi pedofilije]] 0e5vuu0l4d57cbwvw7e9ohf3521ikqt 6659954 6659953 2026-04-15T10:58:31Z Upwinxp 126544 rv 6659954 wikitext text/x-wiki {{preuredi}} {{infopolje oseba}} '''Jeffrey Edward Epstein''' ([[Angleško|angleška]] <small>izgovorjava</small> {{IPAc-en|ˈ|ɛ|p|s|t|iː|n}};<ref>[https://youtube.com/watch?v=cEiJF6eqhFQ Who is Jeffrey Epstein?] - The New York Times</ref> 20 januar 1953 {{snds}} 10. avgust 2019) je bil ameriški financer in obsojen posiljevalec.<ref name=":2">{{Navedi sporočilo za javnost|url=https://www.justice.gov/usao-sdny/pr/jeffrey-epstein-charged-manhattan-federal-court-sex-trafficking-minors|title=Jeffrey Epstein Charged in Manhattan Federal Court With Sex Trafficking of Minors|date=July 8, 2019|publisher=U.S. Attorney's Office for the Southern District of New York|accessdate=July 8, 2019|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190708184612/https://www.justice.gov/usao-sdny/pr/jeffrey-epstein-charged-manhattan-federal-court-sex-trafficking-minors|archivedate=July 8, 2019}}</ref> <ref name="guardian_2">{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/us-news/2015/jan/02/jeffrey-epstein-rise-and-fall-of-teacher-turned-tycoon|last=Lewis|first=Paul|title=Jeffrey Epstein: The rise and fall of teacher turned tycoon|work=[[The Guardian]]|date=January 4, 2015|accessdate=November 7, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161126103523/https://www.theguardian.com/us-news/2015/jan/02/jeffrey-epstein-rise-and-fall-of-teacher-turned-tycoon|archivedate=November 26, 2016}}</ref> Svoje poklicno življenje je začel kot učitelj, nato pa se je v različnih vlogah preusmeril v bančni in finančni sektor, delal je pri podjetju Bear Stearns, preden je ustanovil svoje podjetje. Razvil je elitni družbeni krog in podkupil veliko žensk, predvsem mladoletnih deklet, ki so jih nato Epstein in nekateri njegovi znanci, večinoma premožni in ugledni Američani in Britanci, spolno zlorabljali.<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://nymag.com/intelligencer/2019/07/jeffrey-epstein-high-society-contacts.html|title=Who Was Jeffrey Epstein Calling? A close study of his circle—social, professional, transactional—reveals a damning portrait of elite New York|date=July 22, 2019|website=[[New York (magazine)|New York]]|accessdate=July 25, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://www.motherjones.com/politics/2019/10/an-actual-conspiracy-kept-jeffrey-epsteins-accomplices-out-of-prison/|title=An Actual Conspiracy Kept Jeffrey Epstein's Accomplices out of Prison|last=Nally|first=Leland|date=October 1, 2019|work=Mother Jones|accessdate=October 1, 2019|quote=According to [the facts for the] ruling by US District Judge Kenneth Marra in February 2019: 'In addition to his own sexual abuse of the victims, Epstein directed other persons to abuse the girls sexually. Epstein used paid employees to find and bring minor girls to him. Epstein worked in concert with others to obtain minors not only for his own sexual gratification, but also for the sexual gratification of others.'}}</ref> Julija 2025 je Wall Street Journal objavil zgodbo o Trumpovi pikantni čestitki Epsteinu ob njegovi petdesetletnici (2003). Leta 2005 je policija v Palm Beachu na Floridi začela preiskovati Epsteina, potem ko se je ena od staršev zlorabljenih deklet, pritožila da je spolno zlorabljal njeno 14-letno hčer. <ref name="Herald timeline">{{Navedi novice|first=Julie K.|last=Brown|url=https://www.miamiherald.com/news/local/article221404845.html|title=Jeffrey Epstein abused teen girls for years, police say. A timeline of his case|work=[[Miami Herald]]|date=November 28, 2018|accessdate=August 12, 2019}}</ref> Epstein je priznal krivdo, leta 2008 pa ga je sodišče na Floridi obsodilo zaradi izdaje mladoletne deklice zaradi prostitucije in izsiljevanja prostitutk.<ref name="2008 story">{{Navedi novice|first=Samuel|last=Goldsmith|url=https://nypost.com/2008/06/30/jeffrey-epstein-pleads-guilty-to-prostitution-charges/|title=Jeffrey Epstein Pleads Guilty to Prostitution Charges|work=[[New York Post]]|date=June 30, 2008|accessdate=August 12, 2019}}</ref> Služil je skoraj 13 {{Presledki}} mesecev v priporu, vendar z obsežnim delovnim izpustom. Obsojen je bil le zaradi teh dveh kaznivih dejanj v okviru sporazuma o priznanju krivde; zvezni uradniki so dejansko identificirali 36 deklet, nekatera stara 14 let, ki jih je Epstein spolno zlorabljal. <ref name="deal">{{Navedi novice|last=Brown|first=Julie K.|authorlink=Julie K. Brown|title=How a future Trump Cabinet member gave a serial sex abuser the deal of a lifetime|url=https://www.miamiherald.com/news/local/article220097825.html|accessdate=November 28, 2018|work=[[Miami Herald]]|date=November 28, 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181128153832/https://www.miamiherald.com/news/local/article220097825.html|archivedate=November 28, 2018}}</ref> <ref>{{Navedi novice|first=Andrew|last=Buncombe|url=https://www.independent.co.uk/news/world/americas/who-is-jeffrey-epstein-a-study-of-the-man-linked-to-worlds-of-celebrity-politics--and-royalty-9954397.html|title=Jeffrey Epstein: the billionaire paedophile with links to Bill Clinton, Kevin Spacey, Robert Maxwell – and Prince Andrew|work=[[The Independent]]|location=London, England|date=January 2, 2015|accessdate=November 7, 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150925183442/http://www.independent.co.uk/news/world/americas/who-is-jeffrey-epstein-a-study-of-the-man-linked-to-worlds-of-celebrity-politics--and-royalty-9954397.html|archivedate=September 25, 2015}}</ref> Epsteina so 6. julija 2019 ponovno aretirali zaradi zveznih obtožb zaradi trgovanja z mladoletniki na Floridi in v New Yorku. <ref name="Shallwani">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-source|title=Jeffrey Epstein Arrested for Sex Trafficking of Minors|last=Shallwani|first=Pervaiz|date=July 6, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 7, 2019|last2=Briquelet|first2=Kate|last3=Siegel|first3=Harry|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707020019/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-source|archivedate=July 7, 2019}}</ref> <ref name=":1">{{Navedi novice|url=https://www.washingtonexaminer.com/news/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-in-florida-and-new-york-report|title=Jeffrey Epstein arrested for sex trafficking of minors in Florida and New York|last=Chaitin|first=Daniel|date=July 7, 2019|work=[[Washington Examiner]]|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190707011945/https://www.washingtonexaminer.com/news/jeffrey-epstein-arrested-for-sex-trafficking-of-minors-in-florida-and-new-york-report|archivedate=July 7, 2019|accessdate=July 7, 2019}}</ref> Umrl je v svoji zaporni celici 10. avgusta 2019. <ref name="WashingtonPost_20190810">{{Navedi novice|title=Jeffrey Epstein dead after apparent suicide in New York jail|work=[[The Washington Post]]|date=August 10, 2019|url=https://www.washingtonpost.com/national-security/jeffrey-epstein-kills-himself-in-jail-according-to-media-reports/2019/08/10/a3d48862-bb73-11e9-b3b4-2bb69e8c4e39_story.html|accessdate=August 10, 2019|first=Matt|last=Zapotosky|first2=Devlin|last2=Barrett|first3=Renae|last3=Merle|first4=Carol D.|last4=Leonnig}}</ref> Medicinski inšpektor je smrt razsodil za [[samomor]]<ref>{{Navedi splet|url=https://apnews.com/a947e0d85d31496eb5bd9ff4994c9718|title=Medical examiner rules Epstein death a suicide by hanging|last=Sisak|first=Michael R.|last2=Balsamo|first2=Michael|date=August 17, 2019|website=AP NEWS|last3=Neumeister|first3=Larry}}</ref> čeprav so Epsteinovi odvetniki sodbo izpodbijali. <ref name=":39">{{Navedi novice|url=https://www.newsweek.com/epstein-death-murder-suicide-victims-hearing-1456397|title=Epstein Lawyers say evidence 'far more consistent' with murder than suicide|last=Stockler|first=Asher|date=August 27, 2019|work=Newsweek|accessdate=August 27, 2019}}</ref> <ref name=":42">{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-people-jeffrey-epstein-cameras-idUSKCN1VI2LC|title=FBI studies two broken cameras outside cell where Epstein died: source|last=Hosenball|first=Mark|date=August 28, 2019|work=Reuters|accessdate=August 29, 2019|location=London|language=en}}</ref> Ker njegova smrt odpravlja možnost kazenske ovadbe, je sodnik 29. avgusta 2019. vse kazenske ovadbe zavrnil. <ref name="epsteinclosed">{{Navedi splet|url=https://apnews.com/9032d5b4c8bb4175958da4e545f60543|title=Judge ends case against Epstein, with a nod to the accusers|first=Larry|last=Neumeister|date=August 29, 2019|website=[[Associated Press]]}}</ref> <ref name="epsteinreutersdismiss">{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-people-jeffrey-epstein-idUSKCN1VJ28B|first=Brendan|last=Pierson|title=Case against Jeffrey Epstein dismissed following his death|date=August 30, 2019|website=[[Reuters]]}}</ref> Epstein se je rodil leta 1953 v zvezni državi New York v [[Brooklyn|Brooklynu]] judovskim staršem <ref name="jpost">{{Navedi splet|url=https://www.jpost.com/International/Billionaire-sex-offender-Jeffrey-Epstein-charged-with-sex-trafficking-594864|title=Billionaire sex offender Jeffrey Epstein charged with sex trafficking|date=July 7, 2019|website=[[The Jerusalem Post]]|archiveurl=https://archive.today/20190710185235/https://www.jpost.com/International/Billionaire-sex-offender-Jeffrey-Epstein-charged-with-sex-trafficking-594864|archivedate=July 10, 2019|accessdate=July 17, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi novice|url=https://forward.com/news/427614/jeffrey-epstein-childhood-brooklyn/|title=What We Know About Jeffrey Epstein's Childhood|last=Feldman|first=Ari|date=July 15, 2019|work=[[The Forward]]|accessdate=July 16, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190717064456/https://forward.com/news/427614/jeffrey-epstein-childhood-brooklyn/|archivedate=July 17, 2019}}</ref> Pauline ( ''née'' Stolofsky, 1918–2004) <ref>{{Navedi splet|url=https://www.geni.com/people/Paula-Epstein/6000000002515027504|title=Pauline Epstein (Stolofsky)|last=Dantus|first=Larry|date=July 6, 2019|website=[[Geni.com|Geni]]|archiveurl=https://archive.today/20190715205952/https://www.geni.com/people/Paula-Epstein/6000000002515027504|archivedate=July 15, 2019}}</ref> in Seymour G. Epstein (1916–1991). Njegova starša sta se poročila leta 1952, tik pred njegovim rojstvom. Pauline je delala kot šolska pomočnica in bila domača. Seymour Epstein je delal v [[New York|newyorškem]] oddelku za parke in rekreacijo kot kmet in vrtnar. <ref name=":31">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|title=Jeffrey Epstein Dodged Questions About Sex With His Dalton Prep-School Students|last=Volscho|first=Thomas|date=July 13, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 13, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190714214545/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|archivedate=July 14, 2019}}</ref> Jeffrey Epstein je bil najstarejši od dveh otrok. On in njegov brat Mark sta odraščala v delavski soseski Sea Gate na otoku Coney v Brooklynu. <ref name=":24">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epsteins-coney-island-days-from-math-nerd-to-arrogant-prick|title=Epstein's Coney Island Days: From Math Nerd to 'Arrogant' Prick|last=Daly|first=Michael|date=July 15, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 15, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190717065215/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epsteins-coney-island-days-from-math-nerd-to-arrogant-prick|archivedate=July 17, 2019}}</ref> Epstein je začel delati septembra 1974 kot učitelj fizike in matematike za najstnike v šoli Dalton na zgornjem vzhodnem delu [[Manhattan|Manhattna]] . <ref name="Daily Beast 0712">{{Navedi novice|url=https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|title=Jeffrey Epstein Dodged Questions About Sex With His Dalton Prep-School Students|last=Volscho|first=Thomas|date=July 12, 2019|work=[[The Daily Beast]]|accessdate=July 12, 2019|archiveurl=https://archive.today/20190714214545/https://www.thedailybeast.com/jeffrey-epstein-dodged-questions-about-sex-with-his-dalton-prep-school-students|archivedate=2019-07-14|url-status=live}}</ref> <ref name="baker1">{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2019/07/12/nyregion/jeffrey-epstein-dalton-teacher.html|title=Jeffrey Epstein Taught at Dalton. His Behavior Was Noticed.|last=Baker|first=Mike|date=July 12, 2019|work=[[The New York Times]]|accessdate=July 18, 2019|last2=Harris|first2=Amy Julia|issn=0362-4331}}</ref> Najel ga je Donald Barr <ref name="NYTBarrHiredDalton">{{Navedi splet|title=Barr Seized on Epstein Case as Doubts Mounted About Justice Dept.|url=https://www.nytimes.com/2019/08/23/us/politics/william-barr-jeffrey-epstein.html|website=The New York Times|date=August 23, 2019|first=Katie|last=Benner|accessdate=September 1, 2019}}</ref> <ref name="ForbesBarrDalton">{{Navedi splet|last=Voytko|first=Lisette|title=Attorney General Barr, Facing Criticism, Blames Jail For Epstein's Death|date=August 12, 2019|url=https://www.forbes.com/sites/lisettevoytko/2019/08/12/attorney-general-barr-facing-criticism-blames-jail-for-epsteins-death/|website=Forbes|accessdate=August 20, 2019}}</ref> (oče ameriškega državnega tožilca Williama Barra ), ki je bil [[ravnatelj]] do junija 1974. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1974/02/20/archives/barr-quits-dalton-school-post-charging-trustees-interference.html|title=Barr Quits Dalton School Post, Charging Trustees' Interference|last=Maeroff|first=Gene I.|date=February 20, 1974|work=[[The New York Times]]|accessdate=July 20, 2019|issn=0362-4331}}</ref><ref name=":6">{{Navedi novice|url=https://www.miamiherald.com/news/state/florida/article232678997.html|title='Poor, smart and desperate to be rich': How Epstein went from teaching to Wall Street|first=Linda|last=Robertson|first2=Aaron|last2=Brezel|date=July 16, 2019|work=[[Miami Herald]]|accessdate=July 17, 2019}}</ref> Epstein je na ekskluzivni zasebni šoli poučeval od konca leta 1974 do odpovedi junija 1976 zaradi »slabega delovanja«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.huffpost.com/entry/jeffrey-epstein-math-science-students-memories_n_5d28cf17e4b0060b11ebf987|title=Jeffrey Epstein Was Their Teacher. He Became A Monster.|last=Klein|first=Rebecca|date=July 12, 2019|website=[[HuffPost]]|accessdate=July 18, 2019}}</ref> <ref>{{Navedi splet|first=Calder|last=McHugh|date=July 13, 2019|url=https://finance.yahoo.com/news/jeffrey-epstein-dalton-school-math-teacher-yearbook-photos-125122535.html|title=Jeffrey Epstein's prep-school students remember their 'flamboyantly' dressed teacher|website=[[Yahoo! Finance]]|accessdate=July 18, 2019}}</ref> Med poučevanjem v šoli se je Epstein seznanil z Alanom Greenbergom, glavnim izvršnim direktorjem Bear Stearnsa, katerega sin in hči sta hodila v šolo. Greenbergova hči, Lynne Koeppel, je opozorila na konferenco za starše, kjer je Epstein vplival na drugega starca Daltona, da se je zavzemal za njega. Greenberg, navdušen nad Epsteinovo inteligenco in prizadevanjem za finančni uspeh, mu je ponudil službo pri Bearu Stearnsu. <ref name="Vanity Fair">{{Navedi splet|url=https://www.vanityfair.com/news/2003/03/jeffrey-epstein-200303|title=The Talented Mr. Epstein|last=Ward|first=Vicky|date=June 27, 2011|website=[[Vanity Fair (magazine)|Vanity Fair]]|publisher=[[Condé Nast]]|location=New York City|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150612144453/http://www.vanityfair.com/news/2003/03/jeffrey-epstein-200303|archivedate=June 12, 2015|accessdate=June 11, 2015}}</ref> <ref name=":23">{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=zOH-CwAAQBAJ|title=Filthy Rich: A Powerful Billionaire, the Sex Scandal that Undid Him, and All the Justice that Money Can Buy: The Shocking True Story of Jeffrey Epstein|last=Patterson|first=James|last2=Connolly|first2=John|year=2016|publisher=Little, Brown|isbn=9780316362450|location=|pages=|chapter=21}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Epstein, Jeffrey}} [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Ameriški kriminalci]] [[Kategorija:Ameriški učitelji]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Ljudje, ki so storili samomor]] [[Kategorija:Obsojeni zaradi pedofilije]] hcjxo0npto0pjn6st699qx597csdzza Predloga:Dirka po Sloveniji 10 478077 6659737 6659542 2026-04-14T15:07:01Z Sportomanokin 14776 6659737 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = Dirka po Sloveniji | title = [[Dirka po Sloveniji]] | listclass = hlist | image = | group1 = Po letih | list1 = * [[Dirka po Sloveniji 1993|1993]] * [[Dirka po Sloveniji 1994|1994]] * [[Dirka po Sloveniji 1995|1995]] * [[Dirka po Sloveniji 1996|1996]] * <span style="color:gray;">1997</span> * [[Dirka po Sloveniji 1998|1998]] * [[Dirka po Sloveniji 1999|1999]] * [[Dirka po Sloveniji 2000|2000]] * [[Dirka po Sloveniji 2001|2001]] * [[Dirka po Sloveniji 2002|2002]] * [[Dirka po Sloveniji 2003|2003]] * [[Dirka po Sloveniji 2004|2004]] * [[Dirka po Sloveniji 2005|2005]] * [[Dirka po Sloveniji 2006|2006]] * [[Dirka po Sloveniji 2007|2007]] * [[Dirka po Sloveniji 2008|2008]] * [[Dirka po Sloveniji 2009|2009]] * [[Dirka po Sloveniji 2010|2010]] * [[Dirka po Sloveniji 2011|2011]] * [[Dirka po Sloveniji 2012|2012]] * [[Dirka po Sloveniji 2013|2013]] * [[Dirka po Sloveniji 2014|2014]] *<br>[[Dirka po Sloveniji 2015|2015]] * [[Dirka po Sloveniji 2016|2016]] * [[Dirka po Sloveniji 2017|2017]] * [[Dirka po Sloveniji 2018|2018]] * [[Dirka po Sloveniji 2019|2019]] * <span style="color:gray;">2020</span> * [[Dirka po Sloveniji 2021|2021]] * [[Dirka po Sloveniji 2022|2022]] * [[Dirka po Sloveniji 2023|2023]] * [[Dirka po Sloveniji 2024|2024]] * [[Dirka po Sloveniji 2025|2025]] * [[Dirka po Sloveniji 2026|2026]] | group2 = Majice | list2 = {{navbox with columns|subgroup|fullwidth=yes|colstyle=background:#F7F7F7; text-align:center |col1 = [[Image:Jersey green 2.svg|35px|alt=Green jersey]]<div style="margin-top:2px; line-height:110%">Skupno</div> |col2 = [[Image:Jersey red.svg|35px|alt=Red jersey]]<div style="margin-top:2px; line-height:110%">Po točkah</div> |col3 = [[Image:Jersey blue.svg|35px|alt=Blue jersey]]<div style="margin-top:2px; line-height:110%">Gorski cilji</div> |col4 = [[Image:Jersey white.svg|35px|alt=White jersey]]<div style="margin-top:2px; line-height:110%">Mladi kolesarji</div> }} }}<noinclude>[[Kategorija:Kolesarske predloge]] [[Kategorija:Predloge za šport v Sloveniji]]</noinclude> 72x8iqgj4g34fmsgdyq3ws5cxgzkfv1 Uporabniški pogovor:A09 3 486683 6659918 6659163 2026-04-15T09:25:28Z SLO Updater 250563 /* Pregled osnutka */ nov razdelek 6659918 wikitext text/x-wiki {{Arhiv-polje|*[[/Arhiv 1]] * [[/Arhiv 2]] * [[/Arhiv 3]] * [[/Arhiv 4]] * [[/Signpost]] * [[/Tech news]]}} <!---Urejajte pod to vrstico. Hvala! Nove teme dodajajte na dno!---> == Novoletno voščilo == {| style="border-style:solid; border-color:orange; background-color:white; font color:blue; border-width:5px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Brinde espumantes.jpg|120px]] |Želim ti veselja, zadovoljstva, sreče, zdravja in osebnih zmag polno 2026! Na še mnogo odličnih Wiki člankov, tisoče urejanj in čim več sodelovanj! '''[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]''' [[Uporabniški pogovor:VidicK01|(pogovor)]] 13:09, 1. januar 2026 (CET) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: Najlepša hvala! Naj bo 2026 glamurozno in sadov obilno tudi pri tebi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:26, 1. januar 2026 (CET) == En vir == Na strani https://www.kontekst.io/kontekst/zavr%C5%A1ni sem našel en vir, ki bi ga moral še enkrat preverit. Ctrl + F: "nominativnoga oblika Strido". Ta stran ima korpus raznih spletnih virov, vendar ne vem, če se da do njih dostopat. Lahko mogoče preveriš? Preveril sem še v Wayback Machine-u, pa ga zgleda nima arhiviranega. [[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 12:53, 17. marec 2026 (CET) :@[[Uporabnik:Janezdrilc|Janezdrilc]]: Hoj, sem pregledal z mojim znanjem in nisem našel vsebine z istim besedilom ... je pa očitno v Common Crawl podatkovni bazi, ki jo polnijo bot strgalci, po potrebi pa naj bi jo vsak lahko tudi uporabljal, vendar to trenutno presega moje znanje. Navodila za dostopanje do podatkovne baze so [https://commoncrawl.org/get-started tukaj]. Upam, da to kaj pomaga. LP! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:00, 17. marec 2026 (CET) Hehe, če presega tvoje znanje, potem definitivno tudi mojega. Ni panike, ni nič kritično nujnega. Kolikor se spomnim, je šlo za en zapis nekega hrvaškega strokovnjaka, ampak to na forumu. Verjetno ga zato Wayback Machine nima shranjenega. V vsakem primeru hvala za pomoč. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 16:35, 17. marec 2026 (CET) :Z veseljem '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 16:36, 17. marec 2026 (CET) == Kokakola.mlejko.smetana == Spoštovani, obračam se na vas glede izbrisa članka »kokakola.mlejko.smetana«. Ob tem bi rada izpostavila, da je bil razlog za izbris podan na neprimeren način (komentar »šolarji na delu«), kar ne prispeva k konstruktivnemu sodelovanju in izboljševanju vsebine. Članek je bil napisan slovnično pravilno in z namenom predstavitve TikTok profila, ki je prepoznaven v Prekmurju. Menimo, da ima tak profil določen pomen za lokalno skupnost, saj prikazuje njegovo nastajanje in sodelujoče osebe. Razumemo, da mora vsebina na Wikipediji ustrezati določenim kriterijem, zato bi prosili za konkretno pojasnilo: * ali je bil razlog za izbris pomanjkanje neodvisnih virov, * neustrezna pomembnost teme, * ali kateri drug kriterij. Prav tako bi želeli vedeti, ali obstaja možnost obnove članka z ustreznimi popravki (npr. dodajanje zanesljivih virov, izboljšava strukture), namesto dokončnega izbrisa. Naš namen ni kršiti pravil, ampak prispevati kakovostno vsebino, zato bi bili hvaležni za jasne smernice, kako članek ustrezno prilagoditi, da bo skladen s pravili Wikipedije. Hvala za vaš čas in odgovor. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 16:54, 28. marec 2026 (CET) :Ne, vsebine ne bom obnovil. Članek je bil brez virov, račun pa do sedaj še ni bil razpravljan v neodvinsih medijih, zato ni primeren za vnos v Wikipedijo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:02, 28. marec 2026 (CET) ::Moram reči, da je fascinantno, kako nekateri nimajo nič boljšega za početi kot, da zajebavajo ambiciozne mlade punce. Lep pozdrav. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:19, 28. marec 2026 (CET) :::Projekt pa ni Pomurski oglasnik in to še dolgo ne bo. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 17:26, 28. marec 2026 (CET) ::::Ker nekateri slabše razumejo prebrano, nikjer ni zapisano, da gre za kakršen koli projekt; gre zgolj za TikTok profil, ki je znan daleč naokrog (sploh pa v Prekmurju). Ampak nič za to – imamo tudi take, ki preživijo ves dan za računalnikom in urejajo besedila subjektivno, zato ne vedo, kaj se dogaja zunaj, izven hiše. [[Uporabnik:Kkkmmmsss|Kkkmmmsss]] ([[Uporabniški pogovor:Kkkmmmsss|pogovor]]) 17:30, 28. marec 2026 (CET) == Zvezda zate! == {| style="background-color: #eaf2f7; border: 1px solid #1F75FE;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[Slika:Volunteer_barnstar.png|100px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" | '''Zvezda sodelovanja in predanosti''' |- |style="vertical-align: middle; padding: 3px;" | V zahvalo za pomoč in sodelovanje pri pokrivanju volilne nedelje v okviru nedavnih volitev (tudi po koncu uradnega dela še pozno v noč) za vse odlične grafe in asistenco pri urejanjih, ter seveda, za preseženih 50+ v ''Ste vedeli, da!'' Predano in zagnano še naprej! [[Uporabnik:VidicK01|Karlo]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 23:10, 29. marec 2026 (CEST) |} :@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]: V veselje in čast mi je bilo sodelovati s tabo! Še na druga sodelovanja. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:21, 29. marec 2026 (CEST) == Tone Strnad == Pozdravljeni, prosim za ponovni pregled osnutka za stran o [[draft:Tone Strnad|Tonetu Strnadu]]. Lp, dolinarm [[Uporabniški pogovor:dolinarm|(pogovor)]] 10:13, 1. april 2026 (CET) :@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] bi lahko ti pogledal? Sam zaradi transparentnosti zelo nerad pregledujem osnutke, ki sem jih v preteklosti zavrnil. LP, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 15:16, 1. april 2026 (CEST) ::{{done}}. — <i>[[Uporabnik:GeographieMan|<b><span style="color: #4863A0;">GeographieMan</span></b>]]</i><sup><nowiki>[</nowiki>[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|<b>~MSG~</b>]]<nowiki>]</nowiki></sup> 10:52, 5. april 2026 (CEST) == Local values for seats == Hi @[[Uporabnik:A09|A09]], I just saw your reverts. Happy to discuss this, but I am surprised, as the political party data template was translated to Slovene-wiki specifically for this. What is the reason for hard-coding the values of seats? This does not seem like a language-depend element, and changes made by Slovenian editors (who most likely follow the composition of the national assembly more closely) would benefit other wikis and help inform everyone on Slovenia parties and politics. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:34, 11. april 2026 (CEST) :PS: I think other Slovenian parties are also using this template, and parties of other countries are progressively moving to it as elections take place. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 11:36, 11. april 2026 (CEST) :@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: I'd rather see the old school implementation until the definition of parties and coalitions is clear. If you look at [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|the main election article]] you'll see we have two coalitions composed of multiple parties. I'd suggest to postpone Wikidata implementation until the definition by the National Assembly of whether they are counting on basis of coalitions or parties alone is clearly presented. We faced similar problems in the previous assembly as some parties were formed by MPs amidst their mandate (although the parties did not run for previous NA elections in 2022), which I don't think is easily implementable in Wikidata. Due to these constraints I believe a local implement is a better opinion here. Hopefully the explanation is clearly written because it's very confusing to me as well. Best regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:38, 11. april 2026 (CEST) ::Ahah, no problem at all, and I am all for being careful. However, maybe a concrete example can help. For instance, what could be an issue with regard to the figures listed [[:en:10th National Assembly of Slovenia#Composition|here]]? This is what I used as the basis for Wikidata (and it matches the values provided on the website of the State Electoral Commission, which I added as source) [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:43, 11. april 2026 (CEST) :::@[[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]]: Because the [[koalicija NSi, SLS in Fokusa|Coalition of NSI, SLS and FOKUS]] went together to elections but AFAIK they get counted separately when seated in the National Assembly (so 7 MPs for NSI, and one each to SLS and FOKUS). Better to wait two weeks and then decide on the best path forward to properly differentiate the concepts. Yes, it's an internal mess, but it's not in hands of the WP community to decided upon it. :::CC @[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]], @[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]], @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]], @[[Uporabnik:Pv21|Pv21]] for opinions. Regards, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 12:47, 11. april 2026 (CEST) ::::Why exactly is it a mess to sort out? It is not like we are trying to count the votes separately. This is just about the number of MPs affiliated to each party. As things stand, I don't quite see the difficulty. Regardless of whether an MP is elected as part of a coalition, what is counted here is the political party membership. And, once again, adding the values locally is already making a decision, so at this point, it does not matter whether the values are local or on Wikidata; I fail to see the advantage of hard-coded values really. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:08, 11. april 2026 (CEST) :::::Ughh, I wouldn't be so sure after the revised National Voting Committee and National Assembly website showed us last year after some previously unaffiliated MPs formed [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Anyways, would love to hear from my colleagues first. Best, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 14:30, 11. april 2026 (CEST) ::::::Sure, happy to get other people's input. And I am not familiar with what happened last time. To be sure, though, if previously unaffiliated MPs form a party, then the numbers change once again, of course -- electoral results are static, as they stay the way they were at election time, while parties' numbers of MPs are dynamic and change regularly with both elections and party changes, and this makes the template even more useful as it helps many wikis stay up-to-date. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 14:41, 11. april 2026 (CEST) ::::Does anyone else want to bring their two cents to the discussion? [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 09:44, 13. april 2026 (CEST) ::Also, to be honest, I am not really sure there is a major difference if values are updated locally or via Wikidata -- either the concept of party/coalition is not clear and then values ought not to be updated at all, or results are clear enough for an update and then I am not sure it matters where the update is made. [[Uporabnik:Julius Schwarz|Julius Schwarz]] ([[Uporabniški pogovor:Julius Schwarz|pogovor]]) 12:45, 11. april 2026 (CEST) == Pregled osnutka == Zdravo živjo, pred meseci sem poskusno oddal en prispevek, pa vidim da je bila napaka delati s chat gpt. Sem potem popravil pa ni nihče več utegnil pogledati. Vesel bi bil samo če bi kdo utegnil povedat, a je to sedaj splošno bolj primeren pristop in je sedaj ok in lahko spišem še kak prispevek, ali še vedno narobe. Hvala če bo kdo to videl, lp [[(Osnutek tu)]] [[Uporabnik:SLO Updater|SLO Updater]] ([[Uporabniški pogovor:SLO Updater|pogovor]]) 11:25, 15. april 2026 (CEST) fdvs31dkn1ns6ro8il1xry11s4bzx47 Resni.ca 0 506414 6659794 6659515 2026-04-14T18:46:21Z A09 188929 uradno ime po registru 6659794 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:Stranka Resni.ca logotip (cropped).png|250px]] | president = [[Zoran Stevanović]] | foundation = 26. december 2020 | headquarters = Koroška cesta 2<br>4000 [[Kranj]] | slogan = ''Moč ljudem!'' | ideology = [[suverenizem]]<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Resnica: Suverenost in boj proti zeleni agendi |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/kdo-kandidira/resnica-suverenost-in-boj-proti-zeleni-agendi/706277|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref><br> [[evroskepticizem]]<ref name=":2" /><br> [[konservatizem]]<br> [[populizem]]<br> [[proticepilstvo]]<ref name=":20"></ref><ref name=":22"></ref><ref name=":23">{{Navedi splet|title=Anti-vax party registers for EU election |url=https://english.sta.si/3297345/anti-vax-party-registers-for-eu-election|accessdate=2026-04-13|language=en}}</ref><br>[[antiglobalizem]]<br>[[zanikanje podnebnih sprememb]]<ref>{{Navedi splet|url=https://stranka-resnica.si/file/2023/12/2023-12-Memorandum-Resni.ca_.pdf|title=Memorandum RESNI.CA|accessdate=2024-03-09|website=stranka-resnica.si|publisher=Resni.ca|pages=44-46|archive-date=2024-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20240302231520/https://stranka-resnica.si/file/2023/12/2023-12-Memorandum-Resni.ca_.pdf|url-status=dead}}</ref><br>[[rusofilija]]<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Slovenia's Parliment Speaker Choice Signals Trouble for Premier |url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2026-04-10/slovenia-s-parliament-speaker-choice-signals-trouble-for-premier?embedded-checkout=true|website=Bloomberg.com|accessdate=2026-04-13|language=en}}</ref><ref name=":22">{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na evropske volitve z anticepilci in podporniki Putina |url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|accessdate=2026-04-13|language=sl}}</ref><ref name=":21">{{Navedi splet|title=Slovenia has elected a speaker of parliament from a pro-Russian party |url=https://ua.news/en/world/u-sloveniyi-obrali-spikera-parlamentu-z-prorosiiskoyi-partiyi|website=ua.news|accessdate=2026-04-13|language=ua}}</ref> | position = [[politična desnica|desnica]]<ref>{{Navedi splet|title=Latest Polling Data and election polls for Resnica|url=https://politpro.eu/en/slovenia/parties/resnica#google_vignette|website=PolitPro.EU|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref name=":12" /><ref>{{Navedi splet|title=Slovenia: right-wing Resni.ca (*) makes its first appearance in the latest Ninamedia poll: 2.0%|url=https://www.facebook.com/EuropeElects/posts/slovenia-right-wing-resnica-makes-its-first-appearance-in-the-latest-ninamedia-p/1755085824688082/|website=Facebook.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca reposted - The Europe of Sovereign Nations group, where AfD sits, aligns with http://Resni.ca’s anti-EU, nationalist stance.|url=https://x.com/grok/status/1899013308784546100|website=X.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za evropskega poslanca Zoran Stevanović (Resni.ca)|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/klepeti/kandidat-za-evropskega-poslanca-zoran-stevanovic-resni-ca/709825|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-31|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razen v nekaj vazalnih državicah, je Evropa večinsko zavrnila globalizem! Stranka Marine Le Pen...|url=https://x.com/resni_ca/status/1800076673049661878|website=X.com|accessdate=2025-05-31|language=en}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ -->| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = [[Seznam slovenskih občin|Župani]] | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Svetniki | seats4 = {{Composition bar|8|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | colours = {{colorbox|{{Political party data|color}}}} vijolična, {{colorbox|#EB6112;}} oranžna<ref name=":2" /> | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = [[Andrej Žerovc]] | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = [[Matjaž Gorjup]] | general_secretary = [[Špela Strelec]] | membership = }} '''Državljansko gibanje Resni.ca''' (tudi Resnica) je slovenska [[politična stranka]], ki je bila ustanovljena 26. decembra 2020. Predsednik je [[Zoran Stevanović]]. Stranka Resni.ca je bila leta 2021 pobudnica protestov proti uvedbi pogoja [[PCT]] za zamejevanje epidemije [[COVID-19]], ki so pripomogli k vidnosti stranke v širši javnosti. Stranka kot politične cilje med drugim izpostavlja: suverenizem, boj proti korupciji, nižanje davkov in dajatev, zniževanje javnega dolga in reorganizacijo trga dela. Pogosto je označena za stranko proticepilcev, podpornikov Rusije, evroskeptikov, populistov, zanikovalcev podnebnih sprememb in različnih drugih teoretikov zarot. == Pregled == Stranko '''Državljansko gibanje Resni.ca''' je 26. decembra 2020 s somišljeniki ustvaril kranjski mestni svetnik<ref>{{Navedi splet|title=Mestni svet · Mestna občina Kranj|url=https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|website=web.archive.org|date=2021-05-16|accessdate=2021-12-22|archive-date=2021-05-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210516162758/https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|url-status=bot: unknown}}</ref> [[Zoran Stevanović]], ki stranko tudi vodi. Stranka ima sedež na Koroški cesti 2 v Kranju.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Naša prva ambicija so parlamentarne volitve|url=https://zurnal24.si/gorenjska/zoran-stevanovic-nasa-prva-ambicija-so-parlamentarne-volitve-361854|website=zurnal24.si|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref> Ime stranke po besedah Stevanovića sočasno predstavlja besedi »Resnica« in »Resni«, saj da stranka predstavlja resnico v nasprotju z lažmi koruptivnih osrednjih političnih strank (ki da državljane »na podlagi odnosa do [[Polpretekla zgodovina|polpretekle zgodovine]] in marginalnih tem« delijo na leve in desne, medtem ko se potegujejo za obvladovanje tokov javnega denarja) in ker da mislijo svoje cilje tudi res udejaniti. Po besedah Stevanovića je bila stranka ustanovljena zaradi številnih samoiniciativnih pobud podpornikov. Stevanović je o stranki v intervjuju februarja 2021 povedal, da ima že vsaj 37.000 »ambasadorjev« in še mnogo več podpornikov širom države ter da stranka že vzpostavlja mrežo strankarskih predstavnikov po Sloveniji, da so »prva ambicija« stranke bile [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|parlamentarne volitve]], da stranka namerava kandidirati na lokalnih kot tudi evropskih volitvah in da za njimi »ne stojijo nikakršni lobiji in ostale strukture moči, kar se kaže tudi v tem, da jim osrednji mediji ne namenijo niti sekunde prostora.« Med drugim je rekel:»[…] klicali so me novinarji, ki jih osebno poznam, da imajo navodilo odgovornih urednikov, da je o nas prepovedano poročati.«<ref name=":0" /> === Lista Zoran Za Kranj === Zoran Stevanović se je pred ustanovitvijo stranke Resni.ca politično udejanjal v lokalni politiki v Kranju, kjer je dvakrat kandidiral za župana in nazadnje s svojo listo Zoran Za Kranj osvojil enako število svetniških mest kot tamkajšnja stranka SDS. Stevanović je januarja 2021 na seji kranjskega mestnega sveta že nastopal kot predstavnik stranke Resni.ca; na medijsko vprašanje, ali stranka Resni.ca torej predstavlja pravnega naslednika liste Zoran za Kranj ali če se je listo ukinil, ni odgovoril.<ref name=":0" /> === Politično udejstvovanje vodstva stranke Resni.ca v drugih strankah === Stevanović je bil v preteklosti član [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenske nacionalne stranke]]; po besedah Stevanovića ga je k sodelovanju v SNS leta 2016 povabil [[Zmago Jelinčič]] in ga pritegnil z obljubami o prevetritvi strankiniga programa in borbi proti korupciji, a da je kaj kmalu spoznal, da je stranka v resnici »Jelinčičev d. o. o.«; svoje članstvo v SNS je označil za napako.<ref name=":0" /> Stevanović je leta 2018 kot predstavnik stranke SNS sodeloval na okrogli mizi o domoljubju, ki jo je organizirala skrajno desna organizacija [[Skrajna desnica v Sloveniji#Inštitut za domoljubne vrednote|Inštitut za domoljubne vrednote]] in ki sta se je udeležila tudi [[Andrej Šiško]] in poslanec SDS [[Branko Grims]].<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Kdo je Zoran Stevanović, trojanski konj desnice?|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/kdo-je-zoran-stevanovic-trojanski-konj-desnice-910040|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref> Danes podpredsednik stranke Resni.ca je bil soustanovitelj stranke [[Domovinska liga]].<ref name=":3" /> === Domneve o prikritem sodelovanju stranke Resni.ca s SDS in odziv stranke === Stevanović je v intervjuju decembra 2020 povedal, da je premierju [[Janez Janša|Janezu Janši]] v dopisu osebno predlagal sodelovanje gibanja Resni.ca z vlado pri iskanju rešitev za aktualne izzive.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|time=39:12}}</ref> Ob sunkovitem vzponu vidnosti stranke Resni.ca so se pojavila ugibanja, da bi lahko šlo pri stranki Resni.ca za satelit (oz. »trojanskega konja«) SDS,<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Zahteva stranke Resni.ca za nov volilni sistem je popolnoma nerealistična|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zahteva-stranke-resni-ca-za-nov-volilni-sistem-je-popolnoma-nerealisticna/|website=www.delo.si|accessdate=2021-10-11|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=To je človek, ki je uspel na ulice spraviti množico, o kakršni lahko Jenull le sanja|url=https://www.domovina.je/to-je-clovek-ki-je-uspel-na-ulice-spraviti-mnozico-o-kateri-lahko-jenull-le-sanja/|website=Domovina|date=2021-09-20|accessdate=2021-10-11|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> s katero bi si SDS v primeru preboja stranke Resni.ca v parlament zagotovila koalicijsko partnerico po naslednjih državnozborskih volitvah.<ref name=":3" /> V odzivu na ugibanja o skritih načrtih stranke Resni.ca za sodelovanje s SDS je Stevanović podal javno zavezo, da z SDS ne bodo sodelovali.<ref>{{Navedi splet|title=Po KUL se je še Stevanović zavezal, da ne bo z Janšo|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-kul-se-je-se-stevanovic-zavezal-da-ne-bo-z-janso-563673|website=siol.net|accessdate=2021-12-22|language=sl}}</ref> Oktobra 2021 je Stevanović na upravni enoti Kranj podpisal dokument s katerim se zavezuje, da stranka nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo.<ref>{{Navedi splet|title=Bizarno: Stevanović z overjenim dokumentom prisegel, da ne bo sodeloval s SDS in Janšo|url=https://demokracija.si/slovenija/bizarno-stevanovic-z-overjenim-dokumentom-prisegel-da-ne-bo-sodeloval-s-sds-in-janso/|website=Demokracija|date=2025-05-05|accessdate=2026-02-10|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-10|language=sl}}</ref> Kot pravi listina, objavljena na njegovi Facebook strani, se "spodaj podpisani Zoran Stevanović, predsednik stranke Resni.ca, zavezuje, da stranka Resni.ca nikoli ne bo politično sodelovala s stranko SDS in njenim predsednikom Janezom Janšo. V kolikor bi se to zgodilo, se zavezuje, da bo v istem trenutku odstopil z vseh funkcij."<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stevanovic-objavil-dokument-s-katerim-se-zavezuje-da-ne-bo-sodeloval-z-janso-912897|title=Stevanović objavil dokument, s katerim se zavezuje, da ne bo sodeloval z Janšo|date=2021-10-15|accessdate=2022-04-08}}</ref> == Organi stranke == [[Slika:Zoran Stevanović 2026 portret (cropped2).jpg|sličica|Zoran Stevanović, predsednik stranke|200px]] *'''Predsednik:''' [[Zoran Stevanović]] *'''Podpredsednik:''' Andrej Žerovc *'''Predsednik sveta:''' Matjaž Gorjup *'''Generalna sekretarka:''' Špela Strelec == Zgodovina == Stranka je bila ustanovljena 14. januarja 2021 s sedežem v Kranju, vodstvo stranke pa je ob ustanovitvi prevzel Zoran Stevanović.<ref name=":0" /> Stevanovič je 3. oktobra na slovensko vlado naslovil pismo, v katerem je pozval k takojšnji ukinitvi pogoja [[PCT]] in odstopu vlade. V pismu je navedel, da vlada nosi »vso odgovornost za dogajanje na ulicah, trgih in protokolarnih lokacijah«, s čimer je namignil, da bodo med srečanjem vrha EU-Zahodnji Balkan na Brdu pri Kranju protesti proti pogoju PCT poskušali zmotiti izvajanje srečanja.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Pahor Stevanoviću: Brez nasilja in izgredov|url=https://siol.net/novice/slovenija/stevanovic-na-pogovor-k-pahorju-brez-maske-562806|website=siol.net|accessdate=2021-10-11|language=sl}}</ref> 4. oktobra se je Stevanović v vlogi organizatorja protestov proti pogoju PCT v predsedniški palači sestal z predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]]. Pahor je na sestanku izrazil pričakovanje, da bo Stevanović protestnike pozval k nenasilnosti. Pahor je Stevanovića tudi opozoril na nesprejemljivost stališča, da si lahko protestniki sami izbirajo kraj protesta. Stevanović je Pahorju predlagal, naj vlado pozove k odstopu in odpravi njene ukrepe; Pahor je Stevanovićevo pobudo zavrnil. Stevanović se je srečanja udeležil brez maske (mask niso nosili niti ostali udeleženci sestanka vključno s predsednikom, saj glede na veljavne odloke uporaba maske ni potrebna v okoljih, kjer pogoj PCT izpolnjujejo vsi udeleženi), urad predsednika pa je za medije potrdil, da so ob obisku preverili, ali Stevanović izpolnjuje pogoj PCT.<ref name=":1" /> 7. oktobra dopoldan sta bili na sedežu stranke Resni.ca in domu Stevanovića izvedeni hišni preiskavi pod vodstvom Nacionalnega preiskovalnega urada. Stevanović naj bi se tudi predal policiji v pridržanje.<ref>{{Navedi splet|title=Na domu Stevanovića in sedežu stranke Resni.ca hišne preiskave|url=https://www.mladina.si/211082/na-domu-stevanovica-in-sedezu-stranke-resni-ca-hisne-preiskave/|website=Mladina.si|accessdate=2021-10-11}}</ref> 8. oktobra je revija [[Reporter (revija)|Reporter]] poročala, da je od gibanja Resni.ca prejela pisno zahtevo, naj umakne fotografijo nepremičnine Zorana Stevanovića. V dopisu je Resni.ca mediju tudi zagrozila s tožbo, če tega ne stori. Reporter je ob tem opozoril, da je snemanje zasebnih nepremičnin z javnih površin zakonito (in da mediji takšne posnetke ob hišnih preiskavah rutinsko objavljajo) ter da Reporter sploh ni bil eden izmed medijev, ki so objavili slikovne posnetke njegove hiše.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanovićeva Resni.ca od medijev zahteva umik neobstoječih fotografij in grozi s tožbo|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/stevanoviceva-resnica-zahteva-umik-neobstojecih-fotografij-in-grozi-s-tozbo-911039|website=Revija Reporter|accessdate=2021-10-11}}</ref> 24. junija 2025 se je stranki Resni.ca uradno priključila Lista za Celje, ki je aktivna v celjskem mestnem svetu.<ref>{{Navedi splet|title=Pridružila se je stranka Lista za Celje!|url=https://stranka-resnica.si/prikljucila-se-je-stranka-lista-za-celje/|website=stranka-resnica.si|accessdate=2025-06-26|language=sl}}</ref> == Državnozborske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 34.107 | 2,86 | {{Steady}} | {{Composition bar|0|90|hex=#7c5199}} | {{Steady}} | 8. | style="background:silver" |– |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 64.799 | 5,49 | {{Increase}} 2,63 | {{Composition bar|5|90|hex=#7c5199}} | {{Increase}} 5 | 7. | |- |} === Volitve v Državni zbor RS 2022 === {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2022}} Stranka je sodelovala na parlamentarnih volitvah in dobila 2,86 % oz. 34.107 glasov volivcev.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati|website=DVK.si|accessdate=2022-04-27|language=sl}}</ref> === Volitve v Državni zbor RS 2026 === [[Slika:MOČ LJUDEM logo.png|sličica|Uradni slogan stranke: ''Moč ljudem!''|150px]] {{main|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Stranka se je na volitve podajala s samostojno listo kandidatov. K sodelovanju naj bi jih povabili v koaliciji zunajparlamentarnih strank [[Nič od tega]] in [[Za zdravo družbo]], a naj bi v Resni.ci možnost skupnega nastopa zavrnili.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka NOT in Za zdravo družbo sta združili moči|url=https://www.facebook.com/reel/1294858792223360|website=Facebook.com|accessdate=2025-09-10|language=sl}}</ref> Kandidatne je stranka predstavila na volilni konvenciji dne 17. januarja 2026 v Ljubljani, ko so bila predstavljena tudi temeljna programska izhodišča za volitve ter novoustanovljeni strankarski podmladek Resni.Carji.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca danes predstavlja kandidate za volitve in program|url=https://www.lokalec.si/resni-ca-danes-predstavlja-kandidate-za-volitve-in-program/|website=Lokalec.si|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI|last=}}</ref> Na dogodku, ki so ga poimenovali ''Resni.ca za Slovenijo 2026–2030: Predstavitev ekipe in vizije za prihodnost'', so med prioritetami našteli znižanje davkov, odpravo korupcije, politiko suverenizma in izstop Slovenije iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Resni.ca pred volitvami obljublja umik iz Svetovne zdravstvene organizacije in boj proti korupciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-pred-volitvami-obljublja-umik-iz-svetovne-zdravstvene-organizacije-in-boj-proti-korupciji/770469|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-17|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Program posameznih področij so nato predstavili strankarski kandidati za ministre; [[Sabina Senčar]] za zdravstvo, Andrej Perc za gospodarstvo, Irena Jaklič Valenti za delo in socialne zadeve, Neven Polajnar za zunanje zadeve; med kandidati so tudi Katja Kokot za resor kmetijstva, Mario Pleić za finančni resor, [[Bojan Potočnik]] za resor obrambe in [[Branko Gradišnik]] za področje kulture, medtem ko bi Stevanović prevzel funkcijo ministra za notranje zadeve.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca na predvolilni konvenciji predstavila kandidate za volitve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stranka-resnica-pred-volitvami-v-ospredje-postavlja-boj-proti-korupciji/|website=N1|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-17|language=sl-SI}}</ref> Listo 88 kandidatov je svet stranke potrdil v začetku februarja 2026.<ref name=":12" /> Z vlaganjem kandidatnih list so zaključili 16. februarja 2026, Stevanović je ob tem napovedal 8 do 12 poslanskih mandatov.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: S SDS ne bomo sodelovali, ko gre za druge stranke, pa so možnosti odprte|url=https://n1info.si/volitve-2026/stevanovic-s-sds-ne-bomo-sodelovali-ko-gre-za-druge-stranke-pa-so-moznosti-odprte/|website=N1|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-20|language=sl-SI}}</ref> Na volitvah 22. marca je stranka prejela nekaj več kot 64 tisoč glasov volivcev in se s petimi poslanskimi mandati uvrstila v Državni zbor RS.<ref>{{Navedi splet|title=Druge parlamentarne stranke: Težko bo sestaviti vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/druge-parlamentarne-stranke-tezko-bo-sestaviti-vlado/777166|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=Ana Svenšek, Urh Feldin, Taja Lesjak Šilak, Petra Jerič, Gorazd Kosmač, Larisa|last=Daugul}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Vem, da bosta jutri oba klicala {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/bodo-jezicek-na-tehtnici.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-25|language=sl}}</ref> Stevanović je napovedal vztrajanje pri stališču, da ne bodo vstopili v koalicijo, ki bi jo vodila [[Robert Golob]] ali [[Janez Janša]].<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-25|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> == Predsedniške volitve == === Predsedniške volitve 2022 === {{main|Volitve predsednika Republike Slovenije 2022}} Kandidatka Resni.ce na volitvah za predsednika republike je bila [[Sabina Senčar]].<ref>{{Navedi splet|title=Sabina Senčar ob napovedi predsedniške kandidature kritična do načina spopadanja z epidemijo |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sabina-sencar-ob-napovedi-predsedniske-kandidature-kriticna-do-nacina-spopadanja-z-epidemijo/636822|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-07|language=sl}}</ref> Na volitvah 23. oktobra je zasedla 5. mesto in se s tem ni uvrstila v drugi krog. Prejela je 51.767 oz. 5,94 % glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-11-02|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Evropske volitve == {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto |- ! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]] | 26.767 | 3,97 | {{steady}} | {{Composition bar|0|9|hex=#7c5199}} | {{steady}} | 8. |- |} === Evropske volitve 2024 === {{Glavni članek|Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024}} Resni.ca je 30. marca 2024 objavila kandidatno listo za prihajajoče evropske volitve.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Resnice znani obrazi: Polona Frelih, Tanja Ribič, Branko Gradišnik, ...|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-listi-resnice-znani-obrazi-polona-frelih-tanja-ribic-branko-gradisnik/|website=N1|date=2024-03-30|accessdate=2024-04-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> Kandidati so bili v nekaterih medijih označeni za odkrite podpornike Rusije in [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]] v [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinski vojni]] ter [[nasprotovanje cepljenju|nasprotnike cepljenja]].<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-03|language=sl}}</ref><ref name=":9">{{Navedi splet|title=Na listi proticepilcev in putinistov tudi nekdanji tesni sodelavec Danila Türka|url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|website=siol.net|accessdate=2024-04-03|language=sl}}</ref> Svet stranke je listo potrdil na seji dne 26. aprila 2024, za nosilca liste pa izbral predsednika [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]].<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca prvič na evropske volitve, a o prebitju "magične meje" ne dvomi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/resnica-prvic-na-evropske-volitve-a-v-prebitje-magicne-meje-ne-dvomijo/|website=N1|date=2024-05-07|accessdate=2024-05-07|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Listo so na DVK vložili v torek, 7. maja 2024. Stevanović je ob vložitvi poudaril, da se bodo zavzemali za brezčasno suverenost ter za nevtralnost v tujih diplomatskih sporih.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: Na evropskih volitvah končno stranka za tiste, ki do zdaj niso bili slišani|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/stevanovic-na-evropskih-volitvah-koncno-stranka-za-tiste-ki-do-zdaj-niso-bili-slisani/707431|accessdate=2024-05-08|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> Lista: # [[Zoran Stevanović]] # [[Polona Frelih (novinarka)|Polona Frelih]] # [[Sabina Senčar]] # [[Bojan Potočnik]] # [[Neven Polajnar]] # [[Tanja Ribič]] # [[Katja Kokot]] # [[Stanko Pušenjak]] # [[Branko Gradišnik]] Stranki se na volitvah ni uspelo prebiti v evropski parlament.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Haček: Koalicija se bo morala zazreti vase. Požgan: Občutek, da sta SD in Levica padla za Svobodo.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve-2024/hacek-koalicija-se-bo-morala-zazreti-vase-pozgan-obcutek-da-sta-sd-in-levica-padla-za-svobodo/711259|website=rtvslo.si|accessdate=2024-06-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Dobila je 3,97 % glasov volivcev, Zoran Stevanović pa je kot nosilec prejel 14.603 preferenčne glasove.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> == Ideologija in stališča == V osnutku statuta Resni.ca kot temeljna stališča stranke izpostavljajo: boj proti korupciji, nasprotovanje pohlevnosti politike do EU, nasprotovanje »kraji denarja skozi visoke davke in trošarine«, nasprotovanje povečevanju državnega dolga, nasprotovanje »neustreznemu razporejanju javnega denarja«, zavzemanje za višje plače in večjo kupno moč državljanov, »urejene razmere v zdravstvu in javni upravi« in »odpravo krivic, ki so jih deležni naši državljani«.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=http://resni.ca/dokumenti/Statut_Resnica-osnutek.pdf|title=STATUT DRŽAVLJANSKEGA GIBANJA RESNI.CA|accessdate=2021-10-11|archive-date=2021-10-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20211014183446/http://resni.ca/dokumenti/Statut_Resnica-osnutek.pdf|url-status=dead}}</ref> Stevanović je februarja 2021 v intervjuju kot cilje stranke navedel »[...] očistiti državo korupcije, vzpostaviti suverenizem, znižati davke, na račun davkov in prispevkov povečati plače, urediti zdravstvo iz državnega v javno, povišati pokojnine, vitalinzirati državno upravo in pričeti z zmanjševanjem zunanjega dolga.«<ref name=":0" /> Različni analitiki in mediji stranko označujejo kot prorusko, podpornico [[Teorija zarote|teorij zarot]] in širilko lažnih novic.<ref name=":10" /><ref name=":6" /><ref name=":9" /><ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=Širjenje nepreverjenih informacij ali hujskanje? Resni.ca: naše trditve držijo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sirjenje-nepreverjenih-informacij-ali-hujskanje-resnica-nase-trditve-drzijo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-08-09|language=sl}}</ref> Od začetka pandemije [[COVID-19|covida-19]] je stranka javno objavila številne posnetke, v katerih so zanikali obstoj in posledice bolezni covid-19<ref name=":4">{{Citat|title=Resni.ca - Vsa resnica o "covidu" in sodni pregon...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/1348444332177608/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref><ref name=":5">{{Citat|title=Resni.ca - ŠOKANTNO!!! Resni.ca razkriva točno število...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/228682925186854/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> ter obstoj oziroma obseg pandemije<ref>{{Citat|title=Resni.ca - Vsa resnica o covidu. Vendar zdaj je treba...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/371965507217003/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> in nasprotovali cepivom proti covidu-19.<ref>{{Citat|title=Resni.ca - Bodo prisilno pocepili Vas, Vaše otroke in...|url=https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/videos/577512803494797/|accessdate=2022-04-03|language=sl}}</ref> Antropolog [[Dan Podjed]] je Resni.ca opisal kot »ni stranka razuma, ampak stranka, ki išče novo resnico, in odgovore, ki niso nujno znanstveni« in izrazil skrb, da oznanja konec obdobja [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] ter predstavlja posameznika, ki uporablja splet, da dobi take odgovore, kot mu ustrezajo.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović napovedal tožbe in poudaril, da še vedno podpira sredine proteste|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-zaradi-pridrzanja-in-hisnih-preiskav-napovedal-tozbe/|website=N1|date=2021-10-08|accessdate=2025-12-25|language=sl-SI}}</ref> === Populizem === Stevanović je v intervjuju decembra 2020 povedal, da ustreza slovarski definiciji populista, ki naj bi bila »da govoriš nekaj, kar je všečno široki masi ljudi«, in da populizma v tem smislu ne pojmuje kot nekaj negativnega, čeprav ima izraz v politični rabi pridan negativen prizvok.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-16|language=sl-SI|time=48:14}}</ref> Stevanović je v intervjuju februarja 2021 navedel, da bodo kandidate »predlagali državljani« in da bodo od perspektivnih kandidatov zahtevali potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo, da niso v kazenskem postopku. V istem intervjuju je prav tako izrazil stališče, da »[v] Sloveniji v resnici nimamo levice in desnice. Gre le za dva pola, ki lažno delita ljudi na podlagi odnosa do polpretekle zgodovine in marginalnih tem. Gre torej za dva krila iste roparske ptice, z enim in istim interesom, to je obvladovanje javnega denarja. [...]«<ref name=":0" /> ==== Nekaznovanost ==== Resni.ca trdi, da vsi njeni kandidati nekaznovani in niso v kazenskih postopkih, kar izpostavljajo kot prednost pred nekaterimi strankami, ki imajo v svojih vrstah kaznovane kandidate oz. tudi bivše zapornike.<ref name=":13" /> Predsednik stranke Stevanović je bil pravnomočno obsojen dvakrat - prvič zaradi ogrožanja varnosti, drugič pa leta 2005 zaradi zavarovalniške goljufije.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović pravnomočno obsojen {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/stevanovic-pravnomocno-obsojen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović v preteklosti pravnomočno obsojen ne le enkrat, ampak kar dvakrat|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-v-preteklosti-ne-enkrat-ampak-kar-dvakrat-pravnomocno-obsojen/|website=N1|date=2026-01-26|accessdate=2026-01-26|language=sl-SI}}</ref> Na predvolilni konvenciji stranke januarja 2026 sta bila po prvotnih navedbah medijev opažena brata Elvis in Haris Aksalič, mediji pa so sprva navajali, da naj bi bila povezana s kriminalnim podzemljem in trgovino z drogo. Stevanović je trdil, da bratov ne pozna, in da kljub udeležbi na konvenciji nimata vloge v stranki oz. da sta pomagala pri organizaciji dogodka s »prenašanjem zvočnikov«.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Kaj sta na konvenciji stranke Resnica počela brata Aksalič? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaj-sta-na-konvenciji-stranke-resnica-pocela-brata-aksalic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-10|language=sl}}</ref><ref name=":13" /> Portal 24ur.com je kasneje objavil, da so bile prvotno navedene tozadevne informacije neresnične in objavil popravek članka; na konvenciji ni bil prisoten Elvis, temveč Denis Aksalič, prav tako nobeden od bratov ni bil nikoli kazensko preganjan oziroma obsojen zaradi trgovine z drogo.<ref name=":14" /> === Gospodarstvo === '''Davčna politika''' Stevanović je decembra 2020 v intervjuju med razpravo o ciljih gibanja Resni.ca predlagal, naj Slovenija postane davčna oaza.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-15|language=sl-SI|time=26:44}}</ref> '''Univerzalni temeljni dohodek''' Stevanović je decembra 2020 v intervjuju navedel, da v Resni.ca predlagajo uvedbo UTD v višini 300 €, ki bi nadomestil vse trenutne socialne transferje, ob tem pa izpostavil, da ta znesek verjetno nikomur ne bo omogočil preživetja, če bodo nezaposleni, kar naj bi državljane spodbudilo k iskanju zaposlitve.<ref>{{Citat|title=Intervju z resnico: Zoran Stevanović|url=https://www.youtube.com/watch?v=G4kLFmF89fU|accessdate=2021-10-16|language=sl-SI|time=54:27}}</ref> === Zunanja politika === ==== Rusija in rusko-ukrajinska vojna ==== Stališča stranke Resni.ca glede [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] so bila opisana kot podpora Rusiji in [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]].<ref>{{Navedi splet|title=Na listi proticepilcev in putinistov tudi nekdanji tesni sodelavec Danila Türka|url=https://siol.net/novice/svet/stranka-resni-ca-na-evropske-volitve-z-anticepilci-in-podporniki-putina-630613|website=siol.net|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":6" /><ref name=":7">{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca ima velike težave z resnico. Razkrivamo, zakaj.|url=https://siol.net/novice/slovenija/stranka-resni-ca-ima-velike-tezave-z-resnico-razkrivamo-zakaj-630776|website=siol.net|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":10" /> Stranka zanika prorusko usmerjenost in trdi, da je za »mir«, kar so kritiki označili kot prikrito zavzemanje za ruska vojaška osvajanja.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=V stranki Resnica zanikajo prorusko usmerjenost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-stranki-resnica-zanikajo-prorusko-usmerjenost/703918|website=rtvslo.si|accessdate=2024-04-05|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref name=":13">{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> Predsednik stranke Stevanović je po ruski invaziji obiskal ruskega veleposlanika v Ljubljani, kjer trdi, da se je pogovarjal o trgovanju z Rusijo kljub obsežnim mednarodnim sankcijam. Z veleposlanikom se je tudi slikal pred portretom [[Vladimir Putin|Vladimirja Putina]].<ref>{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/zoran-stevanovic-resnica-obiskoval-ruskega-veleposlanika-1875525?utm_term=Autofeed&utm_medium=Social&utm_source=Facebook&fbclid=IwY2xjawPi0M9leHRuA2FlbQIxMABicmlkETBkRUlQbk9MVGFaZFBQMWFnc3J0YwZhcHBfaWQQMjIyMDM5MTc4ODIwMDg5MgABHpJOqqdohGuRgRjLvGirN1sK6I_zNJ9Y6YfQUdcSLxtqVSTReUVCGCRf7E3Y_aem_mNxnslnelgHToTRvTslMvw#Echobox=1769150324|title=Stevanović ima problem z resnico: redno je obiskoval ruskega veleposlanika|date=2026-01-23|accessdate=2026-01-25|website=Reporter}}</ref> [[Bojan Potočnik]], kandidat Resni.ce za evropske volitve 2024 se je osebno poslovil od Sergeja Lemeševa, ruskega diplomata, ki ga je Slovenija izgnala po razkritju [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstva za zunanje zadeve]], da je izvajal ruske propagandne aktivnosti zoper interese Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref> Portal ''[[24ur.com]]'' je poročal, da naj bi Lemešev bil tudi vpleten v [[Kibernetski kriminal v Sloveniji#Od 2020|kibernetske napade leta 2024]] ter da naj bi stranki Resni.ca plačeval za širjenje ruske propagande.<ref>{{Navedi splet|title=V hekerskih incidentih naj bi sodeloval tudi izgnani ruski diplomat {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-hekerskih-incidentih-naj-bi-sodeloval-tudi-izgnani-ruski-diplomat.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-09|language=sl}}</ref> Z Lemeševem naj bi imelo povezave še več drugih članov stranke. Potočnik in predsednik stranke Stevanović sta izjavila, da v tesni povezavi z ruskih vohunom ne vidita težav, izgon pa je Stevanović opisal kot »napako«.<ref>{{Navedi splet|title=Ruska naveza v stranki Resnica: prijateljstvo z izgnanim ruskim agentom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-naveza-v-stranki-resnica-prijateljstvo-evropskega-kandidata-in-izgnanega-ruskega-agenta.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-04-05|language=sl}}</ref><ref name=":8" /> Predsednik stranke Zoran Stevanović je na družbenih omrežjih marca 2024 objavil posnetek v katerem trdi, da govori »resnico o Ukrajini«. V posnetku [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo]] imenuje »vojaška intervencija«. Po navedbah portala [[Siol.net]] v posnetku širi tudi mnogo »različnih lažnih informacij, ki so produkt ruske propagande«.<ref name=":7" /> Predsednik stranke je na predvolilnem soočenju na [[POP TV]] trdil, da se nedavnih groženj Rusije majhnim evropskim državam ni potrebno bati, da se Rusi v zadnjih več kot sto letih niso nikoli izvajali invazije v Evropo in da v [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] »Rusija ni absolutni agresor«. Te izjave so sprožile burne odzive ostalih gostov, ki so jih med drugim označili za propagando.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin, Stevanović, Mesec in Volk o Palestini, Rusiji in podnebnih spremembah {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-stevanovic-mesec-in-volk-o-palestini-rusiji-in-podnebnih-spremembah.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-05-31|language=sl}}</ref> Za [[N1 Slovenija|N1]] je Stevanović izjavil, da ker Ukrajina meji na »velesilo« mora upoštevati njene »interese«.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidate za evropske poslance smo vprašali o Rusiji in Ukrajini|url=https://n1info.si/evropske-volitve/kandidate-za-evropske-poslance-smo-vprasali-o-rusiji-in-ukrajini/|website=N1|date=2024-06-01|accessdate=2024-06-02|language=sl-SI|first=Sarah|last=Neubauer}}</ref> ==== Srbija ==== Predsednik stranke Stevanović je izrazil nasprotovanje neodvisnosti [[Kosovo|Kosova]] in se zavzema, da bi Slovenija umaknila priznanje njegove neodvisnosti.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Slovenački političar Zoran Stevanović za Srpski Ugao: Podržao bih svaku inicijativu za status Srba kao nacionalne manjine u|url=https://srpskiugao.rs/slovenacki-politicar-zoran-stevanovic-podrzao-bih-svaku-inicijativu-za-status-srba-kao-nacionalne-manjine-u-sloveniji/|website=SRPSKI UGAO|date=2025-11-01|accessdate=2025-12-24|language=sr-RS}}</ref> Stevanović je Srbske priseljence v Sloveniji označil za »ogromno družbeno, kulturno in gospodarsko bogastvo« in trdil, da so zgradili Slovenijo. Stevanović podpira vsakršne poskuse, da bi se Srbom podelil status narodne manjšine v Sloveniji, katera ima po njegovem mnenju »večetnično identiteto«.<ref name=":11" /> Kritiki so Resni.co označili za garanta srbskih interesov v Sloveniji, kar Stevanović zanika in trdi, da deluje le v korist Slovenije.<ref name=":13" /> Na vprašanje, če je [[Aleksandar Vučić]] dober predsednik Srbije Stevanović ni želel odgovoriti, o bratenju [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]] z Vučićem pa je dejal, da je vsako povezovanje z zunanjimi politiki slabo - razne v primeru da gre za povezovanje Resni.ce z drugimi »suverenističnimi« voditelji.<ref name=":13" /> ==== Mednarodnih organizacije ==== Resni.ca trdi, da od [[Posvetovalni referendum o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji (EU)|referenduma o vstopu v EU]] naprej v Sloveniji ni bil izveden noben referendum. Želijo, da se referendume o delovanju v mednarodnih organizacijah skliče pred vsako sklenitvijo pogodbe in nato še kasneje po članstvu. Trdijo, da so mednarodne organizacije kot je [[Svetovna zdravstvena organizacija]] »škodljive«. Resni.ca želi sklicati tudi referendum o članstvu v [[NATO]], kateremu nasprotujejo, referendum o pomoči napadeni Ukrajini, kateri nasprotujejo itd. Resni.ca poleg tega meni, da je Slovenija, ki je neto prejemnik iz EU, v resnici neto plačnik in da nam EU »diktira škodljive pogodbe«, ima pa tudi nekatere pozitivne lastnosti. Trdijo, da bi Slovenija morala biti »čisto nevtralna« in da ji ni več potrebno sodelovati v nobeni mednarodni organizaciji.<ref name=":13" /> === Okolje === Stranka Resni.ca nasprotuje »globalistični zeleni agendi«. Podpira zmanjšanje izpustov »strupenih snovi«, saj in hrupa, preobrazbo kmetijstva v bolj sonaravnega, čiščenje vodotokov in podtalnice ter reciklažo. Resni.ca zanika dejstvo, da je [[ogljikov dioksid]] [[toplogredni plin]] in prispeva k [[Podnebne spremembe|podnebnim spremembam]]. Stranka trdi, da ni dokazov za podnebne spremembe, ter verjame, da je [[ogljični odtis]] »nesmisel, če ne že prevara«.<ref>{{Navedi splet|url=https://stranka-resnica.si/file/2023/12/2023-12-Memorandum-Resni.ca_.pdf|title=Memorandum RESNI.CA|accessdate=2024-03-09|website=stranka-resnica.si|publisher=Resni.ca|pages=44-46}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Program === Programska izhodišča stranke Resni.ca so:<ref>{{Navedi splet|url=http://resni.ca/dokumenti/Resni.ca_programska_izhodisca.pdf|title=PROGRAMSKA IZHODIŠČA STRANKE DRŽAVLJANSKO GIBANJE RESNI.CA|accessdate=2021-10-11|archive-date=2021-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20211013090635/http://www.resni.ca/dokumenti/Resni.ca_programska_izhodisca.pdf|url-status=dead}}</ref> * Borba proti korupciji in gospodarskem kriminalu – boj proti korupciji z zakonskimi spremembami in ustanovitvijo specializiranega oddelka tožilstva in kriminalistične policije ter specializiranega sodišča za hitro obravnavo primerov korupcije, ukinitev instituta [[Zastaranje|zastaranja]] za [[gospodarski kriminal]], začasna ustavitev in revizija vseh morebitno koruptivnih infrastrukturnih projektov, revizija vseh večjih privatizacij državnih podjetji navideznim lastnikom. * Suverenizem v odnosu do mednarodnih organizacij, »preučitev statusa Slovenije v sistemih EU, [[Evropska centralna banka|ECB]], ZN in NATO«, »moratorij na sprejemanje in izvajanje zavezujočih ali načelnih mednarodnih aktov, sploh če niso v skladu s slovensko ustavo, zakonodajo ali niso bili potrjeni na [[Referendum|referendumu]]«. * Zniževanje in javnega dolga, ki naj bi državo vodil v bankrot in stalno odvisnost od mednarodnih organizacij, odprava proračunskega primankljaja in zapis načela uravnovešenih državnih proračunov v ustavo. * Zniževanje davkov in dajatev – znižanje povprečne efektivne [[Davčna stopnja|davčne stopnje]] sprva na 33 %, ukinitev progresivnega obdavčevanja in uvedba enotne davčne stopnje, »občutno zvišanje plač na račun zniževanja davkov in prispevkov«, »znižanje vseh davkov«, znižanje trošarin na energente, ukinitev podnebnih davkov in nepremičninskih davkov ter ostalih »nepoštenih davkov«. * Pokojninska reforma – občutno zvišanje [[Pokojnina|pokojnin]] na račun sredstev privarčevanih z odpravo korupcije in »vitalizacije državne uprave«, reorganizacija pokojninskega sistema, »prevetritev sistema izjemnih pokojnin«. * Odprava [[Obvezno cepljenje|obveznega cepljenja]]. * Reorganizacija financiranja nevladnih organizacij. * Reorganizacija javnih zavodov in agencij. * Ukinitev vseh socialnih transferjev in uveljavitev [[Univerzalni temeljni dohodek|univerzalnega temeljnega dohodka]] kot nadomestila za socialne transferje. * Zaostritev pogojev za pridobitev državljanstva, vezava dela socialnih pravic na državljanstvo, »odprava privilegijev za določene družbene skupine in manjšine in izenačitev vseh državljanov RS pred zakonom«, sprejetje ukrepov za preprečevanje zlorab azilne zakonodaje. * Reorganizacija trga dela, zagotovitev poštenega konkurenčnega trga dela za slovenske državljane. * Reorganizacija [[Slovenska vojska|slovenske vojske]], usposabljanje slovenske vojske za neodvisno teritoralno delovanje na območju Slovenije namesto za delovanje v okviru NATO. * Reorganizacija sodstva. * Dekriminalizacija konoplje. * Zaščita ključnih naravnih virov (npr. vode) in prepoved njihove privatizacije, spodbujanje ekološkega kmetijstva, omejevanje uporabe fitofarmacevstkih sredstev v kmetijstvu, spodbujanje predelave »odpadne plastike nazaj v naftne derivate«, spodbujanje gospodarjenja z lesom, promocija ekonomske konoplje, promocija konopljinega biodizla kot alternative uvozu fosilnih goriv. * Uvajanje neposredne demokracije vključno z vzpostavitvijo e-volitev in e-referenduma, sprememba volilnega sistema v skladu s preteklo odločbo ustavnega sodišča. * Reforma sistema javnega šolstva in učnih programov s poudarkom na visokem šolstvu. * Moratorij na uvedbo sistema 5G, »dokler ne bodo popolnoma razčiščeni vsi vplivi tehnologije na zdravje ljudi«. * Ohranitev vinjetnega avtocestnega sistema. * Uveljavitev brezpogojne [[Svoboda govora|svobode govora]]. * Za digitalno suverenost: brezkompromisen boj za ohranitev gotovine kot osnovne človekove pravice in zaščita Evropejcev pred monopolom globalnih digitalnih platform. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam političnih strank v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://resni.ca/ Uradna spletna stran] * [https://www.facebook.com/GibanjeResni.ca/ Uradna facebook stran] * [https://twitter.com/resni_ca Uradna twitter stran] {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2021]] eygb9gfzwr1axeu7hroidqp4n6tl1w3 Grb Kitajske 0 514330 6659848 6265328 2026-04-15T01:50:35Z HyBoxwood 258251 6659848 wikitext text/x-wiki {{Infobox Chinese | title = Državni grb Ljudske republike Kitajske | order = st | t = 中華人民共和國國徽 | s = 中华人民共和国国徽 | p = Zhōnghuá Rénmín Gònghéguó guóhuī | w = Chung-hua Jen-min Konghe-kuo Kuohui }} [[Slika:中華人民共和國國徽.svg|sličica|Grb Kitajske]] '''Grb Kitajske''' vsebuje v rdečem krogu upodobitev [[Vrata nebeškega miru|Vrat nebeškega miru]], vhodnih vrat v [[Prepovedano mesto]], kjer je [[Mao Cetung]] leta [[1949]] razglasil ustanovitev [[Ljudska republika Kitajska|Ljudske republike Kitajske]] (LRK). Nad tem je pet zvezdic iz državne zastave. Največja zvezda predstavlja [[Komunistična partija Kitajske|Komunistično partijo Kitajske]] (KPK), medtem ko štiri manjše zvezde predstavljajo štiri družbene razrede, kot so opredeljeni v [[Maoizem|maoizmu]]. Grb je opisan kot »sestavljen iz vzorcev državne zastave«:<ref>[http://english.gov.cn/2005-08/16/content_23488.htm Description of the National Emblem from Chinese Government web portal.] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120502100034/http://english.gov.cn/2005-08/16/content_23488.htm |date=2012-05-02 }}</ref> <blockquote> ...Rdeča barva zastave simbolizira revolucijo, rumena barva zvezd pa zlate bleščeče žarke, ki sevajo iz ogromne rdeče dežele. Zasnova štirih manjših zvezd, ki obkrožajo večjo, simbolizirajo enotnost kitajskega ljudstva pod vodstvom Komunistične partije Kitajske (KPK). —Kitajski letopis 2004<ref>[http://english.gov.cn/2005-08/16/content_23394.htm National flag] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070604063334/http://english.gov.cn/2005-08/16/content_23394.htm |date=2007-06-04 }}</ref> </blockquote> == Zgodovinski grbi == {| align="center" |<gallery> Slika:Seal of Qing dynasty.svg|Cesarski pečat [[Dinastija Čing|dinastije Čing]] Slika:Twelve Symbols national emblem of China.svg|Grb Republike Kitajske (1912–1927) in Kitajskega cesarstva (1915–1916) Slika:National Emblem of the Republic of China.svg|Grb Republike Kitajske (1928) in prvi grb Ljudske republike Kitajske (1949-1950) Slika:National Emblem of the Chinese Soviet Republic.svg|Grb Sovjetske republike Kitajske (1931–1937) Slika:Emblem of the Emperor of Manchukuo.svg|Cesarski pečat [[Mandžukuo]] (1932–1945) Slika:Emblem of the Republic of China-Nanjing 1940-1945.svg|Grb [[Republika Nanking|Republike Nanking]] (1940–1945) </gallery> |} == Glej tudi == * [[zastava Kitajske]] * [[Trg nebeškega miru]] == Sklici == {{sklici}} {{simboli držav}} [[Kategorija:Grbi po državah|Kitajska]] 32gj9rystjk8uj5dpsjd5mpi3bv3iks Narodni parki na Poljskem 0 516533 6659752 6640433 2026-04-14T15:53:35Z Ljuba24b 92351 np 6659752 wikitext text/x-wiki {{Location map+|Poland|width=380|float=right|relief=1|caption=Lega narodnih parkov na Polskem|places= {{Location_map~|label=[[Narodni park Babia Góra|Babia Góra]]|lat_deg=49|lat_min=35|lon_deg=19|lon_min=32|position=left|1=Poland|marksize=10|mark=Green_pog.svg}} {{Location_map~|label=[[Narodni park Beloveška pušča|Beloveška pušča]]|lat_deg=52|lat_min=40|lon_deg=23|lon_min=50|position=left|1=Poland|marksize=10|mark=Green_pog.svg}} {{Location_map~|label=[[ Narodni park Biebrza|Biebrza]]|lat_deg=53|lat_min=35|lon_deg=22|lon_min=46|position=left|1=Poland|marksize=10|mark=Green_pog.svg}} {{Location_map~|label=[[ Narodni park Bieszczady|Bieszczady]]|lat_deg=49|lat_min=06|lon_deg=22|lon_min=40|position=bottom|1=Poland|marksize=10|mark=Green_pog.svg}} {{Location_map~|label=[[ Narodni park gozd Tuchola|Gozd Tuchola]]|lat_deg=53|lat_min=49|lon_deg=17|lon_min=34|position=right|1=Poland|marksize=10|mark=Green_pog.svg}} {{Location_map~|label=[[ Narodni park Drawno|Drawno]]|lat_deg=53|lat_min=07|lon_deg=16|lon_min=15|position=right|1=Poland|marksize=10|mark=Green_pog.svg}} {{Location_map~|label=[[ Narodni park Gorce|Gorce]]|lat_deg=49|lat_min=34|lon_deg=20|lon_min=10|position=top|1=Poland|marksize=10|mark=Green_pog.svg}} {{Location_map~|label=[[ Narodni park Stołowe|gorovje Stołowe]]|lat_deg=50|lat_min=28|lon_deg=16|lon_min=20|position=bottom|1=Poland|marksize=10|mark=Green_pog.svg}} {{Location_map~|label=[[ Narodni park Kampinos|Kampinos]]|lat_deg=52|lat_min=19|lon_deg=20|lon_min=28|position=left|1=Poland|marksize=10|mark=Green_pog.svg}} {{Location_map~|label=[[ Narodni park Krkonoši, Poljska|Krkonoši]]|lat_deg=50|lat_min=46|lon_deg=15|lon_min=37|position=right|1=Poland|marksize=10|mark=Green_pog.svg}} {{Location_map~|label=[[ Narodni park Magura|Magura]]|lat_deg=49|lat_min=31|lon_deg=21|lon_min=31|position=right|1=Poland|marksize=10|mark=Green_pog.svg}} {{Location_map~|label=[[ Narodni park Narew|Narew]]|lat_deg=53|lat_min=04|lon_deg=22|lon_min=53|position=left|1=Poland|marksize=10|mark=Green_pog.svg}} {{Location_map~|label=[[ Narodni park Ojców|Ojców]]|lat_deg=50|lat_min=13|lon_deg=19|lon_min=50|position=right|1=Poland|marksize=10|mark=Green_pog.svg}} {{Location_map~|label=[[ Narodni park Pieniny|Pieniny]]|lat_deg=49|lat_min=25|lon_deg=20|lon_min=22|position=left|1=Poland|marksize=10|mark=Green_pog.svg}} {{Location_map~|label=[[ Narodni park Polesie|Polesie]]|lat_deg=51|lat_min=27|lon_deg=23|lon_min=09|position=left|1=Poland|marksize=10|mark=Green_pog.svg}} {{Location_map~|label=[[ Narodni park Roztocze|Roztocze]]|lat_deg=50|lat_min=36|lon_deg=23|lon_min=01|position=left|1=Poland|marksize=10|mark=Green_pog.svg}} {{Location_map~|label=[[ Slovinski narodni park|Słowiński]]|lat_deg=54|lat_min=40|lon_deg=17|lon_min=13|position=left|1=Poland|marksize=10|mark=Green_pog.svg}} {{Location_map~|label=[[ Świętokrzyski narodni park|Świętokrzyski]]|lat_deg=50|lat_min=52|lon_deg=20|lon_min=58|position=left|1=Poland|marksize=10|mark=Green_pog.svg}} {{Location_map~|label=[[ Narodni park Tatre|Tatre]]|lat_deg=49|lat_min=15|lon_deg=19|lon_min=56|position=bottom|1=Poland|marksize=10|mark=Green_pog.svg}} {{Location_map~|label=[[ Narodni park Ujście Warty|Ujście Warty]]|lat_deg=52|lat_min=35|lon_deg=14|lon_min=42|position=right|1=Poland|marksize=10|mark=Green_pog.svg}} {{Location_map~|label=[[ Wielkopolska narodni park|Wielkopolska]]|lat_deg=52|lat_min=17|lon_deg=16|lon_min=51|position=bottom|1=Poland|marksize=10|mark=Green_pog.svg}} {{Location_map~|label=[[ Narodni park Wigry|Wigry]]|lat_deg=54|lat_min=02|lon_deg=23|lon_min=06|position=left|1=Poland|marksize=10|mark=Green_pog.svg}} {{Location_map~|label=[[ Narodni park Wolin|Wolin]]|lat_deg=53|lat_min=55|lon_deg=14|lon_min=30|position=right|1=Poland|marksize=10|mark=Green_pog.svg}} }} '''Na Poljskem''' je 23 '''narodnih parkov'''. Te je prej vodil poljski Odbor za nacionalne parke (poljsko ''Krajowy Zarząd Parków Narodowych''), vendar je bila leta 2004 odgovornost zanje prenesena na ministrstvo za okolje. Večina narodnih parkov je razdeljena na strogo in delno zavarovana območja. Poleg tega so običajno obdani z zaščitnim pasom, imenovanim ''otulina''. Na Poljskem, kakor je bil spremenjen z Zakonom o ohranjanju narave iz leta 2004,<ref name="uoop2004">Tekst ustawy z dnia 16 kwietnia 2004 r. ''o ochronie przyrody'' (Dz. U. z 2009 r. Nr 151, poz. 1220)</ref> narodni park »pokriva območje izjemne okoljske, znanstvene, družbene, kulturne in izobraževalne vrednosti s površino najmanj 1000 ha, ki ščiti celotno naravo in kakovost krajine. Narodni park je ustanovljen za ohranjanje [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]], virov, predmetov in elementov nežive narave in krajinskih vrednot, za ponovno vzpostavitev ustreznega stanja naravnih virov in sestavin ter za rekonstrukcijo popačenih naravnih [[habitat]]ov, rastlin, habitatov živali in habitatov gliv.« Območje narodnega parka je razdeljeno na različne cone z ločenimi metodami ohranjanja. Obstajajo stroga varstvena območja, pa tudi aktivna in povezana krajina. Območja, ki mejijo na narodne parke, so bila označena kot varovalna območja. Varovalni pas lahko vključuje varovalna območja divjadi, v katerih lov ni dovoljen. Narodni parki so na voljo za obisk, vendar le na določenih območjih in po določenih poteh, cestah in stezah. Narodni parki Poljske se financirajo iz centralnega proračuna. Upravljajo jih direktorji, kot svetovalni organ sveta parka. 30. aprila 2004 je parke nadziral Nacionalni odbor narodnih parkov. Od 1. maja 2004 je naloge prevzelo Ministrstvo za okolje - Oddelek za gozdarstvo, varstvo narave in krajine, od 19. januarja 2007 pa Samostojni oddelek za območja [[Natura 2000]] in narodne parke. Po ustanovitvi GDOŚ in RDOŚ 15. oktobra 2008 nadzor nad parki izvaja Konservatorski oddelek Ministrstva za okolje. Poljski narodni parki so izvajali številne raziskovalne programe in igrajo pomembno vlogo pri ekološki vzgoji družbe. Narodne parke je mogoče obiskati, saj zagotavljajo dobro razvito turistično infrastrukturo. Mnogi med njimi ponujajo posebej pripravljene poti, izobraževalne centre in naravoslovne muzeje. {| class="wikitable sortable" border="1" |- ! class="unsortable" | ! class="unsortable" | Image ! Name ! Izvirno ime ! Sedež ! Lokacija ! Površina (km²) ! Leto ! Simbol ! UNESCO status ! Sosednji narodni parki |- | style="background:Maroon;" | | [[Image:Babia Góra from Sokolica.jpg|100px|Babia Góra]] | [[Narodni park Babia Góra]] | Babia Góra [[masiv]] | Zawoja | {{koord novi|49|35|0|N|19|32|0|E|display=inline}} | 33,92<ref>Dz.U. 1997 nr 99 poz. 608</ref> | 1955<ref>Dz.U. 1955 nr 4 poz. 25</ref> (1933) | align=center | <span style="display:none">Laserpitium archangelica</span>[[Slika:Babiogorski.png|60x60_pik|Babiogórski PN logo]]<br /><small>Navadni jelenovec <br /> ''Laserpitium archangelica''</small> | [[Biosferni rezervat]] | [[Zavarovana krajina Horná Orava]], Slovaška |- | style="background:ForestGreen;" | | [[Image:Poland Bialowieza - BPN.jpg|100px| Beloveška pušča]] | [[Narodni park Beloveška pušča]] | Białowieża (vas) in [[Beloveška pušča]] | Białowieża | {{koord novi|52|40|N|23|50|E|display=inline}} | 105,02<ref>Dz.U. 1996 nr 93 poz. 424</ref> | 1947<ref>Dz.U. 1947 nr 74 poz. 469</ref> (1932) | align=center | <span style="display:none">Wisent</span>[[Image:Logo Białowieskiego Parku Narodowego.svg|60px|Białowieski PN logo]]<br /><small>[[Wisent]]</small> | [[Svetovna dediščina]], [[Biosferni rezervat]] | [[Narodni park Beloveška pušča]], Belorusija |- | style="background:ForestGreen;" | | [[Image:Poland Biebrza Burzyn.jpg|100px|reka Biebrza]] | [[Narodni park Biebrza]] | Biebrza (reka) | Osowiec-Twierdza blizu Goniądz | {{koord novi|53|35|N|22|46|E |region:PL |display=inline}} | 592,23 | 1993 | align=center | <span style="display:none">Ruff</span>[[Slika:Biebrzanski.png|60x60_pik|Biebrzański PN logo]]<br /><small>[[Ruff (bird)|Ruff]]</small> | Biosferni rezervat | |- | style="background:Maroon;" | | [[Image:Beskidy Bieszczady.jpg|100px|Gora Krzemień v grebenu Bieszczady]] | [[Narodni park Bieszczady]] | [[gorovje Bieszczady]] | Ustrzyki Górne | {{koord novi|49|06|N|22|40|E|display=inline}} | 292,01 | 1973 | align=center | <span style="display:none">Ris</span>[[Slika:Bieszczadzki.png|60x60_pik|Bieszczadzki PN logo]]<br /><small>[[Ris]]</small> | Biosferni rezervat | [[Narodni park Poloniny]], Slovaška |- | style="background:YellowGreen;" | | [[Image:Poland Bory Tucholskie National Park.jpg|100px|Tuchola Forest]] | [[Narodni park gozd Tuchola]] | Tuchola (mesto) in Tuchola (gozd) | Charzykowy blizu Chojnice | {{koord novi|53|36|N|18|00|E|display=inline}} | 47.98 | 1996 | align=center | <span style="display:none">Divji petelin</span> [[Image:POL Park Narodowy "Bory Tucholskie" LOGO.svg|60px|PN Bory Tucholskie logo]] <br /><small>[[Divji petelin]]</small> | | |- | style="background:YellowGreen;" | | [[Image:Drawienski Park Narodowy - jezioro Ostrowieckie 3.jpg|100px|Jezero Ostrowieckie]] | [[Narodni park Drawno]] | Drawno (mesto) in Drawa (reka) | Drawno | {{koord novi|53|07|N|16|15|E|display=inline}} | 114.41 | 1990 | align=center | <span style="display:none">Vidra</span>[[Image:POL Drawieński Park Narodowy LOGO.svg|60px|Drawieński PN logo]]<br /><small>[[Vidra]]</small> | | |- | style="background:Maroon;" | | [[Image:Turbacz a5.jpg|100px|Turbacz Mountain in the Gorce Range]] | [[Narodni park Gorce]] | gorovje Gorce | Poręba Wielka | {{koord novi|49|34|N|20|10|E|display=inline}} | 70,29 | 1981 | align=center | <span style="display:none"> Navadni močerad </span>[[Slika:Gorczanski.png|60x60_pik|Gorczański PN logo]]<br /><small>[[Navadni močerad]]</small> | | |- | style="background:SandyBrown;" | | [[Image:BledneSkaly1.jpg|100px|Błędne Skały v pogorju Stołowe]] | [[Narodni park Stołowe]] | [[pogorje Stołowe]] | Kudowa-Zdrój | {{koord novi|50|28|N|16|20|E|display=inline}} | 63,40 | 1993 | align=center | <span style="display:none">Peščenjak</span>[[Slika:Gor stolowych okragle podstawowe cmyk.svg|60x60_pik|PN Gór Stołowych logo]]<br /><small>Szczeliniec Wielki</small> | | |- | style="background:ForestGreen;" | | [[Image:Poland Kampinos Alces alces 1.jpg|100px|Los v gozdu Kampinos]] | [[Narodni park Kampinos]] | Kampinos (vas) in Kampinos (gozd) | Izabelin blizu [[Varšava|Varšave]] | {{koord novi|52|19|N|20|28|E|display=inline}} | 385,44 | 1959 | align=center | <span style="display:none">Los</span>[[Slika:Kampinoski okragle podstawowe.svg|60x60_pik|Kampinoski PN logo]]<br /><small>[[Los]]</small> | Biosferni rezervat | |- | style="background:SandyBrown;" | | [[Image:Jojo-Maly Szyszak 2005.jpg|100px|Gora Mały Szyszak v Visokih Tatrah]] | [[Narodni park Krkonoši, Poljska|Narodni park Krkonoši]] | [[Krkonoši]] | [[Jelenia Góra]] | {{koord novi|50|46|N|15|37|E|display=inline}} | 55,76 | 1959 | align=center | <span style="display:none">Gora</span>[[Image:POL Karkonoski Park Narodowy Logo.svg|60px|Karkonoski PN logo]]<br /><small>''[[Campanula bohemica]] '' in ''[[Gentiana asclepiadea]]''</small> | Biosferni rezervat | [[Narodni park Krkonoši]], Češka |- | style="background:Maroon;" | | [[File:Ośrodek edukacyjny i muzeum w Krempnej 3.JPG|100px|Center za obiskovalce in muzej]] | [[Narodni park Magura]] | Magura Wątkowska (pogorje) | Krempna | {{koord novi|49|31|N|21|31|E|display=inline}} | 194,39 | 1995 | align=center | <span style="display:none">Kanja</span>[[Slika:Magur.png|60x60_pik|Magurski PN logo]]<br /><small>[[Mali klinkač]]</small> | | |- | style="background:ForestGreen;" | | [[Image:Circus aeruginosus samiec2.jpg|100px|Samec rjavega lunja]] | [[Narodni park Narew]] | Narew (reka) | Kurowo blizu Kobylin-Borzymy | {{koord novi|53|04|N|22|53|E|display=inline}} | 68,1 | 1996 | align=center | <span style="display:none">Rjavi lunj</span>[[Image:LOGO NARWIAŃSKIEGO PARKU NARODOWEGO.svg|60px|Narwiański PN logo]]<br /><small>[[Rjavi lunj]]</small> | | |- | style="background:Yellow;" | | [[Image:Biała Ręka a1.jpg|100px| Apnenčaste formacije v narodnem parku Ojcowski]] | [[Narodni park Ojców]] | Ojców (vas) | Ojców | {{koord novi|50|13|N|19|50|E|display=inline}} | 21,46 | 1956 | align=center | <span style="display:none">Netopirji</span>[[Slika:Ojcowski.png|60x60_pik|Ojcowski PN logo]]<br /><small>[[Netopirji]]</small> | | |- | style="background:Maroon;" | | [[Image:Rafting on the Dunajec River.jpg|100px| Gora Trzy Korony s pogledom na reko Dunajec]] | [[Narodni park Pieniny]] | gorovje Pieniny | Krościenko nad Dunajcem | {{koord novi|49|25|N|20|22|E|region:PL_type:landmark_source:GNS-enwiki|display=inline}} | 23,46 | 1954 (1932) | align=center | <span style="display:none">Trzy Korony</span>[[Slika:Pieninski.png|60x60_pik|Pieniński PN logo]]<br /><small>Trzy Korony in reka Dunajec </small> | | [[Narodni park Pieniny, Slovaška|Pieninský NP]], Slovaška |- | style="background:ForestGreen;" | | [[Image:Grus grus 5 (Marek Szczepanek).jpg|100px|Navadni žerjav]] | [[Narodni park Polesie]] | Polesie (regija) | Urszulin | {{koord novi|51|27|N|23|09|E|display=inline}} | 97,62 | 1990 | align=center | <span style="display:none">Žerjav</span>[[Slika:Logo Poleskiego Parku Narodowego.svg|60x60_pik|Poleski PN logo]]<br /><small>[[Navadni žerjav]]</small> | Biosferni rezervat | Narodni park Shatskyy, Ukrajina |- | style="background:Yellow;" | | [[Image:Roztocze konik polski.jpg|100px| Konji Konik v narodnem parku Roztoczański]] | [[Narodni park Roztocze]] | Roztocze (pogorje) | Zwierzyniec | {{koord novi|50|36|N|23|01|E|display=inline}} | 84,83 | 1974 | align=center | <span style="display:none">Konik</span>[[Slika:Roztoczanski.png|60x60_pik|Roztoczański PN logo]]<br /><small>[[Konik]]</small> | | |- | style="background:MediumTurquoise;" | | [[Image:Słowiński Park Narodowy-wschód słońca.jpg|100px| Peščena sipina v narodnem parku Słowińsk]] | [[Slovinski narodni park]] | Pleme Slovinci | Smołdzino blizu Słupska | {{koord novi|54|40|N|17|13|E|display=inline}} | 186 | 1967 | align=center | <span style="display:none">Srebrni galeb</span>[[Image:Logo Słowińskiego Parku Narodowego.svg|60px|Słowiński PN logo]]<br /><small>[[Srebrni galeb]]</small> | Biosferni rezervat | |- | style="background:Yellow;" | | [[Image:Bukowa góra 01 Staszek 20051023.jpg|100px|Bukowa Góra v pogorju Świętokrzyskie]] | [[Narodni park Świętokrzyski]] | Święty Krzyż (gora) in Świętokrzyskie pogorje | Bodzentyn | {{koord novi|50|52|N|20|58|E|display=inline}} | 76,26 | 1950 | align=center | <span style="display:none">Navadni jelen</span>[[Slika:Swietokrzyski.png|60x60_pik|Świętokrzyski PN logo]]<br /><small>[[Navadni jelen]]</small> | | |- | style="background:Maroon;" | | [[Image:D5sp-czarny.jpg|100px| Czarny Staw (Črno jezero) v visokih Tatrah]] | [[Narodni park Tatre]] | [[Tatre (gorovje)]] | [[Zakopane]] | {{koord novi|49|15|N|19|56|E|display=inline}} | 211,64 | 1954 (1947) | align=center | <span style="display:none">Tatra chamois</span>[[Slika:Tatrzański Park Narodowy logo okrągłe.svg|60x60_pik|Tatrzański PN logo]]<br /><small>''[[rupicapra rupicapra tatrica]]''</small> | Biosferni rezervat | [[Narodni park Tatre, Slovaška]] |- | style="background:YellowGreen;" | | [[Image:PK Ujście Warty 1.jpg|100px|Reka Postomia v NP Ujście Warty]] | [[Narodni park Ujście Warty]] | Sotočje rek [[Varta]] in [[Odra]] | Chyrzyno blizu Kostrzyn nad Odro | {{koord novi|52|35|N|14|42|E|display=inline}} | 80,38 | 2001 | align=center | <span style="display:none">Njivska gos</span>[[Slika:Logo Park Narodowy "Ujście Warty".svg|60x60_pik|PN Ujście Warty logo]]<br /><small>[[Njivska gos]]</small> | | |- | style="background:YellowGreen;" | | [[Image:Glaz Wodziczki.jpg|100px| Kamen v spomin na prof. Adama Wodziczka, ki je zagovarjal idejo o ustanovitvi Wielkopolskega NP]] | [[Narodni park Wielkopolska]] | Velikopoljska regija | Jeziory blizu Mosina | {{koord novi|52|17|N|16|51|E|display=inline}} | 75,84 | 1957 | align=center | <span style="display:none">Lesna sova</span>[[Slika:Wielkopolski.png|60x60_pik|Wielkopolski PN logo]]<br />[[Lesna sova]] | | |- | style="background:YellowGreen;" | | [[Image:Poland Wigry Lake.jpg|100px|Jezero Wigry]] | [[Narodni park Wigry]] | Jezero Wigry | Krzywe | {{koord novi|54|02|N|23|06|E|display=inline}} | 150,86 | 1989 | align=center | <span style="display:none">Evropski bober</span>[[Slika:Wigierski.png|60x60_pik|Wigierski PN logo]]<br /><small>[[Evropski bober]]</small> | | |- | style="background:MediumTurquoise;" | | [[Image:Wpn plaza3.jpg|100px| Pečina in plaža v NP Woliński]] | [[Narodni park Wolin]] | Otok Wolin | Misdroy | {{koord novi|53|55|N|14|30|E|display=inline}} | 109,37 | 1960 | align=center | <span style="display:none">Belorepec</span>[[Slika:Wolinski png.png|60x60_pik|Woliński PN logo]]<br /><small>[[Belorepec]]</small> | | |- |} {| class="wikitable" border="1" |+ Krajinski pasovi |- | style="background:MediumTurquoise;" | | width=33% | Obala [[Baltsko morje|Baltskega morja]] | style="background:ForestGreen;" | | width=33% | Nižinski pas | style="background:SandyBrown;" | | width=33% | [[Sudeti (gorovje)]] |- | style="background:YellowGreen;" | | Jezerski pas | style="background:Yellow;" | | Pas višavja | style="background:Maroon;" | | [[Karpati]] |- |} ==Muzeji v narodnih parkih== * Muzej narave in gozdov Narodni park Białowieża, Palace Park, Białowieża * Izobraževalni center Narodni park Babia Góra, Zawoja * Prirodoslovni muzej Narodni park Bieszczady, Ustrzyki Dolne * Prirodoslovni muzej Narodni park Kampinos, Kampinos * Muzej znanosti v Narodni park Karkonosze, Jelenia Góra * Muzej im. prof. Władysław Szafer|Władysława Szafera, Ojców * Center za izobraževanje in muzej v Narodni park Polesie, Załucze Stare * Center za izobraževanje in muzej v narodni park Roztocze, Zwierzyniec * Muzej narave in gozdov v Słowiński National Park, Smołdzino * Prirodoslovni muzej v Narodni park Świętokrzyski, Święty Krzyż * Prirodoslovni muzej Narodni park Tatre, Poljska [[Zakopane]] * Prirodoslovni muzej Wielkopolska National Park, Jeziory * Muzej Wigler (Muzej v Narodni park Wigry), Stary Folwark * Prirodoslovni muzej Narodni park Wolin, Misdroy * Terenska postaja DNP "Bogdanka", Drawno * Center za izobraževanje o okolju Karkonosze, Szklarska Poręba == Glej tudi == *[https://en.unesco.org/biosphere/eu-na#poland Biosferni rezervati Poljske] == Sklici == {{sklici}} == Viri == === Pravni dokumenti === Odloki poljskega sveta ministrov o ustanovitvi posameznih nacionalnih parkov (vsi v poljščini, v formatu PDF). {{refbegin}} * Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 30 października 1954 r. w sprawie utworzenia Babiogórskiego Parku Narodowego, [https://web.archive.org/web/20090207130255/http://isip.sejm.gov.pl/servlet/Search?todo=file&id=WDU19550040025&type=2&name=D19550025.pdf {{nowrap|Dz.U. 1955 nr 4 poz. 25}}] * Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 8 sierpnia 1997 r. w sprawie Babiogórskiego Parku Narodowego, [https://web.archive.org/web/20090207124539/http://isip.sejm.gov.pl/servlet/Search?todo=file&id=WDU19970990608&type=2&name=D19970608.pdf {{nowrap|Dz.U. 1997 nr 99 poz. 608}}] * Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 21 listopada 1947 r. o utworzeniu Białowieskiego Parku Narodowego, [https://web.archive.org/web/20090207130436/http://isip.sejm.gov.pl/servlet/Search?todo=file&id=WDU19470740469&type=2&name=D19470469.pdf {{nowrap|Dz.U. 1947 nr 74 poz. 469}}] * Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 16 lipca 1996 r. w sprawie Białowieskiego Parku Narodowego, [https://web.archive.org/web/20090421004246/http://isip.sejm.gov.pl/servlet/Search?todo=file {{nowrap|Dz.U. 1996 nr 93 poz. 424}}] * Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 9 września 1993 r. w sprawie utworzenia Biebrzańskiego Parku Narodowego, [https://web.archive.org/web/20090207124629/http://isip.sejm.gov.pl/servlet/Search?todo=file&id=WDU19930860399&type=2&name=D19930399.pdf Dz.U. 1993 nr 86 poz. 399] * Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 4 sierpnia 1973 r. w sprawie utworzenia Bieszczadzkiego Parku Narodowego, [https://web.archive.org/web/20090207124544/http://isip.sejm.gov.pl/servlet/Search?todo=file&id=WDU19730310179&type=2&name=D19730179.pdf {{nowrap|Dz.U. 1973 nr 31 poz. 179}}] * Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 14 maja 1996 r. w sprawie utworzenia Parku Narodowego "Bory Tucholskie", [https://web.archive.org/web/20090421004246/http://isip.sejm.gov.pl/servlet/Search?todo=file {{nowrap|Dz.U. 1996 nr 64 poz. 305}}] * Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 10 kwietnia 1990 r. w sprawie utworzenia Drawieńskiego Parku Narodowego, [https://web.archive.org/web/20090207124717/http://isip.sejm.gov.pl/servlet/Search?todo=file&id=WDU19900260151&type=2&name=D19900151.pdf {{nowrap|Dz.U. 1990 nr 26 poz. 151}}] * Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 8 sierpnia 1980 r. w sprawie utworzenia Gorczańskiego Parku Narodowego, [https://web.archive.org/web/20090207124650/http://isip.sejm.gov.pl/servlet/Search?todo=file&id=WDU19800180066&type=2&name=D19800066.pdf {{nowrap|Dz.U. 1980 nr 18 poz. 66}}] * Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 16 września 1993 r. w sprawie utworzenia Parku Narodowego Gór Stołowych, [https://web.archive.org/web/20090207124702/http://isip.sejm.gov.pl/servlet/Search?todo=file&id=WDU19930880407&type=2&name=D19930407.pdf {{nowrap|Dz.U. 1993 nr 88 poz. 407}}] * Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 16 stycznia 1959 r. w sprawie utworzenia Kampinoskiego Parku Narodowego, [https://web.archive.org/web/20090207130310/http://isip.sejm.gov.pl/servlet/Search?todo=file&id=WDU19590170091&type=2&name=D19590091.pdf {{nowrap|Dz.U. 1959 nr 17 poz. 91}}] * Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 16 stycznia 1959 r. w sprawie utworzenia Karkonoskiego Parku Narodowego, [https://web.archive.org/web/20090207124536/http://isip.sejm.gov.pl/servlet/Search?todo=file&id=WDU19590170090&type=2&name=D19590090.pdf {{nowrap|Dz.U. 1959 nr 17 poz. 90}}] * Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 24 listopada 1994 r. w sprawie utworzenia Magurskiego Parku Narodowego, [https://web.archive.org/web/20090207130426/http://isip.sejm.gov.pl/servlet/Search?todo=file&id=WDU19941260618&type=2&name=D19940618.pdf {{nowrap|Dz.U. 1994 nr 126 poz. 618}}] * Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 1 lipca 1996 r. w sprawie utworzenia Narwiańskiego Parku Narodowego, [https://web.archive.org/web/20091118032612/http://isip.sejm.gov.pl/servlet/Search?todo=file {{nowrap|Dz.U. 1996 nr 77 poz. 368}}] * Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 14 stycznia 1956 r. w sprawie utworzenia Ojcowskiego Parku Narodowego, [https://web.archive.org/web/20090207124523/http://isip.sejm.gov.pl/servlet/Search?todo=file&id=WDU19560040022&type=2&name=D19560022.pdf {{nowrap|Dz.U. 1956 nr 4 poz. 22}}] * Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 30 października 1954 r. w sprawie utworzenia Pienińskiego Parku Narodowego, [https://web.archive.org/web/20090207124727/http://isip.sejm.gov.pl/servlet/Search?todo=file&id=WDU19550040024&type=2&name=D19550024.pdf {{nowrap|Dz.U. 1955 nr 4 poz. 24}}] * Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 10 kwietnia 1990 r. w sprawie utworzenia Poleskiego Parku Narodowego, [https://web.archive.org/web/20090207124558/http://isip.sejm.gov.pl/servlet/Search?todo=file&id=WDU19900270155&type=2&name=D19900155.pdf {{nowrap|Dz.U. 1990 nr 27 poz. 155}}] * Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 10 maja 1974 r. w sprawie utworzenia Roztoczańskiego Parku Narodowego, [https://web.archive.org/web/20090207130419/http://isip.sejm.gov.pl/servlet/Search?todo=file&id=WDU19740210120&type=2&name=D19740120.pdf {{nowrap|Dz.U. 1974 nr 21 poz. 120}}] * Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 23 września 1966 r. w sprawie utworzenia Słowińskiego Parku Narodowego, [https://web.archive.org/web/20090207124640/http://isip.sejm.gov.pl/servlet/Search?todo=file&id=WDU19660420254&type=2&name=D19660254.pdf {{nowrap|Dz.U. 1966 nr 42 poz. 254}}] * Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 1 kwietnia 1950 r. w sprawie utworzenia Świętokrzyskiego Parku Narodowego, [https://web.archive.org/web/20090207124657/http://isip.sejm.gov.pl/servlet/Search?todo=file&id=WDU19500140133&type=2&name=D19500133.pdf {{nowrap|Dz.U. 1950 nr 14 poz. 133}}] * Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 30 października 1954 r. w sprawie utworzenia Tatrzańskiego Parku Narodowego, [https://web.archive.org/web/20090207130354/http://isip.sejm.gov.pl/servlet/Search?todo=file&id=WDU19550040023&type=2&name=D19550023.pdf {{nowrap|Dz.U. 1955 nr 4 poz. 23}}] * Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 19 czerwca 2001 r. w sprawie utworzenia Parku Narodowego "Ujście Warty", [https://web.archive.org/web/20090421004246/http://isip.sejm.gov.pl/servlet/Search?todo=file {{nowrap|Dz.U. 2001 nr 67 poz. 681}}] * Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 16 kwietnia 1957 r. w sprawie utworzenia Wielkopolskiego Parku Narodowego, [https://web.archive.org/web/20090207124619/http://isip.sejm.gov.pl/servlet/Search?todo=file&id=WDU19570240114&type=2&name=D19570114.pdf {{nowrap|Dz.U. 1957 nr 24 poz. 114}}] * Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 27 czerwca 1988 r. w sprawie utworzenia Wigierskiego Parku Narodowego, [https://web.archive.org/web/20090207130336/http://isip.sejm.gov.pl/servlet/Search?todo=file&id=WDU19880250173&type=2&name=D19880173.pdf {{nowrap|Dz.U. 1988 nr 25 poz. 173}}] * Rozporządzenie Rady Ministrów z dnia 3 marca 1960 r. w sprawie utworzenia Wolińskiego Parku Narodowego, [https://web.archive.org/web/20090207124553/http://isip.sejm.gov.pl/servlet/Search?todo=file&id=WDU19600140079&type=2&name=D19600079.pdf {{nowrap|Dz.U. 1960 nr 14 poz. 79}}] {{refend}} === Uradne spletne strain posameznih parkov === * [http://www.bgpn.pl bgpn.pl], Babiogórski Park Narodowy * [http://bpn.com.pl bpn.com.pl], Białowieski Park Narodowy * [http://www.biebrza.org.pl/ biebrza.org.pl], Biebrzański Park Narodowy * [http://www.bdpn.pl/ bdpn.p], Bieszczadzki Park Narodowy * [http://www.park.borytucholskie.info/index.php?a=56 park.borytucholskie.info], Park Narodowy Bory Tucholskie * [http://www.dpn.pl/ dpn.pl], Drawieński Park Narodowy * [https://web.archive.org/web/20181117203108/http://gorczanskipark.pl/ gorczanskipark.pl], Gorczański Park Narodowy * [https://web.archive.org/web/20081217183009/http://www.pngs.pulsar.net.pl/ pngs.pulsar.net.pl], Park Narodowy Gór Stołowych * [http://kampinoski-pn.gov.pl/ kampinoski-pn.gov.pl], Kampinoski Park Narodowy * [https://web.archive.org/web/20090423111132/http://www.kpnmab.pl/front.html kpnmab.pl], Karkonoski Park Narodowy * [http://www.magurskipn.pl/ magurskipn.pl], Magurski Park Narodowy * [http://www.npn.pl/ npn.pl], Narwiański Park Narodowy * [https://web.archive.org/web/20140214221550/http://www.opn.pan.krakow.pl/ opn.pan.krakow.pl], Ojcowski Park Narodowy * [http://www.pieninypn.pl/ pieninypn.pl], Pieniński Park Narodowy * [http://www.poleskipn.pl/ poleskipn.pl], Poleski Park Narodowy * [http://www.roztoczanskipn.pl/ roztoczanskipn.pl], Roztoczański Park Narodowy * [http://www.slowinskipn.pl/ slowinskipn.pl], Słowiński Park Narodowy * [http://www.swietokrzyskipn.org.pl/ swietokrzyskipn.org.pl], Świętokrzyski Park Narodowy * [http://www.tpn.pl/ tpn.pl], Tatrzański Park Narodowy * [http://www.pnujsciewarty.gov.pl/ pnujsciewarty.gov.pl], Park Narodowy Ujście Warty * [http://www.wielkopolskipn.pl/ wielkopolskipn.pl], Wielkopolski Park Narodowy * [https://web.archive.org/web/20051230151118/http://www.wigry.win.pl/ wigry.win.pl], Wigierski Park Narodowy * [https://web.archive.org/web/20081218213130/http://www.wolinpn.pl/index1.html wolinpn.pl], Woliński Park Narodowy == Zunanje povezave == *[https://web.archive.org/web/20130630145504/http://www.staff.amu.edu.pl/~zbzw/ph/pnp/pnp.htm Polish National Parks] [[Kategorija:Narodni parki Poljske| ]] 9balcuztci82gt7tf7y2uoaqxuqdyut Zemljiški gospod 0 537322 6659798 6659286 2026-04-14T18:53:02Z A09 188929 Reverted 3 edits by [[Special:Contributions/~2026-22739-14|~2026-22739-14]] ([[User talk:~2026-22739-14|talk]]): Rv nepovezano, preveč nenatančno (TwinkleGlobal) 6659798 wikitext text/x-wiki {{Plemiški nazivi}} '''Zemljiški gospod''' je [[plemič]], ki ima v lasti zemljo ([[fevd]]), na kateri delajo podložniški kmetje. Taka struktura prebivalstva je prevladovala v [[Srednji vek|srednjem veku]], čez čas (po nekaterih revolucijah in novih idejah) pa so fevdalni gospodje (zemljiška gospoda) začeli izgubljati na veljavi. Zemljiška gospoda je bila opravičena davkov kralju. {{history-stub}} [[Kategorija:Plemiški nazivi]] 1x1u0vx2dgxkml0udvoi4kaemhw83eg Mihai Eminescu 0 538718 6659895 6309863 2026-04-15T07:50:26Z Yerpo 8417 /* Življenje */ tn 6659895 wikitext text/x-wiki {{infopolje Pisatelj | name = Mihai Eminescu | honorific_prefix = | honorific_suffix = | image = Eminescu.jpg | image_size = | alt = | caption = Eminescujev portret, posnel Jan Tomas v Pragi leta 1869 | birth_name = Mihail Eminovici | resting_place = pokopališče Bellu, Bukarešta | occupation = {{flatlist| * [[pesnik]] * [[pisatelj]] * [[novinar]] }} | language = [[romunščina]] | citizenship = | education = {{plainlist| * [[Univerza na Dunaju]] * [[Humboldtova univerza v Berlinu]] }} | period = | genres = poezija, kratke zgodbe | subjects = | movement = [[romantika]] | notableworks = ''[[Luceafărul (pesem)|Luceafărul]]'', ''Scrisoarea I'' | spouse = | partner = [[Veronica Micle]] | relatives = Gheorghe Eminovici (oče)<br />Raluca Iurașcu (mati)<ref>{{navedi splet |url=http://www.tribuna.ro/stiri/actualitate/parintii-fratii-surorile-lui-mihai-eminescu-83822.html |title=Părinții, frații, surorile lui Mihai Eminescu |work=Tribuna |date=2013-01-15 |language=ro}}</ref>{{collapsible list|title=šest bratov|Șerban|Nicolae (Nicu)|Iorgu|Ilie|Matei|Vasile}}{{collapsible list|title=štiri sestre|Ruxandra|Maria (Marghioala)|Harieta (Henrietta)/Aglae}} [[Gheorghe Eminescu]] (nečak) | awards = | signature = Mihai Eminescu signature.png | signature_alt = | years_active = 1866–1883 | module = | website = }} '''Mihai Eminescu''' (pravo ime '''Mihail Eminovici'''), [[Romuni|romunski]] [[pesnik]], [[pisatelj]] in [[novinar]], * [[15. januar]] [[1850]], [[Botoșani]], [[Moldavija|Kneževina Moldavija]], † [[15. junij]] [[1889]], [[Bukarešta]], [[Kraljevina Romunija]]. Velja za največjega romunskega pesnika. S svojimi deli je ustvaril novo šolo romunskega pesništva in močno vplival na romunsko kulturo. Po smrti je bil povzdignjen v simbol naroda in njegove izjemnosti. V času [[komunizem|komunizma]] je bil okoli njega zgrajen [[kult osebnosti]], ki naj bi utemeljil ideologijo vladajočih, njegova simbolna vloga pa se v nekoliko spremenjeni obliki ohranja vse do danes. == Življenje == Šolanje je začel v kraju Cernăuƫi (zdaj [[Črnovice]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]), nemško-romunskem kulturnem središču. Poezijo je začel objavljati že kot dijak; od leta 1866 je sodeloval z literarno revijo ''Familia'', katere urednik [[Iosif Vulcan]] mu je nadel bolj romunsko zveneč psevdonim Eminescu. V času študija na [[Univerza na Dunaju|Univerzi na Dunaju]] (1869–1872) se je vključil v krog literatov društva [[Junimea]] iz [[Iași]]ja, z Dunaja pa je kasneje odšel na [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovo univerzo v Berlinu]]. V nemško govorečih krajih je prišel pod vpliv nemške filozofije in zahodne književnosti. Leta 1874 je bil imenovan za šolskega inšpektorja in knjižničarja na Univerzi v Iaşiju, kmalu po tistem pa je prevzel položaj urednika konzervativnega časopisa ''Timpul''. V zgodnjih 1880. letih se je njegovo ustvarjanje končalo zaradi napredovanja [[Duševna motnja|duševne motnje]]. Narava te motnje ni povsem jasna in tudi natančne okoliščine njegove smrti v sanatoriju v Bukarešti ostajajo skrivnost, domnevajo pa, da je k prezgodnji smrti pripomoglo zdravljenje s toksičnim [[živosrebrov klorid|živosrebrovim kloridom]] po napačni diagnozi [[sifilis]]a. == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * {{cite journal |last=Constantinescu |first=Nicolae M. |year=2014 |title=Bolile lui Eminescu - adevăr şi mistificare |journal=Revista de Politica Științei și Scientometrie – Serie Nouă |url=https://rpss.inoe.ro/articles/166/file&usg=AOvVaw0Wxxc8MxUH1VZmYjRI6ona |volume=3 |issue=3 |pages=242–244}} * {{cite journal |last=Cosmin |first=Borza |title=Decommunizing the national poet : post-1989 reading of Eminescu, Botev, and Petőfi |year=2019 |journal=[[Primerjalna književnost (revija)|Primerjalna književnost]] |volume=42 |issue=2 |cobiss=69994082}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-UQILDT7Y|tip=kratko}} * {{navedi splet |url=https://www.britannica.com/biography/Mihail-Eminescu |title=Mihail Eminescu |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2023-04-16}} * {{navedi knjigo |first=Călin-Andrei |last=Mihăilescu |chapter=Mihai Eminescu: The Foundational Truth of a Dual Lyre |editor-first1=Marcel |editor-last1=Cornis-Pope |editor-first2=John |editor-last2=Neubauer |title=History of the Literary Cultures of East-Central Europe |pages=86 |publisher=John Benjamins Publishing |year=2010 |isbn=978-9-027234-58-2}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično}} {{škrbina-književnik}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Eminescu, Mihai}} [[Kategorija:Romunski pesniki]] [[Kategorija:Romunski pisatelji]] [[Kategorija:Romunski novinarji]] [[Kategorija:Romantični pesniki]] 7tbhzh8q6i9i73dy0agg16fthzqr7iy Lokovška planota 0 540101 6659849 6628086 2026-04-15T04:13:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6659849 wikitext text/x-wiki Krajinska oznaka Lokovška planota je prisotna na zgodovinskih zemljevidih, v starih katastrih in ponovno v strokovnih gradivih, ki jih je leta 1998 izdalo [[Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije]], Urad RS za prostorsko planiranje, ter v novejših občinskih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nova-gorica.si/za-obcane/prostorski-akti/|title=MONG, Prostorski akti}}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> prostorskih aktih. Najpopolnejši sistematični popis slovenskih krajin<ref>{{Navedi splet|title=Izhodišča za Krajinsko politiko Slovenije|url=https://www.krajinskapolitika.si/|website=Krajinska politika|language=sl-SI}}</ref> deli ozemlje na pet osnovnih krajinskih regij, poimenovanih tudi krajinski tipi, ki se naprej delijo kot je v nadaljevanju primer Lokovške planote: (4) Krajinska regija / Krajinski tip / Najširša krajinska enota: '''Kraške krajine notranje Slovenije'''<ref>{{Navedi knjigo|title=Kraške krajine notranje Slovenije|publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje|year=1998|location=Ljubljana|url=http://www.krajinskapolitika.si/wp-content/uploads/2018/10/4-kras%CC%8Cke.pdf}}</ref> (4.1) Širša krajinska enota: '''Trnovsko-Nanoška planota''' (4.1.1) Krajinska enota: '''[[Banjška planota]]''': ''Najpomembnejše merilo za opredelitev enote je relief. Območje je opredeljeno kot enota zaradi geografske ločenosti od preostalega dela s Čepovanskim suhim dolom, ki zelo izrazito razmejuje '''Banjško-Lokovško planoto''' od [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]] in [[Soška dolina|Doline Soče]].'' (4.1.1.01) Krajinska podenota: '''Lokovška planota''': ''Nekoč veliko bolj gol močno reliefno razgiban [[Kras|kraški svet]] vrtač in stožčastih vrhov je danes že močno zarasel in zaprt. Pričevanja o nekdanji kulturni krajini so majhne njivske površine na podzidanih terasah ali na reliefnih izravnavah, predvsem v dnu vrtač, danes večinoma spremenjenih v travnike in pašnike.'' Popolnoma zakrasel svet Lokovške planote je [[Relief|reliefno]] zelo razgiban. Med stožčastimi vrhovi so globeli, [[Vrtača|vrtače]], brezna in [[Jama|jame]] ter manjši kraški doli. V votlikavo [[Kras|kraško]] notranjost so odtekle vse vode, zato kljub namočenosti in dokaj enakomerni razporejenosti padavin preko celega leta tu ni površinsko tekočih voda. Razlog je v geološki sestavi tal, ki so iz [[Apnenec|apnenca]] in [[Dolomit|dolomita]]. Gozd, ki je pretežno smrekov in bukov, uspeva na plitvi ter skromni preperelini, in je zavetišče različnim prosto živečim živalim. Območje Lokovške planote sega v tri občine: v Mestno občino [[Nova Gorica]], v Občino [[Občina Tolmin|Tolmin]] in v Občino [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal ob Soči]]. Krajevna skupnost Lokovec z vsemi tremi Lokovci pokriva večino Lokovške planote v novogoriški občini. Na vzhodu in jugu planota meji na Krajevno skupnost Čepovan, na jugozahodu na Krajevno skupnost Grgarske Ravne-Bate in na zahodu na Krajevno skupnost Banjšice, preostali zahodni in severni del pa meji z občino Kanal ob Soči in Tolmin. V celoti ali deloma se na Lokovški planoti nahajajo naselja: * Mestna občina Nova Gorica: [[Lokovec]], [[Čepovan]] (V in JV pobočje Č. dola), [[Banjšice]] (V območje), [[Bate]] (JV območje) * Občina Tolmin: [[Kanalski Lom]] (V in JV območje), [[Grudnica]] * Občina Kanal ob Soči: [[Kal nad Kanalom]] (J in V območje) == Banjško - Lokovška planota == Banjško planoto stopničaste plasti, ki se dvigajo nad Goriško ravnino in dolino Soče proti notranjosti, členijo na posamezne podenote: Banjšice, Lokovška planota, Čepovanski dol in Kraška polja (Grgarsko, Zagorsko in Ravniško). Na najnižji stopnji je Grgarsko kraško polje (kotlina), nad njim proti vzhodu sta precej manj izraziti Zagorsko in Ravniško polje, v smeri SV pa Čepovanski dol, "gotovo eden najizrazitejših suhih dolov na svetu sploh." (Melik, 1961, Geografski zbornik), ki je ločnica med Banjško-Lokovško in Trnovsko planoto. Banjšice so rahlo valovita travniška planota z odprtim razgledom proti jugu, severu in zahodu. Od tu se proti vzhodu površje stopničasto dvigne do reliefno močno razgibane zakrasele Lokovške planote. Podenoti Banjšice in Lokovška planota oziroma Banjško-Lokovška planota<ref>{{Navedi revijo|last=Povšič|first=Urška|date=2008|title=Geografske značilnosti Lokovca|magazine=Pro loko Lokovec}}</ref> je najzahodnejši reliefno neenoten izrastek dinarskega višavja. Nekateri viri jo obravnavajo skupaj s Trnovskim gozdom, Nanosom in Hrušico, drugi s flišnim svetom Kambreškega, ki se dviga zahodno od Soške doline. == Lokovško pogorje == Lokovsko pogorje je opisano v drugi knjigi Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska (avtor Rutar Simon) izdani 1892-1893<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WSRPXEXM|website=www.dlib.si|accessdate=2024-02-02}}</ref>: "Trnovsko planoto deli v dva skoro jednaka dela globoko urezana [[Čepovanski dol|Čepovanska dolina]] (Čepovan 607 m), ki se na jugu razširi v Grgarsko (279 m) in Ravniško (438 m) kotlino. Pred njima stoji škrbasti jugozahodni rob s Sveto goro (Skalnica 684 m) in s sedlom Prevalo (348 m). Zahodni del se imenuje tudi Banjška planota, v katero je daleč zarezano Avščekovo debro. Na njej se vzdigajo podolgasti hribi, ki se sklepajo vzporedno s Čepovansko dolino v malo gorovje, '''Lokovsko pogorje'''. Tu je najvišji hrib Veli vrh (1072 m), vzhodno od Loma (600 m), potem Lašček (1070 m), vzhodno od Kala (692 m). Nižji vrhunci so: Bojnik (957 m), ZgoreInice (878 m) in Jelenek (789 m) pri Batah." == Hribovje Lašček, Planota Lašček, hrib/vrh Lašček == '''Lašček''', poimenovanje območja in enega od dveh najvišjih vrhov na planotah med Sočo, Idrijco in Čepovanskim dolom, najdemo v Franciscejskem katastru za Lokovec<ref>{{Navedi splet|url=https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=202864&text=G114%20Lokavec%20pri%20Kanalu%2C%20k.o.|title=Franciscejski kataster za Primorsko 1811–1869 (1822, G114 , napaka - namesto Lokovec piše Lokavec pri Kanalu)|website=VAČ - virtualna arhivska čitalnica}}</ref> iz leta 1822 z imenom ''Laszeh''. V virih dežel predhodnic sedanje Italije, Avstrije in Slovenije je kasneje z imeni ''Vlatzek'' (Illyria 1829-1835), ''Lašček,'' ''Vlazeh, Vlazek, Lascek, Lascik, Laschek in Monte Lasce''. Franc Krašan<ref>{{Navedi splet|title=Krašan, Franc (1840–1907) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi301791/|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref>, botanik in terenski raziskovalec, je leta 1868 objavil Poročilo o ekskurziji v hribovje Lašček med Kanalom in Čepovanom v obdobju med 5. in 8. avgustom 1867, v katerem pojasni, da je raziskoval celotno območje Lokovške planote in okolice (Čepovanska dolina z obema pobočjema do Trebuše, Banjšice s pobočjem do Grgarja, Kanala in ob levem bregu Soče do Kala), uporablja pa takrat uradno poimenovanje območja Lašček<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zobodat.at/pdf/VZBG_18_0201-0212.pdf|title=Zool.-Bot. Ges. Österreich, Austria}}</ref> (Lašček Gebirge - Gorovje Lašček). Leta 1915 je izšel Geografski terminološki slovar<ref>{{Navedi knjigo|title=DIZIONARIO GEOGRAFICO dell'Alto Adige, del Trentino, della Venezia Giulia e della Dalmazia|last=MARANELLI|first=Carlo|publisher=Gius. Laterza & Figli, Tipografi - Editori - Librai, Bari, Italija|year=1915|location=Bari|page=95|language=it|issn=0353-3301}}</ref>. V njem je zapisan strokovni termin samostojne geografske enote '''Planota Lašček,''' prevedeno: ''Lašček, Planota Lašček, Laščkova planota'' (v italijanščini ''Altipiano del Laschek, Lascik, Pianoro Lascek''). "Po tem najvišjem vrhu (1072 m) na vsej planoti nad majhno vasico Lokovec se imenuje kraška planjava, katero od planote Trnovski gozd deli Čepovanski dol. Planota Lašček je na levi strani od Svete Lucije (danes Most na Soči) do Solkana obdana z dolino Soče, na desni pa z dolino Idrijce in s Čepovansko dolino. V povprečju je visoka 1000 m in skoraj brez rastlinstva. Zaključi se s Sveto goro (682 m) nad Solkanom, ki dominira vsej Goriški ravnini, kateri predstavlja glavno severno obrambo." V tem Geografskem terminološkem slovarju Banjška planota ni omenjena, navedeni so kraji in hrib v soseščini Planote Lašček: Čepovan, Trnovo, Sveta gora, Gorica, Gradiška. [[Henrik Tuma]] je v letih 1925–1926 v ''Geografskem vestniku'' objavil več člankov, oprtih na dolgoletna raziskovanja, o geografsko utemeljenih razlagah krajevnih imen. Za Lašček (»1070 m na Kalski planoti nad Čepovanom«) je napisano: LASTA morfologično pomeni hribe ali gore, ki so »sestavljene iz skladastega pečevja« in »na lahko naklonjene plošče gole peči«. "Lašček je posebno goriško ime po laštastih kamenitih krajih in ne od lazov, ki so po gozdnatih tleh." Potomci prvih naseljencev pod Lašček so povedali, da imata vrhova Lašček in sosednji Nemšček takšni imeni zato, ker so si en vrh lastili Lahi, drugega pa Nemci, vmes pa je nekoč potekala meja. Laško je (bilo) karkoli italijanskega, po obrobju Lokovške planote v bližini Laščka pa je od nekdaj potekala kakšna meja med gospostvi in med pražupnijami. "Ime Lah < Vlah je na slovenskem prvotno označevalo staroselca, romaniziranega Kelta, neslovanskega prebivalca vzhodnih Alp in Panonije pred prihodom Slovanov, kasneje splošno romansko govorečega, zlasti Italijana, v Beli krajini pa tudi uskoka," in kot podstav velja za vse toponime iz osnove Lah- in Laš-. (VIR: Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen). [[Franc Truhlar]], zunanji sodelavec [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]] Inštitut za arheologijo, je leta 1974 v Arheološkem vestniku (''Banjška planota - arheološka terra incognita?)'' zapisal, da značilno ime vrha Lašček utegne opomniti na morebitno nekdanjo rimsko utrdbo. === Hribi na Lokovški planoti === Leta 1001 je v listini cesarja [[Oton III.|Otona III.]] navedeno ozemlje "med Sočo in Vipavo in Vrtovinom ter slemeni Alp". Danes je bolj ali manj sprejeto, da gre pri »iuga Alpium« za gorski greben nad Vipavsko dolino, katerega severno in severovzhodno mejo povezujemo z vrhovi na planoti Lašček, Lokovec (danes Banjško-Lokovška planota) in Trnovski planoti, in je kasneje postala tudi meja s Tolminsko. Historična topografija Primorske (do leta 1500) na podlagi gradiva Milka Kosa omenja gore Alpe S in SV od Gorice od okoli leta 1200 dalje in okoli leta 1370 zapis o goratih Banjšicah. Do 16. stoletja so si naziv "Il gran signore delle Alpi" - "veliki gospodarji Alp" in "gorski princi", lastili Goriški grofje, katerim so s Krna vozili led za hlajenje živil.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Alpi Giulie|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZOOF3QY|website=www.dlib.si}}</ref> Pavlinovo "Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane (na osnovi urbarja iz leta 1507)" navaja, da je v okviru takratnega obsega tega gospostva (ne glede na cerkveno organiziranost) področje "V gorah" zajemalo Srednje Posočje in današnjo Banjško-Lokovško planoto z Grgarjem, Čepovanom, Gorenjo Trebušo in Kanalskim Lomom, Tolminski Lom in Dolenja Trebuša pa sta bila del tolminskega gospostva. Pavlin piše, da okoli leta 1500 gozdnato območje Lokovcev ni bilo poseljeno. ==== Tisočaki ==== Vsi vrhovi nad 1000 metri nadmorske višine na območju med Goriško ravnino, Soško dolino, Dolino Idrijce, Dolino Trebuščice, Čepovanskim dolom in Grgarsko kotlino, so na Lokovški planoti: Lašček (1071 m), Veliki vrh (1071 m), Senebik (1059 m), Ojstrica (1042 m), Nemšček (1034m), Temno (1034 m), Srednji vrh (1031 m), Štosovec (1027 m), Špile (1020 m), Kušnik (1008 m) in desetina še neimenovanih vrhov. Ledinsko ime B. Senvik (Območje Senvik), kakor je poimenovan tudi tisočak Senebik, se prvič pojavi na zemljevidu Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787<ref>{{Navedi splet|url=https://maps.arcanum.com/en/browse/composite/|title=Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787}}</ref>. ==== Hribi ==== Rojčev vrh (993 m), Pirce (908 m), Učje (944 m), Duga (912 m), Murnov Košac (948 m), Koprivnik (951 m), Senčin (969 m), Špik (921 m), Komeščin (932 m), Rojčev vrh (972 m), Smrdikovec (899 m), Berbik (859 m), Kalski breg (945 m), Bezlajci (931 m), Benškarjev vrh (920 m) ==== Vrhovi mitske krajine ==== Na območju Lokovca in sosednjih vasi na Banjško-Lokovški planoti so še ohranjene nekatere naravne lokacije, del nekoč bolj prepoznavne mitske<ref>{{Navedi splet|title=Kačarsko izročilo o tročanu - DEDI|url=http://www.dedi.si/dediscina/433-kacarsko-izrocilo-o-trocanu|website=www.dedi.si}}</ref> krajine. Ena od "glav" starovercev je Črna glava<ref>{{Navedi splet|title=Črna glava|url=https://vnaravi.si/goriska/crna-glava|website=vnaravi.si}}</ref> (826 m), vrh na južnem robu Lokovške planote, na tromeji krajevnih skupnosti Lokovec, Grgarske ravne-Bate in Čepovan. Na tem vrhu in na bližnjima Peščeni glavi ter Volniku naj bi nekoč ležali trije obredni kamni, t.i. "kačje glave"<ref>{{Navedi splet|url=https://martinlubenov.eu/sites/default/files/SLO_MLO_Primorske%20Novice%2028_08_2006.pdf|title=Primorske novice, št. 198, 22. 8. 2006, str. 22}}</ref> (več glej podpoglavje <u>Mitska krajina in staroverstvo</u> v članku [[Lokovec]]). == Nastanek planote == Z visoke Lokovške planote se površje strmo prevesi v geomorfološko posebnost tega območja – Čepovanski dol. Rob med njima poteka po kopastih vrhovih na nadmorski višini od 800 m do 950 m, ki si sledijo v smeri JZ-SV, in tvorijo tudi mejo med KS Lokovec in KS Čepovan. Čepovanska dolina je globoko vrezana v kraško planoto in izrazito obvisela nad dolino Idrijce, po njej pa ne teče noben vodotok. Mnenja stroke glede nastanka te doline so še vedno deljena. Po teorijah Melika (Melik, 1960) naj bi Čepovansko dolino izdolbla reka, ki je izvirala v južnem delu Julijskih Alp in je med Mostom na Soči in Solkanom tekla vzporedno s Sočo, svoje vode pa je zbirala v porečjih današnje Bače, Cerknice in Idrijce. Vzrok, da je ta rečna dolina danes suha, naj ni bil v pretočitvi Čepovanske reke zaradi vplivov tektonike, in naj bi se reka ob dvigu Trnovske in Lokovške planote prelila proti Tolminski kotlini. Nastanek Banjško-Lokovške planote je posredno zapisan v članku Čepovanska dolina in njen nastanek<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Čepovanska dolina in njen nastanek|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J4ZT2CRZ|website=www.dlib.si}}</ref>, avtorice Jerice Mrak Pestotnik (Geografski obzornik, 1995, številka 3) ter v članku<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Kraški izvir Mrzlek, njegovo zaledje in varovalno območje|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PHID92E|website=www.dlib.si}}</ref> Kraški izvir Mrzlek - njegovo zaledje in varovalno območje (Peter Habič). <blockquote>''<small>"Obilo vode, ki je potrebna za nastanek take doline, naj bi Čepovanska reka zbirala v porečjih današnje Bače, Cerknice in Idrijce. Po Melikovih izračunih naj bi rečna erozija trajala 5,5 milijonov let. Habič meni, da je glavni vzrok za nastanek in pretočitev Čepovanske reke tektonika. Reka naj bi se sprva zarezala v široko, uravnano površje, prekrito s peski in prodi. Dvig Trnovskega gozda in celotnega Lokovca pa naj bi povzročil pretočitev te reke k zastajajoči Tolminski kotlini in od tam po Soški dolini proti Solkanu. Manjše stopnje in police v dnu doline naj bi nastale z različnim dviganjem blokov po prekinitvi hidrografskih procesov. Najbolj značilna stopnja je nad Čepovanom, ob prečnem prelomu Avče-Dol. Habič se strinja z Melikovo razlago reke, ki naj bi vodo zbirala v porečjih današnje Bače, Cerknice in Idrijce. To naj bi potrdile tudi analize starejšega rečnega proda, ki so ga našli na dnu Čepovanske doline in na robnih policah v Lokovcu. Voda naj bi iz Idrijskega in Cerkljanskega hribovja prinesla kremenove prodnike, slabo zaobljene rožence in rdečkaste peščenjake. Omenjeni nanosi pa ne zanikajo možnosti, da je nekoč morda Soča tekla po Čepovanski dolini. Habič v nasprotju z Winklerjem meni, da je nagnjenost dolinskega dna proti severu in jugu posledica krajevnih erozijskih in korozijskih procesov. Govori tudi o izoblikovanju razmeroma širokega, ploskega dolinskega dna v osrednjem delu in ga povezuje z morfogenetskim preoblikovanjem neposredno pred pretočitvijo. Habič tudi primerja površja v ozkem hrbtu med Čepovansko dolino in dolino Trebuše. Hipsografske značilnosti so v tem delu precej bolj skladne z dnom Čepovanske doline in nagnjenost tega slemena je prav nasprotna, kot je nagnjenost Lokovca na drugi strani doline. Morfološka analiza slemena med Čepovansko dolino in Trebušo je pokazala, da pripada površje slemena v višinah nad 850 m v resnici eni od teras Čepovanske reke, ki je pred intenzivnejšim poglabljanjem izdelala širše dno v severnem delu med Lokovcem in Trebušo. O takšni naravi površja v višinah med 800 in 850 m priča tudi obsežen nanos rečnega proda, ki je ohranjen v Lokovcu v kraško preoblikovani pokrajini ustrezne erozijske terase. Sleme med Čepovansko dolino in Trebušo je v tej dobi predstavljalo dolinsko dno pritokov Čepovanske reke ob severnem vznožju Trnovskega gozda. V smeri proti Lokvam in Velikemu Vrhu (1185 m) so ohranjene nad Lazno višje terase oziroma nivoji, ki se ujemajo s tistimi v Lokovcu. ... Pri Čepovanu prehajajo pobočja proti Lokovcu v skladovit mikritni in oolitni apnenec z vložki apnenčeve breče. Vzporedno s tem pasom se vleče iz Trnovskega gozda pas s skladovitim mikritnim in oolitnim apnencem in se nadaljuje proti Kalu nad Kanalom."</small>''</blockquote>Na Banjšicah so triasne, jurske in kredne kamnine razmeroma dobro prepustne in izdatno zakrasele. Nekoliko manj propusten je zgornjetriasni dolomit, v katerem je zlasti okoli Čepovana nekaj manjših izvirov, ki napajajo kratek površinski [[Čepovanski potok]], ki ponikne preden doseže apnence. Kjer so dolomiti bolj predrti, ponika padavinska voda neposredno v zakraselo podlago. Na flišnih kamninah je razvita površinska hidrografska mreža. Zaradi karbonatnih vložkov v flišu se ponekod pojavlja lokalna kraška cirkulacija ter majhni kraški izviri. Površinske vode s fliša pri Ravnici in zahodno od Grgarja ponikajo v Grgarski kotlini. Pri Batah je manjša občasna ponikalnica, več kratkih površinskih potokov je tudi na Banjšicah. V zahodnem flišnem obrobju Banjške planote so površinske vode izoblikovale številne grape. "Severni del Lokovške planote prečkata dve globoki kraški depresiji, ki kažeta izrazito smer sever-jug. Vzhodno korito tvori depresija Draga-Špilenca-Čerček-Na Prevalu in je dolgo okoli 5 km s širino le nekaj 100 metrov. Njegova najgloblja točka je na n.v. 788 m. Zahodno korito se začne pri n.v. 981 m vzhodno od Korena, prehaja vzhodno od točke z n.v. 931 m in sega južno čez Na Levpah z najglobljo lego na n.v. 888 m. Te vdolbine brez odtoka so pogreznjene do 200 m v površje. Potek teh kotanj se zelo presenetljivo ujema z že omenjenimi motnjami, za katere se domneva tudi, da je do njih prišlo v obdobju po nastanku stare krajine. Zato je smiselno domnevati, da je bila na mestih, kjer je bila kamninska struktura bolj zrahljana, še posebej intenzivna kraška erozija in je povzročila nastanek teh podolgovatih uval, katerih smer je bila odvisna od prelomov. Vzhodna kraška globel vsebuje na več mestih v nedrju svojih vrtač ostanke augenštajnskega prodnega pokrova, ki se je, sodeč po višje ležečih ostankih teras, kasneje pogreznil do globine več kot 100 m. To je nasprotje naplavin, ki drsijo po pobočjih Čepovanske doline. V kraških depresijah s širokim dnom in njihovimi ostrimi krivuljami lahko vidim kraške hidrografske ekvivalente "fluvialne" erozije, ki je ustvarila Čepovanski dol in globlje zarezane, novejše doline. Predvidevam, da so se tako obsežne kotanje lahko razvile le v zelo dolgem časovnem obdobju, s stranskim širjenjem površinskih oblik, ki jih je ustvarila kraška erozija, in združevanjem vrtač, ki so nastale v manjše ali večje depresije. Kraška erozija, ki se je začela kasneje na mlajših območjih (npr. dno Čepovanske doline), ne ustvarja več tako globokih in velikih kraških oblik (uvali in lijaki), kot jih srečamo na območju stare pliocenske planote. Omenjena dva velika uvala, ki sta bližje dnu te mladopliojske doline kot bolj oddaljena depresija Na Levpah, nista bila poglobljena do enake globine kot "fluvialna" dolina Čepovan. Iz mojih navedb je razvidno, da so na kraških planotah poleg zrele, fluvialne Čepovanske doline tudi znaki zgodnjega zrelega krasa, ki je pustil svoje mlajše poteze na pozno zreli pokrajini prejšnje epohe. Ti se na posebej izrazit način pojavijo vzdolž prelomov."<ref>{{Navedi splet|url=https://opac.geologie.ac.at/wwwopacx/wwwopac.ashx?command=getcontent&server=images&value=JB0721_019_A.pdf|first=Artur |last=Winkler |title=Geomorphologische Studien im mittleren Isonzo und im unteren Idrica tale}}</ref> Vpogled v grafiko geologije območja preko prostorskega in geografskega informacijskega sistema občin ([[Geografski informacijski sistem|GIS]]) [https://www.geoprostor.net/PisoPortal/Default.aspx PISO] omogoča poiskati mikrolokacije geoloških pojavov (fosili, geomorfološki pojav, gradbeni pojav), geoloških meja in tektonskih struktur (prelomnice so pretežno v smeri SZ-JV), ipd. O terenskih geoloških raziskavah območja v začetku 20. stoletja sta pisala Franz Kossmat<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zobodat.at/pdf/VerhGeolBundesanstalt_1909_0085-0124.pdf|first=Franz |last=Kossmat |title=Der küstenländisch e Hochkarst und seine tektonische Stellung.}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=https://vu.contentdm.oclc.org/digital/collection/krt/id/5520|first=Franz |last=Kossmat |title=Geologische Karte der im Reichsrathe vertretenen Königreiche und Länder der Österreich-Ungarischen Monarchie : auf Grundlage der Specialkarte i.M. 1:75.000 des k.u.k. Militär-geographischen Institutes / neu bearb. und als Kartenwerk von 341 Blattnummern in zwanglosen Lfg. hrsg. durch die k.k. Geologische Reichsanstalt in Wien}}</ref>in Artur Winkler. == Dinarsko - kraška pokrajina == === Kamnitost === Suhozid, terase (''lašte''), kašte, miri in grobl(j)e (gomile odstranjenega kamenja, ki ni bilo uporabljeno za gradnjo) so krajinska značilnost Lokovške planote in dediščina kompetenc njenih priseljencev, ki so preložili in obdelali ogromno kamenja. To se odraža tudi v organizaciji prostora in potezah krajine. Pri naselitvi kraškega okolja je moral človek premagati več ovir: pomanjkanje vode, pomanjkanje obdelovalnih površin, skopost pašnikov, zahtevne vremenske pogoje, brezpotja... Poljedelstvo se je razvilo, ko je pridobil in zadrževal zemljo s krčenjem gozda in gradnjo zaščitnih ter hkrati mejnih [[Zid|zidov]] in teras na osončenih pobočjih, kjer so nastajale majhne njive in vrtače. Veščina [[Suhozid|suhozidne]] gradnje (znanje in tehnike) je bila leta 2018 vpisana na {{Navedi splet|title=UNESCO - Art of dry stone walling, knowledge and techniques|url=https://ich.unesco.org/en/RL/art-of-dry-stone-walling-knowledge-and-techniques-01393|website=|language=en}}Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Kataster suhozidov je dostopen v Javnem pregledovalniku<ref>{{Navedi splet|title=Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP|url=https://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/#map_x=492816&map_y=109472&map_sc=914285&layers=DOF-client,DOF_datumi,DMR-nov,REZI_16,REZI-250_16,REZI-25_16,REZI-5_16,GERK_SDO,Krajinske__znacilnosti,Suhozidi,Gx_HAB_20_5_23,Gx_HAB_30_5_23,Gx_HAB_10_6_23,Gx_HAB_20_6_23,Gx_HAB_30_6_23,Gx_STE_23,Gx_VTR_23,Gx_HABM_30_06_23,Gx_KRAS_20_5_23,Gx_KRAS_30_5_23,Gx_KRAS_10_6_23,Gx_KRAS_20_6_23,Gx_GRB_23,Gx_ITRV_23,Gx_DZ_PREPOVED_23,Gx_DZ_OMEJ_30_5_23,Gx_DZ_OMEJ_10_6_23,Gx_DZ_OMEJ_20_6_23,Gx_POSK_23,Gx_VGP_23,Gx_TRT_2X_23,Gx_TRT_3X_23,Gx_TRT_N2000_23,Gx_VT_POV_HRA_23,Gx_VT_POV_FFS_23,Gx_VT_POD_NIT_23,Gx_VT_LESA_FFS_23,Gx_MEDO_23,Gx_VOLK_23,Gx_RIS_23,Gx_OMD_GO_23,Gx_OMD_NO_23,Gx_OMD_PO_23,Gx_PZR_8_FFS_23,Gx_PZR_1_FOSFOR_23,Gx_DKOP_8_OHR_EKRZ_23,Gx_DKOP_8_SUHOZIDI_23,Gx_DKOP_8_NV_23,Gx_DKOP_9_OOTT_OBM_23,Gx_DKOP_9_OOTT_STATUS_23,Gx_PZR_4_N2000_HAB_23,Gx_PZR_3_N2000_PTICE_23,Gx_PZR_4_N2000_PROTEUS_23,Gx_DKOP_4_VPOJ_INFO_SLOJ,Gx_VVO_I_DR_23,Gx_PZR_4_OJ_23,Gx_VVO_VSA_23,Gx_NAGIBI_23,Gx_MET_15_6_1_9_23,Gx_MET_15_6_15_9_23,Gx_N2000_PL_LJ_BARJE_A_23,Gx_N2000_PL_LJ_BARJE_B_23,Gx_N2000_PL_PLAN_POLJE_23,Gx_N2000_PL_GORICKO_23,Kontrolni_sloji_2023|website=rkg.gov.si}}</ref> grafičnih podatkov [[Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstva za kmetijstvo]] v sklopu Krajinske značilnosti - suhozidovi. Na območju Mestne občine Nova Gorica je bilo popisanih skoraj 797 km suhozidov oziroma 2,8 km suhozidov/km². Nekaj je tudi še ohranjenih s kamenjem tlakovanih poti. "Kljub zgodovinski in prostorski vseprisotnosti kamna pa o kamnitem stavbnem pejsažu ne moremo govoriti vse do postopnega razmaha kamnitih podeželskih stavb od konca 18. stoletja naprej. V tem obdobju kamen, sicer še vedno neločljivo povezan z lesom, postaja glavno stavbno gradivo. Predstavlja se v zidavi nosilnih sten, slopov in stebrov iz navadnega lomljenca ter v obliki konstrukcijsko in estetsko pomembnejših klesanih stavbnih členov, kot so vogalniki, portali, okenski okviri, stebri, preklade, stopnice in podobno. Lepše izdelani in masivnejši kamniti stavbni členi so doma na Livškem, Kobariškem, Šentviški planoti in Banjšicah, kjer se posebno Lokovec »s kamnom baha«. Uporaba lokalnih kamnin v gradbene namene je glede na ostale slovenske pokrajine resnično pestra. Zidana stavbna dediščina pravzaprav zrcali bogato geološko preteklost prostora in si zasluži posebne umetnostno-zgodovinske ter geološke raziskave." so zapisali v publikaciji GRADIMO ZA JUTRI - zgodovinski pregled gradbenih materialov, na katerih je slonela gradnja v Zgornjem Posočju.<ref>{{Navedi splet|title=(Download PDF) Gradimo za jutri - ALPINE SPACE...Prispevek zajema kratek zgodovinski pregled glavnih gradbenih materialov, na katerih je v preteklosti slonela gradbena dejavnost Zgornjega Posočja|url=https://dokumen.tips/documents/gradimo-za-jutri-alpine-prispevek-zajema-kratek-zgodovinski-pregled-glavnih.html|website=dokumen.tips|language=en|accessdate=2023-11-08|archive-date=2023-10-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20231003112400/https://dokumen.tips/documents/gradimo-za-jutri-alpine-prispevek-zajema-kratek-zgodovinski-pregled-glavnih.html|url-status=dead}}</ref> === Kraške vrtače === Kot objekt jutrišnje naravne dediščine se Banjška planota<ref>{{Navedi splet|title=Banjšice - DEDI|url=http://www.dedi.si/dediscina/70-banjsice|website=www.dedi.si}}</ref> predlaga za naravno vrednoto zaradi površinske geomorfološke zgradbe (tipična visoka kraška planota). Stroka omenja kot novo ''območje jutrišnje naravne dediščine'', kjer bi bile smiselne še dodatne raziskave in zbiranje podatkov o morebitni botanični in zoološki dediščini, saj že obstajajo nekateri argumenti in podatki, predvsem geološki in geomorfološki, zelo zakrasel, vrtačast svet v katastrski občini Lokovec (kar 45 vrtač/km2; Perko, D., Orožen-Adamič, M. 1998) - torej bi bil predlagan tip naravne dediščine: 4.1 površinska geomorfološka vrednota 4.1.1 kraška površinska oblika 4.1.1.11 vrtača. === Kraške jame === V eKatastru jam<ref>{{Navedi splet|title=Katasterjam.si|url=https://www.katasterjam.si/|website=www.katasterjam.si}}</ref> je vpisanih in opisanih skoraj 20 različno velikih, dolgih in globokih kraških [[Kraška jama|jam]] in brezen na Lokovški planoti. Nobena od njih ni odprta niti urejena za ogled. Vse jame in brezna še niso odkrita. Najobsežnejša raziskava in popis jam je bil izveden med 1. svetovno vojno za potrebe vojaških zavetišč. Leta 1921 je Planinski vestnik<ref>[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HVZDD4G0/e3d41944-8572-49cc-a4ca-681f4b145c6d/PDF] (št. 6–7, stran 128–141)</ref> objavil strokovno poročilo [[Pavel Kunaver|Pavla Kunaverja]], ''Jame na Trnovskem gozdu in na planoti Lokovec''. Kunaver je bil pomemben član posebne vojaške skupine za raziskovanje jam, ki je s pomočniki med prvo svetovno vojno preiskal in popisal 106 jam na planoti Lokovec in na zahodnem delu Trnovskega gozda ter o tem pisal in objavljal. === Brezvodnatost === Na Lokovški planoti ni površinskih tekočih voda. Padavinske vode poniknejo v podzemne bazene mladega visokega krasa in na dan pritečejo v kraških izvirih<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Kraški izvir Mrzlek, njegovo zaledje in varovalno območje|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PHID92E|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.gepgis.eu/en/wp-content/uploads/2013/08/Opis-TBP_www.pdf|title=Kraški vodonosnik Trnovsko-Banjške planote|publisher=Zavod za zdravstveno varstvo Nova Gorica}}</ref>v Grgarski kotlini in dolinah Avščka, Soče in Idrijce. Večina domačij v Lokovcu je z vodo samooskrbnih. V kamnitih podzemnih štirnah in drugih vodnih zbiralnikih prebivalci že od poselitve zbirajo deževnico s streh. Nekaj domačij v Spodnjem Lokovcu ob cesti Čepovan - Lokovec in v vaškem jedru Srednjega Lokovca je priključenih na vodovodno omrežje napeljano iz Čepovana. Vodovod Čepovan oskrbuje območje v dolžini 47 km vodovodov. Sistem se napaja iz starega zajetja Puštale in petih zajetij Močile nad Čepovanom. Voda iz zajetij se zbira v zbiralniku in se preko tlačnih peščenih filtrov tlači v vodohran nad Čepovanom, ki je obnovljen in ima na iztoku dezinfekcijo vode z UV žarki. Zaradi starega omrežja v kraju Čepovan in dolgega vodovodnega omrežja se v cevovod dodaja klor. Preko črpališča za Lokovec, kjer se dodatno klorira in kontrolira prosti klor, se voda črpa do Lokovca in naprej do Kala nad Kanalom.<ref>spletna stran Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d.</ref> V posameznih zaselkih Lokovcev je bilo in je še več stoječih voda, ki jih domačini poznajo kot močila, mačila, [[kal]], kalč, kaluža, puč, vaška in lokva, in jih najdemo, kjer so manjše zaplate nepropustne [[Glina|ilovice]]. Polnijo se z deževnico. Pastirji in kmetje so mačila uporabljali za napajanje živine. Nekatera so obzidana s kamni (''zavelbana''). Kalče z bolj čisto vodo so uporabljali tudi za pranje perila (''žehtanje''). Kaluže v gozdovih, kjer se napaja divjad, so tudi na višini okoli 1000 m. === Vetrovnost === [[Veter]] je dnevni spremljevalec prebivalcev in nanj morajo biti pripravljeni tudi obiskovalci Lokovške planote še posebej v hladnejšem delu leta. Človeku je koristil za naravno sušenje, v prihodnje pa bo morda tudi kot vir vetrne energije. V monografiji Ekosistemska družbena ureditev<ref>{{Navedi splet|url=https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/406/729/8375?inline=1|title=EKOSISTEMSKA DRUŽBENA UREDITEV|website=HISTORIA 44 znanstvena zbirka Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|publisher=Univerza v Ljubljani|last=Plut|first=Dušan|accessdate=2023-11-08|archive-date=2023-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230521232754/https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/406/729/8375?inline=1|url-status=dead}}</ref> beremo: "Strokovne podlage za opredelitev potencialnih območij za postavitev vetrnih elektrarn z močjo nad 10 MW za Slovenijo so bile izdelane na podlagi ekonomsko-razvojnega in varstvenega kriterija (omejitve na varstvenih, zavarovanih, ogroženih in drugih območjih s posebnim pravnim režimom). Ugotovljeno je bilo, da imata največ vetrnega potenciala JZ Slovenija, severna Primorska in deli SV Slovenije, kjer povprečne vetrne hitrosti na višini 50 m nad zemeljskim površjem presegajo hitrost 3–5 m/s. Potencialna območja za postavitev [[Vetrna elektrarna|vetrnih elektrarn]] moči nad 5 MW so po omenjeni študiji: ..., Grgar–Trnovo, Banjšice–Lokovec in Avče." === '''Mrazišča''' === "Klimatsko in fitogeografsko leži Lokovška planota na stičišču submediteranskega, dinarskega in predalpskega vpliva. Za njen osrednji del je značilna kontinentalna klima z veliko padavinami, pojavljajo pa se tudi mrzlišča kot posebnost oziroma naravna znamenitost." Poleg laičnega imamo tudi strokovne<ref>{{Navedi splet|url=https://www.wineandweather.net/?p=1820|title=Meritve temperature v mraziščih Banjške planote v letu 2017}}</ref> meritve za mrazišče "v Gorenjem Lokovcu v sestavljeni vrtači z lokalnim imenom <u>‘Na Dolin’</u> z dnom na 810 m n.m.v. in globino le nekaj čez 10 m in iztokom iz mrazišča poraščenim s smrekovim gozdom, ki še dodatno zadržuje hladen zrak", kjer se temperatura spusti tudi na -25,5 st. C. == Narava == === Botanične posebnosti - redke rastline - edino nahajališče v Sloveniji === Na podlagi dolgoletnih terenskih opazovanj in upoštevanja relevantne literature (T. Wraber<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - O verjetni nesamoniklosti nekaterih semenk, primerov za florulo castrensis, v flori Slovenije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1YVTGJGU|website=www.dlib.si}}</ref>) je do pred kratkim veljala verjetna nesamoniklost nekaterih semenk v flori Slovenije vrst ''Saxifraga granulata'' in ''Thlaspi caerulescens''. ''Saxifraga granulata'' je znana na dveh lokacijah ([[Trenta]], [[Lokovec]]), gozdni mošnjak (''Thlaspi sylvestre'', v novejših florah ''T. caerulescens'') pa v vsej Sloveniji le na enem samem nahajališču, v Lokovcu. Tam je to vrsto odkril K. Zirnich l. 1942. Najdbo sta objavila Cohrs (1953: 93) in Mezzena (1986: 162), nahajališče pa potrdili Tone Wraber, Tinka Bačič in Sabina Wraber, 20. 5. 2001 (Wraber 2005: 5-6). Skupina raziskovalcev ([[Igor Dakskobler]], Marija Skok, [[Gabrijel Seljak]], Jože Lango in Martina Bačič) je leta 2020 objavila študijo ''Dopolnjena vednost o razširjenosti in rastiščih redke vrste v flori Slovenije''<ref>{{Navedi revijo|last=Dakskobler|first=Igor|last2=Skok|first2=Marija|last3=Seljak|first3=Gabrijel|last4=Lango|first4=Jože|last5=Bačič|first5=Martina|date=2020-07-01|title=Thlaspi sylvestre Jord. (= T. caerulescens J. & C. Presl), update on the localities and sites of a rare species in the flora of Slovenia / Thlaspi sylvestre Jord. (= T. caerulescens J. & C. Presl), dopolnjena vednost o razširjenosti in rastiščih redke ...|url=https://ojs.sazu.si/folia_bio_geo/article/view/7982|magazine=Folia biologica et geologica|language=en|volume=61|issue=2|pages=205–227|doi=10.3986/fbg0075|issn=2335-2914}}</ref>, v kateri navaja, da so v Čepovanski dolini (zaselek Šulgi), na severovzhodnem robu Lokovške planote v vasi Grudnica in pri vasi Sveto v južnem delu te planote našli nova nahajališča vrste ''Thlaspi sylvestre (T. caerulescens)'', ki dopolnjujejo njeno do zdaj znano razširjenost v Sloveniji (Srednji Lokovec, Vrata), in popisali njena rastišča. Raste na travnikih in pašnikih v okolici človekovih bivališč, v mejicah, na cestnih brežinah, na gozdnem robu in v svetlem pionirskem gozdu. Potrjena je domneva [[Tone Wraber|Toneta Wraberja]], da ta vrsta v Sloveniji ni samonikla, in da se je na Lokovško planoto in v Čepovansko dolino priselila s človekovo pomočjo (vojaški transporti sena za konje in mule med 1.SV). [[Gozdni mošnjak]] (''Thlaspi sylvestre'', v novejših florah ''T. caerulescens'') je evropska vrsta montanskega, subalpinskega in alpinskega pasu, značilnica gorskih gojenih travnikov iz zveze ''Triseto-Polygonion bistortae'' (''Aeschimann'' & al. 2004a: 572). "Pod hišo pri Medvedu v Srednjem Lokovcu, ob robu najbližjega travnika, se je v zadnjem času, kar so kosci pospali, razmahnila navadna ognjica (''Telekia speciosa''). Visoka rastlina s svojimi zrelimi cvetovi spominja na sončnico. Dr. Wraber je domneval, da so jo k nam prinesli med 1. SV s konjsko krmo. Po letu 1970, ko sva se po Lokovcu klatila s fotografom [[Rafael Podobnik|Rafaelom Podobnikom]], je tod še ni bilo." piše [[Rafael Terpin]] v Klanec do doma 2<ref>{{Navedi knjigo|title=Klanec do doma 2|last=Terpin|first=Rafael|publisher=Založba Bogataj|year=2021|isbn=9616035754|page=219}}</ref>. === Zavarovane vrste === Na Lokovški planoti rastejo nekatere v Sloveniji [[Seznam zavarovanih domorodnih rastlinskih vrst v Sloveniji|zavarovane domorodne rastlinske vrste]]: brstična lilija, navadna [[ciklama]], nepravi sršaj, venerini lasci, alpska možina, navadna obročnica, teloh. === Lokovški gozd === Zgodovinarji in gozdarski strokovnjaki so si edini, da je bila v davni preteklosti Slovenija še bolj gozdnata kot danes. Lokovški gozd, kakorkoli se je skozi zgodovino imenoval, je bil in je geografsko na mejah med gospostvi oz. upravami (občinami). Pretežni del gozda je (bil) na Goriškem, ki je l. 1500 postala del Habsburškega cesarstva. Po gozdnem redu iz leta 1522<ref name=":2">{{Navedi splet|title=dLib.si - Gozdarski vestnik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CN7W7KFG|website=www.dlib.si|accessdate=2025-08-24}}</ref> je gozd nad Gorico segal od meje s Tolminskim glavarstvom (in od l. 1607 tudi Idrijskim gospostvom<ref>"Že leta 1607 in nato leta 1738 so popisali meje gozdov. Leta 1607 je namreč nadvojvoda Ferdinand II. izločil Idrijsko graščinsko posest iz tolminskega glavarstva. S tem je nastalo samostojno Idrijsko gospostvo in je bila potem uprava rudnika podrejena neposredno deželnoknežji komori. Leta 1759-1772 so obmejčili meje gozdov in jih geodetsko izmerili." VIR: članek PRISPEVKI K ZGODOVINI UREJANJA NASIH GOZDOV, strani 247-253: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UB8AVHYF/1315691a-f476-488a-9686-349d6bb8e677/PDF</ref>) do Solkana. Lahi, ki so izdelovali razno leseno posodo (škafarji), so l. 1540<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Gozdarski vestnik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UB8AVHYF|website=www.dlib.si|accessdate=2025-08-27}}</ref> nad Solkanom zanetili ogenj, in gozd je zgorel več kot 3 km daleč v hrib. Možno je, da je požar segal do kasneje manj gozdnatega JV dela Lokovške planote. Gozdni red iz l. 1541<ref name=":2" /> med gozdovi, do katerih si je deželni knez lastil pravico na podlagi svojega gozdnega regala, navaja "gozd nad Gorico, v katerem so v velikih množinah tesali vesla" za galeje in gondole. Območje, kjer je na vojaškem zemljevidu Illyria 1829-1835 napisano '''Lokovški gozd oz. Loccavizer Wald''' in v [https://a4view.archiviodistatotrieste.it/patrimonio/9cf42ce1-4167-42ac-b5c2-b58f94685c35/8-foglio-8 katastru], je kot obsežen gozd vrisano že skoraj pol stoletja prej na zemljevidu Evropa v XVIII. stoletju (1784-1785)<ref>{{Navedi splet|title=Europe in the XVIII. century {{!}} Arcanum Maps|url=https://maps.arcanum.com/en/map/europe-18century-firstsurvey/?layers=163,165&bbox=1495214.9378567885,5775119.498417966,1598481.3630700617,5811885.709023137|website=maps.arcanum.com|accessdate=2025-08-24|language=en}}</ref> Na pojavnost gozda na dinarskem svetu Lokovške planote vplivajo različni kraški, na njegov videz in kakovost pa tudi naravni pojavi. Jelovi, smrekovi in bukovi gozdovi danes, kljub posledicam žledolomov, vetrolomov ter škode zaradi lubadarja, ki so območje prizadele po letu 2010, pokrivajo 80% Lokovške planote in trend je nadaljnje zaraščanje. Vse manj je paše in košnje, listja se ne spravlja več, nekdanje urejene gozdne poti so zamenjale vlake za težko gozdno mehanizacijo, gozdovi postajajo neprehodni kot pred naselitvijo. Na Lokovški planoti padavinske vode odtečejo v podzemlje in ta gozd prispeva tudi k ohranjanju kakovostnih podzemnih voda ter s tem pitne vode. === Borova nasadba, smolarjenje in tematska pot === Borova nasadba na pobočju ob cesti iz Spodnjega Lokovca proti Puštalam v Čepovanski dolini se razprostira na 35 hektarjih občinskih zemljišč. Zasajena je bila konec 19. stoletja na opuščenih pašnikih s sadikami, ki so jih namensko vzgojili v drevesnicah na Kranjskem. Vse to je omogočil Avstro-ogrski zakon o pogozdovanju krasa.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Cesarski gozdni vrt v Ljubljani|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1553T09O|website=www.dlib.si|accessdate=2025-08-21}}</ref> Bor je vsestransko drevo: iz borovega lesa izdelujejo deske, drogove, pilote, pragove in elemente za jame, iz iglic pridobivajo eterično olje, iz debla pa smolo. Pogozdovanje s črnim borom ob vznožju Alp je že v 18. stoletju ukazala cesarica Marija Terezija, da bi preprečila erozijo, vzpostavila "vetrobrane" in zagotovila surovine. Ni znano, da bi v nasadbi smolarili že v času Avstro-Ogrske monarhije. Smolo iz črnega in rdečega bora je v slovenskem Primorju l. 1938 začela izkoriščati razvijajoča se italijanska kemična industrija. Ponovno so se borovci pod Lokovcem za nadzorovano smolarjenje intenzivno koristili po 2. svetovni vojni. Od opustitve smolarjenja je poteklo več kot 60 let. Rane na deblih so se zacelile. Z njimi zaznamovane borovce vsak doživlja drugače: kot naravno "forma vivo", kot toteme, kot gozdne čuvaje, kot ribjo kost, kot zlate solze, kot spomin na zahtevno delo smolarjev in na čas, ko je bil gozd pomemben vir preživetja. Pridobivanje smole torej pomeni raniti deblo, da se umetno spodbudi pretok smole. Za pridobivanje smole so smolarji v živo drevesno skorjo zarezovali zareze v obliki črke V, pod katere so namestili posodice za prestrezanje smole. Smolarjenje je bilo težko, fizično naporno ročno delo, ki je zahtevalo veliko spretnosti, in so ga opravljali moški. Družinski člani so sodelovali pri lažjem delu, pri čiščenju in prodaji smole. Znanja so se iz roda v rod prenašala ustno, zato je o smolarjenju ohranjenih malo pisnih virov. V večini Evrope so nekoč pomembne dejavnosti smolarjenja in pridobivanja produktov iz smole kot obrt skoraj izumrle. Tradicionalne tehnike v dejavnosti, ki je pustila sledi na pokrajinah in v razvoju skupnosti, se ohranjajo med skrbniki izročila v obliki učno-turističnih produktov, za potrebe zdravilstva, ipd. in tudi preko zaščite. Proizvodnja smolnega olja je v nekaterih delih Srednje Evrope, kot so Češka, Avstrija in Nemčija, prepoznana kot '''regionalna nesnovna kulturna dediščina'''. Stoletja stara avstrijska tradicija ročnega pridobivanja smole iz črnega bora, imenovana "Pechen"[https://de.wikipedia.org/wiki/Pecherei] je bila leta 2011 vpisana na '''Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine'''. Zaradi revne sestave tal in skromnih padavin se na zdaj že več kot stoletnih borovcih pod Lokovško planoto občasno pojavljajo [https://www.zdravgozd.si/pdp_porocila_predogled.aspx?idgk=c2530214 obolenja] in s tem so povezani načrti za pomlajevanje nasadbe. Civilna pobuda za izločitev dela gozda črnega bora zaradi njegovega posebnega pomena iz rednega gospodarjenja in za njegovo zaščito je bila pred kratkim oživljenja in nadgrajena s predlogom Zavodu za gozdove in Mestni občini Nova Gorica, da del nasadbe pridobi status naravnega spomenika in/ali gozda s posebnim namenom, za kar zadošča občinski odlok. Neodpustljivo bi bilo, če za prihodnje generacije ne bi zaščitili naravne in kulturne dediščine - zaklada, ki ga predstavljajo s smolarjenjem zaznamovani borovci. ==== Učna pot Smolarski gozd ==== Nova tematska pot je celostno doživetje, ki združuje učenje, aktivno raziskovanje in sproščanje. Omogoča razumevanje naravnih procesov v borovi nasadbi, spoznavanje dediščine smolarjenja v teh krajih in doživetje kraške pokrajine. Najbolj opazna didaktična prvina učilnice v naravi so vidne zaraščene brazde in rane na deblih, ki so fizični dokaz smolarjenja in hkrati učno orodje. Pot je tudi biološka in trajnostna učilnica. Je lekcija o funkcionalnem urejanju krajine, mojstrstvu gradnje brez veziv in kamniti dediščini. Zapuščina, katere nosilci so borovci, omogoča poučen vpogled v zgodovino, ekologijo in socialne vidike nekdanjega življenja na tem območju. Narava navdihuje, ustvarja kulise in je aktivni udeleženec v ustvarjalnem procesu. === Prostoživeče živali === Naravne danosti omogočajo bivanje različnim prostoživečim živalskim vrstam. Prisotne so zavarovane vrste ([[rjavi medved]], [[volk]], krokar, male zveri, [[ujede]]) in divjad ([[divja svinja]], [[navadni jelen]], [[navadna lisica]], [[jazbec]], kuna, [[poljski zajec]], [[siva vrana]]). Človek je z divjimi živalmi in lovom povezan od pradavnine. V imenu in za zaščito splošnega interesa družbe za prostoživeče živali v Sloveniji skrbi [[Lovska zveza Slovenije|Lovska zveza društev]]. Območje Lokovške planote kot lovišče spada pod Lovsko družino Čepovan, ki opravlja funkcije pregledništva, čuvanja, odstrela, hranjenja, odpravljanja škode, zasajanja krmnih površin, čiščenja in vzdrževanja gozdni poti ter izobraževanja. == Naselitev == Gozdnatost in neprehodnost, nadmorska višina in s tem povezani vremenski pojavi, odsotnost vodnih virov, zgodovinski dogodki, tromeja med zemljiškimi gospostvi (goriško, kanalsko, tolminsko), leta 1505 "Instrukcija" [[Habsburžani|cesarja Maksimiljana I.]] o prepovedi sekanja v gozdovih na Goriškem, ki so prej pripadali [[Goriški grofje|Goriškim grofom]], od leta 1575 pa tudi Karlov rudniški red, ki je prepovedoval krčenje gozdov za napravljanje rovtov, rejo koz in kmetovanje, so okoliščine, ki so ovirale zgodnejšo množičnejšo naselitev <ref>{{Navedi splet|url=https://core.ac.uk/download/pdf/14421907.pdf|title=USODA GOZDOV NA SLOVENSKEM DO 16. STOLETJA|last=Mihelič|first=Darja}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Vurnik S.: Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC6GUPXX|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Kmetska naselja na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AC5AATB1|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Karlovšek Jože: Slovenska hiša. Ljubljana 1927-1928|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V7Z6I8X|website=www.dlib.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XT3D6JUK|website=www.dlib.si}}</ref> Lokovške planote. Posamično naselitev in obiskanost območja potrjujejo arheološka najdišča in izročilo staroselcev, ki so se pred priseljenci in vojnami umikali v hribovita območja. ''Glej tudi članek Lokovec.'' V preteklosti je bila [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriška]] komunikacijsko povezana s predalpskim hribovjem in naprej s Kranjsko po dolini Soče, preko Trnovskega gozda, Grgarske kotline in Čepovanske doline pa je verjetno potekala tudi rimska pot, ki je Vipavsko dolino povezovala s predalpskim svetom (vir: F. Truhlar, Struktura in razvoj cestnega omrežja današnje Slovenije od Halštatskega do slovanskega obdobja<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dLib.si - Struktura in razvoj cestnega omrežja današnje Slovenije od Halštatskega do slovanskega obdobja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N2PLTJ88|website=www.dlib.si|accessdate=2023-12-29}}</ref>). Na zgodnjo prisotnost človeka na Banjški in Lokovški planoti opozarjajo stara imena krajev, ledin in višin ter cerkvenih patrocinijev. Na morebitno utrdbo utegne opomniti tudi hrib z značilnim imenom Lašček, je leta 1974 v Arheološkem vestniku<ref>{{Navedi splet|title=Arheološki vestnik|url=http://av.zrc-sazu.si/index.htm|website=av.zrc-sazu.si}}</ref> (''Banjška planota - arheološka terra incognita?''<ref>{{Navedi revijo|last=Truhlar|first=Franc|date=1974-03-08|title=Banjška planota — arheološka terra incognita?|url=https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/9766|magazine=Arheološki vestnik|language=sl|volume=25|issn=0570-8966}}</ref>'')'' zapisal Franc Truhlar. Okoliščina, da so v kamnolomu ob cesti od Grgarja proti Čepovanu leta 1889 našli zakladno najdbo 17 bronastih srpov<ref>{{Navedi revijo|last=Božič|first=Dragan|title=Resnica o zakladni najdbi bronastih srpov iz Grgarja. Kdaj, kje in kako je bila najdena, kdo jo je našel in koliko srpov je vsebovala / La verità sul ripostiglio delle falci in bronzo di Grgar. Quando, dove e come fu trovato, chi l’ha trovato e quante falci conteneva|url=https://www.academia.edu/1327366/Resnica_o_zakladni_najdbi_bronastih_srpov_iz_Grgarja_Kdaj_kje_in_kako_je_bila_najdena_kdo_jo_je_na%C5%A1el_in_koliko_srpov_je_vsebovala_La_verit%C3%A0_sul_ripostiglio_delle_falci_in_bronzo_di_Grgar_Quando_dove_e_come_fu_trovato_chi_l_ha_trovato_e_quante_falci_conteneva|access-date=2023-05-03|archive-date=2023-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20230503190956/https://www.academia.edu/1327366/Resnica_o_zakladni_najdbi_bronastih_srpov_iz_Grgarja_Kdaj_kje_in_kako_je_bila_najdena_kdo_jo_je_na%C5%A1el_in_koliko_srpov_je_vsebovala_La_verit%C3%A0_sul_ripostiglio_delle_falci_in_bronzo_di_Grgar_Quando_dove_e_come_fu_trovato_chi_l_ha_trovato_e_quante_falci_conteneva|url-status=dead}}</ref> (hrani Museo Civico v Gorici, Italija), da je bila leta 1994 na JV delu Banjšic na meji z Lokovcem med vzpetinama Smrdikovec in Volnik najdena bronasta plavutasta sekira, da je bila na območju zalednih barak iz 1. SV pod vzpetino Biškovec V od zaselka Podlešče leta 1997 najdena prazgodovinska sekirica, na hribu Senebik v Gornjem Lokovcu pa je bila najdena dvoramna bronasta fibula, nakazujejo, da je bil na planoti Lašček/Lokovec človek prisoten že v pozni [[Bronasta doba|bronasti dobi]] (9. do 6. stol. pr.n.š.) in da je uporabljal prehod med Goriško/Vipavsko in Tolminsko/Idrijsko čez Čepovanski dol in okoliške planote. Ni dokazov, da bi se tu že takrat naselil.<ref>Arheološka podoba zahodne Banjške planote</ref> <small>"To območje je v rimskem obdobju sodilo k provinci Venetia et Histria in po langobardski okupaciji v okvir Furlanije. Langobardska oblast na območje slovanske poselitve vzhodno od Soče ni segla. Z zasedbo Furlanije leta 776 je langobardsko furlansko vojvodstvo postalo last frankovskih vladarjev. Nov položaj je nastopil s pustošenjem Madžarov – njihov prvi vdor v Furlanijo je dokumentiran za leto 889. To burno obdobje je končala vnovična konsolidacija oblasti pod cesarjem Otonom I. leta 951. Leto zatem je Oton Furlanijo z veronsko mejno grofijo in Istro izločil iz italskega kraljestva in jo podredil bavarsko-karantanskemu vojvodi, leta 976, ko se je Karantanija ločila od Bavarske v samostojno vojvodino srednjeveško Koroško, pa je oblast nad njo prevzel koroški vojvoda kot veronski mejni grof. V drugo polovico 10. stoletja datirajo tudi prve vladarske darovnice za oglejskega patriarha, ki jim je leta 1001 sledila podelitev Solkana in Gorice oglejskemu patriarhu in furlanskemu grofu s strani Otona III. Leta 1077 je kralj Henrik IV. svetno oblast nad grofijo predal oglejskemu patriarhu Sigehardu. V prvi četrtini 12. stoletja se je na tem ozemlju pojavila grofovska rodbina z Bavarskega, imenovana po Gorici. Goriški so kot koroški palatinski grofje imeli obsežno ozemlje na današnjem Vzhodnem Tirolskem in Gornjem Koroškem in so med drugim nasledili tudi odvetništvo nad oglejsko cerkvijo in si, četudi so bili patriarhovi vazali, na vzhodu Furlanije na obeh straneh Soče od Kanalske doline navzdol pridobili posesti, ki so jih postopoma združili v goriško grofijo ter se izločili iz Furlanije. Tolminsko se jim je izmikalo in šele njihov dedič habsburški cesar Maksimilijan I. ga je po beneško-avstrijski vojni 1508–1509 priključil grofiji.</small> <small>Intenzivnejši proces pokristjanjevanja se je tu tako kot drugod na oglejskem teritoriju vzhodno od Soče pričel šele v začetku 9. stoletja. V ožji okolici obravnavanega območja so do konca 10. stoletja nastale štiri pražupnije: Volče, Solkan, Vipava in Komen. Na Srednje Posočje je prek Goriških Brd segala pražupnija Buttrio, pod katero je spadala župnija Marijinega vnebovzetja v Kanalu ob Soči. Najdemo jo v privilegiju papeža Inocenca IV. za rozaški samostan iz leta 1245 (sancta Maria de Canali), nato pa v seznamu papeških dajatev iz leta 1296. Najnovejše arheološke najdbe iz obdobja köttlaške kulture bi lahko začetke te župnije postavili vsaj v 11. stoletje. Teritorij kanalske župnije se je na zahodu držal vznožja Goriških Brd, na vzhodu pa je segel na Banjško-Lokovško planoto. Toponima Kanalski Lom in Tolminski Lom na severu tega območja nakazujeta mejo med kanalsko in tolminsko (pra)župnijo. <u>H Kanalu je sodil še Lokovec</u>, medtem ko sta Čepovan in Grgar pripadala župniji v Solkanu. Prvi kraji na Banjško-Lokovški planoti so dokumentirani v goriškem urbarju iz okoli leta 1200, vendar je bilo to območje naseljeno že v rimski dobi in še prej, tako da lahko brez posebnega zadržka predvidevamo, da razmejitev med kanalsko in srednjeveško solkansko župnijo izvira še iz časa, ko sta se izoblikovali pražupnija v Buttriu, iz katere se je izločila župnija v Bračanu, in solkanska pražupnija."</small> Pretežni del Lokovške planote je ob prelomu tisočletja spadal v župnijo Kanal in le njen manjši del v pražupnijo Solkan, kar predstavlja tudi njeno lastniško razdelitev. To izhaja iz zgornjega povzetka iz Höflerjeve publikacije O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem in iz listine cesarja Otona III. leta 1001 o podelitvi grofu in patriarhu vsakemu »polovico gradu, ki se mu pravi Solkan, in polovico vasi, ki se v jeziku Slovanov imenuje Gorica« (medietatem unius castelli quod dicitur Siliganum et medietatem unius ville que Sclavorum lingua vocatur Goriza), polovico hiš ter drugih posesti in pravic v teh dveh krajih in na ozemlju v mejah krajev »med Sočo in Vipavo in Vrtovinom ter slemeni Alp« (vel in finibus locorum que sunt inter Ysoncium et Wipaum et Ortaona atque iuga Alpium). Pri »iuga Alpium« gre za gorski greben nad Vipavsko dolino, katerega severno in severovzhodno mejo določajo nepremične in premične arheološke najdbe, predstavljene v nadaljevanju. V goriškem urbarju iz okoli leta 1200 se na Banjško-Lokovški planoti že omenjajo vasi, ki so deloma spadale pod pražupnijo v Kanalu in deloma pod solkansko pražupnijo. Srednjeveška solkanska (pra)župnija se je takšna ohranila do jožefinskih reform v zadnji četrtini 18. stoletja. Trajna naselitev planote Lokovec se je dogajala ločeno iz več smeri: s tolminske, kanalske in z goriške, kar se še vedno odraža tudi v vplivu narečij<ref name=":1">{{Navedi revijo|date=1986|title=Karta slovenskih narečij|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:IMG-VSVHWWS9/b222557d-3d55-4622-813a-55ca8a1875fe/IMAGE|magazine=Ko se svojih korenin zavemo... Slovenija, te poznam?|publisher=Geodetski zavod Ljubljana|publication-date=1986}}</ref> na govorico v Spodnjem, Srednjem in Gornjem Lokovcu. Vojko Pavlin v knjigi "Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane (na osnovi urbarja iz leta 1507)" piše, da okoli leta 1500 gozdnato območje Lokovcev še ni bilo poseljeno. Goriški grofje in za njimi Habsburžani so tu imeli strnjeno posest, ki jo Slovenska historična topografija (SHT) navaja v Urbarju l.1507 in še prej, okoli l.1370, kot Zgornje Banjšice za potokom Avščkom, kar ustreza območju Lokovške planote. Naselitev severnega dela Lokovške planote, Čepovanske doline in Trebuš je povezana z iniciativo tolminskega zastavnega gospoda Neuhausa, ki je v začetku 16. stoletja s tolminske strani s kmeti začel poseljevati območja nad levim bregom Idrijce (Idrija pri Bači, Vrata v Čepovanskem dolu, Trebuša) in zasedati trebuške gozdove, zaradi česar je prihajalo do obmejnih sporov med tolminskim in goriškim gospostvom, za katero so Čepovanci tam opravljali razne lovske naloge in upravljali mlin. Obsežnejši val naselitve se je zgodil med 17. in 18. stoletjem ob glavni dolini na JV, V in SV strani Lokovške planote. Prvi priseljenci so bili kmetje, oglarji in kovači. Oglarske kolibe v bližini kopišč, kolperji, so po krčenju gozda in pridobitvi pridelovalnih površin prerasle v domačije. Iznajdljivost pri kmetovanju in obrtne dejavnosti na domačijah so omogočile porast števila prebivalcev in novogradenj. Leta 1858 je bil "Lokovitz" s 1483 prebivalci med največjimi kraji med Sočo in Idrijco, sedaj pa ima na skoraj 20 km<sup>2</sup> manj kot 300 prebivalcev. TABELA: Pred več kot 500 leti poseljeno manj gozdnato in po dolinah lažje dostopno obrobje Lokovške planote {| class="wikitable" |+ !območja na SZ, Z, JZ in Z obrobju Lokovške planote !leto omembe v SHT<ref name=":15">{{Navedi splet|title=SHT – Slovenska historična topografija|url=https://topografija.zrc-sazu.si/|website=topografija.zrc-sazu.si}}</ref> do 1507 !v Urbarju 1507<ref>{{Navedi knjigo|title=Goriško gospostvo ob prehodu pod Habsburžane na osnovi urbarja iz leta 1507|last=Pavlin|first=Vojko|publisher=Goriški muzej|year=2006|isbn=961-6201-27-1}}</ref> |- |<small>Čepovan</small> |<small>1296, 1460</small> |<small>da</small> |- |<small>''vrh Falconum (Montemfalconis - Sokolji vrh, verjetno današnji Škol oz. Veliki vrh pri Lokvah) pri Čepovanu''</small> |<small>1296</small> |/ |- |<small>Grgar</small> |<small>pred 1292, ok. 1370, 1388, 1398, 1412, 1426, 1471, 1481, 1505</small> |<small>da</small> |- |<small>Fobca pri Grgarju</small> |<small>1368, 1388, 1426, med 1480-1484</small> |<small>da</small> |- |<small>Bate* (*tu vključene zaradi povezovalne poti s Spodnjim Lokovcem)</small> |<small>ok. 1200, 1291, 1373, 1388, 1405, 1408, 1412, med 1480-1484, 1507</small> |da |- |<small>''vrh Sleme pri Batah*''</small> |<small>ok. 1200</small> |/ |- |<small>Ježevec pri Batah*</small> |<small>1300</small> |/ |- |<small>Podlaka pri Batah*</small> |<small>1426</small> |<small>da</small> |- |<small>Krvavec pri Batah*</small> |<small>1426</small> |<small>da</small> |- |<small>Sveto pri Batah*</small> |<small>1426, med 1480-1484</small> |<small>da</small> |- |<small>Banjšice* (*tu vključene zaradi povezovalne poti z Lokovcem)</small> |<small>1373, 1426</small> |<small>da</small> |- |<small>Mrcinje pri Banjšicah*</small> |<small>ok.1200, 1291, 1426, 1471, med 1480-1484</small> |<small>da</small> |- |<small>Lohke pri Banjšicah*</small> |<small>ok. 1200, 1388, 1426</small> |<small>da</small> |- |<small>Podlešče pri Banjšicah*</small> |<small>1426</small> |<small>da</small> |- |<small>Trušnje pri Banjšicah*</small> |<small>1426</small> |<small>da</small> |- |<small>Kal nad Kanalom</small> |<small>med 1430-1450</small> |<small>da</small> |- |<small>Dol pri Kalu nad Kanalom</small> |<small>med 1430-1450</small> |<small>da</small> |- |<small>Brezovo pri Kalu nad Kanalom</small> |<small>med 1430-1450</small> |<small>da</small> |- |<small>Bremci pri Kalu nad Kanalom</small> |<small>ok. 1370</small> |/ |- |<small>Hum pri Kalu nad Kanalom</small> |/ |<small>da</small> |- |<small>Ilovica pri Kalu nad Kanalom</small> |<small>med 1430-1450</small> |<small>da</small> |- |<small>Bahov(i)šče (Vrhavče) pri Kalu nad Kanalom</small> |/ |<small>da</small> |- |<small>Bukovci pri Kalu nad Kanalom</small> |/ |<small>da</small> |- |<small>Kopri(vi)šče pri Kalu nad Kanalom</small> |<small>med 1430-1450,</small> <small>1475</small> |<small>da</small> |- |<small>Levpa</small> |<small>med 1430-1450</small> |<small>da</small> |- |<small>''vrh Grad pri Levpi''</small> |/ |<small>da</small> |- |<small>Senica pri Levpi</small> |<small>med 1430-1450</small> |<small>da</small> |- |<small>Bizjaki pri Levpi</small> |<small>med 1430-1450</small> |<small>da</small> |- |<small>Hoje pri Levpi</small> |/ |<small>da</small> |- |<small>Robi (Na robeh) pri Levpi</small> |/ |<small>da</small> |- |<small>Zavrh pri Levpi</small> |<small>med 1430-1450</small> |<small>da</small> |- |<small>Kanalski Lom</small> |<small>med 1430-1450</small> |<small>da</small> |- |<small>Lom, Tolminski</small> |<small>1377</small> |<small>da</small> |} === Arheološka najdišča na Lokovški planoti <ref>{{Navedi splet|title=Arkas - Arheološki kataster Slovenije|url=http://arkas.zrc-sazu.si/index.php|website=arkas.zrc-sazu.si}}</ref> === V arheološki kataster Slovenije so vpisani: * '''Senebik''': Na zahodnem pobočju hriba Senebik (1059 m) v Gorenjem Lokovcu je bila najdena dvoramna bronasta fibula. Prva omemba: Mlinar M., Žbona Trkman B., 2008, ''Banjška planota in Trnovski gozd v luči najnovejših arheoloških najdb'', Goriški letnik 32, 9–22 * '''Grudnica - vzhodni rob Gornje Lokovške planote''': Arheološko območje Gradec (Zagradec). Kamnita groblja na vrhnjem platoju vzpetine je morda ostanek neke utrjene postojanke (utrdbe), ki je v obdobju srednji vek - novi vek nadzirala prehod od doline Čepovana na Most na Soči. Območje ni raziskano. * '''Levpa - Arheološko najdišče Grad:''' Prazgodovinsko gradišče z delno ohranjenim obrambnim okopom na jugozahodni strani, poselitev je možna tudi zunaj njega. Rimskodobna naselbina je dokazana na vrhnjem platoju hriba. Datacija: pozna bronasta doba, železna doba, rimska doba. Je spomenik lokalnega pomena.<ref>Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinski spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Nova Gorica, Uradno glasilo (Gorica), št. 8/85–275.</ref> * '''Kanalski Lom - Arheološko najdišče V Glavi:''' Naselbinski sledovi so vidni v terasiranju, še ohranjenem suhem zidu za obrambo na zahodni strani in v najdbah prazgodovinske lončenine na površju. Datacija: prazgodovina. * '''Kal nad Kanalom - Gradišče Na gradu pod Zabrdom:''' Prazgodovinsko gradišče z ohranjenim obrambnim sistemom je izjemno zaradi svoje lege. S sondiranjem je dokazana poselitev v starejši železni dobi. Je spomenik lokalnega pomena <ref>Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinski spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Nova Gorica, Uradno glasilo (Gorica), št. 8/85–275</ref> * '''Kal nad Kanalom - Arheološko območje Ograjenca:''' Glede na izročilo, ki govori o najdbi bronaste plastike in bližino arheološkega najdišča na Gradcu, gre za domnevno rimskodobno grobišče. * '''Kal nad Kanalom - Arheološko najdišče Gradec:''' Naselbinski kulturni sledovi so na platoju Vrh Gradca dokazani s sondiranjem, prazgodovina je zanesljiva, antično obdobje manj. Glede na toponim je mogoče domnevati tudi srednjeveške ostaline. Je spomenik lokalnega pomena. <ref>Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinski spomenikov ter naravnih znamenitosti na območju občine Nova Gorica, Uradno glasilo (Gorica), št. 8/85–275</ref> == Planinske, pohodniške, peš in tematske poti ter steze<ref>{{Navedi splet|url=https://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2012_04.pdf|title=Planinski vestnik PV_2012_04, stran 28, Z NAMI NA POT: Planota z razgledom}}</ref> == <u>Lašček</u> (1071 m): planinska pot<ref>{{Navedi splet|title=maPZS|url=https://mapzs.pzs.si/path/31246|website=mapzs.pzs.si}}</ref> <ref>{{Navedi splet|title=Pohodništvo|url=https://www.tic-kanal.si/pohodnistvo/2015120710222882/planinska_pot_na_lascek:_cvetrez__bremec__lascek_|website=www.tic-kanal.si|accessdate=2023-05-03|archive-date=2023-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20230503151259/https://www.tic-kanal.si/pohodnistvo/2015120710222882/planinska_pot_na_lascek:_cvetrez__bremec__lascek_|url-status=dead}}</ref> , uhojene steze<ref>{{Navedi splet|title=maPZS|url=https://mapzs.pzs.si/section/16087|website=mapzs.pzs.si}}</ref> - pešpoti<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slotic.si/assets/nova_gorica/gopespoti-na-goriskemsloita.pdf|title=Pešpoti na Goriškem|publisher=TURISTIČNA ZVEZA Turistični informacijski center Nova Gorica (JZ Nova Gorica in Vipavska dolina)|pages=28-33|language=sl, it|trans-title=Escursioni a piedi nel Goriziano sloveno|year=2013}}</ref> (vodič ''Pešpoti na Goriškem: Pot na Lašček skozi Novo mesto'' - št.12/str.28, Pot na Lašček skozi Reštelo - št.13/str.30, Krožna pot na Lašček - št.14/str.32; vir: EU projekt Walking people - Nikoli ni prepozno začeti s hojo) <u>Veliki vrh</u><ref>{{Navedi revijo|last=ŠKTD|first=Lom|date=14. 8. 2020|title=Lom je moj dom - Krožna pohodniška pot|url=https://www.slovenia.info/uploads/lom_je_moj_dom_-_krozna_pohodniska_pot_1.pdf|magazine=Lom je moj dom|publisher=Občina Tolmin}}</ref> (1071 m): uhojena steza - krožna pohodniška turistična pot<ref>{{Navedi splet|title=maPZS|url=https://mapzs.pzs.si/path/99316|website=mapzs.pzs.si}}</ref> <u>Tematska učna in doživljajska pot KUJ.ME</u> med točkami tehniške dediščine ožje Goriške z vozliščem v Lokovcu (Center tehniške dediščine KUJ.ME). ''<small>Točke povezujejo doživetja povezana z vpetostjo kovanja kot ene najstarejših človekovih spretnosti v razvoj kmetijstva, obrti in industrije. Kovač povezuje vse deležnike tematske poti po petih občinah: Mestna občina Nova Gorica (Kulturno turistično društvo Lokovec - razstava ''Sto meštirjev ena sama mižerija'', Kovaški muzej, krajinska zapuščina), Občina Brda (Zavod za turizem, kulturo, mladino in šport Brda - Šmartno, Briška hiša: Zbirka dediščine lokalnih kmetij), Občina Šempeter pri Gorici (Šolski center Nova Gorica, Biotehniška šola Šempeter - stalna razstava Od zrna do slamnate strehe), Občina Renče-Vogrsko (kulturni dom Bukovica - stalna razstava Industrijska dediščina in obrti v občini Renče - Vogrsko) in Občina Miren - Kostanjevica (KTD Zarja Bilje - tradicija izročila Opekarniški dnevi).''</small> <u>Tematska kolesarska Pot tradicije in gozda</u><ref>{{Navedi splet|title=Pot tradicije in gozda|url=https://planota.si/sl/kraji/cepovan/dogodki-in-novice/51-mitja-podgornik-puntarski-jogr-iz-epovana|website=planota.si}}</ref> povezuje Lokovško planoto, Čepovanski dol in Trnovski gozd. V Zgornjem Lokovcu v Špilniku sta ob večnamenskem objektu (Dom krajanov, včasih Zadružni dom, Lokovec 205a) <u>počivališče<ref>{{Navedi splet|url=https://www.nova-gorica.si/media/grahnhkd/20171207172239_december_17.pdf?m=1512663757|title=Mestna občina Nova Gorica, Participativni proračun 2018 (sklep)|accessdate=2023-08-02|archive-date=2023-08-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20230802165353/https://www.nova-gorica.si/media/grahnhkd/20171207172239_december_17.pdf?m=1512663757|url-status=dead}}</ref> ter informacijska točka</u> za [[Kolesarstvo|kolesarje]] in [[Pohodništvo|pohodnike]]. <small>Uporabniki uporabljajo planinske poti na lastno odgovornost (Zakon o planinskih poteh)./ Users use mountain trails at their own risk (Mountain Trails Act)./ Gli utenti utilizzano i sentieri di montagna a proprio rischio (La legge sui sentieri di montagna)./ Planinske staze korisnici koriste na vlastitu odgovornost (Zakon o planinskim stazama).</small> == Povezave == * [[Seznam vrhov v Sloveniji]] * [[Lokovec]] * [[Enciklopedija Slovenije]] * [[Geografija Slovenije]] * [https://geohub.gov.si/portal/home/index.html Geohub] * Naravovarstveni atlas Slovenije<ref>{{Navedi splet|url=https://www.naravovarstveni-atlas.si/web/profile.aspx?id=N2K%40ZRSVNJ&fbclid=IwAR2OHDwTbrfGoADxTaFOibZ7zqrr3y05OkYMD8c6kSL18UMl_tLiqvScYtQ&AspxAutoDetectCookieSupport=1|title=Naravovarstveni atlas Slovenije Natura 2000}}</ref> * Geoportal AKOS<ref>{{Navedi splet|url=https://gis.akos-rs.si/?zoom_level=1&cx=506510.64281128556&cy=111690.5180733689&visible_layers=bazne_postaje%2Cakos_mobile_coverage%2Cgrp_mobilno_omrezje%2Cgrp_dof%2Cgrp_podlage&fbclid=IwAR1fJYPDdajgjYs6iUAS5h2SZLmGQNTTh4Za7WqXsjVAlG59thC18FF9ER8|title=Geoportal AKOS}}</ref> * Zemljevid HIKUK<ref>{{Navedi splet|title=Zemljevid - Lokovec|url=https://www.hikuk.com/si/slovenija/goriska/mestna-obcina-nova-gorica/lokovec/zemljevid/|website=hikuk.com|accessdate=2025-06-03}}</ref> * [[Osebnosti, povezane z Lokovško planoto]] Zemljevidi: * [[Geopedia]] - interaktivni spletni atlas in zemljevid Slovenije * [https://www.naravovarstveni-atlas.si/web/DefaultNvaPublic.aspx Naravovarstveni atlas] Ostalo: * Glasilo PRO LOKO, ISSN 1854-0937, 2002-2023, Kulturno turistično društvo Lokovec * [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2PICZ2JH/6722c678-02f5-4ffb-afe5-e87c8f40eb24/PDF Zgodovinske črtice iz poknežene grofije Goriške in Gradiške] * Strokovne podlage za urejanje krajine za območje MO Nova Gorica<ref>{{Navedi splet|url=https://www.opn.si/SD07_OPN_MONG_JR/Dokumenti/03_PRILOGE//3_1_Strokovna%20podlaga%20-%20Krajinska%20zasnova.pdf|title=Strokovna podlaga - Krajinska zasnova}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Planote v Sloveniji]] [[Kategorija:Dinarskokraška Slovenija]] q1w8za4v4trmhxzujylg893lfl1aul1 Riba, raca, rak 0 541318 6659643 6659101 2026-04-14T12:19:16Z Sportomanokin 14776 /* 4. sezona */ 6659643 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = Riba, raca, rak<br><small>Fish On The Cake</small> | image = | image_size = 150px | caption = | genre = [[kuhanje]] | director = | host = [[Klemen Bunderla]] (1–3)<br>[[Darja Končarevič]] (1–3)<br>[[Jure Sešek]] (4)<br>[[Lidija Subašić]] (4) | narrated = | country = [[Madžarska]] | language = | num_seasons = 4 | num_episodes = 165 | list_episodes = | executive_producer = | producer = | location = | runtime = | company = | picture_format = | audio_format = | network = [[Planet TV]] | first_aired = 15. maj 2023–''danes'' | last_aired = | related = | website = https://siol.net/planet-tv/riba-raca-rak }} '''Riba, raca, rak''' (izvirno '''Fish On The Cake'''), posneta po izvirni madžarski licenci, je slovenska različica resničnostne kuharske oddaje, ki se predvaja na komercialni televiziji [[Planet TV]] od 15. maja 2023. Koncept in format oddaje sta ustvarila produkcijsko podjetje [[Paprika Latino Kft]] v sodelovanju z madžarsko televizijsko hišo [[MTM-SBS Televizio Zrt]], distribuira pa jo podjetje [[Red Arrow Studios International]].<ref>{{Navedi splet|title=Fish on the cake gets new cee adaptaion|url=https://sevenonestudios.com/fish-on-the-cake-gets-new-cee-adaptaion/|date=31. oktober 2023|website=sevenonestudios.com/}}</ref> Poleg Slovenije so izvirno licenco prodali še na [[Hrvaška|Hrvaško]] ("Riba na torti"), v [[Latvija|Latvijo]] in na [[Finska|Finsko]]. V terminu od ponedeljka do petka ob 20. uri, se vsak dan v tednu zberejo doma pri enem izmed petih znanih Slovencev, ki kuha in gosti ostale tekmovalce. Pri kuhi skušajo biti čim bolj izvirni, tako da celotno pogostitev drug drugega ocenijo z ocenami od 1 do 5, na koncu pa razglasijo zmagovalca. V prvih treh sezonah je strokovne ocene kuhanja podajala [[Darja Končarevič]], glas v ozadju pa je posodil [[Klemen Bunderla]].<ref>{{Navedi splet|title=V novi oddaji Riba, raca, rak bomo kuhali z znanimi|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/v-novi-oddaji-riba-raca-rak-bomo-kuhali-z-znanimi-605676|access-date=2023-05-21|website=siol.net|language=sl}}</ref> V četrti sezoni sta ju zamenjala kot voditelj oziroma glas v ozadju [[Jure Sešek]] in kot kulinarična strokovnjakinja ter nekdanja masterchef tekmovalka [[Lidija Subašić]].<ref>{{Navedi splet|title=Oddaja Riba, raca, rak v novo sezono z veliko spremembo|url=https://www.planet-tv.si/clanek/riba-raca-rak-z-novima-voditeljema-od-9-februarja/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> == Spored == === Planet TV === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=65|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=122|Začetek ! style="background:#ccc;" width=115|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1 |30 | width=120 align=right|15. maj 2023 &nbsp; | width=120 align=right|23. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |2 |60 |align=right|2. september 2024 &nbsp; |align=right|22. november 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #318CE7;"| |3 |30 |align=right|10. februar 2025 &nbsp; |align=right|21. marec 2025 &nbsp; |- align="center" |style="background: #CB4154;"| |4 |45 | align="right" |9. februar 2026 &nbsp; | align="right" | |} == Seznam == === 1. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''1.''' | 15. maj 2023 | [[Filip Flisar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''2.''' | 16. maj 2023 | [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''3.''' | 17. maj 2023 | [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''4.''' | 18. maj 2023 | [[Rebeka Dremelj]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''5.''' | 19. maj 2023 | [[Manja Stević]] | 13 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''6.''' | style="border-top-width:6px|22. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[Miran Rudan]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''7.''' | 23. maj 2023 | [[Urška Vučak Markež]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''8.''' | 24. maj 2023 | [[Tomaž Mihelič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''9.''' | 25. maj 2023 | [[Tinkara Fortuna]] | |- | bgcolor=pink|'''10.''' | 26. maj 2023 | [[Tim Kores|Tim Kores Kori]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''11.''' | style="border-top-width:6px|29. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[David Amaro]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''12.''' | 30. maj 2023 | [[Saša Lešnjek]] | |- | bgcolor=pink|'''13.''' | 31. maj 2023 | [[Rok Bohinc]] | |- | bgcolor=pink|'''14.''' | 1. junij 2023 | [[Nika Krmec]] | |- | bgcolor=pink|'''15.''' | 2. junij 2023 | [[Salome]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''16.''' | style="border-top-width:6px|5. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Nenad Tokalić - Nešo]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''17.''' | 6. junij 2023 | [[Alya]] | |- | bgcolor=pink|'''18.''' | 7. junij 2023 | [[Tinkara Kovač]] | |- | bgcolor=pink|'''19.''' | 8. junij 2023 | [[Špela Gornik]] | |- | bgcolor=pink|'''20.''' | 9. junij 2023 | [[Tanja Ribič]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''21.''' | style="border-top-width:6px|12. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Kataya]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''22.''' | 13. junij 2023 | [[Miha Hercog]] | |- | bgcolor=pink|'''23.''' | 14. junij 2023 | [[Andreja Košir]] | |- | bgcolor=pink|'''24.''' | 15. junij 2023 | [[Franko Bajc]] | |- | bgcolor=pink|'''25.''' | 16. junij 2023 | [[Damjan Murko]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''26.''' | style="border-top-width:6px|19. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Igor Mikič]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''27.''' | 20. junij 2023 | [[Adrijana Kamnik]] | |- | bgcolor=pink|'''28.''' | 21. junij 2023 | [[Alenka Husič]] | |- | bgcolor=pink|'''29.''' | 22. junij 2023 | [[Tin Vodopivec]] | |- | bgcolor=pink|'''30.''' | 23. junij 2023 | [[Nejc Špeh]] | |} === 2. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''31.''' | 2. september 2024 | [[Miki Vlahovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''32.''' | 3. september 2024 | [[Gaja Prestor]] | 15 |- | bgcolor=pink|'''33.''' | 4. september 2024 | [[Tilen Lotrič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''34.''' | 5. september 2024 | [[Maja Blagovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''35.''' | 6. september 2024 | [[Luka Korenčič]] | 17 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''36.''' | style="border-top-width:6px |9. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Lendero]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''37.''' | 10. september 2024 | [[Klemen Kopina]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''38.''' | 11. september 2024 | [[Jana Koteska]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''39.''' | 12. september 2024 | [[Žiga Kunstič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''40.''' | 13. september 2024 | [[Regina]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''41.''' | style="border-top-width:6px |16. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Ana Marija Mitič]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''42.''' | 17. september 2024 | [[Alex Volasko]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''43.''' | 18. september 2024 | [[Manca Špik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''44.''' | 19. september 2024 | ̈[[Franci Kek]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''45.''' | 20. september 2024 | [[Nuša Derenda]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''46.''' | style="border-top-width:6px |23. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Rok Piletič]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''47.''' | 24. september 2024 | [[Sendi (pevka)|Sendi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''48.''' | 25. september 2024 | [[Frenk Nova]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''49.''' | 26. september 2024 | [[Martina Švab]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''50.''' | 27. september 2024 | [[Andrej Milutinovič]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''51.''' | style="border-top-width:6px |30. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Denis Porčič]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''52.''' | 1. oktober 2024 | [[Nika Zorjan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''53.''' | 2. oktober 2024 | [[Lucija Ćirović]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''54.''' | 3. oktober 2024 | [[Ana Ferme]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''55.''' | 4. oktober 2024 | [[Lara Jankovič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''56.''' | style="border-top-width:6px |7. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Bergant]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''57.''' | 8. oktober 2024 | [[Blažka Müller]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''58.''' | 9. oktober 2024 | [[Anabel (pevka)|Anabel]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''59.''' | 10. oktober 2024 | [[Hajdi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''60.''' | 11. oktober 2024 | [[Oriana Girotto]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''61.''' | style="border-top-width:6px |14. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Eva Hren]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''62.''' | 15. oktober 2024 | [[Lea Cok]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''63.''' | 16. oktober 2024 | [[Tešky]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''64.''' | 17. oktober 2024 | [[Katarina Habe]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''65.''' | 18. oktober 2024 | [[Mišo Kontrec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''66.''' | style="border-top-width:6px |21. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Matic Herceg]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''67.''' | 22. oktober 2024 | [[Tamara Fortuna]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''68.''' | 23. oktober 2024 | [[Ana Žontar Kristanc]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''69.''' | 24. oktober 2024 | [[Maj Žerdin]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''70.''' | 25. oktober 2024 | [[Lea Mederal Gams]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 9. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''71.''' | style="border-top-width:6px |28. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Maja Martina Merljak]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''72.''' | 29. oktober 2024 | [[Ajda Mlakar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''73.''' | 30. oktober 2024 | [[Matjaž Kumelj]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''74.''' | 31. oktober 2024 | [[Sonja Javornik]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''75.''' | 1. november 2024 | [[Vasilij Žbogar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 10. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''76.''' | style="border-top-width:6px |4. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Rifelj]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''77.''' | 5. november 2024 | [[Irena Yebuah Tiran]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''78.''' | 6. november 2024 | [[Marko Žerjal]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''79.''' | 7. november 2024 | [[Darja Gajšek]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''80.''' | 8. november 2024 | [[Magic Aleksander]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 11. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''81.''' | style="border-top-width:6px |11. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Einsidler]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''82.''' | 12. november 2024 | [[̈Žiga Šraml]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''83.''' | 13. november 2024 | [[Til Čeh]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''84.''' | 14. november 2024 | [[Michael Leopold|Leopold I.]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''85.''' | 15. november 2024 | [[Aleksandra Balmazović]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 12. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''86.''' | style="border-top-width:6px |18. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Nataša Naneva]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''87.''' | 19. november 2024 | [[Nastja Gabor]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''88.''' | 20. november 2024 | [[Domen Kumer]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''89.''' | 21. november 2024 | [[Astrid Kljun]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''90.''' | 22. november 2024 | [[Arnej Ivkovič]] | 20 |} === 3. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''91.''' | 10. februar 2025 | [[Katarina Mala]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''92.''' | 11. februar 2025 | [[Balladero]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''93.''' | 12. februar 2025 | [[Natalija Verboten]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''94.''' | 13. februar 2025 | [[Matevž Derenda]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''95.''' | 14. februar 2025 | [[Nika Čukur]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''96.''' | style="border-top-width:6px|17. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Nina Osenar Kontrec]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''97.''' | 18. februar 2025 | [[Štefan Hadalin]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''98.''' | 19. februar 2025 | [[Kristijan Crnica]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''99.''' | 20. februar 2025 | [[Tjaša Kysselef]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''100.''' | 21. februar 2025 | [[Monika Čavlović]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''101.''' | style="border-top-width:6px|24. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Danica Lovenjak]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''102.''' | 25. februar 2025 | [[Matej Kirn Starič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''103.''' | 26. februar 2025 | [[Zala Smolnikar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''104.''' | 27. februar 2025 | [[Gregor P. Kirsch]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''105.''' | 28. februar 2025 | [[Gordana G. Whiddon]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''106.''' | style="border-top-width:6px|3. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Damjana Golavšek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''107.''' | 4. marec 2025 | [[Nastja Vodenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''108.''' | 5. marec 2025 | [[Boris Kokalj]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''109.''' | 6. marec 2025 | [[Alenka Dovžan]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''110.''' | 7. marec 2025 | [[Denis Bende Živčec]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''111.''' | style="border-top-width:6px|10. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Lili Murati]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''112.''' | 11. marec 2025 | [[Tatjana Mihelj]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''113.''' | 12. marec 2025 | [[Irena Vrčkovnik]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''114.''' | 13. marec 2025 | [[Eva Boto]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''115.''' | 14. marec 2025 | [[Anja Jenko]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''116.''' | style="border-top-width:6px|17. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Jorg Zupan]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''117.''' | 18. marec 2025 | [[Gruša Zorn]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''118.''' | 19. marec 2025 | [[Marko Pavčnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''119.''' | 20. marec 2025 | [[Tereza Poljanič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''120.''' | 21. marec 2025 | [[Bine Volčič]] | 20 |} === 4. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''121.''' | 9. februar 2026 | [[Marcos Tavares]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''122.''' | 10. februar 2026 | [[Lara Tošić]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''123.''' | 11. februar 2026 | [[Anže Zavrl]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''124.''' | 12. februar 2026 | [[Klemen Bučan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''125.''' | 13. februar 2026 | [[Zvezdana Mlakar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''126.''' | style="border-top-width:6px|16. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Eva Ostrouška]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''127.''' | 17. februar 2026 | [[Rudolf Gas]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''128.''' | 18. februar 2026 | [[Parvani Violet]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''129.''' | 19. februar 2026 | [[Marko Stankovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''130.''' | 20. februar 2026 | [[Ani Frece]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''131.''' | style="border-top-width:6px|23. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Peter Wolf]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''132.''' | 24. februar 2026 | [[Mirsada Santini "Wiki"]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''133.''' | 25. februar 2026 | [[Matjaž Gorkič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''134.''' | 26. februar 2026 | [[Renata Saje]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''135.''' | 27. februar 2026 | [[Kirill Runov]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''136.''' | style="border-top-width:6px|2. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Anja Širovnik]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''137.''' | 3. marec 2026 | [[Tim Novak]] | 14 |- | bgcolor=pink|'''138.''' | 4. marec 2026 | [[Manja Šernek]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''139.''' | 5. marec 2026 | [[Marko Knafelc]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''140.''' | 6. marec 2026 | [[Gaja Hribernik]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''141.''' | style="border-top-width:6px|9. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Klara Eva Kukovičič]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''142.''' | 10. marec 2026 | | 19 |- | bgcolor=pink|'''143.''' | 11. marec 2026 | [[Ditka Čepin|Ditka]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''144.''' | 12. marec 2026 | [[David Hojnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''145.''' | 13. marec 2026 | [[Maja Keuc]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''146.''' | style="border-top-width:6px|16. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Rok Stubičar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''147.''' | 17. marec 2026 | [[Tomaž Bratovž]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''148.''' | 18. marec 2026 | [[Mojca Trnovec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''149.''' | 19. marec 2026 | [[Anže Kuplenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''150.''' | 20. marec 2026 | [[Nika Babič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''151.''' | style="border-top-width:6px|23. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[David Urankar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''152.''' | 24. marec 2026 | [[Nevenka Stepan - Neva]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''153.''' | 25. marec 2026 | [[Matic Novak]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''154.''' | 26. marec 2026 | [[Mia Guček]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''155.''' | 27. marec 2026 | [[Ondina Kerec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''156.''' | style="border-top-width:6px|30. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Miša Margan Kocbek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''157.''' | 31. marec 2026 | [[Sašo Dolenec]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''158.''' | 1. april 2026 | [[Neja Gril]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''159.''' | 2. april 2026 | [[Blaž Berlec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''160.''' | 3. april 2026 | [[Ines Hribar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 9. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''161.''' | style="border-top-width:6px|6. april 2026 | style="border-top-width:6px|[[Petra Zore]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''162.''' | 7. april 2026 | | 18 |- | bgcolor=pink|'''163.''' | 8. april 2026 | [[Alja Perne]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''164.''' | 9. april 2026 | [[Miha Križnar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''165.''' | 10. april 2026 | [[Rebbeca Gliha]] | 19 |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Televizijske oddaje Planeta TV]] [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje]] bm1797ls14idiy780f8o822mi6y7w5l 6659648 6659643 2026-04-14T12:23:39Z Sportomanokin 14776 /* 4. sezona */ 6659648 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = Riba, raca, rak<br><small>Fish On The Cake</small> | image = | image_size = 150px | caption = | genre = [[kuhanje]] | director = | host = [[Klemen Bunderla]] (1–3)<br>[[Darja Končarevič]] (1–3)<br>[[Jure Sešek]] (4)<br>[[Lidija Subašić]] (4) | narrated = | country = [[Madžarska]] | language = | num_seasons = 4 | num_episodes = 165 | list_episodes = | executive_producer = | producer = | location = | runtime = | company = | picture_format = | audio_format = | network = [[Planet TV]] | first_aired = 15. maj 2023–''danes'' | last_aired = | related = | website = https://siol.net/planet-tv/riba-raca-rak }} '''Riba, raca, rak''' (izvirno '''Fish On The Cake'''), posneta po izvirni madžarski licenci, je slovenska različica resničnostne kuharske oddaje, ki se predvaja na komercialni televiziji [[Planet TV]] od 15. maja 2023. Koncept in format oddaje sta ustvarila produkcijsko podjetje [[Paprika Latino Kft]] v sodelovanju z madžarsko televizijsko hišo [[MTM-SBS Televizio Zrt]], distribuira pa jo podjetje [[Red Arrow Studios International]].<ref>{{Navedi splet|title=Fish on the cake gets new cee adaptaion|url=https://sevenonestudios.com/fish-on-the-cake-gets-new-cee-adaptaion/|date=31. oktober 2023|website=sevenonestudios.com/}}</ref> Poleg Slovenije so izvirno licenco prodali še na [[Hrvaška|Hrvaško]] ("Riba na torti"), v [[Latvija|Latvijo]] in na [[Finska|Finsko]]. V terminu od ponedeljka do petka ob 20. uri, se vsak dan v tednu zberejo doma pri enem izmed petih znanih Slovencev, ki kuha in gosti ostale tekmovalce. Pri kuhi skušajo biti čim bolj izvirni, tako da celotno pogostitev drug drugega ocenijo z ocenami od 1 do 5, na koncu pa razglasijo zmagovalca. V prvih treh sezonah je strokovne ocene kuhanja podajala [[Darja Končarevič]], glas v ozadju pa je posodil [[Klemen Bunderla]].<ref>{{Navedi splet|title=V novi oddaji Riba, raca, rak bomo kuhali z znanimi|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/v-novi-oddaji-riba-raca-rak-bomo-kuhali-z-znanimi-605676|access-date=2023-05-21|website=siol.net|language=sl}}</ref> V četrti sezoni sta ju zamenjala kot voditelj oziroma glas v ozadju [[Jure Sešek]] in kot kulinarična strokovnjakinja ter nekdanja masterchef tekmovalka [[Lidija Subašić]].<ref>{{Navedi splet|title=Oddaja Riba, raca, rak v novo sezono z veliko spremembo|url=https://www.planet-tv.si/clanek/riba-raca-rak-z-novima-voditeljema-od-9-februarja/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> == Spored == === Planet TV === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=65|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=122|Začetek ! style="background:#ccc;" width=115|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1 |30 | width=120 align=right|15. maj 2023 &nbsp; | width=120 align=right|23. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |2 |60 |align=right|2. september 2024 &nbsp; |align=right|22. november 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #318CE7;"| |3 |30 |align=right|10. februar 2025 &nbsp; |align=right|21. marec 2025 &nbsp; |- align="center" |style="background: #CB4154;"| |4 |45 | align="right" |9. februar 2026 &nbsp; | align="right" | |} == Seznam == === 1. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''1.''' | 15. maj 2023 | [[Filip Flisar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''2.''' | 16. maj 2023 | [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''3.''' | 17. maj 2023 | [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''4.''' | 18. maj 2023 | [[Rebeka Dremelj]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''5.''' | 19. maj 2023 | [[Manja Stević]] | 13 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''6.''' | style="border-top-width:6px|22. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[Miran Rudan]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''7.''' | 23. maj 2023 | [[Urška Vučak Markež]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''8.''' | 24. maj 2023 | [[Tomaž Mihelič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''9.''' | 25. maj 2023 | [[Tinkara Fortuna]] | |- | bgcolor=pink|'''10.''' | 26. maj 2023 | [[Tim Kores|Tim Kores Kori]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''11.''' | style="border-top-width:6px|29. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[David Amaro]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''12.''' | 30. maj 2023 | [[Saša Lešnjek]] | |- | bgcolor=pink|'''13.''' | 31. maj 2023 | [[Rok Bohinc]] | |- | bgcolor=pink|'''14.''' | 1. junij 2023 | [[Nika Krmec]] | |- | bgcolor=pink|'''15.''' | 2. junij 2023 | [[Salome]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''16.''' | style="border-top-width:6px|5. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Nenad Tokalić - Nešo]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''17.''' | 6. junij 2023 | [[Alya]] | |- | bgcolor=pink|'''18.''' | 7. junij 2023 | [[Tinkara Kovač]] | |- | bgcolor=pink|'''19.''' | 8. junij 2023 | [[Špela Gornik]] | |- | bgcolor=pink|'''20.''' | 9. junij 2023 | [[Tanja Ribič]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''21.''' | style="border-top-width:6px|12. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Kataya]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''22.''' | 13. junij 2023 | [[Miha Hercog]] | |- | bgcolor=pink|'''23.''' | 14. junij 2023 | [[Andreja Košir]] | |- | bgcolor=pink|'''24.''' | 15. junij 2023 | [[Franko Bajc]] | |- | bgcolor=pink|'''25.''' | 16. junij 2023 | [[Damjan Murko]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''26.''' | style="border-top-width:6px|19. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Igor Mikič]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''27.''' | 20. junij 2023 | [[Adrijana Kamnik]] | |- | bgcolor=pink|'''28.''' | 21. junij 2023 | [[Alenka Husič]] | |- | bgcolor=pink|'''29.''' | 22. junij 2023 | [[Tin Vodopivec]] | |- | bgcolor=pink|'''30.''' | 23. junij 2023 | [[Nejc Špeh]] | |} === 2. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''31.''' | 2. september 2024 | [[Miki Vlahovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''32.''' | 3. september 2024 | [[Gaja Prestor]] | 15 |- | bgcolor=pink|'''33.''' | 4. september 2024 | [[Tilen Lotrič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''34.''' | 5. september 2024 | [[Maja Blagovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''35.''' | 6. september 2024 | [[Luka Korenčič]] | 17 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''36.''' | style="border-top-width:6px |9. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Lendero]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''37.''' | 10. september 2024 | [[Klemen Kopina]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''38.''' | 11. september 2024 | [[Jana Koteska]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''39.''' | 12. september 2024 | [[Žiga Kunstič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''40.''' | 13. september 2024 | [[Regina]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''41.''' | style="border-top-width:6px |16. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Ana Marija Mitič]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''42.''' | 17. september 2024 | [[Alex Volasko]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''43.''' | 18. september 2024 | [[Manca Špik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''44.''' | 19. september 2024 | ̈[[Franci Kek]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''45.''' | 20. september 2024 | [[Nuša Derenda]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''46.''' | style="border-top-width:6px |23. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Rok Piletič]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''47.''' | 24. september 2024 | [[Sendi (pevka)|Sendi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''48.''' | 25. september 2024 | [[Frenk Nova]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''49.''' | 26. september 2024 | [[Martina Švab]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''50.''' | 27. september 2024 | [[Andrej Milutinovič]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''51.''' | style="border-top-width:6px |30. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Denis Porčič]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''52.''' | 1. oktober 2024 | [[Nika Zorjan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''53.''' | 2. oktober 2024 | [[Lucija Ćirović]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''54.''' | 3. oktober 2024 | [[Ana Ferme]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''55.''' | 4. oktober 2024 | [[Lara Jankovič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''56.''' | style="border-top-width:6px |7. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Bergant]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''57.''' | 8. oktober 2024 | [[Blažka Müller]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''58.''' | 9. oktober 2024 | [[Anabel (pevka)|Anabel]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''59.''' | 10. oktober 2024 | [[Hajdi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''60.''' | 11. oktober 2024 | [[Oriana Girotto]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''61.''' | style="border-top-width:6px |14. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Eva Hren]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''62.''' | 15. oktober 2024 | [[Lea Cok]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''63.''' | 16. oktober 2024 | [[Tešky]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''64.''' | 17. oktober 2024 | [[Katarina Habe]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''65.''' | 18. oktober 2024 | [[Mišo Kontrec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''66.''' | style="border-top-width:6px |21. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Matic Herceg]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''67.''' | 22. oktober 2024 | [[Tamara Fortuna]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''68.''' | 23. oktober 2024 | [[Ana Žontar Kristanc]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''69.''' | 24. oktober 2024 | [[Maj Žerdin]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''70.''' | 25. oktober 2024 | [[Lea Mederal Gams]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 9. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''71.''' | style="border-top-width:6px |28. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Maja Martina Merljak]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''72.''' | 29. oktober 2024 | [[Ajda Mlakar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''73.''' | 30. oktober 2024 | [[Matjaž Kumelj]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''74.''' | 31. oktober 2024 | [[Sonja Javornik]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''75.''' | 1. november 2024 | [[Vasilij Žbogar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 10. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''76.''' | style="border-top-width:6px |4. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Rifelj]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''77.''' | 5. november 2024 | [[Irena Yebuah Tiran]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''78.''' | 6. november 2024 | [[Marko Žerjal]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''79.''' | 7. november 2024 | [[Darja Gajšek]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''80.''' | 8. november 2024 | [[Magic Aleksander]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 11. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''81.''' | style="border-top-width:6px |11. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Einsidler]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''82.''' | 12. november 2024 | [[̈Žiga Šraml]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''83.''' | 13. november 2024 | [[Til Čeh]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''84.''' | 14. november 2024 | [[Michael Leopold|Leopold I.]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''85.''' | 15. november 2024 | [[Aleksandra Balmazović]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 12. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''86.''' | style="border-top-width:6px |18. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Nataša Naneva]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''87.''' | 19. november 2024 | [[Nastja Gabor]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''88.''' | 20. november 2024 | [[Domen Kumer]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''89.''' | 21. november 2024 | [[Astrid Kljun]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''90.''' | 22. november 2024 | [[Arnej Ivkovič]] | 20 |} === 3. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''91.''' | 10. februar 2025 | [[Katarina Mala]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''92.''' | 11. februar 2025 | [[Balladero]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''93.''' | 12. februar 2025 | [[Natalija Verboten]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''94.''' | 13. februar 2025 | [[Matevž Derenda]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''95.''' | 14. februar 2025 | [[Nika Čukur]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''96.''' | style="border-top-width:6px|17. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Nina Osenar Kontrec]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''97.''' | 18. februar 2025 | [[Štefan Hadalin]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''98.''' | 19. februar 2025 | [[Kristijan Crnica]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''99.''' | 20. februar 2025 | [[Tjaša Kysselef]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''100.''' | 21. februar 2025 | [[Monika Čavlović]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''101.''' | style="border-top-width:6px|24. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Danica Lovenjak]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''102.''' | 25. februar 2025 | [[Matej Kirn Starič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''103.''' | 26. februar 2025 | [[Zala Smolnikar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''104.''' | 27. februar 2025 | [[Gregor P. Kirsch]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''105.''' | 28. februar 2025 | [[Gordana G. Whiddon]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''106.''' | style="border-top-width:6px|3. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Damjana Golavšek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''107.''' | 4. marec 2025 | [[Nastja Vodenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''108.''' | 5. marec 2025 | [[Boris Kokalj]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''109.''' | 6. marec 2025 | [[Alenka Dovžan]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''110.''' | 7. marec 2025 | [[Denis Bende Živčec]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''111.''' | style="border-top-width:6px|10. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Lili Murati]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''112.''' | 11. marec 2025 | [[Tatjana Mihelj]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''113.''' | 12. marec 2025 | [[Irena Vrčkovnik]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''114.''' | 13. marec 2025 | [[Eva Boto]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''115.''' | 14. marec 2025 | [[Anja Jenko]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''116.''' | style="border-top-width:6px|17. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Jorg Zupan]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''117.''' | 18. marec 2025 | [[Gruša Zorn]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''118.''' | 19. marec 2025 | [[Marko Pavčnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''119.''' | 20. marec 2025 | [[Tereza Poljanič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''120.''' | 21. marec 2025 | [[Bine Volčič]] | 20 |} === 4. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''121.''' | 9. februar 2026 | [[Marcos Tavares]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''122.''' | 10. februar 2026 | [[Lara Tošić]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''123.''' | 11. februar 2026 | [[Anže Zavrl]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''124.''' | 12. februar 2026 | [[Klemen Bučan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''125.''' | 13. februar 2026 | [[Zvezdana Mlakar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''126.''' | style="border-top-width:6px|16. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Eva Ostrouška]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''127.''' | 17. februar 2026 | [[Rudolf Gas]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''128.''' | 18. februar 2026 | [[Parvani Violet]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''129.''' | 19. februar 2026 | [[Marko Stankovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''130.''' | 20. februar 2026 | [[Ani Frece]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''131.''' | style="border-top-width:6px|23. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Peter Wolf]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''132.''' | 24. februar 2026 | [[Mirsada Santini "Wiki"]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''133.''' | 25. februar 2026 | [[Matjaž Gorkič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''134.''' | 26. februar 2026 | [[Renata Saje]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''135.''' | 27. februar 2026 | [[Kirill Runov]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''136.''' | style="border-top-width:6px|2. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Anja Širovnik]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''137.''' | 3. marec 2026 | [[Tim Novak]] | 14 |- | bgcolor=pink|'''138.''' | 4. marec 2026 | [[Manja Šernek]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''139.''' | 5. marec 2026 | [[Marko Knafelc]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''140.''' | 6. marec 2026 | [[Gaja Hribernik]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''141.''' | style="border-top-width:6px|9. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Klara Eva Kukovičič]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''142.''' | 10. marec 2026 | | 19 |- | bgcolor=pink|'''143.''' | 11. marec 2026 | [[Ditka Čepin|Ditka]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''144.''' | 12. marec 2026 | [[David Hojnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''145.''' | 13. marec 2026 | [[Maja Keuc]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''146.''' | style="border-top-width:6px|16. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Rok Stubičar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''147.''' | 17. marec 2026 | [[Tomaž Bratovž]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''148.''' | 18. marec 2026 | [[Mojca Trnovec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''149.''' | 19. marec 2026 | [[Anže Kuplenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''150.''' | 20. marec 2026 | [[Nika Babič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''151.''' | style="border-top-width:6px|23. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[David Urankar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''152.''' | 24. marec 2026 | [[Nevenka Stepan - Neva]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''153.''' | 25. marec 2026 | [[Matic Novak]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''154.''' | 26. marec 2026 | [[Mia Guček]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''155.''' | 27. marec 2026 | [[Ondina Kerec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''156.''' | style="border-top-width:6px|30. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Miša Margan Kocbek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''157.''' | 31. marec 2026 | [[Sašo Dolenec]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''158.''' | 1. april 2026 | [[Neja Gril]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''159.''' | 2. april 2026 | [[Blaž Berlec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''160.''' | 3. april 2026 | [[Ines Hribar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 9. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''161.''' | style="border-top-width:6px|6. april 2026 | style="border-top-width:6px|[[Petra Zore]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''162.''' | 7. april 2026 | | 18 |- | bgcolor=pink|'''163.''' | 8. april 2026 | [[Alja Perne]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''164.''' | 9. april 2026 | [[Miha Križnar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''165.''' | 10. april 2026 | [[Rebbeca Gliha]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 10. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''166.''' | style="border-top-width:6px|13. april 2026 | style="border-top-width:6px|[[Hana Klaut]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''167.''' | 14. april 2026 | [[Eva Sorčan]] | |- | bgcolor=pink|'''168.''' | 15. april 2026 | [[Pero Martić]] | |- | bgcolor=pink|'''169.''' | 16. april 2026 | [[Neisha|Neža Buh - Neisha]] | |- | bgcolor=pink|'''170.''' | 17. april 2026 | [[Dino Kapetanovič]] | |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Televizijske oddaje Planeta TV]] [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje]] rltg5o0ntg42dnpt0kp3isvyvezyru5 6659649 6659648 2026-04-14T12:24:11Z Sportomanokin 14776 6659649 wikitext text/x-wiki {{Infobox television | name = Riba, raca, rak<br><small>Fish On The Cake</small> | image = | image_size = 150px | caption = | genre = [[kuhanje]] | director = | host = [[Klemen Bunderla]] (1–3)<br>[[Darja Končarevič]] (1–3)<br>[[Jure Sešek]] (4)<br>[[Lidija Subašić]] (4) | narrated = | country = [[Madžarska]] | language = | num_seasons = 4 | num_episodes = 166 | list_episodes = | executive_producer = | producer = | location = | runtime = | company = | picture_format = | audio_format = | network = [[Planet TV]] | first_aired = 15. maj 2023–''danes'' | last_aired = | related = | website = https://siol.net/planet-tv/riba-raca-rak }} '''Riba, raca, rak''' (izvirno '''Fish On The Cake'''), posneta po izvirni madžarski licenci, je slovenska različica resničnostne kuharske oddaje, ki se predvaja na komercialni televiziji [[Planet TV]] od 15. maja 2023. Koncept in format oddaje sta ustvarila produkcijsko podjetje [[Paprika Latino Kft]] v sodelovanju z madžarsko televizijsko hišo [[MTM-SBS Televizio Zrt]], distribuira pa jo podjetje [[Red Arrow Studios International]].<ref>{{Navedi splet|title=Fish on the cake gets new cee adaptaion|url=https://sevenonestudios.com/fish-on-the-cake-gets-new-cee-adaptaion/|date=31. oktober 2023|website=sevenonestudios.com/}}</ref> Poleg Slovenije so izvirno licenco prodali še na [[Hrvaška|Hrvaško]] ("Riba na torti"), v [[Latvija|Latvijo]] in na [[Finska|Finsko]]. V terminu od ponedeljka do petka ob 20. uri, se vsak dan v tednu zberejo doma pri enem izmed petih znanih Slovencev, ki kuha in gosti ostale tekmovalce. Pri kuhi skušajo biti čim bolj izvirni, tako da celotno pogostitev drug drugega ocenijo z ocenami od 1 do 5, na koncu pa razglasijo zmagovalca. V prvih treh sezonah je strokovne ocene kuhanja podajala [[Darja Končarevič]], glas v ozadju pa je posodil [[Klemen Bunderla]].<ref>{{Navedi splet|title=V novi oddaji Riba, raca, rak bomo kuhali z znanimi|url=https://siol.net/planet-tv/novosti/v-novi-oddaji-riba-raca-rak-bomo-kuhali-z-znanimi-605676|access-date=2023-05-21|website=siol.net|language=sl}}</ref> V četrti sezoni sta ju zamenjala kot voditelj oziroma glas v ozadju [[Jure Sešek]] in kot kulinarična strokovnjakinja ter nekdanja masterchef tekmovalka [[Lidija Subašić]].<ref>{{Navedi splet|title=Oddaja Riba, raca, rak v novo sezono z veliko spremembo|url=https://www.planet-tv.si/clanek/riba-raca-rak-z-novima-voditeljema-od-9-februarja/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> == Spored == === Planet TV === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=65|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=122|Začetek ! style="background:#ccc;" width=115|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1 |30 | width=120 align=right|15. maj 2023 &nbsp; | width=120 align=right|23. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |2 |60 |align=right|2. september 2024 &nbsp; |align=right|22. november 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #318CE7;"| |3 |30 |align=right|10. februar 2025 &nbsp; |align=right|21. marec 2025 &nbsp; |- align="center" |style="background: #CB4154;"| |4 |46 | align="right" |9. februar 2026 &nbsp; | align="right" | |} == Seznam == === 1. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''1.''' | 15. maj 2023 | [[Filip Flisar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''2.''' | 16. maj 2023 | [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''3.''' | 17. maj 2023 | [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''4.''' | 18. maj 2023 | [[Rebeka Dremelj]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''5.''' | 19. maj 2023 | [[Manja Stević]] | 13 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''6.''' | style="border-top-width:6px|22. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[Miran Rudan]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''7.''' | 23. maj 2023 | [[Urška Vučak Markež]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''8.''' | 24. maj 2023 | [[Tomaž Mihelič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''9.''' | 25. maj 2023 | [[Tinkara Fortuna]] | |- | bgcolor=pink|'''10.''' | 26. maj 2023 | [[Tim Kores|Tim Kores Kori]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''11.''' | style="border-top-width:6px|29. maj 2023 | style="border-top-width:6px|[[David Amaro]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''12.''' | 30. maj 2023 | [[Saša Lešnjek]] | |- | bgcolor=pink|'''13.''' | 31. maj 2023 | [[Rok Bohinc]] | |- | bgcolor=pink|'''14.''' | 1. junij 2023 | [[Nika Krmec]] | |- | bgcolor=pink|'''15.''' | 2. junij 2023 | [[Salome]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''16.''' | style="border-top-width:6px|5. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Nenad Tokalić - Nešo]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''17.''' | 6. junij 2023 | [[Alya]] | |- | bgcolor=pink|'''18.''' | 7. junij 2023 | [[Tinkara Kovač]] | |- | bgcolor=pink|'''19.''' | 8. junij 2023 | [[Špela Gornik]] | |- | bgcolor=pink|'''20.''' | 9. junij 2023 | [[Tanja Ribič]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''21.''' | style="border-top-width:6px|12. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Kataya]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''22.''' | 13. junij 2023 | [[Miha Hercog]] | |- | bgcolor=pink|'''23.''' | 14. junij 2023 | [[Andreja Košir]] | |- | bgcolor=pink|'''24.''' | 15. junij 2023 | [[Franko Bajc]] | |- | bgcolor=pink|'''25.''' | 16. junij 2023 | [[Damjan Murko]] | |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''26.''' | style="border-top-width:6px|19. junij 2023 | style="border-top-width:6px|[[Igor Mikič]] | style="border-top-width:6px| |- | bgcolor=pink|'''27.''' | 20. junij 2023 | [[Adrijana Kamnik]] | |- | bgcolor=pink|'''28.''' | 21. junij 2023 | [[Alenka Husič]] | |- | bgcolor=pink|'''29.''' | 22. junij 2023 | [[Tin Vodopivec]] | |- | bgcolor=pink|'''30.''' | 23. junij 2023 | [[Nejc Špeh]] | |} === 2. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''31.''' | 2. september 2024 | [[Miki Vlahovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''32.''' | 3. september 2024 | [[Gaja Prestor]] | 15 |- | bgcolor=pink|'''33.''' | 4. september 2024 | [[Tilen Lotrič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''34.''' | 5. september 2024 | [[Maja Blagovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''35.''' | 6. september 2024 | [[Luka Korenčič]] | 17 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''36.''' | style="border-top-width:6px |9. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Lendero]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''37.''' | 10. september 2024 | [[Klemen Kopina]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''38.''' | 11. september 2024 | [[Jana Koteska]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''39.''' | 12. september 2024 | [[Žiga Kunstič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''40.''' | 13. september 2024 | [[Regina]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''41.''' | style="border-top-width:6px |16. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Ana Marija Mitič]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''42.''' | 17. september 2024 | [[Alex Volasko]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''43.''' | 18. september 2024 | [[Manca Špik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''44.''' | 19. september 2024 | ̈[[Franci Kek]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''45.''' | 20. september 2024 | [[Nuša Derenda]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''46.''' | style="border-top-width:6px |23. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Rok Piletič]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''47.''' | 24. september 2024 | [[Sendi (pevka)|Sendi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''48.''' | 25. september 2024 | [[Frenk Nova]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''49.''' | 26. september 2024 | [[Martina Švab]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''50.''' | 27. september 2024 | [[Andrej Milutinovič]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''51.''' | style="border-top-width:6px |30. september 2024 | style="border-top-width:6px |[[Denis Porčič]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''52.''' | 1. oktober 2024 | [[Nika Zorjan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''53.''' | 2. oktober 2024 | [[Lucija Ćirović]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''54.''' | 3. oktober 2024 | [[Ana Ferme]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''55.''' | 4. oktober 2024 | [[Lara Jankovič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''56.''' | style="border-top-width:6px |7. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Bergant]] | style="border-top-width:6px |17 |- | bgcolor=pink|'''57.''' | 8. oktober 2024 | [[Blažka Müller]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''58.''' | 9. oktober 2024 | [[Anabel (pevka)|Anabel]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''59.''' | 10. oktober 2024 | [[Hajdi]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''60.''' | 11. oktober 2024 | [[Oriana Girotto]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''61.''' | style="border-top-width:6px |14. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Eva Hren]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''62.''' | 15. oktober 2024 | [[Lea Cok]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''63.''' | 16. oktober 2024 | [[Tešky]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''64.''' | 17. oktober 2024 | [[Katarina Habe]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''65.''' | 18. oktober 2024 | [[Mišo Kontrec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''66.''' | style="border-top-width:6px |21. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Matic Herceg]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''67.''' | 22. oktober 2024 | [[Tamara Fortuna]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''68.''' | 23. oktober 2024 | [[Ana Žontar Kristanc]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''69.''' | 24. oktober 2024 | [[Maj Žerdin]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''70.''' | 25. oktober 2024 | [[Lea Mederal Gams]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 9. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''71.''' | style="border-top-width:6px |28. oktober 2024 | style="border-top-width:6px |[[Maja Martina Merljak]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''72.''' | 29. oktober 2024 | [[Ajda Mlakar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''73.''' | 30. oktober 2024 | [[Matjaž Kumelj]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''74.''' | 31. oktober 2024 | [[Sonja Javornik]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''75.''' | 1. november 2024 | [[Vasilij Žbogar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 10. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''76.''' | style="border-top-width:6px |4. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Gašper Rifelj]] | style="border-top-width:6px |18 |- | bgcolor=pink|'''77.''' | 5. november 2024 | [[Irena Yebuah Tiran]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''78.''' | 6. november 2024 | [[Marko Žerjal]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''79.''' | 7. november 2024 | [[Darja Gajšek]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''80.''' | 8. november 2024 | [[Magic Aleksander]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 11. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''81.''' | style="border-top-width:6px |11. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Saša Einsidler]] | style="border-top-width:6px |19 |- | bgcolor=pink|'''82.''' | 12. november 2024 | [[̈Žiga Šraml]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''83.''' | 13. november 2024 | [[Til Čeh]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''84.''' | 14. november 2024 | [[Michael Leopold|Leopold I.]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''85.''' | 15. november 2024 | [[Aleksandra Balmazović]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 12. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''86.''' | style="border-top-width:6px |18. november 2024 | style="border-top-width:6px |[[Nataša Naneva]] | style="border-top-width:6px |20 |- | bgcolor=pink|'''87.''' | 19. november 2024 | [[Nastja Gabor]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''88.''' | 20. november 2024 | [[Domen Kumer]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''89.''' | 21. november 2024 | [[Astrid Kljun]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''90.''' | 22. november 2024 | [[Arnej Ivkovič]] | 20 |} === 3. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''91.''' | 10. februar 2025 | [[Katarina Mala]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''92.''' | 11. februar 2025 | [[Balladero]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''93.''' | 12. februar 2025 | [[Natalija Verboten]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''94.''' | 13. februar 2025 | [[Matevž Derenda]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''95.''' | 14. februar 2025 | [[Nika Čukur]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''96.''' | style="border-top-width:6px|17. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Nina Osenar Kontrec]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''97.''' | 18. februar 2025 | [[Štefan Hadalin]] | 18 |- | bgcolor=pink|'''98.''' | 19. februar 2025 | [[Kristijan Crnica]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''99.''' | 20. februar 2025 | [[Tjaša Kysselef]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''100.''' | 21. februar 2025 | [[Monika Čavlović]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''101.''' | style="border-top-width:6px|24. februar 2025 | style="border-top-width:6px|[[Danica Lovenjak]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''102.''' | 25. februar 2025 | [[Matej Kirn Starič]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''103.''' | 26. februar 2025 | [[Zala Smolnikar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''104.''' | 27. februar 2025 | [[Gregor P. Kirsch]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''105.''' | 28. februar 2025 | [[Gordana G. Whiddon]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''106.''' | style="border-top-width:6px|3. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Damjana Golavšek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''107.''' | 4. marec 2025 | [[Nastja Vodenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''108.''' | 5. marec 2025 | [[Boris Kokalj]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''109.''' | 6. marec 2025 | [[Alenka Dovžan]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''110.''' | 7. marec 2025 | [[Denis Bende Živčec]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''111.''' | style="border-top-width:6px|10. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Lili Murati]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''112.''' | 11. marec 2025 | [[Tatjana Mihelj]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''113.''' | 12. marec 2025 | [[Irena Vrčkovnik]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''114.''' | 13. marec 2025 | [[Eva Boto]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''115.''' | 14. marec 2025 | [[Anja Jenko]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px | 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px |'''116.''' | style="border-top-width:6px|17. marec 2025 | style="border-top-width:6px|[[Jorg Zupan]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''117.''' | 18. marec 2025 | [[Gruša Zorn]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''118.''' | 19. marec 2025 | [[Marko Pavčnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''119.''' | 20. marec 2025 | [[Tereza Poljanič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''120.''' | 21. marec 2025 | [[Bine Volčič]] | 20 |} === 4. sezona === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:55%; font-size:90%;" |- ! width=15 | Teden ! width=15 | Del ! width=106 | Datum ! width=105 | Kuhar ! width=10 | Ocena |- ! rowspan="5"| 1. teden | bgcolor=pink|'''121.''' | 9. februar 2026 | [[Marcos Tavares]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''122.''' | 10. februar 2026 | [[Lara Tošić]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''123.''' | 11. februar 2026 | [[Anže Zavrl]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''124.''' | 12. februar 2026 | [[Klemen Bučan]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''125.''' | 13. februar 2026 | [[Zvezdana Mlakar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 2. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''126.''' | style="border-top-width:6px|16. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Eva Ostrouška]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''127.''' | 17. februar 2026 | [[Rudolf Gas]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''128.''' | 18. februar 2026 | [[Parvani Violet]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''129.''' | 19. februar 2026 | [[Marko Stankovič]] | 17 |- | bgcolor=pink|'''130.''' | 20. februar 2026 | [[Ani Frece]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 3. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''131.''' | style="border-top-width:6px|23. februar 2026 | style="border-top-width:6px|[[Peter Wolf]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''132.''' | 24. februar 2026 | [[Mirsada Santini "Wiki"]] | 16 |- | bgcolor=pink|'''133.''' | 25. februar 2026 | [[Matjaž Gorkič]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''134.''' | 26. februar 2026 | [[Renata Saje]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''135.''' | 27. februar 2026 | [[Kirill Runov]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 4. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''136.''' | style="border-top-width:6px|2. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Anja Širovnik]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''137.''' | 3. marec 2026 | [[Tim Novak]] | 14 |- | bgcolor=pink|'''138.''' | 4. marec 2026 | [[Manja Šernek]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''139.''' | 5. marec 2026 | [[Marko Knafelc]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''140.''' | 6. marec 2026 | [[Gaja Hribernik]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 5. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''141.''' | style="border-top-width:6px|9. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Klara Eva Kukovičič]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''142.''' | 10. marec 2026 | | 19 |- | bgcolor=pink|'''143.''' | 11. marec 2026 | [[Ditka Čepin|Ditka]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''144.''' | 12. marec 2026 | [[David Hojnik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''145.''' | 13. marec 2026 | [[Maja Keuc]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 6. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''146.''' | style="border-top-width:6px|16. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Rok Stubičar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''147.''' | 17. marec 2026 | [[Tomaž Bratovž]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''148.''' | 18. marec 2026 | [[Mojca Trnovec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''149.''' | 19. marec 2026 | [[Anže Kuplenik]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''150.''' | 20. marec 2026 | [[Nika Babič]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 7. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''151.''' | style="border-top-width:6px|23. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[David Urankar]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''152.''' | 24. marec 2026 | [[Nevenka Stepan - Neva]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''153.''' | 25. marec 2026 | [[Matic Novak]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''154.''' | 26. marec 2026 | [[Mia Guček]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''155.''' | 27. marec 2026 | [[Ondina Kerec]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 8. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''156.''' | style="border-top-width:6px|30. marec 2026 | style="border-top-width:6px|[[Miša Margan Kocbek]] | style="border-top-width:6px|20 |- | bgcolor=pink|'''157.''' | 31. marec 2026 | [[Sašo Dolenec]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''158.''' | 1. april 2026 | [[Neja Gril]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''159.''' | 2. april 2026 | [[Blaž Berlec]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''160.''' | 3. april 2026 | [[Ines Hribar]] | 20 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 9. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''161.''' | style="border-top-width:6px|6. april 2026 | style="border-top-width:6px|[[Petra Zore]] | style="border-top-width:6px|18 |- | bgcolor=pink|'''162.''' | 7. april 2026 | | 18 |- | bgcolor=pink|'''163.''' | 8. april 2026 | [[Alja Perne]] | 20 |- | bgcolor=pink|'''164.''' | 9. april 2026 | [[Miha Križnar]] | 19 |- | bgcolor=pink|'''165.''' | 10. april 2026 | [[Rebbeca Gliha]] | 19 |- ! rowspan="5" style="border-top-width:6px| 10. teden | bgcolor=pink style="border-top-width:6px|'''166.''' | style="border-top-width:6px|13. april 2026 | style="border-top-width:6px|[[Hana Klaut]] | style="border-top-width:6px|19 |- | bgcolor=pink|'''167.''' | 14. april 2026 | [[Eva Sorčan]] | |- | bgcolor=pink|'''168.''' | 15. april 2026 | [[Pero Martić]] | |- | bgcolor=pink|'''169.''' | 16. april 2026 | [[Neisha|Neža Buh - Neisha]] | |- | bgcolor=pink|'''170.''' | 17. april 2026 | [[Dino Kapetanovič]] | |} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Televizijske oddaje Planeta TV]] [[Kategorija:Kuharske televizijske oddaje]] qqcngkicdgr8b3ptuidmud30rdgkbw6 UCI Svetovna cestno kolesarska lestvica 0 549358 6659728 6657031 2026-04-14T14:57:56Z Sportomanokin 14776 6659728 wikitext text/x-wiki {| border=0 class="toccolours float-right" align="right" style="margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;" ! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | UCI Svetovna kolesarska lestvica<br><small>(UCI Road World Ranking)</small> |- | align="center" colspan=2 | [[File:2022 Tour of Slovenia (Stage 3, Tadej Pogačar celebrating victory on Celje Castle v2).jpg|305px]]<br><small>[[Tadej Pogačar]] na vrhu skupno že rekordnih 248 tednov</small> |- ! bgcolor=#CCCCFF colspan=2 align="center" | Splošni podatki |- | '''Ustanovitev:''' || 10. januar 2016 |- | '''Šport:''' || cestno kolesarstvo |- | '''Sistem:''' || tedenski (v torek) in letni |- | '''Upravitelj:''' || [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) |} '''UCI Svetovna kolesarska lestvica''' (ang.: ''UCI Road World Ranking'') je tedenski in letni sistem točkovanja v cestnem kolesarstvu skozi 52 tednov: posamično, ekipno in reprezentančno. Lestvica je praktično kopija teniških lestvic ATP in WTA, kjer kolesarji vse točke branijo oziroma pridobivajo glede na zadnjih 12 mesecev oziroma glede na rezultat zadnje udeležene dirke. Pri tej lestvici je šlo za oživitev predhodne svetovne lestvice »FICP Vélo / UCI«, ki je med leti 1984 in 2004 sicer že delovala po vzoru teniške lestvice, in je v tem obdobju že objavljala posamično številko eno svetovnega kolesarstva, a lestvica se ni obljavljala redno enkrat tedensko, ampak samo po večjih dirkah (nekajkrat letno ali mesečno) z precej nelogičnim in nerazumljivim sistemom točkovanja, kjer je število osvojenih točk kolesar lahko branil tudi po 2 ali 3 leta, na koncu pa so v točke šteli tudi že častni nazivi iz preteklosti, kar ni imelo več nobene veljave, zato so lestvico takrat ukinili. == Predhodne lestvice == Vse lestvice z izjemo FICP Vélo/UCI (1984–2004), so štele le kot letne lestvice. === Challenge Desgrange-Colombo (1948–1958) === Challenge Desgrange-Colombo je bila le končna letna lestvica, omejena samo na naslednje dirke, organizirane v le treh državah; [[Dirka po Italiji]], [[Dirka po Franciji]], [[Dirka po Španiji]], [[Milano–San Remo]], [[Dirka po Flandriji]], [[Pariz–Roubaix]], [[Liège–Bastogne–Liège]], [[Dirka po Lombardiji]], [[Pariz–Tours]], [[Brussels Cycling Classic|Pariz–Bruselj]] in [[Dirka po Švici]]. Kolesarji so se morali udeležiti vsaj ene od treh dirk v državah organizatork ([[Belgija]], [[Francija]] in [[Italija]]), da so se sploh znašli na končni lestvici ob koncu sezone. === Super Prestige Pernod (1959–1987) === To je bila letna lestvica, naslednica predhodne Challenge Desgrange-Colombo. Nagrajevala je le najboljšega kolesarja sezone in še to le na največjih dirkah (točke so se delile celo sezono) v treh različnih kategorijah: »Super Prestige Pernod« (najboljši kolesar leta), »Prestige Pernod« (najboljši francoski kolesar) in »Pernod Promotion« (najboljši mladi francoski kolesar do U25). === FICP Vélo / UCI Road World Rankings (1984–2004) === Leta 1984 je ugledna francoska revija [[Vélo]] v sodelovanju z [[Fédération internationale du cyclisme professionnel]] (FICP) prvič objavila svetovno lestvico znano kot »FICP Vélo«, vključevala pa je vse dirke pod okriljem UCI, v obdobju 12 mesecev, po vzoru lestvice ATP z branitvijo točk.<ref>{{navedi splet|url=http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|title=..Contre Classement UCI|date=24. december 2022|work=memoire-du-cyclisme.eu|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-04-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20230409191940/http://www.memoire-du-cyclisme.eu/dossiers/dos_cyclismag_challenges_mondiaux.php|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://archive.wikiwix.com/cache/index2.php?url=http%3A%2F%2F62.50.72.82%2Fdata_2003%2Froad%2Frankings%2Fhistory.htm#federation=archive.wikiwix.com&tab=url|title=Leaders of the UCI Rankings|work=wikiwix.com}}</ref> Leta 1993 je vodenje lestvice prevzela [[Mednarodna kolesarska zveza]] (UCI) in jo z novim imenom vodila do ukinitve lestvice, konec leta 2004. Točke osvojene na največjih dirkah ([[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] in največje klasike) so se ohranjale 3 leta, po enem letu so izgubile polovico vrednosti, še po dveh letih pa drugo polovico. Druga kategorija dirk je obdržala svoje točke dve leti (po enem letu so izgubile polovico vrednosti), tretja kategorija pa eno leto. Z leti se je točkovanje poenostavilo samo še za eno leto nazaj. Lestvica je postopoma izgubila svojo veličino, saj so bile točke podeljene preširoko za častna mesta. [[Erik Zabel]] je bil števila 1 v letih 2001 in 2002, zahvaljujoč svojim dodatnim zbirkam in ne toliko zaradi same superiornosti ali odličnih rezultatov. Lestvica se je sicer posodabljala bolj ali manj redno, a ne vsak teden, pač pa večinoma samo po večjih in pomebnejših dirkah. Irec [[Sean Kelly]] je 15. marca tako kot prvi kolesar sploh postal številka 1 svetovnega kolesarstva in tam neprekinjeno, vztrajal vse do maja leta 1989 (skupaj 271 tednov), a tega ne moremo šteti kot absolutni rekord, saj so se lestvice posododabljale le nekaj krat na leto, ali mesečno. Obstajala je vzporedno z lestvicama »Super Prestige Pernod« (1984–1987) in »UCI Road World Cup« (1989–2004). === UCI Road World Cup (1989–2004) === UCI Road World Cup je kot naslednica »Super Prestige Pernod« kot letna lestvica delovala med 1989 in 2004. V tem obdobju je delovala vzporedno z FICP Vélo / UCI Road World Ranking. V to lestvici je štelo 10 enodnevnih dirk. === UCI Pro Tour (2005–2010) === UCI ProTour letna lestvica (in drugi kavostni razred kontitentalnih tekmovanj UCI) sta naslednika lestvice UCI Road World Cup. To je bila serija dirk v [[Evropa|Evropi]], [[Avstralija|Avstraliji]] in [[Kanada|Kanadi]], ki je ustoličila najboljšega kolesarja sezone. ProTour lestvico je v letih 2009 in 2010 zamenjala UCI World Ranking lestvica, ki je vzela v obzir le manjše število dirk iz serije ProTour in ostalih prestižnih dirk, ki pa se je leta 2011 združila v UCI World Tour lestvico. === UCI World Tour (2009/2011–2018) === Leta 2011 se je UCI World Tour (prej, od 2009 do 2010 znana kot UCI World Ranking) letna lestvica združila z nekdanjo UCI ProTour lestvico. Ta je med leti 2009 in 2015 ustoličila najboljšega kolesarja in najboljšo reprezentanco sezone, najboljšo ekipo sezone pa med leti 2009 in 2018. == Statistika == ===Prvouvrščeni na svetovni lestvici=== {|class="wikitable sortable" style="text-align:left;" !Št. !Kolesar !Ekipa !Začetek !Konec !Tedni !Skupaj |- |align=center|1||{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (cyclist)|Jason Christie]]||[[Kenyan Riders Downunder]] |align=right|10. januar 2016&nbsp;||align=right|17. januar 2016&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- |align=center|2||{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]]||{{ct|MTS men|2016a}} |align=right|24. januar 2016&nbsp;||align=right|6. marec 2016&nbsp;||align=center|7||align=center|7 |- |align=center|3||{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] ||BMC Racing Team |align=right|13. marec 2016&nbsp;||align=right|13. marec 2016&nbsp;||align=center|1||align=center|1 |- |align=center|4||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] ||BMC Racing Team |align=right|20. marec 2016&nbsp;||align=right|20. marec 2016&nbsp;||align=center|1||align=center|1 |- |align=center|5||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] ||{{ct|SAX|2016}} (2016)<br>{{ct|BOH|2017}} (2017) |align=right|27. marec 2016&nbsp;||align=right|2. april 2017&nbsp;||align=center|54||align=center|54 |- |||{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] {{small|(2)}}||BMC Racing Team |align=right|9. april 2017&nbsp;||align=right|25. februar 2018&nbsp;||align=center|47||align=center|48 |- |align=center|6||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] ||{{ct|IGD|2018}} |align=right|4. marec 2018&nbsp;||align=right|8. april 2018&nbsp;||align=center|6||align=center|6 |- |||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(2)}}||{{ct|BOH|2018}} |align=right|15. april 2018&nbsp;||align=right|20. maj 2018&nbsp;||align=center|6||align=center|60 |- |||{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] {{small|(2)}}||{{ct|IGD|2018}} |align=right|27. maj 2018&nbsp;||align=right|15. julij 2018&nbsp;||align=center|8||align=center|14 |- |||{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] {{small|(3)}}||{{ct|BOH|2018}} |align=right|22. julij 2018&nbsp;||align=right|16. september 2018&nbsp;||align=center|9||align=center|69 |- |align=center|7||{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] ||{{ct|MOV men|2018}} |align=right|23. september 2018&nbsp;||align=right|17. marec 2019&nbsp;||align=center|26||align=center|26 |- |align=center|8||{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] ||{{ct|DQT|2019}} |align=right|24. marec 2019&nbsp;||align=right|8. september 2019&nbsp;||align=center|25||align=center|25 |- |align=center|9||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2019}} |align=right|15. september 2019&nbsp;||align=right|17. marec 2020&nbsp;||align=center|27||align=center|27 |-style=color:#696969 |align=center|{{sort dash}} |scope="row" style="background-color: #e6e6fa" colspan=2|'''''{{center|lestvica [[Pandemija covida-19|zamrznjena]] zaradi pandemije COVID-19}}'''''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''24. marec 2020''&nbsp;||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=right|''28. julij 2020''&nbsp;||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19''||scope="row" style="background-color: #e6e6fa" align=center|''19'' |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]]||{{ct|TJV|2020}} |align=right|4. avgust 2020&nbsp;||align=right|20. oktober 2020&nbsp;||align=center|12||align=center|39 |- |align=center|10||scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]]||{{ct|UAD|2020}} |align=right|27. oktober 2020&nbsp;||align=right|3. november 2020&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] {{small|(2)}}||{{ct|TJV|2020}} |align=right|10. oktober 2020&nbsp;||align=right|13. julij 2021&nbsp;||align=center|36|| align=center|75 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(2)}}||{{ct|UAD|2021}} |align=right|20. julij 2021&nbsp;||align=right|7. september 2021&nbsp;||align=center|8||align=center|10 |- |align=center|11||scope="row" |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] ||{{ct|TJV|2021}} |align=right|14. september 2021&nbsp;||align=right|21. september 2021&nbsp;||align=center|2||align=center|2 |- | |scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] {{small|(3)}}||{{ct|UAD|2021}} |align=right|28. september 2021&nbsp;||align=right|14. april 2026&nbsp;||bgcolor=yellow align=center|'''238'''||bgcolor=yellow align=center|'''248''' |} <small>Posodobitev: 14. april 2026</small> ===Število tednov kot št. 1 === {| |- valign=top | {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- !scope="col"|Uvr. !scope="col"|Kolesar !scope="col”|Tednov |- |align=center|1 |{{flagicon|SLO}} [[Tadej Pogačar]] |align=center|248 |- |align=center|2 |{{flagicon|SLO}} [[Primož Roglič]] |align=center|75 |- |align=center|3 |{{flagicon|SVK}} [[Peter Sagan]] |align=center|69 |- |align=center|4 |{{flagicon|BEL}} [[Greg Van Avermaet]] |align=center|48 |- |align=center|5 |{{flagicon|ESP}} [[Alejandro Valverde]] |align=center|26 |- |align=center|6 |{{flagicon|FRA}} [[Julian Alaphilippe]] |align=center|25 |- |align=center|7 |{{flagicon|GBR}} [[Chris Froome]] |align=center|14 |- |align=center|8 |{{flagicon|AUS}} [[Simon Gerrans]] |align=center|7 |- |align=center|9 |{{flagicon|NZL}} [[Jason Christie (kolesar)|Jason Christie]] |align=center|2 |- |align=center| |{{flagicon|BEL}} [[Wout van Aert]] |align=center|2 |- |align=center|11 |{{flagicon|AUS}} [[Richie Porte]] |align=center|1 |} | {{col-break|gap=0.5em}} {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:left;" |- !scope="col"|Uvr. !scope="col”|Država !scope="col"|Tednov |- |align=center|1 |scope="row"|{{flagicon|BEL}} [[Belgija]] |align=center|379 |- |align=center|2 |scope="row"|{{flagicon|FRA}} [[Francija]] |align=center|78 |- |align=center|3 |scope="row"|{{flagicon|ITA}} [[Italija]] |align=center|37 |- |align=center|4 |scope="row"|{{flagicon|SLO}} [[Slovenija]] |align=center|13 |- |align=center|5 |scope="row"|{{flagicon|AUS}} [[Avstralija]] |align=center|8 |- |align=center|6 |scope="row"|{{flagicon|NZL}} [[Nova Zelandija]] |align=center|2 |} |- |colspan=2|<small>Posodobitev: 14. april 2026</small> |} ==UCI točkovanje== Še v letu 2022 so bili [[Spomenik (kolesarstvo)|spomeniki]] isto točkovani kot nekatere enodnevne klasike (Gent–Wevelgem, [[Amstel Gold Race]], Grand Prix de Québec in Grand Prix de Montréal) in enotedenske dirke (Tour Down Under, [[Pariz–Nica]], [[Dirka od Tirenskega do Jadranskega morja|Tirreno–Adriatico]], [[Dirka po Romandiji]], [[Critérium du Dauphiné|Dirka po Dofineji]], [[Dirka po Švici]]). Od leta 2023 naprej je točkovanje spomenikov povsem ločeno in več vredno od ostalih enodnevnih klasik in enotedenskih dirk.<ref>{{navedi splet|url=https://lanternerouge.com/2022/12/24/the-new-world-tour-points-and-relegation-system-explained/|title=The New WorldTour Points System Explained|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|title=UCI tabela, uradno točkovanje|date=24. december 2022|work=lanternerouge.com|accessdate=2023-09-12|archive-date=2023-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20231024075728/https://cdn.discordapp.com/attachments/554030098395824166/1055934102764797952/clip_image002.png|url-status=dead}}</ref> === Svetovna serija, Olimpijske igre, Svetovno prvenstvo === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! colspan=4|UCI Svetovna serija ! colspan=3|[[Olimpijske igre]], [[Svetovno prvenstvo]] |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] ! [[Spomenik (kolesarstvo)|Spomeniki]] ! {{Abbr|Kateg. 4|Gent–Wevelgem, Amstel Gold Race, Québec, Montreal, Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}} ! {{Abbr|Kateg. 5|Strade Bianche, E3 Saxo Classic, Valonska puščica, Klasika San Sebastian, Hamburg Cyclassics, Bretanjska klasika, Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}} ! {{Abbr|Kateg. 6|Cadel Evans, Omloop Het Nieuwsblad, Classic Brugge–De Panne, Skozi Flandrijo, Eschborn–Frankfurt, Dirka po UAE, Tour of Guangxi}} ! Cestna ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipni SP]]{{efn|name=Ekipni kronometer|V mešanem ekipnem kronometru se glede na končno razvrstitev, te točke enokovredno porazdelijo med vse kolesarje v ekipi.}} |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|1300 |align=center width=65px|1100 |align=center width=65px|800 |align=center width=65px|500 |align=center width=65px|400 |align=center width=65px|300 |align=center width=65px|900 |align=center width=65px|455 |align=center width=65px|300 |- !2. mesto |align=center width=65px|1040 |align=center width=65px|885 |align=center|640 |align=center|400 |align=center|320 |align=center|250 |align=center width=65px|715 |align=center width=65px|325 |align=center|255 |- !3. mesto |align=center width=65px|880 |align=center width=65px|750 |align=center|520 |align=center|325 |align=center|260 |align=center|215 |align=center width=65px|600 |align=center width=65px|250 |align=center|200 |- !4. mesto |align=center width=65px|750 |align=center width=65px|600 |align=center|440 |align=center|275 |align=center|220 |align=center|175 |align=center width=65px|490 |align=center width=65px|195 |align=center|150 |- !5. mesto |align=center width=65px|620 |align=center width=65px|495 |align=center|360 |align=center|225 |align=center|180 |align=center|120 |align=center width=65px|410 |align=center width=65px|165 |align=center|125 |- !6. mesto |align=center width=65px|520 |align=center width=65px|415 |align=center|280 |align=center|175 |align=center|140 |align=center|115 |align=center width=65px|340 |align=center width=65px|130 |align=center|100 |- !7. mesto |align=center width=65px|425 |align=center width=65px|340 |align=center|240 |align=center|150 |align=center|120 |align=center|95 |align=center width=65px|265 |align=center width=65px|110 |align=center|85 |- !8. mesto |align=center width=65px|360 |align=center width=65px|285 |align=center|200 |align=center|125 |align=center|100 |align=center|75 |align=center width=65px|225 |align=center width=65px|90 |align=center|75 |- !9. mesto |align=center width=65px|295 |align=center width=65px|235 |align=center|160 |align=center|100 |align=center|80 |align=center|60 |align=center width=65px|190 |align=center width=65px|80 |align=center|60 |- !10. mesto |align=center width=65px|230 |align=center width=65px|180 |align=center|135 |align=center|85 |align=center|68 |align=center|50 |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|65 |align=center|50 |- !11. mesto |align=center width=65px|190 |align=center width=65px|155 |align=center|110 |align=center|70 |align=center|56 |align=center|40 |align=center width=65px|130 |align=center width=65px|55 |align=center|40 |- !12. mesto |align=center width=65px|165 |align=center width=65px|130 |align=center|95 |align=center|60 |align=center|48 |align=center|35 |align=center width=65px|105 |align=center width=65px|40 |align=center|30 |- !13. mesto |align=center width=65px|140 |align=center width=65px|110 |align=center|85 |align=center|50 |align=center|40 |align=center|30 |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|30 |align=center|25 |- !14. mesto |align=center width=65px|110 |align=center width=65px|90 |align=center|65 |align=center|40 |align=center|32 |align=center|25 |align=center width=65px|75 |align=center width=65px|25 |align=center|15 |- !15. mesto |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|80 |align=center|55 |align=center|35 |align=center|28 |align=center rowspan=6|20 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center rowspan=6|10 |- !16. mesto |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|75 |align=center rowspan=5|50 |align=center rowspan=5|30 |align=center rowspan=5|24 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|15 |- !17. mesto |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px rowspan=5|45 |align=center width=65px rowspan=2|10 |- !18. mesto |align=center width=65px|80 |align=center width=65px|60 |- !19. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|55 |align=center width=65px rowspan=2|5 |- !20. mesto |align=center width=65px|60 |align=center width=65px rowspan=3|50 |- !21. mesto |align=center width=65px rowspan=2|50 |align=center rowspan=3|30 |align=center rowspan=3|20 |align=center rowspan=3|16 |align=center rowspan=3|12 |align=center width=65px rowspan=2|3 |align=center width=65px rowspan=2|5 |- !22.−25. mesto |align=center width=65px rowspan=3|30 |- !26.−30. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|30 |style="background:lightgrey;" rowspan=7 colspan=2| |- !31. mesto |align=center width=65px rowspan=3|35 |align=center width=65px rowspan=3|25 |align=center rowspan=4|15 |align=center rowspan=4|10 |align=center rowspan=4|8 |align=center rowspan=4|5 |- !32.−35. mesto |align=center width=65px rowspan=3|15 |- !36.−40. mesto |- !41.−50. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |- !51.−55. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center|5 |align=center|4 |align=center|2 |align=center|10 |- !56.−60. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|5 |align=center|3 |align=center|2 |align=center|1 |align=center|5 |} === UCI ProSeries, Kontinetalne serije in prvenstva, DP === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=3|Kontinentalne serije ! colspan=3|Prvenstva po kontinentih ! colspan=4|Državno prvenstvo |- ! ProSeries ! Razred 1 ! Razred 2 ! Cestna ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Kronometer]] ! [[Kronometer (kolesarstvo)|Ekipno]]{{efn|name=Ekipni kronometer}} ! Cestna A{{efn|name=A|A – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer je vsaj 1 kolesar nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} ! Cestna B{{efn|name=B|B – dirke državnega prvenstva tistih držav, kjer noben kolesar ni nastopil na cestni dirki svetovnega prvenstva v prejšnji sezoni.}} ! Kron. A{{efn|name=A}} ! Kron. B{{efn|name=B}} |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|200 |align=center width=65px|125 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|250 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|25 |- !2. mesto |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|200 |align=center|55 |align=center|55 |align=center|75 |align=center|30 |align=center|30 |align=center|15 |- !3. mesto |align=center width=65px|125 |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|150 |align=center|40 |align=center|40 |align=center|60 |align=center|20 |align=center|20 |align=center|10 |- !4. mesto |align=center width=65px|100 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|125 |align=center|30 |align=center|30 |align=center|50 |align=center|15 |align=center|15 |align=center|5 |- !5. mesto |align=center width=65px|85 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|100 |align=center|25 |align=center|25 |align=center|40 |align=center|10 |align=center|10 |align=center|3 |- !6. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|90 |align=center|20 |align=center|20 |align=center|30 |align=center|5 |align=center|5 |style="background:lightgrey;" rowspan=21| |- !7. mesto |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|80 |align=center|15 |align=center|15 |align=center|20 |align=center rowspan=2|3 |align=center rowspan=2|3 |- !8. mesto |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px rowspan=3|3 |align=center width=65px|70 |align=center|10 |align=center|10 |align=center|10 |- !9. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|60 |align=center|5 |align=center|5 |align=center|5 |align=center rowspan=2|1 |align=center rowspan=2|1 |- !10. mesto |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|50 |align=center|3 |align=center|3 |align=center rowspan=2|3 |- !11. mesto |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|15 |style="background:lightgrey;" rowspan=16| |align=center width=65px|40 |style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2| |style="background:lightgrey;" rowspan=16 colspan=2| |- !12. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|35 |align=center rowspan=4|1 |- !13. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px rowspan=3|5 |align=center width=65px|30 |- !14. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|25 |- !15. mesto |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|20 |- !16. mesto |align=center width=65px rowspan=8|5 |align=center width=65px rowspan=7|3 |align=center|15 |style="background:lightgrey;" rowspan=11| |- !17. mesto |align=center|10 |- !18. mesto |align=center rowspan=6|5 |- !19. mesto |- !20. mesto |- !21. mesto |- !22.−25. mesto |- !26.−30. mesto |style="background:lightgrey;" rowspan=4| |- !31. mesto |align=center width=65px rowspan=3|3 |align=center width=65px rowspan=2|3 |- !33.−35. mesto |- !36.−40. mesto |align=center width=65px|1 |} === Posamične etapne uvrstitve === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] ! colspan=3|UCI Svetovna serija ! colspan=3|Kontinentalne serije |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] ! {{Abbr|Kateg. 4|Down Under, Pariz–Nica, Tirreno–Adriatico, Romandija, Dofineja, Švica}} ! {{Abbr|Kateg. 5|Katalonija, Baskija, Dirka po Poljski, Benelux}} ! {{Abbr|Kateg. 6|Dirka po UAE, Tour of Guangxi}} ! ProSeries ! Razred 1 ! Razred 2 |- !width=100px|1. mesto |align=center width=65px|210 |align=center width=65px|180 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|50 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|14 |align=center width=65px|7 |- !width=100px|2. mesto |align=center width=65px|150 |align=center width=65px|130 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|3. mesto |align=center width=65px|110 |align=center width=65px|95 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|1 |- !width=100px|4. mesto |align=center width=65px|90 |align=center width=65px|80 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|5 |style="background:lightgrey;" rowspan=12 colspan=2| |- !width=100px|5. mesto |align=center width=65px|70 |align=center width=65px|60 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|6. mesto |align=center width=65px|55 |align=center width=65px|45 |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|6 |style="background:lightgrey;" rowspan=10| |- !width=100px|7. mesto |align=center width=65px|45 |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|5 |- !width=100px|8. mesto |align=center width=65px|40 |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|6 |align=center width=65px|3 |- !width=100px|9. mesto |align=center width=65px|35 |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|2 |- !width=100px|10. mesto |align=center width=65px|30 |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|2 |align=center width=65px|1 |align=center width=65px|1 |- !width=100px|11. mesto |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |style="background:lightgrey;" rowspan=5 colspan=3| |- !width=100px|12. mesto |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|15 |- !width=100px|13. mesto |align=center width=65px|15 |align=center width=65px|10 |- !width=100px|14. mesto |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|5 |- !width=100px|15. mesto |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|2 |- style="background:#EEEEEE;" ! colspan=9 scope="col" width=40px style="border-top-width:6px"|'''Dodatno točkovanje za majico skupno vodilnega na posamično etapo''' |- !width=100px|Vodilni |align=center width=65px|25 |align=center width=65px|20 |align=center width=65px|10 |align=center width=65px|8 |align=center width=65px|6 |align=center width=65px|5 |align=center width=65px|3 |align=center width=65px|1 |} === Končna razvrstitev po točkah in gorskih ciljih === {|class=wikitable style=text-align:left;font-size:85% |- ! rowspan=2|Uvrstitev ! colspan=2|[[Grand Tour (kolesarstvo)|Grand Tour]] |- ! [[Dirka po Franciji|Tour]] ! [[Dirka po Španiji|Vuelta]], [[Dirka po Italiji|Giro]] |- !width=100px|1. mesto |align=center width=85px|210 |align=center width=85px|180 |- !2. mesto |align=center|150 |align=center|130 |- !3. mesto |align=center|110 |align=center|95 |} ==Zabeležke== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== [https://www.uci.org/discipline/road/6TBjsDD8902tud440iv1Cu?tab=rankings&discipline=ROA UCI Svetovna lestvica] uradna stran [[Kategorija:Mednarodna kolesarska zveza]] [[Kategorija:Svetovne športne jakostne lestvice]] mm95izxfbxpf9h5cptq9ffppfg2locp Emil Navinšek 0 554345 6659822 6657480 2026-04-14T20:00:10Z ~2026-21500-16 257837 /* Seznam nekaterih Navinškovih stavb po kronološkem vrstnem redu */ 6659822 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=}} '''Emil Navinšek''' ([[1. januar]] [[1904]], [[Beljak]], Koroška, Avstro-Ogrska – [[20. januar]] [[1991]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]) je bil slovenski arhitekt in eden najpomembnejših predstavnikov modernistične šolske arhitekture na Slovenskem. Najbolj je znan po razvoju inovativnega ''brezkoridornega sistema'' šolskih stavb, ki je korenito spremenil oblikovanje izobraževalnih objektov v 20. stoletju in postavil nove standarde v evropskem merilu. == Življenje in izobraževanje == Rodil se je v Beljaku, nato pa se je z družino preselil v Ljubljano, kjer je obiskoval šolo. Spadal je med prvo generacijo študentov arhitekture na ljubljanski univerzi, ki je v celoti študirala pod mentorstvom znamenitega arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]]. Že v času študija je izstopal kot izjemno natančen, delaven in tehnično podkovan risar, kar mu je kasneje omogočilo razvoj kompleksnih tlorisov. Leta 1926 je za Plečnika izdelal načrt za osnovno šolo v Zgornji Šiški (''[[Osnovna šola Valentina Vodnika]]''), s katerim je tudi diplomiral. Ta projekt, čeprav še pod Plečnikovim vplivom, že nakazuje zametke njegovih kasnejših arhitekturnih principov in iskanje novih prostorskih rešitev. == Zgodnje delo in razvoj arhitekturnega sloga == V nekaj letih po diplomi se je Navinšek usmeril v [[Funkcionalizem v arhitekturi|funkcionalistično arhitekturo]], ki je zavračala odvečen okras in poudarjala uporabnost. Pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil zaposlen v deželni upravi, kjer je sodeloval pri načrtovanju in gradnji približno sto objektov. Njegovo delo je obsegalo predvsem osnovne šole, pa tudi prezidave, prenove in urbanistične ureditve posameznih delov Ljubljane. == Prototip: Gimnazija Bežigrad == Prvič je brezkoridorno zasnovo v celoti uresničil leta 1936 z Gimnazijo Bežigrad. Stavbo je zasnoval kot sklop več med seboj povezanih kubičnih volumnov. Osrednji volumen vsebuje učilnice, ki z obeh strani obdajajo avlo, ki je preko velikih zasteklitev na obeh koncih odprta proti zunanjosti, kar omogoča obilico naravne svetlobe. Konstrukcija temelji na armiranobetonskem skeletu, kar je omogočilo velike steklene površine in racionalno organizacijo prostora. Objekt zaznamujejo čiste modernistične linije ter uporaba trajnih materialov, kot so teraco, les in naravni kamen. == Brezkoridorni sistem šol == Navinšek je razvil inovativno zasnovo šolskih objektov, pri kateri klasični hodniki niso več osrednji organizacijski element. Namesto njih je uvedel velik, večnamenski osrednji prostor — ''avlo'', ki je naravno osvetljena in prezračevana. Vsako nadstropje ima svojo osrednjo avlo, ki ni zgolj komunikacijski prostor, temveč srce šole, namenjeno druženju, prireditvam, športu in razširjenemu učnemu okolju. Takšna zasnova ustvarja odprto, pregledno in zdravo prostorsko okolje, saj učilnice mejijo neposredno na svetel prostor namesto na temne hodnike. == Razvoj sistema in kasnejša dela == Po vzoru bežigrajske gimnazije je Navinšek do sredine sedemdesetih let 20. stoletja zasnoval skupno 39 brezkoridornih šolskih stavb, od tega 14 v Ljubljani. Njegov sistem se je prilagajal specifičnim lokacijam, a je vedno ohranjal ključne značilnosti: * paviljonsko umeščanje objektov v šolski park, * standardizirane arhitekturne elemente, * funkcionalno prečiščeno oblikovanje. == Prostorska znanost v arhitekturi == Svoje ideje je teoretično utemeljil v knjigi ''The Revolutionary New Corridor-Free Systems in Architecture'' (1969). Razvil je koncept prostorske znanosti, s katerim je sistematično analiziral in primerjal različne arhitekturne zasnove po svetu ter zanje oblikoval alternativne brezkoridorne rešitve. Svoje raziskave je nadaljeval v publikacijah v letih 1978 in 1980. == Spremembe in dediščina == Danes so Navinškove šole stare več desetletij. Številne so bile prenovljene brez upoštevanja izvirne zasnove; pregradnje avl v pisarne ali dodatne učilnice so pogosto oslabile prvotni koncept naravne svetlobe in zračnosti. Kljub temu njegova arhitektura ostaja aktualna, saj sodobni pedagoški pristopi ponovno iščejo odprte in fleksibilne prostore, ki jih je Navinšek vizionarsko predvidel že pred desetletji. == Seznam nekaterih Navinškovih stavb po kronološkem vrstnem redu == {{div col|colwidth=25em}} * [[Gimnazija Bežigrad]], Ljubljana (1936) * Osnovna šola Janeza Puharja – Center, Kranj (1938) * Podružnična osnovna šola Lučine (1939) * 2 Gimnazija Maribor (1939) * Osnovna šola Polje, Ljubljana (1957) * Osnovna šola Majde Vrhovnik, Ljubljana (1958) * Srednja gradbena šola Kranj (1958) * [[Osnovna šola Hinka Smrekarja]], Ljubljana (1959) * [[Osnovna šola Savsko naselje]], Ljubljana (1959) * Osnovna šola Hudinja, Celje (1959) * Osnovna Šola Šmarje Sap Ljubljana (1959) * Delavski dom Zagorje ob Savi (1960) * [[Osnovna šola Toneta Čufarja Ljubljana|Osnovna šola Toneta Čufarja]], Ljubljana (1961) * Osnovna šola Staneta Žagarja, Kranj (1961) * Osnovna šola Hoče Maribor (1961) * Osnovna šola Ketteja in Murna, Ljubljana (1961) * [[Osnovna šola Danile Kumar Ljubljana|Osnovna šola Danile Kumar]], Ljubljana (1961) * [[Osnovna šola Ivana Cankarja, Vrhnika]] (1961) * Osnovna šola IV, Celje (1962) * [[Osnovna šola Trnovo]], Ljubljana (1962) * Osnovna šola Vodmat, Ljubljana (1962) * Osnovna šola Vodice (1963) * Osnovna Šola Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica (1963) * [[Osnovna šola Oskarja Kovačiča Ljubljana|Osnovna šola Oskarja Kovačiča]], Ljubljana (1963) * [[Osnovna šola Riharda Jakopiča]] (Na jami), Ljubljana (1963) * Osnovna šola Frana Albrehta, Kamnik (1963) * Osnovna šola Šmartno pri Litiji (1964) * Osnovna šola Šenčur (1964) * Osnovna šola Jožeta Moškriča, Ljubljana (1964) * Osnovna Šola Cerknica (1964) * Cik Trebnje (1965) * [[Osnovna šola Bičevje]], Ljubljana (1966) * Osnovna šola Matije Valjavca, Preddvor (1966) * Osnovna šola Ivana Roba Šempeter Pri Gorici (1966) * Osnovna šola Davorina Jenka, Cerklje na Gorenjskem (1966) * Osnovna šola Simona Jenka, Smlednik (1967) * Osnovna šola Metlika (1967) {{div col end}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih arhitektov]] == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Navinšek, Emil}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] enzcqevlaao34522vab2ywvpgd3xfv8 6659823 6659822 2026-04-14T20:04:23Z ~2026-21500-16 257837 /* Seznam nekaterih Navinškovih stavb po kronološkem vrstnem redu */ 6659823 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=}} '''Emil Navinšek''' ([[1. januar]] [[1904]], [[Beljak]], Koroška, Avstro-Ogrska – [[20. januar]] [[1991]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]) je bil slovenski arhitekt in eden najpomembnejših predstavnikov modernistične šolske arhitekture na Slovenskem. Najbolj je znan po razvoju inovativnega ''brezkoridornega sistema'' šolskih stavb, ki je korenito spremenil oblikovanje izobraževalnih objektov v 20. stoletju in postavil nove standarde v evropskem merilu. == Življenje in izobraževanje == Rodil se je v Beljaku, nato pa se je z družino preselil v Ljubljano, kjer je obiskoval šolo. Spadal je med prvo generacijo študentov arhitekture na ljubljanski univerzi, ki je v celoti študirala pod mentorstvom znamenitega arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]]. Že v času študija je izstopal kot izjemno natančen, delaven in tehnično podkovan risar, kar mu je kasneje omogočilo razvoj kompleksnih tlorisov. Leta 1926 je za Plečnika izdelal načrt za osnovno šolo v Zgornji Šiški (''[[Osnovna šola Valentina Vodnika]]''), s katerim je tudi diplomiral. Ta projekt, čeprav še pod Plečnikovim vplivom, že nakazuje zametke njegovih kasnejših arhitekturnih principov in iskanje novih prostorskih rešitev. == Zgodnje delo in razvoj arhitekturnega sloga == V nekaj letih po diplomi se je Navinšek usmeril v [[Funkcionalizem v arhitekturi|funkcionalistično arhitekturo]], ki je zavračala odvečen okras in poudarjala uporabnost. Pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil zaposlen v deželni upravi, kjer je sodeloval pri načrtovanju in gradnji približno sto objektov. Njegovo delo je obsegalo predvsem osnovne šole, pa tudi prezidave, prenove in urbanistične ureditve posameznih delov Ljubljane. == Prototip: Gimnazija Bežigrad == Prvič je brezkoridorno zasnovo v celoti uresničil leta 1936 z Gimnazijo Bežigrad. Stavbo je zasnoval kot sklop več med seboj povezanih kubičnih volumnov. Osrednji volumen vsebuje učilnice, ki z obeh strani obdajajo avlo, ki je preko velikih zasteklitev na obeh koncih odprta proti zunanjosti, kar omogoča obilico naravne svetlobe. Konstrukcija temelji na armiranobetonskem skeletu, kar je omogočilo velike steklene površine in racionalno organizacijo prostora. Objekt zaznamujejo čiste modernistične linije ter uporaba trajnih materialov, kot so teraco, les in naravni kamen. == Brezkoridorni sistem šol == Navinšek je razvil inovativno zasnovo šolskih objektov, pri kateri klasični hodniki niso več osrednji organizacijski element. Namesto njih je uvedel velik, večnamenski osrednji prostor — ''avlo'', ki je naravno osvetljena in prezračevana. Vsako nadstropje ima svojo osrednjo avlo, ki ni zgolj komunikacijski prostor, temveč srce šole, namenjeno druženju, prireditvam, športu in razširjenemu učnemu okolju. Takšna zasnova ustvarja odprto, pregledno in zdravo prostorsko okolje, saj učilnice mejijo neposredno na svetel prostor namesto na temne hodnike. == Razvoj sistema in kasnejša dela == Po vzoru bežigrajske gimnazije je Navinšek do sredine sedemdesetih let 20. stoletja zasnoval skupno 39 brezkoridornih šolskih stavb, od tega 14 v Ljubljani. Njegov sistem se je prilagajal specifičnim lokacijam, a je vedno ohranjal ključne značilnosti: * paviljonsko umeščanje objektov v šolski park, * standardizirane arhitekturne elemente, * funkcionalno prečiščeno oblikovanje. == Prostorska znanost v arhitekturi == Svoje ideje je teoretično utemeljil v knjigi ''The Revolutionary New Corridor-Free Systems in Architecture'' (1969). Razvil je koncept prostorske znanosti, s katerim je sistematično analiziral in primerjal različne arhitekturne zasnove po svetu ter zanje oblikoval alternativne brezkoridorne rešitve. Svoje raziskave je nadaljeval v publikacijah v letih 1978 in 1980. == Spremembe in dediščina == Danes so Navinškove šole stare več desetletij. Številne so bile prenovljene brez upoštevanja izvirne zasnove; pregradnje avl v pisarne ali dodatne učilnice so pogosto oslabile prvotni koncept naravne svetlobe in zračnosti. Kljub temu njegova arhitektura ostaja aktualna, saj sodobni pedagoški pristopi ponovno iščejo odprte in fleksibilne prostore, ki jih je Navinšek vizionarsko predvidel že pred desetletji. == Seznam nekaterih Navinškovih stavb po kronološkem vrstnem redu == {{div col|colwidth=25em}} * [[Gimnazija Bežigrad]], Ljubljana (1936) * Osnovna šola Janeza Puharja – Center, Kranj (1938) * Podružnična osnovna šola Lučine (1939) * 2 Gimnazija Maribor (1939) * Osnovna šola Polje, Ljubljana (1957) * Osnovna šola Majde Vrhovnik, Ljubljana (1958) * Srednja gradbena šola Kranj (1958) * [[Osnovna šola Hinka Smrekarja]], Ljubljana (1959) * [[Osnovna šola Savsko naselje]], Ljubljana (1959) * Osnovna šola Hudinja, Celje (1959) * Osnovna Šola Šmarje Sap Ljubljana (1959) * Delavski dom Zagorje ob Savi (1960) * [[Osnovna šola Toneta Čufarja Ljubljana|Osnovna šola Toneta Čufarja]], Ljubljana (1961) * Osnovna šola Staneta Žagarja, Kranj (1961) * Osnovna šola Hoče Maribor (1961) * Osnovna šola Ketteja in Murna, Ljubljana (1961) * [[Osnovna šola Danile Kumar Ljubljana|Osnovna šola Danile Kumar]], Ljubljana (1961) * [[Osnovna šola Ivana Cankarja, Vrhnika]] (1961) * Osnovna šola IV, Celje (1962) * [[Osnovna šola Trnovo]], Ljubljana (1962) * Osnovna šola Vodmat, Ljubljana (1962) * Osnovna šola Vodice (1963) * Osnovna Šola Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica (1963) * Osnovna šola Deskle Kanal Ob Šoči (1963) * [[Osnovna šola Oskarja Kovačiča Ljubljana|Osnovna šola Oskarja Kovačiča]], Ljubljana (1963) * [[Osnovna šola Riharda Jakopiča]] (Na jami), Ljubljana (1963) * Osnovna šola Frana Albrehta, Kamnik (1963) * Osnovna šola Šmartno pri Litiji (1964) * Osnovna šola Šenčur (1964) * Osnovna šola Jožeta Moškriča, Ljubljana (1964) * Osnovna Šola Cerknica (1964) * Cik Trebnje (1965) * [[Osnovna šola Bičevje]], Ljubljana (1966) * Osnovna šola Matije Valjavca, Preddvor (1966) * Osnovna šola Ivana Roba Šempeter Pri Gorici (1966) * Osnovna šola Davorina Jenka, Cerklje na Gorenjskem (1966) * Osnovna šola Simona Jenka, Smlednik (1967) * Osnovna šola Metlika (1967) {{div col end}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih arhitektov]] == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Navinšek, Emil}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] jq29hxrq133g7oxzbetdl9f23jzpjpe 6659825 6659823 2026-04-14T20:07:15Z ~2026-21500-16 257837 6659825 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=}} '''Emil Navinšek''' ([[1. januar]] [[1904]], [[Beljak]], Koroška, Avstro-Ogrska – [[20. januar]] [[1991]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]) je bil slovenski arhitekt in eden najpomembnejših predstavnikov modernistične šolske arhitekture na Slovenskem. Najbolj je znan po razvoju inovativnega ''brezkoridornega sistema'' šolskih stavb, ki je korenito spremenil oblikovanje izobraževalnih objektov v 20. stoletju in postavil nove standarde v evropskem merilu. == Življenje in izobraževanje == Rodil se je v Beljaku, nato pa se je z družino preselil v Ljubljano, kjer je obiskoval šolo. Spadal je med prvo generacijo študentov arhitekture na ljubljanski univerzi, ki je v celoti študirala pod mentorstvom znamenitega arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]]. Že v času študija je izstopal kot izjemno natančen, delaven in tehnično podkovan risar, kar mu je kasneje omogočilo razvoj kompleksnih tlorisov. Leta 1926 je za Plečnika izdelal načrt za osnovno šolo v Zgornji Šiški (''[[Osnovna šola Valentina Vodnika]]''), s katerim je tudi diplomiral. Ta projekt, čeprav še pod Plečnikovim vplivom, že nakazuje zametke njegovih kasnejših arhitekturnih principov in iskanje novih prostorskih rešitev. == Zgodnje delo in razvoj arhitekturnega sloga == V nekaj letih po diplomi se je Navinšek usmeril v [[Funkcionalizem v arhitekturi|funkcionalistično arhitekturo]], ki je zavračala odvečen okras in poudarjala uporabnost. Pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil zaposlen v deželni upravi, kjer je sodeloval pri načrtovanju in gradnji približno sto objektov. Njegovo delo je obsegalo predvsem osnovne šole, pa tudi prezidave, prenove in urbanistične ureditve posameznih delov Ljubljane. == Prototip: Gimnazija Bežigrad == Prvič je brezkoridorno zasnovo v celoti uresničil leta 1936 z Gimnazijo Bežigrad. Stavbo je zasnoval kot sklop več med seboj povezanih kubičnih volumnov. Osrednji volumen vsebuje učilnice, ki z obeh strani obdajajo avlo, ki je preko velikih zasteklitev na obeh koncih odprta proti zunanjosti, kar omogoča obilico naravne svetlobe. Konstrukcija temelji na armiranobetonskem skeletu, kar je omogočilo velike steklene površine in racionalno organizacijo prostora. Objekt zaznamujejo čiste modernistične linije ter uporaba trajnih materialov, kot so teraco, les in naravni kamen. == Brezkoridorni sistem šol == Navinšek je razvil inovativno zasnovo šolskih objektov, pri kateri klasični hodniki niso več osrednji organizacijski element. Namesto njih je uvedel velik, večnamenski osrednji prostor — ''avlo'', ki je naravno osvetljena in prezračevana. Vsako nadstropje ima svojo osrednjo avlo, ki ni zgolj komunikacijski prostor, temveč srce šole, namenjeno druženju, prireditvam, športu in razširjenemu učnemu okolju. Takšna zasnova ustvarja odprto, pregledno in zdravo prostorsko okolje, saj učilnice mejijo neposredno na svetel prostor namesto na temne hodnike. == Razvoj sistema in kasnejša dela == Po vzoru bežigrajske gimnazije je Navinšek do sredine sedemdesetih let 20. stoletja zasnoval skupno 39 brezkoridornih šolskih stavb, od tega 14 v Ljubljani. Njegov sistem se je prilagajal specifičnim lokacijam, a je vedno ohranjal ključne značilnosti: * paviljonsko umeščanje objektov v šolski park, * standardizirane arhitekturne elemente, * funkcionalno prečiščeno oblikovanje. == Prostorska znanost v arhitekturi == Svoje ideje je teoretično utemeljil v knjigi ''The Revolutionary New Corridor-Free Systems in Architecture'' (1969). Razvil je koncept prostorske znanosti, s katerim je sistematično analiziral in primerjal različne arhitekturne zasnove po svetu ter zanje oblikoval alternativne brezkoridorne rešitve. Svoje raziskave je nadaljeval v publikacijah v letih 1978 in 1980. == Spremembe in dediščina == Danes so Navinškove šole stare več desetletij. Številne so bile prenovljene brez upoštevanja izvirne zasnove; pregradnje avl v pisarne ali dodatne učilnice so pogosto oslabile prvotni koncept naravne svetlobe in zračnosti. Kljub temu njegova arhitektura ostaja aktualna, saj sodobni pedagoški pristopi ponovno iščejo odprte in fleksibilne prostore, ki jih je Navinšek vizionarsko predvidel že pred desetletji. == Seznam nekaterih Navinškovih stavb po kronološkem vrstnem redu == {{div col|colwidth=25em}} * [[Gimnazija Bežigrad]], Ljubljana (1936) * Osnovna šola Janeza Puharja – Center, Kranj (1938) * Podružnična osnovna šola Lučine (1939) * 2 Gimnazija Maribor (1939) * Osnovna šola Polje, Ljubljana (1957) * Osnovna šola Majde Vrhovnik, Ljubljana (1958) * Srednja gradbena šola Kranj (1958) * [[Osnovna šola Hinka Smrekarja]], Ljubljana (1959) * [[Osnovna šola Savsko naselje]], Ljubljana (1959) * Osnovna šola Hudinja, Celje (1959) * Osnovna Šola Šmarje Sap Ljubljana (1959) * Delavski dom Zagorje ob Savi (1960) * [[Osnovna šola Toneta Čufarja Ljubljana|Osnovna šola Toneta Čufarja]], Ljubljana (1961) * Osnovna šola Staneta Žagarja, Kranj (1961) * Osnovna šola Hoče Maribor (1961) * Osnovna šola Ketteja in Murna, Ljubljana (1961) * [[Osnovna šola Danile Kumar Ljubljana|Osnovna šola Danile Kumar]], Ljubljana (1961) * [[Osnovna šola Ivana Cankarja, Vrhnika]] (1961) * Osnovna šola IV, Celje (1962) * [[Osnovna šola Trnovo]], Ljubljana (1962) * Osnovna šola Vodmat, Ljubljana (1962) * Osnovna šola Vodice (1963) * Osnovna Šola Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica (1963) * Osnovna šola Deskle Kanal Ob Šoči (1963) * [[Osnovna šola Oskarja Kovačiča Ljubljana|Osnovna šola Oskarja Kovačiča]], Ljubljana (1963) * [[Osnovna šola Riharda Jakopiča]] (Na jami), Ljubljana (1963) * Osnovna šola Frana Albrehta, Kamnik (1963 - 2025) * Osnovna šola Šmartno pri Litiji (1964) * Osnovna šola Šenčur (1964) * Osnovna šola Jožeta Moškriča, Ljubljana (1964) * Osnovna Šola Cerknica (1964) * Cik Trebnje (1965) * [[Osnovna šola Bičevje]], Ljubljana (1966) * Osnovna šola Matije Valjavca, Preddvor (1966) * Osnovna šola Ivana Roba Šempeter Pri Gorici (1966) * Osnovna šola Davorina Jenka, Cerklje na Gorenjskem (1966) * Osnovna šola Simona Jenka, Smlednik (1967) * Osnovna šola Metlika (1967) {{div col end}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih arhitektov]] == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Navinšek, Emil}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] qya96myyk52vm7eh4q5nk465gzo63c6 Vstajenje (nagrada) 0 565224 6659911 6642636 2026-04-15T09:11:59Z Sivimedved 235862 dodal sem novico in sklica 6659911 wikitext text/x-wiki {{Drugipomeni2|Vstajenje}} '''Vstajenje''' je književna nagrada, ki je nastala 19. septembra 1962 v [[Trst|Trstu]] in jo podeljujejo še danes. Namenjena je zamejskim in zdomskim pisateljem, pesnikom in znanstvenikom, saj ustvarjajo v težjih razmerah kot v matični domovini in imajo manjši odziv ter navadno ne dosegajo nobenega drugega javnega priznanja. Nagrado dobi delo, ki temelji na vrednotah zahodnoevropske kulture in krščanstva in je na umetniški višini, znanstveno delo pa na trdnih znanstvenih osnovah. Nagrado dobi delo, ki je izšlo v letu pred podelitvijo. Nagrada je enkratna (isti avtor je ne more prejeti večkrat). Podeljuje se v [[Velika noč|velikonočnem]] času, od tod njen naslov. Nagrado podeljuje posebni odbor, ki ga je izvolila [[Slovenska prosveta]] iz Trsta. Denar za nagrado poklanja od leta 1973 [[Zadružna kraška banka Trst Gorica]] (prej ''Hranilnica in posojilnica na Opčinah''), prvih deset let pa je sam odbor zbiral prispevke za nagrado. == Komisija == Na pobudo [[Stanko Janežič|Stanka Janežiča]] so na prvem sestanku izvolili odbor, ki je skrbel za nagrado in jo podeljeval: predsednik je postal prof. [[Martin Jevnikar]], člani pa so bili ravnatelj [[Anton Kacin]], pisatelj in časnikar [[Franc Jeza]], pisatelj pesnik, profesor v Rimu in duhovnik [[Rafko Vodeb]] in pisatelj iz Dunaja [[Lev Detela]]. Komisija literarne nagrade je neodvisna od strank in društev, sama se dopolnjuje in skrbi za denar in podelitev nagrade. Leta 1969 je odstopil Lev Detela (zaradi oddaljenosti Dunaja), maja 1971 pa Rafko Vodeb (saj se je vrnil v domovino). Izvoljena sta bila pesnica in pisateljica prof. [[Zora Tavčar]] in skladatelj ter pevovodja [[Zorko Harej]]. Aprila 1974 je odstopil Franc Jeza (ni se strinjal s podelitvijo nagrade [[Ubald Vrabec|Ubaldu Vrabcu]]) in je na njegovo mesto nastopila pesnica [[Ljubka Šorli]] iz Gorice. Leta 1983 je odstopil Anton Kacin (zaradi starosti) in je bil izvoljen urednik [[Mladika (revija)|Mladike]] in kulturni delavec [[Marij Maver]]. Po smrti Ljubke Šorli Bratuž leta 1993 je bila izvoljena prof. [[Diomira Fabjan|Diomira Fabjan Bajc]]. Leta 1999 je od komisije iztopil njen dolgoletni predsednik [[Martin Jevnikar]], pristopili so prof. [[Robert Petaros]], prof. [[Lojzka Bratuž]] in prof. [[Neva Zaghet]]. Ko je leta 2010 umrl [[Zorko Harej]], je bila na njegovo mesto izvoljena prof. [[Magda Jevnikar]]. Leta 2019 je umrla [[Lojzka Bratuž]] in leta 2023 je zaradi starosti odstopil prof. [[Robert Petaros]]. Leta 2025 je zaradi starosti odstopil urednik [[Marij Maver]]. Komisijo literarne nagrade vstajenje v letu 2026 sestavljajo prof. [[Magda Jevnikar]], prof. [[Jadranka Cergol]], prof. [[Adrijan Pahor]], novinarka [[Erika Jazbar]] in urednica [[Nadia Roncelli]].<ref>{{Navedi splet|title=Letošnja nagrada vstajenje reviji Mladika|url=https://www.primorski.eu/kultura/letosnja-nagrada-vstajenje-reviji-mladika-YX2154010|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-15|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> == Seznam prejemnikov za leto == * 1963 – [[Vinko Beličič]] za zbirko črtic ''Nova pesem'' * 1964 – [[Ruda Jurčec]] za knjigo spominov ''Luči in sence'', I. del * 1965 – [[Franc Dolinar|France Dolinar]] za ''eseja'' o ''Slomšku in Grivcu'' v Meddobju 1963-65 * 1966 – [[Karel Mauser]] za roman ''Ljudje pod bičem'', III. del * 1967 – [[Vinko Brumen]] za knjigo esejev ''Iskanja'' * 1968 – [[Alojz Rebula]] za roman ''V sibilinem vetru'' * 1969 – [[Lev Detela]] za ''7 knjig'' pesmi in proze * 1970 – [[Boris Pahor]] za potopisni roman ''Skarabej v srcu'' * 1971 – [[Vladimir Kos]] za pesmi ''Ljubezen in smrt. In še nekaj'' * 1972 – [[Milka Hartman]] za pesmi ''Lipov cvet'' * 1973 – [[Valentin Polanšek]] za črtice ''Velike sanje malega človeka'' * 1974 – [[Ubald Vrabec]] za ''Ljudske nabožne'' in ''Maša št. 5'' * 1975 – [[Andrew Kobal|Andrej Kobal]] za spomine ''Svetovni popotnik pripoveduje'' * 1976 – [[Štefan Tonkli]] za zbirko ''Na križpotju cest stojim'' in za življenjsko delo * 1977 – [[Irena Žerjal]] za zbirko ''Pobegla zvezda'' * 1978 – [[Zora Piščanc]] za roman ''Pastirica Urška'' * 1979 – [[Franc Jeza]] za fantastične črtice ''Nevidna meja'' * 1980 – [[Pavle Merkù]] za ''Plemiška pisma'' * 1981 – [[Bruna Marija Pertot]] za črtice ''Dokler marelice zorijo'' * 1982 – [[Zora Tavčar]] za spomine ''Veter v laseh'' * 1983 – [[Ljubka Šorli]] za zbirko ''Veseli ringaraja'' in za življenjsko delo * 1984 – [[Saša Martelanc]] za knjigo črtic ''Melodija'' * 1985 – [[France Papež]] za zbirko ''Dva svetova'' * 1986 – [[Tomaž Simčič]] za znanstveno knjigo ''Jakob Ukmar'' * 1987 – [[Franc Sodja]] za ''Pisma mrtvemu bratu'' * 1988 – [[Janko Messner]] za ''Živela Nemčija. Dnevnik 1938-1941'' * 1989 – [[Zorko Simčič]] za knjigo ''Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide'' * 1990 – [[Dušan Jelinčič]] za ''Zvezdnate noči'', opis slov. odprave “Karakorum 86” * 1991 – [[Vinko Ošlak]] za ''Saj ni bilo nikoli drugače'' * 1992 – [[Igor Škamperle]] za roman ''Sneg na zlati veji'' * 1993 – [[Tone Brulc]] za ''Vardevanje angelčka'' * 1994 – [[Rafko Dolhar]] za ''Od Trente do Zajzere'' * 1995 – [[Jože Velikonja]] in [[Rado Lenček]] za knjigo ''Who’s Who'' * 1996 – [[Stanko Janežič]] za pesmi ''Večerno žarenje'' * 1997 – [[Marko Sosič]] za roman ''[[Balerina, balerina|Balerina, Balerina]]'' * 1998 – [[Živa Gruden]] in [[Milan Grego]] za knjigo ''Beneška Slovenija. Fotomonografija / Slavia veneta. Fotomonografia'' * 1999 – [[Milena Šoukal]] za pesmi ''Ptice na poletu'' * 2000 – [[Dorica Makuc]] za zgodovinsko knjigo ''Sardinci'' in za življenjsko delo * 2001 – [[Miroslav Košuta]] za pesniško zbirko ''Pomol v severno morje'' in za celotni pesniški opus * 2002 – [[Jože Blajs]] za roman ''Na konici jezika'' * 2003 – [[Evelina Umek]] za zbirko novel ''Mandrija in druge zgodbe'' * 2004 – [[Boris Pangerc]] za pesniško zbirko ''Odžejališče'' * 2005 – [[Lida Turk]] za monografijo ''Zora'' (o antifašistki Zori Perello) * 2006 – [[Aleksij Pregarc]] za dvojezično pesniško zbirko ''Žlahtnost-Preziosità'' in za življenjsko delo * 2007 – [[Bojan Pavletič]] za pričevanjsko prozno delo ''Devet velikih jokov'' * 2008 – [[Marko Kremžar]] za pričevanjsko delo ''Časi tesnobe in upanja'' ter za življenjsko delo * 2009 – [[Lojzka Bratuž]] za antologijo slovenskih goriških avtorjev ''Goriška knjiga'' in za življenjsko delo * 2010 – [[Alenka Rebula]] za knjigo ''Sto obrazov notranje moči'' * 2011 – [[Marjan Pertot]] za knjigo ''Lepa Vida ob Srebrni reki'' in za življenjsko delo * 2012 – [[Ivan Giovanni Tavčar|Ivan Tavčar]] za pesniško zbirko ''Odselitev'' * 2013 – [[Viljem Černo]] za pesniško zbirko ''Ko pouno noći je sarcé – Ko polno je noči srce'' * 2014 – [[Jurij Paljk]] za knjigo ''Kaj sploh počnem tukaj?'' * 2015 – [[Marija Pirjevec]] za ''Rebulov zbornik 2 ob avtorjevi devetdesetlenici" in za življenjsko delo'' * 2016 – [[Marija Kostnapfel]] za zbirko ''Pesmi'' * 2017 – [[Lučka Peterlin Susič]] za mladinsko delo ''Mali gledališki vrtiljak'' in za življenjsko delo * 2018 – [[Marij Čuk]] za roman ''Prah'' * 2019 – [[Tone Mizerit]] za življenjsko delo * 2020 – [[Marino Qualizza]] za knjigo ''Benečija naš dom'' in za življenjsko delo * 2021 – [[Janez Povše]] za zbirko ''Tema in svetloba'' in za življenjsko delo * 2022 – [[Dušan Mukič]] za leposlovno delo ''Ljubljana skoz’ moja očala / Ljubljana skaus aukole moje'' * 2023 – [[Majda Artač Sturman]] za pesniško zbirko ''Strehe'' in za njen celotni dosedanji opus * 2024 – [[Andrejka Možina]] za glasbeno-literarni projekt ''Besede ne ubogajo več''<ref>{{Navedi splet|title=Nagrada vstajenje letos Andrejki Možina|url=https://www.primorski.eu/kultura/nagrada-vstajenje-letos-andrejki-mozina-AD1858626|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-04-16|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> * 2025 - revija [[Mladika (revija)|Mladika]] ob 70-letnici neprekinjenega izhajanja<ref>{{Navedi splet|title=Reviji Mladika nagrada vstajenje ob 70-letnici izhajanja|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2026/04/reviji-mladika-nagrada-vstajenje-ob-70-letnici-izhajanja-87def354-0764-4553-b738-4ed01fc34776.html|website=RaiNews|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-15|language=sl|first=TGR Furlanija Julijska|last=krajina}}</ref> == Zunanje povezave == * [https://slovenskaprosveta.org Slovenska prosveta trst] == Sklici == [[Kategorija:Slovenske nagrade]] [[Kategorija:Književne nagrade]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1962]] <references /> [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] g0fho80nsop3n2rwozrk4p64rs6hdlj Matej Susič 0 569025 6659919 6460831 2026-04-15T09:34:27Z Sivimedved 235862 dodal sem sklica 6659919 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Matej Susič''' (tudi '''''Matej Sussi'''''), [[slikar]], [[ilustrator]] in [[Grafika|grafik]], * [[4. januar]] [[1972]], [[Trst]]. == Življenje in delo == '''''Matej Susič''''' (do leta 2023 s priimkom '''''Sussi''''') se je rodil v Trstu, oče [[Emidij Susič|Emidij]], mati [[Lučka Peterlin Susič|Lučka]] (rojena Peterlin). Slovenske obvezne šole je obiskoval na [[Opčine|Opčinah]], leta 1991 je maturiral na Državnem [[Klasični licej (Italija)|klasičnem liceju]] Franceta Prešerna v [[Trst|Trstu]]. Nato je pet let živel v [[Rim|Rimu]], kjer je študiral na Višji šoli za industrijsko oblikovanje (''Istituto Superiore per le Industrie Artistiche – Design''). V študentskih letih v Rimu se je navdušil nad akvareli, ki so od tedaj njegova najpogostejša slikarska tehnika. Po vrnitvi v rodno mesto se je zaposlil pri tržaški ''založbi [[Mladika (založba)|Mladika]]'' kot grafični oblikovalec,<ref>{{Navedi splet|title=Matej Sussi|url=https://issuu.com/pika_lab/docs/na_krilih_galeba/s/10509811|website=Issuu|accessdate=2024-10-28|language=en}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> kjer skrbi za oblikovanje mesečnika [[Mladika (revija)|Mladika]] in najrazličnejših knjig. Matej Susič je že od mladih let vzljubil ilustracije, stripe in risanke ter jih vestno risal. Kmalu je postal član [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSO - Slovenske zamejske skavtske organizacije]] in je mnogo let sodeloval pri skavtskem glasilu [[Jambor (skavtsko glasilo)|Jambor]] kot risar in ilustrator. Njegova umetniška pot se dotika tudi fotografije, grafike in ilustracij. Ilustriral in oblikoval je več otroških slikanic,<ref>{{Navedi splet|title=Na (virtualnih) krilih galeba|url=https://www.primorski.eu/kultura/na-virtualnih-krilih-galeba-YF513188|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-10-28|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> pravljic, vabil, plakatov, koledarjev itd. Več let tudi razstavlja svoje akvarele na individualnih<ref>{{Navedi splet|title=Zimska idila ne potrebuje človeka » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zimska-idila-ne-potrebuje-cloveka/|website=Noviglas|date=2015-03-05|accessdate=2024-10-28|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Matej Susič razstavlja ilustracije ptic, žive barve akvarelov krasijo sedež zgoniške občine » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/matej-susic-razstavlja-ilustracije-ptic-zive-barve-akvarelov-krasijo-sedez-zgoniske-obcine/|website=Noviglas|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> ali skupinskih razstavah.<ref>{{Navedi splet|url=https://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=19869|title=https://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=19869|website=spletni viri|accessdate=28. oktober 2024|publisher=Moderna galerija v Ljubljani}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenski ilustratorji "na krilih galeba" v Ljubljani|url=https://novimatajur.it/cultura/slovenski-ilustratorji-na-krilih-galeba-v-ljubljani.html|website=NoviMatajur|date=2019-01-16|accessdate=2024-10-28|language=sl-SI|last=Redakcija}}</ref> Leta 2015 je ilustriral knjigo Ptičje kvatre,<ref>{{Navedi knjigo|title=Ptičje kvatre|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/8302316#full|publisher=Goriška Mohorjeva družba; Celjska Mohorjeva družba|date=2015|location=Gorica; [Celje]|isbn=978-88-96632-51-2|first=Danijel|last=Čotar}}</ref> ki si je zaslužila nagrado [[Zlata hruška]].<ref>{{Navedi splet|title=Zlate Ptičje kvatre so pravi eseji! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zlate-pticje-kvatre-so-pravi-eseji/|website=Noviglas|date=2016-12-26|accessdate=2024-10-28|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nagrada tudi za Mateja Susiča|url=https://www.primorski.eu/kultura/263970-nagrada-tudi-za-mateja-susia-FIPR284357|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-10-28|language=sl}}</ref> Leta 2022 je bil tudi deležen iste založniške nagrade<ref>{{Navedi splet|title=Ptičje kvatre spet zlate! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/pticje-kvatre-spet-zlate/|website=Noviglas|date=2023-06-26|accessdate=2024-10-28|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> za drugi del oziroma nadaljevanje knjige Ptičje kvatre 2.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ptičje kvatre 2|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/124386307#full|publisher=Goriška Mohorjeva družba; Celjska Mohorjeva družba|date=2022|location=Gorica; [Celje]|isbn=979-12-80793-08-9|first=Danijel|last=Čotar}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zlata hruška tudi drugim Ptičjim kvatram|url=https://www.primorski.eu/goriska/zlata-hruska-tudi-drugim-pticjim-kvatram-LG1392085|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-15|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> Leta 2007 je ilustriral celo serijo učbenikov za tujce z naslovom ''Dogodivščine družine Talpa (Le avventure della famiglia Talpa)'', ki je namenjena italijanskim otrokom.<ref>{{Navedi knjigo|title=Un giorno al mercato = Dan na tržnici|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2856172#full|publisher=Mladika|date=2007|location=Trieste; = Trst|isbn=978-88-7342-107-8|volume=2|series=Le avventure della famiglia Talpa = Dogodivščine družine Talpa|first=Francesca|last=Simoni}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Un giorno pericoloso = Nevaren dan|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2856428#full|publisher=Mladika|date=2007|location=Trieste; = Trst|isbn=978-88-7342-110-8|volume=5|series=Le avventure della famiglia Talpa = Dogodivščine družine Talpa|first=Francesca|last=Simoni}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Alla fattoria = Na kmetiji|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2856940#full|publisher=Mladika|date=2007|location=Trieste; = Trst|isbn=978-88-7342-109-2|volume=4|series=Le avventure della famiglia Talpa = Dogodivščine družine Talpa|first=Francesca|last=Simoni}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Gita al luna park = Izlet v lunapark|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2857196#full|publisher=Mladika|date=2007|location=Trieste; = Trst|isbn=978-88-7342-108-5|volume=3|series=Le avventure della famiglia Talpa = Dogodivščine družine Talpa|first=Francesca|last=Simoni}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=La vacanza = Počitnice|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/2855916#full|publisher=Mladika|date=2007|location=Trieste; = Trst|isbn=978-88-7342-106-1|volume=1|series=Le avventure della famiglia Talpa = Dogodivščine družine Talpa|first=Francesca|last=Simoni}}</ref> Leta 2012 je prispeval slikovne priloge za vsak mesec [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe|Koledarju Goriške Mohorjeve družbe]].<ref>{{Navedi splet|title=KOLEDAR GORIŠKE MOHORJEVE 2012|url=https://www.mohorjeva.org/izdelek/koledar-goriske-mohorjeve-2012/|website=Celjska Mohorjeva družba|accessdate=2024-10-28|language=sl-SI}}</ref> V prostem času se posveča športu in petju, saj poje v mešanem pevskem zboru [[MePZ Jacobus Gallus|Jacobus Gallus]] iz Trsta in v [[Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Jernej, Opčine|cerkvenem pevskem zboru Sv. Jerneja]] z Opčin, občasno še v kakšni drugi zasedbi, če ga tja povabijo. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Susič, Matej}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski grafiki]] [[Kategorija:Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski skavti]] nbmg74cyzz50138eell2ctml2xlahi9 Kategorija:Kraška polja 14 569895 6659927 6334057 2026-04-15T09:52:40Z ~2026-23108-40 258271 kraške pojave 6659927 wikitext text/x-wiki phoiac9h4m842xq45sp7s6u21eteeq1 Predloga:Taksonomija/Caryophyllales 10 572095 6659769 6358792 2026-04-14T17:10:48Z Pinky sl 2932 |link=Klinčkovci|Caryophyllales 6659769 wikitext text/x-wiki <noinclude>{{High-use}} </noinclude>{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Klinčkovci|Caryophyllales |parent=Superasterids }} 766zvouvdqfp8hqfb8p2bysqjnhsswt Rosen Željazkov 0 576233 6659698 6557644 2026-04-14T13:53:14Z Pv21 142817 konec mandata 6659698 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Rosen Željazkov|native_name={{nobold|Росен Желязков}}|native_name_lang=bg|image=Rosen Zhelyazkov.png|office=[[Predsednik vlade Bolgarije]]|termstart=16. januar 2025|termend=19. februar 2026|president=[[Rumen Radev]]<br>[[Iliana Jotova]]|deputy=[[Tomislav Dončev]]<br>[[Atanas Zafirov]]<br>[[Grozdan Karadžov]]|predecessor=[[Dimitar Glavčev]]{{efn|(v. d.<ref>{{Cite web|url=https://www.parliament.bg/bg/const|title=Parliament.bg|website=www.parliament.bg}}</ref><ref>{{cite web | url=https://sofiaglobe.com/2024/04/05/bulgarias-caretaker-pm-designate-glavchev-presents-nominees-for-interim-government/ | title=Bulgaria's caretaker PM-designate Glavchev presents nominees for interim government | date=5 April 2024 }}</ref><ref>{{cite web | url=https://www.bta.bg/en/news/bulgaria/648180-caretaker-prime-minister-dimitar-glavchev | title=Caretaker Prime Minister Dimitar Glavchev }}</ref>)}}|successor=[[Andrej Gjurov]]|office1=[[Državni zbor (Bolgarija)|Predsednik Državnega zbora<br>Republike Bolgarije]]|termstart1=19. april 2023|termend1=25. april 2024|predecessor1=[[Veždi Rašidov]]|successor1=[[Raja Nazarjan]]|office2=|termstart2=|termend2=|constituency2=1. – Blagoevgrad|birth_date={{birth date and age|1968|4|5}}|birth_place=[[Sofija]], [[Bolgarija]]|party=[[GERB]]|spouse=|children=2|alma_mater=[[Univerza v Sofiji]]|signature=|website=|caption=|occupation=}} '''Rosen Dimitrov Željazkov''' ({{Langx|bg|Росен Димитров Желязков}}), [[Seznam bolgarskih politikov|bolgarski politik]]; * [[5. april]] [[1968]], [[Sofija]]. Je bolgarski politik in član desnosredinske stranke GERB, med letoma 2025 in 2026 je bil [[predsednik vlade Bolgarije]]. Pred tem je bil med letoma 2018 in 2021 minister za promet, med letoma 2021 in 2025 poslanec državnega zbora, med letoma 2023 in 2024 pa predsednik državnega zbora. == Mladost == Željazkov se je rodil 5. aprila 1968 v Sofiji. Magistriral je iz prava na [[Univerza v Sofiji|Univerzi v Sofiji]]. Leta 1994 je začel svojo kariero kot pravni svetovalec za okrožje Sredec v sofijski občini, kjer je opravljal višje pravne položaje in položaje v lokalni upravi.<ref name=":0">{{Navedi splet|last=Atanasova|first=Maria|date=2023-04-19|title=Росен Желязков: Запален по моторите и рок музиката: Кой е новият председател на Народното събрание?|url=https://fakti.bg/bulgaria/774466-rosen-jelazkov-zapalen-po-motorite-i-rok-muzikata-koi-e-noviat-predsedatel-na-narodnoto-sabranie|accessdate=2023-10-04|website=Fakti.bg|language=bg}}</ref> Leta 1995 je bil sprejet v združenje odvetnikov Sofije kot odvetnik, specializiran za civilno in gospodarsko pravo.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|date=2018-09-17|title=Кой е Росен Желязков?|url=https://dariknews.bg/novini/bylgariia/koj-e-rosen-zheliazkov-2120417|accessdate=2023-10-03|website=dariknews.bg|language=bg}}</ref> == Politična kariera == Željazkov je svoj prvi politični položaj zasedel leta 1998, ko je bil leto dni podžupan za "pravo in nadzor" okrožja Lozenec.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|date=2018-09-17|title=Кой е Росен Желязков?|url=https://dariknews.bg/novini/bylgariia/koj-e-rosen-zheliazkov-2120417|accessdate=2023-10-03|website=dariknews.bg|language=bg}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="true">[https://dariknews.bg/novini/bylgariia/koj-e-rosen-zheliazkov-2120417 "Кой е Росен Желязков?"]. ''dariknews.bg'' (in Bulgarian). 2018-09-17<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2023-10-03</span></span>.</cite> [[Category:CS1 Bulgarian-language sources (bg)]]</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|date=2023-04-19|title=Росен Желязков|url=https://www.economic.bg/bg/a/view/rosen-jeljazkov|accessdate=2023-10-04|website=Еconomic.bg|language=bulgarian}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Кой е Росен Желязков, договорен за шеф на парламента? frognews.bg|url=https://frognews.bg/novini/koi-rosen-jeliazkov-predlojen-shef-parlamenta.html|accessdate=2023-10-04|website=frognews.bg|language=bg}}</ref> Leta 2003 ga je takratni župan Stefan Sofijanski imenoval za sekretarja Mestne občine Sofija, na to mesto je bil znova imenovan po izvolitvi [[Bojko Borisov|Bojka Borisova]] leta 2005.<ref name=":sec">{{Navedi splet|title=Човек от общината ще командва чиновниците в МС|url=https://www.24chasa.bg/novini/article/192722|accessdate=2025-01-16|website=24Chasa.bg|language=bg}}</ref> Ko je leta 2009 Borisov postal predsednik vlade, je Željazkov dobil mesto sekretarja ministrskega sveta, položaj, ki je odgovoren za upravne funkcije vlade.<ref name=":sec">{{Navedi splet|title=Човек от общината ще командва чиновниците в МС|url=https://www.24chasa.bg/novini/article/192722|accessdate=2025-01-16|website=24Chasa.bg|language=bg}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="true">[https://www.24chasa.bg/novini/article/192722 "Човек от общината ще командва чиновниците в МС"]. ''24Chasa.bg'' (in Bulgarian)<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2025-01-16</span></span>.</cite> [[Category:CS1 Bulgarian-language sources (bg)]]</ref> Na tem mestu je ostal do leta 2013, tudi v času, ko je vlado vodil začasni premier Marin Rajkov.<ref name=":1">{{Navedi splet|date=2018-09-17|title=Кой е Росен Желязков?|url=https://dariknews.bg/novini/bylgariia/koj-e-rosen-zheliazkov-2120417|accessdate=2023-10-03|website=dariknews.bg|language=bg}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="true">[https://dariknews.bg/novini/bylgariia/koj-e-rosen-zheliazkov-2120417 "Кой е Росен Желязков?"]. ''dariknews.bg'' (in Bulgarian). 2018-09-17<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2023-10-03</span></span>.</cite> [[Category:CS1 Bulgarian-language sources (bg)]]</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|date=2023-04-19|title=Росен Желязков|url=https://www.economic.bg/bg/a/view/rosen-jeljazkov|accessdate=2023-10-04|website=Еconomic.bg|language=bulgarian}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="true">[https://www.economic.bg/bg/a/view/rosen-jeljazkov "Росен Желязков"]. ''Еconomic.bg'' (in Bulgarian). 2023-04-19<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2023-10-04</span></span>.</cite> [[Category:CS1 Bulgarian-language sources (bg)]]</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|last=Atanasova|first=Maria|date=2023-04-19|title=Росен Желязков: Запален по моторите и рок музиката: Кой е новият председател на Народното събрание?|url=https://fakti.bg/bulgaria/774466-rosen-jelazkov-zapalen-po-motorite-i-rok-muzikata-koi-e-noviat-predsedatel-na-narodnoto-sabranie|accessdate=2023-10-04|website=Fakti.bg|language=bg}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="true" id="CITEREFAtanasova2023">Atanasova, Maria (2023-04-19). [https://fakti.bg/bulgaria/774466-rosen-jelazkov-zapalen-po-motorite-i-rok-muzikata-koi-e-noviat-predsedatel-na-narodnoto-sabranie "Росен Желязков: Запален по моторите и рок музиката: Кой е новият председател на Народното събрание?"]. ''Fakti.bg'' (in Bulgarian)<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2023-10-04</span></span>.</cite> [[Category:CS1 Bulgarian-language sources (bg)]]</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Кой е Росен Желязков, договорен за шеф на парламента? frognews.bg|url=https://frognews.bg/novini/koi-rosen-jeliazkov-predlojen-shef-parlamenta.html|accessdate=2023-10-04|website=frognews.bg|language=bg}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="true">[https://frognews.bg/novini/koi-rosen-jeliazkov-predlojen-shef-parlamenta.html "Кой е Росен Желязков, договорен за шеф на парламента? frognews.bg"]. ''frognews.bg'' (in Bulgarian)<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2023-10-04</span></span>.</cite> [[Category:CS1 Bulgarian-language sources (bg)]]</ref> Poleg tega je bil med letoma 2011 in 2013 tudi predsednik upravnega odbora Inštituta za javno upravo in je zastopal Bolgarijo pri Evropskem inštitutu za javno upravo (EIPA).<ref name=":bio">{{Navedi splet|title=Кой е Росен Желязков - номиниран за министър-председател (Биография)|url=https://dariknews.bg/novini/bylgariia/koj-e-rosen-zheliazkov-nominiran-za-ministyr-predsedatel-biografiia-2378309|accessdate=2025-01-16|website=Dariknews.bg|language=bg}}</ref> Od leta 2014 do 2016 je bil Željazkov svetovalec za javno upravo in e-upravo predsednika vlade Bojka Borisova.<ref name=":1">{{Navedi splet|date=2018-09-17|title=Кой е Росен Желязков?|url=https://dariknews.bg/novini/bylgariia/koj-e-rosen-zheliazkov-2120417|accessdate=2023-10-03|website=dariknews.bg|language=bg}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="true">[https://dariknews.bg/novini/bylgariia/koj-e-rosen-zheliazkov-2120417 "Кой е Росен Желязков?"]. ''dariknews.bg'' (in Bulgarian). 2018-09-17<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2023-10-03</span></span>.</cite> [[Category:CS1 Bulgarian-language sources (bg)]]</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|date=2023-04-19|title=Росен Желязков|url=https://www.economic.bg/bg/a/view/rosen-jeljazkov|accessdate=2023-10-04|website=Еconomic.bg|language=bulgarian}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="true">[https://www.economic.bg/bg/a/view/rosen-jeljazkov "Росен Желязков"]. ''Еconomic.bg'' (in Bulgarian). 2023-04-19<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2023-10-04</span></span>.</cite> [[Category:CS1 Bulgarian-language sources (bg)]]</ref><ref>{{Navedi splet|title=Кой е Росен Желязков, когото ГЕРБ издигат за шеф на НС|url=https://www.24chasa.bg/bulgaria/article/12826431|accessdate=2023-10-04|website=www.24chasa.bg|language=en}}</ref> V tej vlogi je pomagal pripraviti zakonodajo za uvedbo e-uprave v Bolgariji in zastopal državo na letnem vrhu za partnerstvo odprte vlade.<ref name=":bio">{{Navedi splet|title=Кой е Росен Желязков - номиниран за министър-председател (Биография)|url=https://dariknews.bg/novini/bylgariia/koj-e-rosen-zheliazkov-nominiran-za-ministyr-predsedatel-biografiia-2378309|accessdate=2025-01-16|website=Dariknews.bg|language=bg}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="true">[https://dariknews.bg/novini/bylgariia/koj-e-rosen-zheliazkov-nominiran-za-ministyr-predsedatel-biografiia-2378309 "Кой е Росен Желязков - номиниран за министър-председател (Биография)"]. ''Dariknews.bg'' (in Bulgarian)<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2025-01-16</span></span>.</cite> [[Category:CS1 Bulgarian-language sources (bg)]]</ref> Željazkova je GERB aprila 2016 predlagal za predsednika komisije za zaščito konkurenčnosti, a je na koncu umaknil kandidaturo zaradi pomanjkanja konkurence in po pozivu Borisova, naj se njegova stranka umakne iz postopka.<ref>{{Navedi splet|title=Изборът на ново ръководство на КЗК се връща на старта|url=https://www.mediapool.bg/izborat-na-novo-rakovodstvo-na-kzk-se-vrashta-na-starta-news246514.html|accessdate=2025-01-16|website=www.mediapool.bg|language=en}}</ref> 30. septembra 2016 je bil imenovan za predsednika novoustanovljene Državne agencije za e-upravo.<ref name=":1">{{Navedi splet|date=2018-09-17|title=Кой е Росен Желязков?|url=https://dariknews.bg/novini/bylgariia/koj-e-rosen-zheliazkov-2120417|accessdate=2023-10-03|website=dariknews.bg|language=bg}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="true">[https://dariknews.bg/novini/bylgariia/koj-e-rosen-zheliazkov-2120417 "Кой е Росен Желязков?"]. ''dariknews.bg'' (in Bulgarian). 2018-09-17<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2023-10-03</span></span>.</cite> [[Category:CS1 Bulgarian-language sources (bg)]]</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|last=Atanasova|first=Maria|date=2023-04-19|title=Росен Желязков: Запален по моторите и рок музиката: Кой е новият председател на Народното събрание?|url=https://fakti.bg/bulgaria/774466-rosen-jelazkov-zapalen-po-motorite-i-rok-muzikata-koi-e-noviat-predsedatel-na-narodnoto-sabranie|accessdate=2023-10-04|website=Fakti.bg|language=bg}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="true" id="CITEREFAtanasova2023">Atanasova, Maria (2023-04-19). [https://fakti.bg/bulgaria/774466-rosen-jelazkov-zapalen-po-motorite-i-rok-muzikata-koi-e-noviat-predsedatel-na-narodnoto-sabranie "Росен Желязков: Запален по моторите и рок музиката: Кой е новият председател на Народното събрание?"]. ''Fakti.bg'' (in Bulgarian)<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2023-10-04</span></span>.</cite> [[Category:CS1 Bulgarian-language sources (bg)]]</ref><ref>{{Navedi splet|date=2019-09-17|title=Кой е Росен Желязков? Един от най-приближените на Борисов става транспортен министър|url=https://epicenter.bg/article/Koy-e-Rosen-Zhelyazkov--Parviya-shef-kabinet-na-Borisov-stava-transporten-ministar/163699/2/0|accessdate=2023-10-04|website=Epicenter|language=bg}}</ref> V tej vlogi je bil Željazkov odgovoren za nadzor nad digitalizacijo državnih storitev in implementacijo spletnih rešitev za državne dokumente.<ref>{{Navedi splet|date=2017-09-17|title=До края на годината се очаква свързване на регистрите за 12 вида услуги|url=https://www.mediapool.bg/do-kraya-na-godinata-se-ochakva-svarzvane-na-registrite-za-12-vida-uslugi-news269344.html|accessdate=2025-01-16|website=Mediapool.bg|language=bg}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=2017-10-06|title=Дигитализация на европейските администрации до 2022 г.|url=https://www.mediapool.bg/digitalizatsiya-na-evropeiskite-administratsii-do-2022-g-news270175.html|accessdate=2025-01-16|website=Mediapool.bg|language=bg}}</ref> Oktobra 2017 je bil imenovan za vodjo Komisije za regulacijo sporočil, pristojen za nadzor državnih storitev pošte, radia in e-podpisa.<ref>{{Navedi splet|date=2017-10-20|title=Комисията за регулиране на съобщенията е с нов шеф|url=https://www.mediapool.bg/komisiyata-za-regulirane-na-saobshteniyata-e-s-nov-shef-news273300.html|accessdate=2025-01-16|website=Mediapool.bg|language=bg}}</ref> === Minister za promet === Željazkova je 20. septembra 2018 državni zbor izvolil za ministra za promet, informacijsko tehnologijo in komunikacije.<ref name=":1">{{Navedi splet|date=2018-09-17|title=Кой е Росен Желязков?|url=https://dariknews.bg/novini/bylgariia/koj-e-rosen-zheliazkov-2120417|accessdate=2023-10-03|website=dariknews.bg|language=bg}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="true">[https://dariknews.bg/novini/bylgariia/koj-e-rosen-zheliazkov-2120417 "Кой е Росен Желязков?"]. ''dariknews.bg'' (in Bulgarian). 2018-09-17<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2023-10-03</span></span>.</cite> [[Category:CS1 Bulgarian-language sources (bg)]]</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|last=Atanasova|first=Maria|date=2023-04-19|title=Росен Желязков: Запален по моторите и рок музиката: Кой е новият председател на Народното събрание?|url=https://fakti.bg/bulgaria/774466-rosen-jelazkov-zapalen-po-motorite-i-rok-muzikata-koi-e-noviat-predsedatel-na-narodnoto-sabranie|accessdate=2023-10-04|website=Fakti.bg|language=bg}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="true" id="CITEREFAtanasova2023">Atanasova, Maria (2023-04-19). [https://fakti.bg/bulgaria/774466-rosen-jelazkov-zapalen-po-motorite-i-rok-muzikata-koi-e-noviat-predsedatel-na-narodnoto-sabranie "Росен Желязков: Запален по моторите и рок музиката: Кой е новият председател на Народното събрание?"]. ''Fakti.bg'' (in Bulgarian)<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2023-10-04</span></span>.</cite> [[Category:CS1 Bulgarian-language sources (bg)]]</ref> Na to mesto je bil imenovan po odstopu njegovega predhodnika Ivajla Moskovskega po prometni nesreči v bližini mesta Svoge.<ref>{{Navedi splet|date=2018-09-17|title=Борисов пак стигна до Росен Желязков – този път за транспортен министър|url=https://www.mediapool.bg/borisov-pak-stigna-do-rosen-zhelyazkov-tozi-pat-za-transporten-ministar-news283938.html|accessdate=2025-01-16|website=Mediapool.bg|language=bg}}</ref> Željazkov je v enem svojih prvih dejanj kot minister prekinil koncesijo letališča Plovdiv po umiku prejšnjih koncesionarjev.<ref>{{Navedi splet|title=Концесията на летище "Пловдив" е прекратена|url=https://www.mediapool.bg/novite-ministri-prodalzhavat-upravlenskiya-kurs-news284072.html|accessdate=2025-01-16|website=Mediapool.bg|language=bg}}</ref> Poleg tega se je odločil podaljšati rok za koncesijo letališča Sofija.<ref>{{Navedi splet|title=Удължен е срокът за оферти за концесията на летище София|url=https://www.mediapool.bg/udalzhen-e-srokat-za-oferti-za-kontsesiyata-na-letishte-sofiya-news284574.html|accessdate=2025-01-16|website=Mediapool.bg|language=bg}}</ref> Novembra 2018 je Željazkov napovedal spremembo v vodstvu Bolgarskih državnih železnic po številnih obtožbah o poneverbi sredstev, pa tudi po pomanjkanju komunikacije z ministrom za promet.<ref>{{Navedi splet|title=Вихрушка от скандали и оставки в ръководството на БДЖ|url=https://www.mediapool.bg/vihrushka-ot-skandali-i-ostavki-v-rakovodstvoto-na-bdzh-news286044.html|accessdate=2025-01-16|website=Mediapool.bg|language=bg}}</ref> === Poslanec in predsednik državnega zbora === Bil je poslanec (GERB-UDF) v 45., 46., 47., 48. in 49. državnem zboru.<ref name=":2" /> 19. aprila 2023 je bil Željazkov po dogovoru med GERB-UDF in drugo največjo skupino v državni skupščini - PP-DB - izvoljen za predsednika parlamenta s 136 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=BTA :: New Bulgarian Parliament Elects Its Leader|url=https://www.bta.bg/en/news/bulgaria/442967-new-bulgarian-parliament-elects-its-leader|accessdate=2025-01-16|website=www.bta.bg}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|date=2018-09-17|title=Кой е Росен Желязков?|url=https://dariknews.bg/novini/bylgariia/koj-e-rosen-zheliazkov-2120417|accessdate=2023-10-03|website=dariknews.bg|language=bg}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="true">[https://dariknews.bg/novini/bylgariia/koj-e-rosen-zheliazkov-2120417 "Кой е Росен Желязков?"]. ''dariknews.bg'' (in Bulgarian). 2018-09-17<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2023-10-03</span></span>.</cite> [[Category:CS1 Bulgarian-language sources (bg)]]</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|date=2023-04-19|title=Росен Желязков|url=https://www.economic.bg/bg/a/view/rosen-jeljazkov|accessdate=2023-10-04|website=Еconomic.bg|language=bulgarian}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="true">[https://www.economic.bg/bg/a/view/rosen-jeljazkov "Росен Желязков"]. ''Еconomic.bg'' (in Bulgarian). 2023-04-19<span class="reference-accessdate">. Retrieved <span class="nowrap">2023-10-04</span></span>.</cite> [[Category:CS1 Bulgarian-language sources (bg)]]</ref> 25. aprila 2024 je bil s 129 glasovi s tega položaja odstavljen odstavljen.<ref>{{Navedi AV medij|url=https://www.youtube.com/watch?v=k3fjOMVfqeg|title=Отстраниха Росен Желязков от председателското място в НС - Новините на NOVA (25.04.2024)|language=en|accessdate=2024-04-26}}</ref> === Predsednik vlade Bolgarije === Predsednik [[Rumen Radev]] je 1. julija po bolgarskih parlamentarnih volitvah junija 2024 pozval Željazkova, naj kot premier sestavi manjšinsko vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Bulgaria’s GERB tasked with forming minority government|url=https://www.aljazeera.com/news/2024/7/1/bulgarias-gerb-tasked-with-forming-minority-government|publisher=Al Jazeera|date=1 July 2024|accessdate=1 July 2024}}</ref> Vendar pa je 3. julija državni zbor s 138 glasovi proti 98 zavrnil njegovo predlagano vlado.<ref>{{Navedi novice|title=Bulgarian Parliament rejects new government proposed by leader of main party|url=https://apnews.com/article/bulgaria-parliament-government-borissov-elections-ea494651aeebf3323dd8201e812e0569|publisher=Associated Press|date=3 July 2024|accessdate=3 July 2024}}</ref> Po dolgotrajnih pogajanjih je bil Željazkov s svojo vlado v parlamentu potrjen 16. januarja 2025. <ref>{{Navedi splet|url=https://btvnovinite.bg/bulgaria/izbraha-kabineta-zheljazkov-balgarija-ima-novo-redovno-pravitelstvo.html|title=Избраха кабинета „Желязков“. България има ново редовно правителство|date=16 January 2025}}</ref> Zaradi protestov v novembru leta 2025 je Željazkov opustil svoj proračunski načrt, ki je vključeval zvišanje davkov. Nezadovoljstvu so botrovale tudi naraščajoče cene zaradi uvedbe evra ter korupcija med vladnimi uradniki.<ref>{{Cite web|last=Jakes|first=Lara|date=11 December 2025|title=Bulgaria's Prime Minister Resigns in the Face of Mass Protests|url=https://www.nytimes.com/2025/12/11/world/europe/bulgaria-prime-minister-resigns-protests.html|website=The New York Times}}</ref> Po več tednov trajajočih koncertih je Željazkov 11. decembra 2025 odstopil s položaja predsednika vlade.<ref>{{Cite web|last=Jakes|first=Lara|date=11 December 2025|title=Bulgaria's Prime Minister Resigns in the Face of Mass Protests|url=https://www.nytimes.com/2025/12/11/world/europe/bulgaria-prime-minister-resigns-protests.html|website=The New York Times}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Predsedniki vlade Bolgarije]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1968]] o2xo132x0vy1q481bo4semoyzt29l3m Baza Sv. Kliment Ohridski 0 580982 6659655 6410843 2026-04-14T12:33:14Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Univerza v Sofiji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6659655 wikitext text/x-wiki {{coord|62.6409284|S|60.3646792|W|format=dms|region:AQ|display=title}} [[slika:St.-Kliment-Ohridski-Base-2012.jpg|thumb|260px|Baza Sv. Kliment Ohridski v začetku leta 2012: v ospredju kapela, ruska koča in koča šepavega psa (zelena), v ozadju laboratorij, Casa España in glavna stavba]] '''Baza Sv. Kliment Ohridski''' ({{jezik-bg|База Св. Климент Охридски}}, včasih okrajšano '''baza Ohridski''') je [[bolgarija|bolgarska]] antarktična raziskovalna postaja, ki stoji na obali otoka [[Livingston (otok)|Livingston]] zahodno od konice [[Antarktični polotok|Antarktičnega polotoka]] na zahodni [[Antarktika|Antarktiki]]. Nahaja se na t. i. Bolgarski plaži na jugozahodnem delu otoka 12–15 m nad morsko gladino in je poimenovana po srednjeveškem učenjaku in pravoslavnem svetniku [[Kliment Ohridski|Klimentu Ohridskem]].<ref>{{navedi splet |url=http://data.aad.gov.au/aadc/gaz/scar/display_name.cfm?gaz_id=105044 |title=St. Kliment Ohridski Base |work=Composite Gazetteer of Antarctica |publisher=Scientific Committee on Antarctic Research |accessdate=2025-03-23}}</ref> Sestavlja jo več stalnih stavb in pomožnih objektov s skupno 221 m² pokritega prostora, ki so opremljeni za nastanitev 22 raziskovalcev in članov podpornega osebja. V kompleksu so poleg bivalnih prostorov s kuhinjo in straniščem urejeni laboratorij, delavnica, bolniška soba, ima pa tudi prostor za pristajanje [[helikopter]]jev v bližini in satelitsko povezavo z [[internet]]om. Generatorji in sončne celice zagotavljajo stalno preskrbo z električno energijo, oskrbuje pa se praviloma z ladjami. Baza je namenjena dolgoročnim raziskavam polarnega okolja, pri čemer pa ni stalno naseljena. Raziskovalci običajno prebivajo tam med antarktičnim poletjem od konca novembra do začetka marca.<ref name="comnap-catalogue">{{cite report |type=catalogue |url=https://www.comnap.aq/s/COMNAP_Antarctic_Station_Catalogue.pdf |title=Antarctic Station Catalogue |date=Avgust 2017 |publisher=Council of Managers of National Antarctic Programs |isbn=978-0-473-40409-3 |page=39 |access-date=2025-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221022102847/https://static1.squarespace.com/static/61073506e9b0073c7eaaf464/t/611497cc1ece1b43f0eeca8a/1628739608968/COMNAP_Antarctic_Station_Catalogue.pdf |archive-date=2022-10-22 |url-status=live}}</ref> == Zgodovina == [[slika:St.-Kliment-Ohridski-Base-2003.JPG|thumb|left|Baza leta 2003]] Bolgarski in drugi pomorščaki so na tem območju lovili kite od konca 1960. let, po nekaj desetletjih pa je postala ta dejavnost zaradi prelova nerentabilna, zato je bilo območje opuščeno. Po sprejemu [[Sistem Pogodbe o Antarktiki|pogodb o Antarktiki]] je več držav v bližini vzpostavilo raziskovalne postaje. Nekaj bolgarskih znanstvenikov, med njimi Cončo Čapanov in Vasil Zaharijev, je že opravljalo raziskave v sklopu sovjetskih antarktičnih odprav, zato je bila ob prihajajoči stoletnici [[Univerza v Sofiji|Univerze v Sofiji]] sprejeta odločitev o vzpostavitvi bolgarske raziskovalne postaje.<ref name="Ivanov">{{navedi knjigo |first=Ljubomir |last=Ivanov |chapter-url=http://livingston-island.weebly.com/ |chapter=General Geography and History of Livingston Island |title=Bulgarian Antarctic Research: A Synthesis |editor1=Pimpirev, C. |editor2=Čipev, N. |location=Sofia |publisher=St. Kliment Ohridski University Press |year=2015 |pages=17–28 |isbn=978-954-07-3939-7}}</ref> Izbrali so lokacijo na [[Aleksandrov otok|Aleksandrovem otoku]] južno od sedanje lokacije in leta 1988 pripeljali dve montažni baraki s sovjetsko raziskovalno ladjo ''Mihail Somov'', a je bilo vreme ob prihodu preslabo, da bi ju lahko s helikopterjem postavili na kopno. Namesto tega so ju postavili na Livingstonov otok, ko je ladja ob povratku plula mimo [[Južni Shetlandski otoki|Južnih Shetlandskih otokov]]. Poimenovali so jih '''zavetišče Univerze v Sofiji''' oz. '''baza Hemus'''.<ref name="Ivanov"/> Leta 1993 je bil zagnan projekt prenove in razširitve, v sklopu katerega je postaja dobila sedanje ime in leta 1998 je bila zgrajena nova glavna stavba. Zgrajen je bil še en stanovanjski objekt, ki je dobil ime ''Casa España'', obstoječa koča pa je znana pod vzdevkom ''šepavi pes'', saj je ostro podnebje poškodovalo podporne tramove in zato se ob močnem vetru ziba. Ta koča, najstarejši objekt na otoku, je bila leta 2012 razglašena za Muzej Livingstonovega otoka, podružnico Nacionalnega zgodovinskega muzeja v Sofiji. Od sezone 1994/95 deluje tu tudi poštni urad bolgarske pošte Antarktika 1090, leta 2003 pa je bila v bližini zgrajena in posvečena kapela [[Ivan Rilski|sv. Ivana Rilskega]], edini pravoslavni verski objekt na Antarktiki.<ref name="Ivanov"/> Marca 2018 je bil v sodelovanju z [[Mongolija|mongolsko]] vlado postavljen še spomenik [[cirilica|cirilici]].<ref>{{navedi novice |last=Lazarov |first=Božidar |url=https://www.euscoop.com/en/2018/3/13/cyrillic-alphabet-monument |title=The Three Monuments of the Cyrillic Alphabet |archiveurl=https://web.archive.org/web/20190327092300/https://www.euscoop.com/en/2018/3/13/cyrillic-alphabet-monument |archivedate=2019-03-27 |work=EUSCOOP – News from Bulgaria |date=2018-03-13 |accessdate=2025-03-23}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Seznam raziskovalnih postaj na Antarktiki]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|St. Kliment Ohridski Base|Baza Sv. Kliment Ohridski}} * [http://www.bai-bg.net/ Bolgarski antarktični inštitut] * [https://val202.rtvslo.si/podkast/frekvenca-x/31057643/175052570 Bolgarska raziskovalna baza na Antarktiki], oddaja [[Frekvenca X]] RTV Slovenija [[Kategorija:Raziskovalne postaje na Antarktiki]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Bolgariji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1988]] [[Kategorija:Univerza v Sofiji]] sypfdx45quby1h2wpao5fav89gzez67 Aragonščina 0 581124 6659882 6440230 2026-04-15T07:07:59Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Položaj */ 6659882 wikitext text/x-wiki {{Infobox language family | name = Aragonščina | altname = Aragonés, Idioma aragonés | region = [[Španija]] ([[Aragonija]]) | familycolor = Indo-European | fam2 = [[italski jeziki]] | fam3 = [[latino-faliskijski jeziki]] | fam4 = [[latinščina]] | fam5 = [[romanski jeziki]] | fam6 = [[italo-zahodni jeziki]] | fam7 = [[zahodni romanski jeziki]] | fam8 = [[ibero-romanski jeziki]] | fam9 = [[zahodnoiberski jeziki]] | iso1 = an | iso2 = arg | iso3 = arg | glotto = arag1245 | glottoname = Aragonese | map = File:Bariedaz lingüisticas d'Aragón.png | mapcaption = Območja aragonščine (sivo) }} '''Aragonščina''' je [[romanski jeziki|romanski jezik]], ki spada v skupino [[ibero-romanski jeziki|ibero-romanskih jezikov]]. Nekoč je bila jezik vse [[Aragonija|Aragonije]]. [[Španščina|Kastiljska španščina]] jo je postopoma izrinila od 15. stoletja. Danes govori aragonsko približno 80 tisoč ljudi (25 tisoč aktivnih in 30-50 tisoč pasivnih govorcev), čeprav večina prebivalstva Aragonije brez težave lahko razume aragonščino. Nekateri jo še danes imajo za špansko narečje, vendar se v več pogledih razlikuje od kastiljščine ter je bolj podobna [[katalonščina|katalonščini]] in [[Okcitanščina|okcitanščini]]. == Glasoslovje == V aragonščini se [[latinščina|latinski]] odprti ''e'' in ''o'' glasovi diftongizirajo ter nastanejo ''ue'' ali ''ie'' dvoglasniki. Iz latinščine je ohranila glas ''f'' v začetku zlogov kot tudi glasoslovne zveze ''cl-'' in ''pl-''. Sistem naglaševanja se je oblikoval verjetno pod vplivom [[francoščina|francoščine]], medtem ko je naglaševanje v kastiljščini bolj arhaično. Naglas v aragonščini pride na predzadnji slog npr. v besedah, ki se končujejo na samoglasnike. V kastiljščini naglas pride na tisti zlog, ki je pred predzadnjim zlogom. == Oblikoslovje == Aragonska slovnica kaže enakosti s katalonsko in okcitansko slovnico. Določni člen ima več oblik v aragonščini, odvisno od različnih aragonskih narečij. '''V ednini:''' ''o/lo/ro, a/la/ra, l’''<br /> '''V množini:''' ''os/los/ros, as/las/ras'' V knjižni aragonščini uporabijo oblike ''(l)o, (l)a, l’, (l)os, (l)as.'' Določni člen se takrat uveljavi s soglasnikom ''l-'', kolikor se predlog končuje na samoglasnik ali pa je samostalnik v začetku besede, pred katero stoji določni člen. Npr. ''o libro'' (knjiga), ''en os libros'' (v knjigah), ''ta lo libro/t’o libro'' (h knjigi). Množina se tvori s soglasnikom ''s,'' medtem ko besede, ki imajo na koncu ''-s'' imajo v množini obrazilo ''-es,'' npr. ''españols'' (Španci), ''aragoneses'' (Aragonci). Samostalniki, ki se končujejo v ednini na ''t,'' imajo na koncu ''z'' v množini, npr. ''ziudat'' (mesto), ''ziudaz'' (mesta). Aragonščina se razlikuje od kastiljščine in katalonščine v imperfektu, kjer sklonilo ''-ba'' ostane v drugi in tretji osebi glagolske sklanjatve. Npr. ''tenebat'' (latinščina), ''teniba'' (aragonščina), ''tenía'' (kastiljščina), ''tenia'' (katalonščina). == Besedoslovje == Aragonsko besedišče se v veliki meri razlikuje od kastiljskega ter je bolj podobno katalonskemu in [[italijanščina|italijanskemu]] besednemu zakladu. Poleg tega je aragonščina ohranila mnogo [[arabščina|arabskih]] tujk, ki manjkajo v kastiljščini. == Položaj == Aragonščina je začela propadati v 18. stoletju. Leta 1707 španski kralj [[Filip V. Španski|Filip V.]] je prepovedal njeno rabo v šolah. Od leta 1978, po demokratizaciji Španije so nastali novi zakoni in odredbe za zaščito aragonščine. Leta 2009 so priznali aragonščino kot zgodovinski jezik in materinščino Aragonije, ki ima pravico do rabe tudi v uradih. 15. julija 2006 so ustanovili društvo ''Academia de l’Aragonés'' (Aragonska aragonščine), ki je še ni priznala vlada avtonomne skupnosti Aragonije. Akademija si prizadeva standardizirati sodobno aragonščino deloma na podlagi pogovornih narečij. Druga ustanova, ki se ukvarja z oživitvijo in zaščito aragonščine, je Aragonski jezikovni svet ''(Consello d’a Fabla Aragonesa).'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[http://www.academiadelaragones.org/ Academia de l'Aragonés] *[http://www.consello.org/ Consello d'a Fabla Aragonesa] *[http://www.fablans.org/ Ligallo de Fablans de l'Aragonés] *[http://www.nogara-religada.org/ A.C. Nogará] *[http://sites.google.com/site/sociedat/ Sociedat de Lingüistica Aragonesa] *[http://www.charrando.com/ Aragonés] [[Kategorija:Iberoromanski jeziki]] [[Kategorija:Jeziki Španije]] {{normativna kontrola}} qggslpa9hji9o20ekruw76l4ydqzl1g Nagrada Nadja Maganja 0 581567 6659909 6625982 2026-04-15T09:02:53Z Sivimedved 235862 dodal sem letošnjo nagrado in sklic 6659909 wikitext text/x-wiki '''Nagrada Nadja Maganja''' je nastala v [[Trst|Trstu]] in so jo prvič podelili leta 2010.<ref>{{Navedi splet|title=Nagrada Nadja Maganja|url=https://arhiv.slovenci.si/nagrada-nadja-maganja/|website=Slovenci|date=2017-01-09|accessdate=2025-04-03|language=sl-SI|last=Skrbnik|archive-date=2025-04-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20250403104845/https://arhiv.slovenci.si/nagrada-nadja-maganja/|url-status=dead}}</ref> Nagrado so v spomin na prof. [[Nadja Maganja|Nadjo Maganjo Jevnikar]] (Trst, 9. septembra 1951 – Repentabor, 8. februarja 2006) v želji, da bi krepili smisel za vrednote, ki so odlikovale njeno življenje, ustanovili Skupnost Sv. Egidija<ref>{{Navedi splet|title=LA COMUNITÀ - COMUNITÀ DI SANT'EGIDIO|url=https://www.santegidio.org/pageID/30008/langID/it/LA-COMUNIT%C3%80.html|website=www.santegidio.org|accessdate=2025-04-03|language=it}}</ref> za Furlanijo Julijsko krajino, [[Društvo slovenskih izobražencev]], [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] in člani njene družine. Od leta 2010 jo vsako leto podeljuje na izredni slovesnosti seji, ki ga sestavljajo predstavniki omenjenih društev, kjer je z zavzetostjo delovala Nadja Maganja. Nagrada je priznanje ženski ali skupini žensk, katerih življenje odlikujejo izkušnja vere in ena izmed vrednot, ki so odlikovale tudi življenje in delo Nadje Maganje: to so strast in ljubezen do raziskovanja (na področjih zgodovine, znanosti in kulture), pisanje kot sredstvo posredovanja osebnih izkušenj, ljubezen do ekumenskega in medverskega dialoga, solidarnost z revnimi in potrebnimi, služba bližnjemu, pedagoška naravnanost, varstvo človekovih pravic in močno prepričanje, da je treba izpričevati etične vrednote brez ozira na javno mnenje in trenutne vodilne ideologije.<ref>{{Navedi splet|title=Predstavitev Nagrade Nadja Maganja 2018|url=https://katoliska-cerkev.si/predstavitev-nagrade-nadja-maganja-2018|website=Katoliška Cerkev v Sloveniji|accessdate=2025-04-03|language=sl|first=Katoliška|last=Cerkev}}</ref> Zaslužijo si jo torej ženske, ki si prizadevajo za boljši svet. == Prejemnice nagrade == * 2010 - [[Metka Klevišar]] (Ljubljana)<ref>{{Navedi splet|title=Dr. Metka Klevišar prva prejemnica Nagrade Nadja Maganja|url=https://www.primorski.eu/novice/93562-dr-metka-kleviar-prva-prejemnica-nagrade-nadja-maganja-JUPR94308|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-04-03|language=sl}}</ref> * 2011 - Tamara Čikunova (Uzbekistan) * 2012 - Laura Famea (Trst)<ref>{{Navedi splet|title=Laura Famea dobitnica nagrade Nadja Maganja|url=https://www.primorski.eu/trzaska/197051-laura-famea-dobitnica-nagrade-nadja-maganja-NAPR203592|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-04-03|language=sl}}</ref> * 2013 - Angelca Klanšek (Argentina)<ref>{{Navedi splet|title=Nagrada Nadje Magajna Angelci Klanšek v Argentino {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/nagrada-nadje-magajna-angelci-klansek-v-argentino|website=Nagrada Nadje Magajna Angelci Klanšek v Argentino {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-04-03|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> * 2014 - Jane Gondwe in DREAM (Malawij)<ref>{{Navedi splet|title=Le donne del movimento I DREAM ricevono il premio Nadja Maganja Jevnikar .|url=https://www.dream-health.org/2014/03/le-donne-del-movimento-i-dream-ricevono-il-premio-nadja-maganja-jevnikar/|website=Dream - Sant'Egidio|date=2014-03-11|accessdate=2025-04-03|language=it|first=Marco|last=Peroni}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tokratna nagrajenka je Afričanka Jane Gondwe » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/tokratna-nagrajenka-je-africanka-jane-gondwe/|website=Noviglas|date=2014-03-13|accessdate=2025-04-03|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> * 2015 - Berta Vremec in [[Ljuba Smotlak]] (Trst)<ref>{{Navedi splet|title=Letošnjo nagrado Nadja Maganja bosta prejeli Berta Vremec in Ljuba Smotlak » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/letosnjo-nagrado-nadja-maganja-bosta-prejeli-berta-vremec-in-ljuba-smotlak/|website=Noviglas|date=2015-02-13|accessdate=2025-04-03|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> * 2016 - Anna Illy in Duja Kaučič Cramer (Trst)<ref>{{Navedi splet|title=Podelitev nagrade "NADJA MAGANJA 2016"|url=https://arhiv.slovenci.si/podelitev-nagrade-nadja-maganja-2016/|website=Slovenci|date=2016-03-08|accessdate=2025-04-03|language=sl-SI|last=Uredništvo|archive-date=2025-04-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20250403104845/https://arhiv.slovenci.si/podelitev-nagrade-nadja-maganja-2016/|url-status=dead}}</ref> * 2017 - [[Berta Golob]] (Slovenija)<ref>{{Navedi splet|title=Nagrada Nadja Maganja pisateljici Berti Golob|url=https://www.rtvslo.si/slovenci-za-mejo/italija/nagrada-nadja-maganja-pisateljici-berti-golob/418496|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-03|language=sl|first=Davor|last=Lonzarič}}</ref> * 2018 - Silvia Marangoni (Rim)<ref>{{Navedi splet|title=Rimljanka Silvia Marangoni dobitnica Nagrade Maganja|url=https://www.rtvslo.si/slovenci-za-mejo/italija/rimljanka-silvia-marangoni-dobitnica-nagrade-maganja/454573|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-03|language=sl|last=S.Č}}</ref> * 2019 - Gabrijela Koncilja in Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja (Trst)<ref>{{Citat|title=150-letnica kongregacije šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2019/02/tdd-solske-sestre-gabrijela-koncilja-nagrada-magajna-707c4a4e-8add-467c-9b3b-be10c4f2b286.html|date=2019-02-22|accessdate=2025-04-03|language=sl|first=Ivan|last=Bajc}}</ref> * 2020 - Gaetana Dellantonio (Trst)<ref>{{Navedi splet|title=Letošnja nagrajenka je s. Gaetana » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/letosnja-nagrajenka-je-s-gaetana/|website=Noviglas|date=2020-09-03|accessdate=2025-04-03|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> * 2021 - Marija Sreš (Slovenija)<ref>{{Navedi splet|title=Marija Sreš, pisateljica in misijonarka z roba|url=https://www.primorski.eu/trzaska/marija-sres-pisateljica-in-misijonarka-z-roba-XI930642|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-04-03|language=sl|first=Rossana|last=Paliaga {{!}}}}</ref> * 2022 - Alessandra Coin (Padova)<ref>{{Navedi splet|title=Več kot trideset let se razdaja za ranljive|url=https://www.primorski.eu/trzaska/vec-kot-trideset-let-se-razdaja-za-ranljive-HX1198081|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-04-03|language=sl|first=Urška|last=Petaros {{!}}}}</ref> * 2023 - Jožica Ličen (Slovenija)<ref>{{Navedi splet|title=Nagrado Nadja Maganja prejme Jožica Ličen » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/nagrado-nadja-maganja-prejme-jozica-licen/|website=Noviglas|date=2023-08-30|accessdate=2025-04-03|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> * 2025 - Magdalena Wolnik-Mierzwa (Poljska)<ref>{{Navedi splet|title=Nagrado Nadja Maganja tokrat prejela poljska človekoljubna delavka {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/nagrada-nadja-maganja-tokrat-za-poljsko-clovekoljubno-delavko|website=Nagrado Nadja Maganja tokrat prejela poljska človekoljubna delavka {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-04-03|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> * 2026 - [[Vera Poljšak]] (Trst)<ref>{{Navedi splet|title=Dolgoletni učiteljici in kulturni delavki Veri Poljsak nagrada Nadja Maganja|url=https://www.primorski.eu/trzaska/dolgoletni-uciteljici-in-kulturni-delavki-veri-poljsak-nagrada-nadja-maganja-DF2160764|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-15|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2010]] [[Kategorija:Italijanske nagrade]] 8w5mq6mk8ul98zqsq3ahaodfaji6qc4 Adrijan Pahor 0 584310 6659955 6455121 2026-04-15T11:01:46Z Sivimedved 235862 dodal sem nekaj sklicev in skušal "wikificirati" 6659955 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|citizenship=slovensko, italijansko|nationality=slovenska}} {{wikificiraj}} '''Adrijan Pahor''', [[profesor]], [[publicist]], [[Slovenistika|slovenist]], [[zgodovinar]], [[Kultura|kulturni delavec]], [[11. junij]] [[1956]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Rodil se je v [[Trst|Trstu]], oče [[Boris Pahor|Boris]] je bil profesor in pisatelj,<ref>{{Navedi splet|title=Adrijan Pahor: Oče se je bal predvsem tega, da bi bil ob usodnem trenutku sam|url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/adrijan-pahor-oce-se-je-bal-predvsem-tega-da-bi-bil-ob-usodnem-trenutku-sam|website=www.delo.si|accessdate=2025-06-10|language=sl}}</ref> mati [[Radoslava Premrl|Radoslava]] (rojena [[Radoslava Premrl|Premrl]]), učiteljica. Slovensko osnovno šolo je obiskoval v [[Barkovlje|Barkovljah]], nižjo srednjo šolo sv. Cirila in Metoda pa pri [[Sveti Ivan, Trst|Sv. Ivanu]] v [[Trst|Trstu]]. Nato se je vpisal na [[Klasični licej (Italija)|klasični licej Franceta Prešerna]] v Trstu, kjer je maturiral 1975. Leta 1975 se je vpisal na fakulteto za farmacijo, leta 1982 pa na Leposlovno fakulteto (''Lettere e filosofia'') [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]], na kateri je leta 1987 pod mentorstvom prof. [[Jože Pirjevec|Jožeta Pirjevca]] doktoriral z disertacijo iz povojne tržaške zgodovine. Od leta 1978 dalje je poučeval na slovenskih srednjih in višjih šolah v [[Trst|Trstu]] in [[Gorica|Gorici]], najprej od leta 1987 do leta 1990 na učiteljišču v Gorici, nato, po opravljenem habilitacijskem izpitu, je bil stalno nameščen kot profesor slovenščine in zgodovine na Trgovskem zavodu Žige Zoisa v Gorici. Leta 1993 je bil premeščen na pedagoški licej Simona Gregorčiča v Gorici, nato je do upokojitve leta 2020 poučeval na znanstvenem in humanističnem liceju Simona Gregorčiča v Gorici. V času univerzitetnega študija je bil član mladinske sekcije [[Slovenska skupnost|stranke SSk]]. V letih 1990–92 je bil tudi član pokrajinskega sveta SSk (Trst). Nekaj let je bil tudi član [[Slovenski kulturni klub|Slovenskega kulturnega kluba]] in več let STS - Slovenskih tržaških skavtov, organizacije, ki se je kasneje preimenovala v [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSO - Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo]], kjer se je tudi navdušil za gorništvo<ref>{{Navedi splet|title=Zadnji letošnji Športel o alpinizmu|url=https://www.primorski.eu/sport/zadnji-letosnji-sportel-o-alpinizmu-HY1616922|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-15|language=sl}}</ref> in kmalu postal član [[Slovensko planinsko društvo Trst|SPDT - Slovenskega planinskega društva Trst]].<ref>{{Navedi splet|title=V gorah iščem predvsem mir in navdih, pa tudi bližino z absolutnim » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-gorah-iscem-predvsem-mir-navdih-pa-tudi-blizino-z-absolutnim/|website=Noviglas|date=2024-08-10|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Vzporedno z univerzitetnim študijem se je ukvarjal tudi s študijem glasbe (klarinet), bil je član Tržaškega mešanega zbora in moškega zbora [[Fantje izpod Grmade]]. Štiri leta je bil član Tržaškega pihalnega orkestra kot klarinetist.<ref>{{Navedi splet|title=Pahor, Adrijan (1956–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi942990/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-10}}</ref> Že v univerzitetnih letih je Adrijan Pahor pisal literarne prispevke za [[Radio Trst A]] in za [[Novi list]], nato v [[Novi glas|Novi Glas]], [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]], redno pa tudi za [[Primorski dnevnik]]<ref>{{Navedi splet|title=Adrijan Pahor|url=https://www.primorski.eu/tag/-/meta/adrijan-pahor|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-06-10|language=sl}}</ref> in [[Mladika (revija)|Mladiko]].<ref>{{Navedi splet|title=V Trstu izšla nova številka revije Mladika » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-trstu-izsla-nova-stevilka-revije-mladika/|website=Noviglas|date=2022-12-20|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> V [[Revija 2000|Reviji 2000]] je objavil prispevek o [[Virgil Šček|Virgilu Ščeku]]. Leta 1993 je [[Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček]] iz Trsta objavil v samostojni knjigi svojo disertacijo z naslovom ''Il crepuscolo del Territorio libero di Trieste e i partiti autonomi sloveni (1952–1954 - Somrak Svobodnega tržaškega ozemlja in samostojne slovenske stranke, 1952–1954)''. Ta disertacija nadaljuje niz disertacij (Nadje Maganje in Aleša Breclja) ki podrobno analizirajo povojno avtonomno politično udejstvovanje Slovencev na Tržaškem in Goriškem. Adrijan Pahor je zelo aktiven v kulturnem in prosvetnem življenju [[Slovenska skupnost v Italiji|slovenske manjšine v Italiji]] kot organizator kulturnih (literarnih) večerov, moderator, predavatelj na simpozijih.<ref>{{Navedi splet|title=Naše gore so med najlepšimi na svetu. Iz njih sem izšel, vanje se vračam! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/nase-gore-med-najlepsimi-na-svetu-iz-njih-sem-izsel-vanje-se-vracam/|website=Noviglas|date=2021-10-01|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V knjigi o slovenskih vernikih v Trstu|url=https://www.primorski.eu/goriska/v-knjigi-o-slovenskih-vernikih-v-trstu-BE2152452|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-15|language=sl|first=Vili|last=Prinčič {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SREČANJA POD LIPAMI {{!}} Kulturni center Lojze Bratuž|url=https://www.centerbratuz.org/srecanja/srecanja-pod-lipami.124.html|website=www.centerbratuz.org|accessdate=2026-04-15}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predstavitev knjige Marija Čuka Zlato zrno - Goriška knjižnica Franceta Bevka|url=https://www.gkfb.si/dogodki/literarni-cetrtki/item/3114-predstavitev-knjige-marija-cuka-zlato-zrno|website=www.gkfb.si|accessdate=2026-04-15|language=si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KATOLIŠKA KNJIGARNA ,Goriška Mohorjeva družba in Kulturni center Lojze Bratuž vabijo na predstavitev nove knjige|url=https://www.katoliskaknjigarna-gorica.it/events/katoliska-knjigarna-goriska-mohorjeva-druzba-in-kulturni-center-lojze-bratuz-vabijo-na-predstavitev-nove-knjige-2/|website=Katoliška knjigarna - Libreria cattolica|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Himalaji je bil neštetokrat|url=https://www.primorski.eu/goriska/v-himalaji-je-bil-nestetokrat-GE1745594|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-15|language=sl|first=Vili|last=Prinčič {{!}}}}</ref> Piše literarne kritike in recenzije,<ref>{{Navedi splet|title=Vtisi ob branju Rebulovih Dnevniških zapisov » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/vtisi-ob-branju-rebulovih-dnevniskih-zapisov/|website=Noviglas|date=2026-02-09|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ŽENSKA LITERARNA USTVARJALNOST NA PRIMORSKEM|url=https://www.mladika.com/izdelek/zenska-literarna-ustvarjalnost-na-primorskem/|website=Mladika|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Šola in identiteta » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/sola-in-identiteta/|website=Noviglas|date=2025-10-15|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> spremne besede v knjige z literarno, zgodovinsko ali etnografsko vsebino.<ref>{{Navedi splet|title=Vera Borisa Pahorja in Ognjišče|url=https://revija.ognjisce.si/zanimivosti/23268-vera-borisa-pahorja-in-ognjisce|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2026-04-15}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sin Borisa Pahorja: Očetova avtobiografija me je presenetila na več načinov|url=https://siol.net/trendi/kultura/sin-borisa-pahorja-ocetova-avtobiografija-me-je-presenetila-na-vec-nacinov-614087|website=siol.net|accessdate=2026-04-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KRITIK.si|url=https://kritik.si/2022/11/23/boris-pahor-v-pogledih-sorodnikov-sopotnikov-prijateljev-1/|website=KRITIK.si|date=2022-11-23|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Adrijan Pahor in Matej Venier o knjigi, ki se je rodila iz prijateljstva » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/adrijan-pahor-matej-venier-o-knjigi-ki-se-je-rodila-iz-prijateljstva/|website=Noviglas|date=2025-10-31|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Že več let je član uredništva mesečnika [[Mladika (revija)|Mladika]], odbornik je pri [[Goriška Mohorjeva družba|Goriški Mohorjevi družbi]], član je [[Slovenska matica|Slovenske Matice]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=Matičina odprta vrata|url=https://www.slovenska-matica.si/events/maticina-odprta-vrata-45/|website=Slovenska matica|date=2025-10-08|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|first=Slovenska|last=Matica}}</ref> Od leta 2019 je član komisije, ki podeljuje literarno nagrado [https://slovenskaprosveta.org/literarna-nagrada-vstajenje/ Vstajenje].<ref>{{Navedi splet|title=59. literarna nagrada Vstajenje za leto 2021 » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/59-literarna-nagrada-vstajenje-za-leto-2021/|website=Noviglas|date=2022-04-12|accessdate=2025-06-10|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> == Pomembnejše publikacije == * Pahor, Adrijan: Il crepuscolo del Territorio libero di Trieste e i partiti autonomi sloveni (1952–1954) (Somrak Svobodnega tržaškega ozemlja in samostojne slovenske stranke, 1952–1954). * Pahor, Adrijan: Prim. v Ščekovem času,(referat) Revija 2000, 1989, št. 46/47, 175–212; * Pahor, Adrijan: Bruna Marija Pertot in njena govorica srca, v zborniku Ženska literarna ustvarjalnost na Primorskem, Mladika 2017; * Pahor, Adrijan: Cankarjevo predavanje Očiščenje in pomlajenje, v zborniku Tržaški Cankar in naše branje, Mladika 2020; * Pahor Adrijan: Od enotnosti OF do prve Kocbekove afere, Znanstveni posvet Trst, 6.6.2025 * Pahor Adrijan, Poezija Borisa Pangerca, Filozofska Fakulteta Univerze v LJ, oddelek za slovanske jezike in knjž., LJubljana, 2000 *Pahor Adrijan, Boris Paternu, ''Od ekspresionizma do postmoderne,'' ''Prim.'' Primorski dnevnik 3. 3. 2000; Novi glas 2. 3. 2000. *Pahor Adrijan, Pesniška zbirka Oljke in morje in sol Borisa Pangerca, Mladika 4/2024 == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pahor, Adrijan}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski slovenisti]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski skavti]] 4btxcav8ozs3qflsq1saqivra5t96d8 6659964 6659955 2026-04-15T11:13:29Z Yerpo 8417 pmm ok 6659964 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|citizenship=slovensko, italijansko|nationality=slovenska}} '''Adrijan Pahor''', [[Slovenci|slovenski]] [[publicist]], [[Slovenistika|slovenist]], [[zgodovinar]] in [[Kultura|kulturni delavec]], * [[11. junij]] [[1956]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Rodil se je v [[Trst|Trstu]], oče [[Boris Pahor|Boris]] je bil profesor in pisatelj,<ref>{{Navedi splet|title=Adrijan Pahor: Oče se je bal predvsem tega, da bi bil ob usodnem trenutku sam|url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/adrijan-pahor-oce-se-je-bal-predvsem-tega-da-bi-bil-ob-usodnem-trenutku-sam|website=www.delo.si|accessdate=2025-06-10|language=sl}}</ref> mati [[Radoslava Premrl|Radoslava]] (rojena [[Radoslava Premrl|Premrl]]), učiteljica. Slovensko osnovno šolo je obiskoval v [[Barkovlje|Barkovljah]], nižjo srednjo šolo sv. Cirila in Metoda pa pri [[Sveti Ivan, Trst|Sv. Ivanu]] v [[Trst|Trstu]]. Nato se je vpisal na [[Klasični licej (Italija)|klasični licej Franceta Prešerna]] v Trstu, kjer je maturiral 1975. Leta 1975 se je vpisal na fakulteto za farmacijo, leta 1982 pa na Leposlovno fakulteto (''Lettere e filosofia'') [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]], na kateri je leta 1987 pod mentorstvom prof. [[Jože Pirjevec|Jožeta Pirjevca]] doktoriral z disertacijo iz povojne tržaške zgodovine. Od leta 1978 dalje je poučeval na slovenskih srednjih in višjih šolah v [[Trst|Trstu]] in [[Gorica|Gorici]], najprej od leta 1987 do leta 1990 na učiteljišču v Gorici, nato, po opravljenem habilitacijskem izpitu, je bil stalno nameščen kot profesor slovenščine in zgodovine na Trgovskem zavodu Žige Zoisa v Gorici. Leta 1993 je bil premeščen na pedagoški licej Simona Gregorčiča v Gorici, nato je do upokojitve leta 2020 poučeval na znanstvenem in humanističnem liceju Simona Gregorčiča v Gorici. V času univerzitetnega študija je bil član mladinske sekcije [[Slovenska skupnost|stranke SSk]]. V letih 1990–92 je bil tudi član pokrajinskega sveta SSk (Trst). Nekaj let je bil tudi član [[Slovenski kulturni klub|Slovenskega kulturnega kluba]] in več let STS - Slovenskih tržaških skavtov, organizacije, ki se je kasneje preimenovala v [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSO - Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo]], kjer se je tudi navdušil za gorništvo<ref>{{Navedi splet|title=Zadnji letošnji Športel o alpinizmu|url=https://www.primorski.eu/sport/zadnji-letosnji-sportel-o-alpinizmu-HY1616922|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-15|language=sl}}</ref> in kmalu postal član [[Slovensko planinsko društvo Trst|SPDT - Slovenskega planinskega društva Trst]].<ref>{{Navedi splet|title=V gorah iščem predvsem mir in navdih, pa tudi bližino z absolutnim » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-gorah-iscem-predvsem-mir-navdih-pa-tudi-blizino-z-absolutnim/|website=Noviglas|date=2024-08-10|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Vzporedno z univerzitetnim študijem se je ukvarjal tudi s študijem glasbe (klarinet), bil je član Tržaškega mešanega zbora in moškega zbora [[Fantje izpod Grmade]]. Štiri leta je bil član Tržaškega pihalnega orkestra kot klarinetist.<ref>{{Navedi splet|title=Pahor, Adrijan (1956–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi942990/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-10}}</ref> Že v univerzitetnih letih je Adrijan Pahor pisal literarne prispevke za [[Radio Trst A]] in za [[Novi list]], nato v [[Novi glas|Novi Glas]], [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]], redno pa tudi za [[Primorski dnevnik]]<ref>{{Navedi splet|title=Adrijan Pahor|url=https://www.primorski.eu/tag/-/meta/adrijan-pahor|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-06-10|language=sl}}</ref> in [[Mladika (revija)|Mladiko]].<ref>{{Navedi splet|title=V Trstu izšla nova številka revije Mladika » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-trstu-izsla-nova-stevilka-revije-mladika/|website=Noviglas|date=2022-12-20|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> V [[Revija 2000|Reviji 2000]] je objavil prispevek o [[Virgil Šček|Virgilu Ščeku]]. Leta 1993 je [[Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček]] iz Trsta objavil v samostojni knjigi svojo disertacijo z naslovom ''Il crepuscolo del Territorio libero di Trieste e i partiti autonomi sloveni (1952–1954 - Somrak Svobodnega tržaškega ozemlja in samostojne slovenske stranke, 1952–1954)''. Ta disertacija nadaljuje niz disertacij (Nadje Maganje in Aleša Breclja) ki podrobno analizirajo povojno avtonomno politično udejstvovanje Slovencev na Tržaškem in Goriškem. Adrijan Pahor je zelo aktiven v kulturnem in prosvetnem življenju [[Slovenska skupnost v Italiji|slovenske manjšine v Italiji]] kot organizator kulturnih (literarnih) večerov, moderator, predavatelj na simpozijih.<ref>{{Navedi splet|title=Naše gore so med najlepšimi na svetu. Iz njih sem izšel, vanje se vračam! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/nase-gore-med-najlepsimi-na-svetu-iz-njih-sem-izsel-vanje-se-vracam/|website=Noviglas|date=2021-10-01|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V knjigi o slovenskih vernikih v Trstu|url=https://www.primorski.eu/goriska/v-knjigi-o-slovenskih-vernikih-v-trstu-BE2152452|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-15|language=sl|first=Vili|last=Prinčič {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SREČANJA POD LIPAMI {{!}} Kulturni center Lojze Bratuž|url=https://www.centerbratuz.org/srecanja/srecanja-pod-lipami.124.html|website=www.centerbratuz.org|accessdate=2026-04-15}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predstavitev knjige Marija Čuka Zlato zrno - Goriška knjižnica Franceta Bevka|url=https://www.gkfb.si/dogodki/literarni-cetrtki/item/3114-predstavitev-knjige-marija-cuka-zlato-zrno|website=www.gkfb.si|accessdate=2026-04-15|language=si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KATOLIŠKA KNJIGARNA ,Goriška Mohorjeva družba in Kulturni center Lojze Bratuž vabijo na predstavitev nove knjige|url=https://www.katoliskaknjigarna-gorica.it/events/katoliska-knjigarna-goriska-mohorjeva-druzba-in-kulturni-center-lojze-bratuz-vabijo-na-predstavitev-nove-knjige-2/|website=Katoliška knjigarna - Libreria cattolica|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Himalaji je bil neštetokrat|url=https://www.primorski.eu/goriska/v-himalaji-je-bil-nestetokrat-GE1745594|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-15|language=sl|first=Vili|last=Prinčič {{!}}}}</ref> Piše literarne kritike in recenzije,<ref>{{Navedi splet|title=Vtisi ob branju Rebulovih Dnevniških zapisov » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/vtisi-ob-branju-rebulovih-dnevniskih-zapisov/|website=Noviglas|date=2026-02-09|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ŽENSKA LITERARNA USTVARJALNOST NA PRIMORSKEM|url=https://www.mladika.com/izdelek/zenska-literarna-ustvarjalnost-na-primorskem/|website=Mladika|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Šola in identiteta » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/sola-in-identiteta/|website=Noviglas|date=2025-10-15|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> spremne besede v knjige z literarno, zgodovinsko ali etnografsko vsebino.<ref>{{Navedi splet|title=Vera Borisa Pahorja in Ognjišče|url=https://revija.ognjisce.si/zanimivosti/23268-vera-borisa-pahorja-in-ognjisce|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2026-04-15}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sin Borisa Pahorja: Očetova avtobiografija me je presenetila na več načinov|url=https://siol.net/trendi/kultura/sin-borisa-pahorja-ocetova-avtobiografija-me-je-presenetila-na-vec-nacinov-614087|website=siol.net|accessdate=2026-04-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KRITIK.si|url=https://kritik.si/2022/11/23/boris-pahor-v-pogledih-sorodnikov-sopotnikov-prijateljev-1/|website=KRITIK.si|date=2022-11-23|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Adrijan Pahor in Matej Venier o knjigi, ki se je rodila iz prijateljstva » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/adrijan-pahor-matej-venier-o-knjigi-ki-se-je-rodila-iz-prijateljstva/|website=Noviglas|date=2025-10-31|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Že več let je član uredništva mesečnika [[Mladika (revija)|Mladika]], odbornik je pri [[Goriška Mohorjeva družba|Goriški Mohorjevi družbi]], član je [[Slovenska matica|Slovenske Matice]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=Matičina odprta vrata|url=https://www.slovenska-matica.si/events/maticina-odprta-vrata-45/|website=Slovenska matica|date=2025-10-08|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|first=Slovenska|last=Matica}}</ref> Od leta 2019 je član komisije, ki podeljuje literarno nagrado [https://slovenskaprosveta.org/literarna-nagrada-vstajenje/ Vstajenje].<ref>{{Navedi splet|title=59. literarna nagrada Vstajenje za leto 2021 » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/59-literarna-nagrada-vstajenje-za-leto-2021/|website=Noviglas|date=2022-04-12|accessdate=2025-06-10|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> == Pomembnejše publikacije == * Pahor, Adrijan: Il crepuscolo del Territorio libero di Trieste e i partiti autonomi sloveni (1952–1954) (Somrak Svobodnega tržaškega ozemlja in samostojne slovenske stranke, 1952–1954). * Pahor, Adrijan: Prim. v Ščekovem času,(referat) Revija 2000, 1989, št. 46/47, 175–212; * Pahor, Adrijan: Bruna Marija Pertot in njena govorica srca, v zborniku Ženska literarna ustvarjalnost na Primorskem, Mladika 2017; * Pahor, Adrijan: Cankarjevo predavanje Očiščenje in pomlajenje, v zborniku Tržaški Cankar in naše branje, Mladika 2020; * Pahor Adrijan: Od enotnosti OF do prve Kocbekove afere, Znanstveni posvet Trst, 6.6.2025 * Pahor Adrijan, Poezija Borisa Pangerca, Filozofska Fakulteta Univerze v LJ, oddelek za slovanske jezike in knjž., LJubljana, 2000 *Pahor Adrijan, Boris Paternu, ''Od ekspresionizma do postmoderne,'' ''Prim.'' Primorski dnevnik 3. 3. 2000; Novi glas 2. 3. 2000. *Pahor Adrijan, Pesniška zbirka Oljke in morje in sol Borisa Pangerca, Mladika 4/2024 == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pahor, Adrijan}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski slovenisti]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski skavti]] 8zq5028r1qz1wn6dv6jr347xkxgldzh 6659965 6659964 2026-04-15T11:14:21Z Yerpo 8417 /* Življenje in delo */ dp 6659965 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|citizenship=slovensko, italijansko|nationality=slovenska}} '''Adrijan Pahor''', [[Slovenci|slovenski]] [[publicist]], [[Slovenistika|slovenist]], [[zgodovinar]] in [[Kultura|kulturni delavec]], * [[11. junij]] [[1956]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Rodil se je v [[Trst|Trstu]], oče [[Boris Pahor|Boris]] je bil profesor in pisatelj,<ref>{{Navedi splet|title=Adrijan Pahor: Oče se je bal predvsem tega, da bi bil ob usodnem trenutku sam|url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/adrijan-pahor-oce-se-je-bal-predvsem-tega-da-bi-bil-ob-usodnem-trenutku-sam|website=www.delo.si|accessdate=2025-06-10|language=sl}}</ref> mati [[Radoslava Premrl|Radoslava]] (rojena [[Radoslava Premrl|Premrl]]), učiteljica. Slovensko osnovno šolo je obiskoval v [[Barkovlje|Barkovljah]], nižjo srednjo šolo sv. Cirila in Metoda pa pri [[Sveti Ivan, Trst|Sv. Ivanu]] v [[Trst|Trstu]]. Nato se je vpisal na [[Klasični licej (Italija)|klasični licej Franceta Prešerna]] v Trstu, kjer je maturiral 1975. Leta 1975 se je vpisal na fakulteto za farmacijo, leta 1982 pa na Leposlovno fakulteto (''Lettere e filosofia'') [[Univerza v Trstu|Univerze v Trstu]], na kateri je leta 1987 pod mentorstvom prof. [[Jože Pirjevec|Jožeta Pirjevca]] doktoriral z disertacijo iz povojne tržaške zgodovine. Od leta 1978 dalje je poučeval na slovenskih srednjih in višjih šolah v [[Trst|Trstu]] in [[Gorica|Gorici]], najprej od leta 1987 do leta 1990 na učiteljišču v Gorici, nato, po opravljenem habilitacijskem izpitu, je bil stalno nameščen kot profesor slovenščine in zgodovine na Trgovskem zavodu Žige Zoisa v Gorici. Leta 1993 je bil premeščen na pedagoški licej Simona Gregorčiča v Gorici, nato je do upokojitve leta 2020 poučeval na znanstvenem in humanističnem liceju Simona Gregorčiča v Gorici. V času univerzitetnega študija je bil član mladinske sekcije [[Slovenska skupnost|stranke SSk]]. V letih 1990–92 je bil tudi član pokrajinskega sveta SSk (Trst). Nekaj let je bil tudi član [[Slovenski kulturni klub|Slovenskega kulturnega kluba]] in več let STS - Slovenskih tržaških skavtov, organizacije, ki se je kasneje preimenovala v [[Slovenska zamejska skavtska organizacija|SZSO - Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo]], kjer se je tudi navdušil za gorništvo<ref>{{Navedi splet|title=Zadnji letošnji Športel o alpinizmu|url=https://www.primorski.eu/sport/zadnji-letosnji-sportel-o-alpinizmu-HY1616922|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-15|language=sl}}</ref> in kmalu postal član [[Slovensko planinsko društvo Trst|SPDT - Slovenskega planinskega društva Trst]].<ref>{{Navedi splet|title=V gorah iščem predvsem mir in navdih, pa tudi bližino z absolutnim » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-gorah-iscem-predvsem-mir-navdih-pa-tudi-blizino-z-absolutnim/|website=Noviglas|date=2024-08-10|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Vzporedno z univerzitetnim študijem se je ukvarjal tudi s študijem glasbe (klarinet), bil je član Tržaškega mešanega zbora in moškega zbora [[Fantje izpod Grmade]]. Štiri leta je bil član Tržaškega pihalnega orkestra kot klarinetist.<ref>{{Navedi splet|title=Pahor, Adrijan (1956–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi942990/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-10}}</ref> Že v univerzitetnih letih je Adrijan Pahor pisal literarne prispevke za [[Radio Trst A]] in za [[Novi list]], nato v [[Novi glas|Novi Glas]], [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]], redno pa tudi za [[Primorski dnevnik]]<ref>{{Navedi splet|title=Adrijan Pahor|url=https://www.primorski.eu/tag/-/meta/adrijan-pahor|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-06-10|language=sl}}</ref> in [[Mladika (revija)|Mladiko]].<ref>{{Navedi splet|title=V Trstu izšla nova številka revije Mladika » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-trstu-izsla-nova-stevilka-revije-mladika/|website=Noviglas|date=2022-12-20|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> V [[Revija 2000|Reviji 2000]] je objavil prispevek o [[Virgil Šček|Virgilu Ščeku]]. Leta 1993 je [[Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček]] iz Trsta objavil v samostojni knjigi svojo disertacijo z naslovom ''Il crepuscolo del Territorio libero di Trieste e i partiti autonomi sloveni (1952–1954 - Somrak Svobodnega tržaškega ozemlja in samostojne slovenske stranke, 1952–1954)''. Ta disertacija nadaljuje niz disertacij (Nadje Maganje in Aleša Breclja) ki podrobno analizirajo povojno avtonomno politično udejstvovanje Slovencev na Tržaškem in Goriškem. Adrijan Pahor je zelo aktiven v kulturnem in prosvetnem življenju [[Slovenska skupnost v Italiji|slovenske manjšine v Italiji]] kot organizator kulturnih (literarnih) večerov, moderator, predavatelj na simpozijih.<ref>{{Navedi splet|title=Naše gore so med najlepšimi na svetu. Iz njih sem izšel, vanje se vračam! » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/nase-gore-med-najlepsimi-na-svetu-iz-njih-sem-izsel-vanje-se-vracam/|website=Noviglas|date=2021-10-01|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V knjigi o slovenskih vernikih v Trstu|url=https://www.primorski.eu/goriska/v-knjigi-o-slovenskih-vernikih-v-trstu-BE2152452|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-15|language=sl|first=Vili|last=Prinčič {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SREČANJA POD LIPAMI {{!}} Kulturni center Lojze Bratuž|url=https://www.centerbratuz.org/srecanja/srecanja-pod-lipami.124.html|website=www.centerbratuz.org|accessdate=2026-04-15}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predstavitev knjige Marija Čuka Zlato zrno - Goriška knjižnica Franceta Bevka|url=https://www.gkfb.si/dogodki/literarni-cetrtki/item/3114-predstavitev-knjige-marija-cuka-zlato-zrno|website=www.gkfb.si|accessdate=2026-04-15|language=si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KATOLIŠKA KNJIGARNA ,Goriška Mohorjeva družba in Kulturni center Lojze Bratuž vabijo na predstavitev nove knjige|url=https://www.katoliskaknjigarna-gorica.it/events/katoliska-knjigarna-goriska-mohorjeva-druzba-in-kulturni-center-lojze-bratuz-vabijo-na-predstavitev-nove-knjige-2/|website=Katoliška knjigarna - Libreria cattolica|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Himalaji je bil neštetokrat|url=https://www.primorski.eu/goriska/v-himalaji-je-bil-nestetokrat-GE1745594|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-15|language=sl|first=Vili|last=Prinčič {{!}}}}</ref> Piše literarne kritike in recenzije,<ref>{{Navedi splet|title=Vtisi ob branju Rebulovih Dnevniških zapisov » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/vtisi-ob-branju-rebulovih-dnevniskih-zapisov/|website=Noviglas|date=2026-02-09|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ŽENSKA LITERARNA USTVARJALNOST NA PRIMORSKEM|url=https://www.mladika.com/izdelek/zenska-literarna-ustvarjalnost-na-primorskem/|website=Mladika|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Šola in identiteta » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/sola-in-identiteta/|website=Noviglas|date=2025-10-15|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> spremne besede v knjige z literarno, zgodovinsko ali etnografsko vsebino.<ref>{{Navedi splet|title=Vera Borisa Pahorja in Ognjišče|url=https://revija.ognjisce.si/zanimivosti/23268-vera-borisa-pahorja-in-ognjisce|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2026-04-15}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sin Borisa Pahorja: Očetova avtobiografija me je presenetila na več načinov|url=https://siol.net/trendi/kultura/sin-borisa-pahorja-ocetova-avtobiografija-me-je-presenetila-na-vec-nacinov-614087|website=siol.net|accessdate=2026-04-15|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KRITIK.si|url=https://kritik.si/2022/11/23/boris-pahor-v-pogledih-sorodnikov-sopotnikov-prijateljev-1/|website=KRITIK.si|date=2022-11-23|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Adrijan Pahor in Matej Venier o knjigi, ki se je rodila iz prijateljstva » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/adrijan-pahor-matej-venier-o-knjigi-ki-se-je-rodila-iz-prijateljstva/|website=Noviglas|date=2025-10-31|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Že več let je član uredništva mesečnika [[Mladika (revija)|Mladika]], odbornik je pri [[Goriška Mohorjeva družba|Goriški Mohorjevi družbi]], član je [[Slovenska matica|Slovenske Matice]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=Matičina odprta vrata|url=https://www.slovenska-matica.si/events/maticina-odprta-vrata-45/|website=Slovenska matica|date=2025-10-08|accessdate=2026-04-15|language=sl-SI|first=Slovenska|last=Matica}}</ref> Od leta 2019 je član komisije, ki podeljuje literarno nagrado vstajenje.<ref>{{Navedi splet|title=59. literarna nagrada Vstajenje za leto 2021 » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/59-literarna-nagrada-vstajenje-za-leto-2021/|website=Noviglas|date=2022-04-12|accessdate=2025-06-10|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> == Pomembnejše publikacije == * Pahor, Adrijan: Il crepuscolo del Territorio libero di Trieste e i partiti autonomi sloveni (1952–1954) (Somrak Svobodnega tržaškega ozemlja in samostojne slovenske stranke, 1952–1954). * Pahor, Adrijan: Prim. v Ščekovem času,(referat) Revija 2000, 1989, št. 46/47, 175–212; * Pahor, Adrijan: Bruna Marija Pertot in njena govorica srca, v zborniku Ženska literarna ustvarjalnost na Primorskem, Mladika 2017; * Pahor, Adrijan: Cankarjevo predavanje Očiščenje in pomlajenje, v zborniku Tržaški Cankar in naše branje, Mladika 2020; * Pahor Adrijan: Od enotnosti OF do prve Kocbekove afere, Znanstveni posvet Trst, 6.6.2025 * Pahor Adrijan, Poezija Borisa Pangerca, Filozofska Fakulteta Univerze v LJ, oddelek za slovanske jezike in knjž., LJubljana, 2000 *Pahor Adrijan, Boris Paternu, ''Od ekspresionizma do postmoderne,'' ''Prim.'' Primorski dnevnik 3. 3. 2000; Novi glas 2. 3. 2000. *Pahor Adrijan, Pesniška zbirka Oljke in morje in sol Borisa Pangerca, Mladika 4/2024 == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pahor, Adrijan}} [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski slovenisti]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski kulturni delavci]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski skavti]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Trstu]] 30k9dzbsphvz3ma8934rszidn9z6kcd Svjatoslavov pohod na Bolgarijo 0 584352 6659662 6449515 2026-04-14T12:38:06Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Bolgarija]]; dodal [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6659662 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Svjatoslavov pohod na Bolgarijo | partof = rusko-bizantinskih in rusko-bolgarskih vojn | image = 63-manasses-chronicle.jpg | caption = Svjatoslavov pohod, upodobljen v ''[[Konstantin Manasij|Manasijevi kroniki]]'' | date = 967/968–971 | place = [[Mezija]] in [[Trakija]] | result = bizantinska zmaga | combatant1 = [[Kijevska Rusija]],<br />[[Pečenegi]],<br />[[Madžari]] | combatant2 = [[Prvo bolgarsko cesarstvo]], <br />[[Pečenegi]] {{cref|d}} | combatant3 = [[Bizantinsko cesarstvo]] | commander1 = [[Svjatoslav I. Kijevski]] {{KIA}}{{cref|c}}<br />Sveneld {{KIA}}(?)<br />Ikmor {{KIA}} | commander2 = [[Peter I. Bolgarski]]<br />[[Boris II. Bolgarski]] | commander3 = [[Ivan I. Cimisk]]<br />[[Bardas Skleros]] | strength1 = več kot 60.000 mož | strength2 = ~30.000 mož | strength3 = ~30.000–40.000 mož | campaignbox = }} '''Svjatoslavov pohod na Bolgarijo''' je bil spopad na vzhodnem [[Balkan]]u, ki se je začel leta 967/968 in končal leta 971. V spopad so bili vpleteni [[Kijevska Rusija]], [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] in [[Bizantinsko cesarstvo]]. Leta 927 je bila podpisan mirovni sporazum med Bolgarijo in Bizancem, ki je končal dolgoletno vojno in vzpostavil štiridesetletni mir. Obe državi sta v tem mirnem obdobju uspevali, vendar se je ravnovesje moči postopoma premaknilo na stran Bizantincev, ki so na vzhodu osvojili veliko ozemlja [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]] in sklenili mrežo zavezništev z državami okoli Bolgarije. Leta 965/966 je bojeviti novi bizantinski cesar [[Nikefor II. Fokas]] zavrnil obnovitev plačevanja letnega davka Bolgariji, ki je bil del mirovnega sporazuma, in ji napovedal vojno. Nikifor, ki je bil sam zaposlen s pohodi na vzhodu, se je odločil, da bo vojno vodil preko posrednika, in zato nagovoril ruskega velikega kneza Svjatoslava I., naj napade Bolgarijo. Svjatoslav je porazil bolgarske sile in naslednji dve leti okupiral severne in severovzhodne dela države. Kijevska Rusija in Bizantinci so se nato obrnili drug proti drugemu. Svjatoslavov pohod na Bolgarijo je močno presegel pričakovanja Bizantincev, ki so ga imeli le za sredstvo za diplomatski pritisk na Bolgare. Ruski knez je v letih 967–969 osvojil osrednja območja bolgarske države na severovzhodnem Balkanu, ujel bolgarskega carja [[Boris II. Bolgarski|Borisa II.]] in prek njega dejansko zavladal državi. Svjatoslav je zatem nameraval nadaljevati svoj pohod proti jugu proti [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], ki je z veliko zaskrbljenostjo gledal na ustanovitev nove in močne rusko-bolgarske države na Balkanu. Potem ko je cesar [[Ivan I. Cimisk]] leta 970 v [[Bitka pri Arkadiopolu (970)|bitki pri Arkadiopolu]] ustavil rusko napredovanje skozi [[Trakija|Trakijo]], je leta 971 povedel vojsko proti severu in zavzel njeno glavno mesto [[Preslav]]. Po trimesečnem obleganju trdnjave [[Obleganje Dorostopola|Dorostopol]] se je Svjatoslav pomiril z Bizantinci in se umaknil iz Bolgarije. Cimisk je vzhodno Bolgarijo uradno priključil k Bizantinskemu cesarstvu. Večina ozemlja na osrednjem in zahodnem Balkanu je dejansko ostala izven bizantinske oblasti, kar je privedlo do oživitve bolgarske države v teh regijah pod dinastijo [[Komitopuli]]. ==Ozadje== [[Slika:South-eastern Europe c. 910.jpg|thumb|right|300px|Balkan okoli leta 910]] Do začetka 10. stoletja sta na Balkanu prevladovali dve sili: Bizantinsko cesarstvo, ki je obvladovalo jug polotoka in obale, in Bolgarsko cesarstvo, ki je vladalo na osrednjem in severnem Balkanu. V prvih desetletjih 10. stoletja je v Bolgariji vladal car [[Simeon I. Bolgarski|Simeon I.]] (vladal 893–927), ki je v vrsti vojn razširil svoje cesarstvo na bizantinski račun in dosegel priznanje svojega cesarskega naziva.<ref>{{Harvnb|Stephenson|2000|pp=18–23}}</ref> Simeonovi smrti maja 927 je kmalu sledilo zbliževanje obeh sil, ki je bilo formalizirano s sporazumom in poroko Simeonovega drugega sina in naslednika [[Peter I. Bolgarski|Petra I.]] (vladal 927–969) z Marijo, vnukinjo bizantinskega cesarja [[Roman I. Lekapen|Romana I. Lakapena]] (vladal 920–944). Petru I. je bil priznan tudi cesarski naslov. S sporazumom je bilo dogovorjeno, da Bizantinci bolgarskemu vladarju v zameno za mir plačujejo letni davek, ki so ga Bizantinci uradno imenovali subvencija za Marijino vzdrževanje, da bi si rešili čast.<ref>{{Harvnb|Whittow|1996|p=292}}</ref><ref name="Stephenson 2000 23–24">{{Harvnb|Stephenson|2000|pp=23–24}}</ref> Sporazum je veljal skoraj štirideset let, saj so mirni odnosi ustrezali obema stranema. Bolgarijo so kljub težko prehodni [[Donava|Donavi]] na severu še vedno ogrožala stepska ljudstva, zlasti [[Madžari]] in [[Pečenegi]]. Oboji so napadali po vsej Bolgariji in občasno dosegli tudi bizantinsko ozemlje. Številne napade Pečenegov so sponzorirali Bizantinci. Petrova vladavina je bila kljub temu, da ni imela tolikšnega vojaškega sijaja kot Simeonova, za Bolgarijo še vedno "zlata doba" s cvetočim gospodarstvom in uspešno mestno družbo.<ref name="Stephenson 2000 23–24"/><ref>{{Harvnb|Whittow|1996|pp=292–294}}</ref><ref>{{Harvnb|Runciman|1930|p=184}}</ref> Bizanc je mir izkoristil za osredotočanje na vojne proti [[Abasidski kalifat|Abasidskemu kalifatu]] na vzhodu in je v nizu pohodov pod poveljstvom generalov Ivana Kurkuasa in Nikeforja Fokasa močno razširil svoje ozemlje. Hkratne vojaške reforme so ustvarile veliko učinkovitejšo in ofenzivno usmerjeno vojsko.<ref>{{Harvnb|Whittow|1996|pp=317–326}}</ref><ref>{{Harvnb|Treadgold|1997|pp=479–497}}</ref> Bizantinci niso zanemarili Balkana in so si vztrajno prizadevali izboljšati odnose z ljudstvi srednje in vzhodne Evrope ter s tem subtilno spreminjali ravnovesje moči na Balkanu v svojo korist. Njihova krimska postojanka [[Herson]] je vzdrževala trgovino s Pečenegi in vzhajajočo [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]]. Bizantinski misijonarji so vodili pokristjanjevanje Madžarov, slovanski knezi zahodnega Balkana pa so ponovno priznali suverenost cesarstva,<ref>{{Harvnb|Whittow|1996|pp=293–294}}</ref><ref>{{Harvnb|Stephenson|2000|p=47}}</ref> zlasti potem, ko je [[Časlav Klonimirović]] prekinil bolgarsko oblast nad Srbijo.<ref>{{Harvnb|Runciman|1930|p=185}}</ref> Ti odnosi na obrobju Bolgarskega cesarstva so bili pomembna prednost za bizantinsko diplomacijo. Pomembna metoda pritiska na Bolgare je bilo spodbujanje napadov Pečenegov in [[Hazari|Hazarov]] na Bolgarijo.<ref>{{Harvnb|Stephenson|2000|pp=30–31}}</ref><ref>{{Harvnb|Haldon|2001|pp=96–97}}</ref> Po nenadni smrti cesarja Romana II. leta 963 je Nikefor Fokas uzurpiral prestol Romanovih neodraslih otrok in zavladal kot cesar Nikefor II. (vladal 963–969).<ref>{{Harvnb|Treadgold|1997|pp=498–499}}</ref> Nikefor, sicer pomemben član anatolske vojaške aristokracije, se je osredotočal predvsem na vzhod in osebno vodil svojo vojsko na pohodih, v katerih sta bila ponovno osvojena [[Ciper (otok)|Ciper]] in [[Kilikija]].<ref>{{Harvnb|Treadgold|1997|pp=499–501}}</ref> Konec leta 965 ali v začetku leta 966 je Nikeforja obiskala bolgarska delegacija, da bi pobrala dolgovani davek. Nikefor, ki je bil zaradi nedavnih uspehov še bolj samozavesten kot običajno, je zahtevo bolgarskega vladarja imel za predrzno in zavrnil plačilo, češ da so z nedavno smrtjo cesarice Marije okoli leta 963 vse takšne obveznosti prenehale. Odposlance je ukazal pretepsti in jih z grožnjami in žaljivkami poslal domov. S svojo vojsko se je odpravil v Trakijo, kjer je uprizoril razkošno parado kot prikaz svoje vojaške moči in izropal nekaj bolgarskih obmejnih utrdb.<ref>{{Harvnb|Stephenson|2000|pp=47–48}}</ref><ref>{{Harvnb|Fine|1991|p=181}}</ref><ref name="Obolensky128">{{Harvnb|Obolensky|1971|p=128}}</ref> Nikeforjeva odločitev, da prekine prijateljske odnose z Bolgarijo, je bila tudi odgovor na nedavni sporazum, ki ga je Peter I. sklenil z Madžari. Sporazum je določal, da lahko Madžari v zameno za ustavitev svojih napadov na Bolgarijo neovirano prečkajo bolgarsko ozemlje, če bodo napadli Bizantince.<ref>{{Harvnb|Zlatarski|1971|p=545}}</ref> Da bi se izognil vojni z Bizantinci, je car Peter poslal svoja sinova [[Boris II. Bolgarski|Borisa]] in [[Roman I. Bolgarski|Romana]] kot talca v Konstantinopel. Ta poteza ni pomirila Nikeforja, ki sicer ni bil niti sposoben niti pripravljen na vojno z Bolgarijo. Njegove sile so bile vpletene v dogajanja na vzhodu, poleg tega pa se je Nikefor, opirajoč se na pretekle slabe izkušnje Bizantincev, obotavljal odpraviti na pohod v gorato in gozdnato Bolgarijo.<ref name="Obolensky128"/><ref name="Stephenson48">{{Harvnb|Stephenson|2000|p=48}}</ref> Namesto za napad se je odločil za staro bizantinsko taktiko ščuvanja plemen iz vzhodne Evrope za napad na Bolgarijo. Konec leta 966 ali v začetku leta 967 je kot svojega veleposlanika k Svjatoslavu I. Kijevskemu poslal patriarha Kalokira, meščana Hersona. Bizantinci so že dolgo prej vzdrževali tesne odnose z Rusi, s katerimi so bili vezani s sporazumom. Z obljubami bogatih nagrad in, po besedah diakona Leona plačilom 1500 funtov zlata, so ruskega vladarja prepričali, da napade Bolgarijo s severa.<ref name="Stephenson48"/><ref name="Haldon97">{{Harvnb|Haldon|2001|p=97}}</ref><ref>{{Harvnb|Whittow|1996|pp=260, 294}}</ref> Nikeforjev poklic Svjatoslava na pomoč proti Bolgarom je bil nenavaden, saj so Bizantinci za takšne naloge tradicionalno uporabljali Pečenege. Bizantinska poteza je verjetno imela še nek drug motiv, in sicer preusmeritev Svjatoslavove pozornosti stran od bizantinske postojanke Herson.<ref>{{Harvnb|Fine|1991|pp=181–182}}</ref> ==Bolgarska kampanja== [[Slika:Kievan Rus en.jpg|thumb|right|250px|Kijevska Rusija sredi 10. stoletja]] Svjatoslav se je z navdušenjem strinjal z bizantinskim predlogom. Avgusta 967 ali 968 so Rusi preko Donave vdrli na bolgarsko ozemlje, v bitki pri [[Silistra|Silistri]] premagali 30.000 glavo bolgarsko vojsko<ref>{{Harvnb|Zlatarski|1971|p=553}}</ref><ref>{{Harvnb|Andreev|Lalkov|1996|p=111}}</ref> in zasedli večino [[Dobrudža|Dobrudže]]. Po poročanju bolgarskega zgodovinarja Vasila Zlatarskega je Svjatoslav zavzel 80 mest v severovzhodni Bolgariji. Mesta so izropali in opustošili, vendar jih niso zasedli. Car [[Peter I. Bolgarski|Peter I.]] je ob novici o porazu doživel epileptični napad.<ref>{{Harvnb|Zlatarski|1971|pp=554–555}}</ref> Rusi so prezimili v Perejaslavcu,{{sfn|Stephenson|2000|p=49}} medtem ko so se Bolgari umaknili v trdnjavo Dorostopol (Silistra).<ref name="Obolensky128"/><ref name="Stephenson48"/><ref>{{Harvnb|Whittow|1996|p=260}}</ref> Naslednje leto je Svjatoslav z delom svoje vojske odšel domov, da bi preprečil napad Pečenegov na njegovo prestolnico [[Kijev]]. Napad Pečenegov so spodbudili bodisi Bizantinci, po pisanju v ''[[Zgodovina minulih let|Primarni kroniki]]'' pa Bolgari. Car Peter I. je takrat v Bizanc poslal svojo delegacijo, kar je zabeležil [[Liutprand Kremonski]]. V nasprotju s prejšnjimi sprejemi so bili bolgarski odposlanci tokrat deležni velikih časti. Nikefor, prepričan v svoj trden položaj, jim je kljub temu postavil ostre pogoje. Car Peter I. naj bi odstopil. Nasledil naj bi sin Boris, mlada Nikeforjeva sinova Bazilij in Konstantin, pa naj bi se poročila z bolgarskima princesama, Borisovimi hčerkama.<ref>{{Harvnb|Whittow|1996|pp=260, 294–295}}</ref><ref name="Fine182-183">{{Harvnb|Fine|1991|pp=182–183}}</ref> Peter I. se je umaknil v samostan, kjer je leta 969 umrl, Boris pa je bil izpuščen iz bizantinskega pripora in bil priznan kot car [[Boris II. Bolgarski|Boris II.]] Za trenutek se je zdelo, da Nikeforjev načrt deluje,<ref name="Fine182-183"/><ref name="Stephenson49">{{Harvnb|Stephenson|2000|p=49}}</ref> če ne bi Svjatoslavovo kratko bivanje v Bolgariji v njem prebudilo željo po osvojitvi te rodovitne in bogate dežele. K tej nameri ga je očitno spodbujal nekdanji bizantinski odposlanec Kalokir, ki je želel zasesti bizantinski prestol. Po porazu Pečenegov je Svjatoslav v Rusiji postavil podkralje, ki so v njegovi odsotnosti vladali Kijevski Rusiji, in se ponovno obrnil proti jugu.<ref name="Obolensky128"/><ref name="Stephenson49"/><ref>{{Harvnb|Whittow|1996|pp=260–261}}</ref><ref>{{Harvnb|Fine|1991|pp=183–184}}</ref> Poleti 969 se je vrnil v Bolgarijo z novo vojsko, ki so jo spremljale zavezniške pečeneške in madžarske enote. V njegovi odsotnosti so Perejaslavec osvojili Bolgari, ruske napade na druge osvojene trdnjave pa je bolgarska vojska odbila.<ref>{{Cite book |last=Pavlov |first=Plamen |title=Забравеното средновековие |publisher=Българска история |year=2024 |isbn=978-619-7688-32-0 |location=Sofia |pages=76 |language=Bulgarian |trans-title=The forgotten Medieval ages}}</ref> Svjatoslav je bil povsod hladno sprejet. V bližini [[Preslav]]a ga je napadla velika bolgarska vojska, vendar je Svjatoslav prisilil Bolgare na umik v mesto. Mesto je nato zavzel.{{sfn|Karamzin|2020|p=63}} Car Boris II. je ostal na svojem položaju kot Svjatoslavov vazal. V resnici je bil le figura, ki so jo obdržali, da bi zmanjšali bolgarsko nezadovoljstvo in odzive na rusko prisotnost.<ref>{{Harvnb|Stephenson|2000|pp=49–51}}</ref><ref>{{Harvnb|Fine|1991|pp=184–185}}</ref> Zdi se, da je Svjatoslavu zatem uspelo pridobiti bolgarsko podporo. Bolgarski vojaki so se v precejšnjem številu pridružili njegovi vojski, deloma zaradi možnosti plenjenja, pa tudi zaradi Svjatoslavovih protibizantinskih načrtov in verjetno zaradi skupne slovanske dediščine. Ruski vladar je pazil, da ne bi odtujil svojih novih podložnikov. Svoji vojski je prepovedal plenjenje podeželja in mest, ki so se mirno predala.<ref>{{Harvnb|Fine|1991|pp=185–186}}</ref> Nikeforjev načrt se je izjalovil. Namesto šibke Bolgarije se je na severni meji njegovega cesarstva ustanovila nova in bojevita država, Svjatoslav pa je kazal namero, da nadaljuje svoj prodor proti jugu v Bizantinsko cesarstvo. Cesar je poskušal prepričati Bolgare, da bi se obrnili proti Rusom, vendar jih njegovi predlogi niso prepričali.<ref name="Stephenson51"/> Nikeforja so 11. decembra 969 v dvornem udaru umorili. Nasledil ga je [[Ivan I. Cimisk]] (vladal 969–976), ki je bil sicer zadolžen za reševanje težav na Balkanu. Novi cesar je poslal k Svjatoslavu delegacijo s predlogom za pogajanja. Ruski vladar je za svoj umik zahteval ogromno vsoto denarja, ker bo sicer prisilil Bizantinsko cesarstvo, da mu prepusti svoja evropska ozemlja in se bo moralo umakniti v [[Anatolija|Malo Azijo]].<ref name="Haldon97"/><ref name="Obolensky129">{{Harvnb|Obolensky|1971|p=129}}</ref><ref>{{Harvnb|Whittow|1996|pp=261, 295}}</ref> Ker je bil Cimisk v tistem času zaposlen z utrjevanjem svojega položaja in bojem proti močnemu klanu Fokas in njegovim privržencem v Mali Aziji, je vojno na Balkanu zaupal svojemu svaku, domestiku šol Bardu Skleru, in evnuhu stratopedarhu Petru.<ref name="Stephenson51">{{Harvnb|Stephenson|2000|p=51}}</ref><ref>{{Harvnb|Haldon|2001|pp=97–98}}</ref><ref name="Whittow295">{{Harvnb|Whittow|1996|p=295}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Vojne 10. stoletja]] [[Kategorija:Kijevska Rusija]] [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Bizantinsko cesarstvo]] 4pl115jtfhc61v5lsop4r68qpezeqhi 6659664 6659662 2026-04-14T12:38:31Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]]; dodal [[Kategorija:Vojaška zgodovina Bolgarije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6659664 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Svjatoslavov pohod na Bolgarijo | partof = rusko-bizantinskih in rusko-bolgarskih vojn | image = 63-manasses-chronicle.jpg | caption = Svjatoslavov pohod, upodobljen v ''[[Konstantin Manasij|Manasijevi kroniki]]'' | date = 967/968–971 | place = [[Mezija]] in [[Trakija]] | result = bizantinska zmaga | combatant1 = [[Kijevska Rusija]],<br />[[Pečenegi]],<br />[[Madžari]] | combatant2 = [[Prvo bolgarsko cesarstvo]], <br />[[Pečenegi]] {{cref|d}} | combatant3 = [[Bizantinsko cesarstvo]] | commander1 = [[Svjatoslav I. Kijevski]] {{KIA}}{{cref|c}}<br />Sveneld {{KIA}}(?)<br />Ikmor {{KIA}} | commander2 = [[Peter I. Bolgarski]]<br />[[Boris II. Bolgarski]] | commander3 = [[Ivan I. Cimisk]]<br />[[Bardas Skleros]] | strength1 = več kot 60.000 mož | strength2 = ~30.000 mož | strength3 = ~30.000–40.000 mož | campaignbox = }} '''Svjatoslavov pohod na Bolgarijo''' je bil spopad na vzhodnem [[Balkan]]u, ki se je začel leta 967/968 in končal leta 971. V spopad so bili vpleteni [[Kijevska Rusija]], [[Prvo bolgarsko cesarstvo]] in [[Bizantinsko cesarstvo]]. Leta 927 je bila podpisan mirovni sporazum med Bolgarijo in Bizancem, ki je končal dolgoletno vojno in vzpostavil štiridesetletni mir. Obe državi sta v tem mirnem obdobju uspevali, vendar se je ravnovesje moči postopoma premaknilo na stran Bizantincev, ki so na vzhodu osvojili veliko ozemlja [[Abasidski kalifat|Abasidskega kalifata]] in sklenili mrežo zavezništev z državami okoli Bolgarije. Leta 965/966 je bojeviti novi bizantinski cesar [[Nikefor II. Fokas]] zavrnil obnovitev plačevanja letnega davka Bolgariji, ki je bil del mirovnega sporazuma, in ji napovedal vojno. Nikifor, ki je bil sam zaposlen s pohodi na vzhodu, se je odločil, da bo vojno vodil preko posrednika, in zato nagovoril ruskega velikega kneza Svjatoslava I., naj napade Bolgarijo. Svjatoslav je porazil bolgarske sile in naslednji dve leti okupiral severne in severovzhodne dela države. Kijevska Rusija in Bizantinci so se nato obrnili drug proti drugemu. Svjatoslavov pohod na Bolgarijo je močno presegel pričakovanja Bizantincev, ki so ga imeli le za sredstvo za diplomatski pritisk na Bolgare. Ruski knez je v letih 967–969 osvojil osrednja območja bolgarske države na severovzhodnem Balkanu, ujel bolgarskega carja [[Boris II. Bolgarski|Borisa II.]] in prek njega dejansko zavladal državi. Svjatoslav je zatem nameraval nadaljevati svoj pohod proti jugu proti [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], ki je z veliko zaskrbljenostjo gledal na ustanovitev nove in močne rusko-bolgarske države na Balkanu. Potem ko je cesar [[Ivan I. Cimisk]] leta 970 v [[Bitka pri Arkadiopolu (970)|bitki pri Arkadiopolu]] ustavil rusko napredovanje skozi [[Trakija|Trakijo]], je leta 971 povedel vojsko proti severu in zavzel njeno glavno mesto [[Preslav]]. Po trimesečnem obleganju trdnjave [[Obleganje Dorostopola|Dorostopol]] se je Svjatoslav pomiril z Bizantinci in se umaknil iz Bolgarije. Cimisk je vzhodno Bolgarijo uradno priključil k Bizantinskemu cesarstvu. Večina ozemlja na osrednjem in zahodnem Balkanu je dejansko ostala izven bizantinske oblasti, kar je privedlo do oživitve bolgarske države v teh regijah pod dinastijo [[Komitopuli]]. ==Ozadje== [[Slika:South-eastern Europe c. 910.jpg|thumb|right|300px|Balkan okoli leta 910]] Do začetka 10. stoletja sta na Balkanu prevladovali dve sili: Bizantinsko cesarstvo, ki je obvladovalo jug polotoka in obale, in Bolgarsko cesarstvo, ki je vladalo na osrednjem in severnem Balkanu. V prvih desetletjih 10. stoletja je v Bolgariji vladal car [[Simeon I. Bolgarski|Simeon I.]] (vladal 893–927), ki je v vrsti vojn razširil svoje cesarstvo na bizantinski račun in dosegel priznanje svojega cesarskega naziva.<ref>{{Harvnb|Stephenson|2000|pp=18–23}}</ref> Simeonovi smrti maja 927 je kmalu sledilo zbliževanje obeh sil, ki je bilo formalizirano s sporazumom in poroko Simeonovega drugega sina in naslednika [[Peter I. Bolgarski|Petra I.]] (vladal 927–969) z Marijo, vnukinjo bizantinskega cesarja [[Roman I. Lekapen|Romana I. Lakapena]] (vladal 920–944). Petru I. je bil priznan tudi cesarski naslov. S sporazumom je bilo dogovorjeno, da Bizantinci bolgarskemu vladarju v zameno za mir plačujejo letni davek, ki so ga Bizantinci uradno imenovali subvencija za Marijino vzdrževanje, da bi si rešili čast.<ref>{{Harvnb|Whittow|1996|p=292}}</ref><ref name="Stephenson 2000 23–24">{{Harvnb|Stephenson|2000|pp=23–24}}</ref> Sporazum je veljal skoraj štirideset let, saj so mirni odnosi ustrezali obema stranema. Bolgarijo so kljub težko prehodni [[Donava|Donavi]] na severu še vedno ogrožala stepska ljudstva, zlasti [[Madžari]] in [[Pečenegi]]. Oboji so napadali po vsej Bolgariji in občasno dosegli tudi bizantinsko ozemlje. Številne napade Pečenegov so sponzorirali Bizantinci. Petrova vladavina je bila kljub temu, da ni imela tolikšnega vojaškega sijaja kot Simeonova, za Bolgarijo še vedno "zlata doba" s cvetočim gospodarstvom in uspešno mestno družbo.<ref name="Stephenson 2000 23–24"/><ref>{{Harvnb|Whittow|1996|pp=292–294}}</ref><ref>{{Harvnb|Runciman|1930|p=184}}</ref> Bizanc je mir izkoristil za osredotočanje na vojne proti [[Abasidski kalifat|Abasidskemu kalifatu]] na vzhodu in je v nizu pohodov pod poveljstvom generalov Ivana Kurkuasa in Nikeforja Fokasa močno razširil svoje ozemlje. Hkratne vojaške reforme so ustvarile veliko učinkovitejšo in ofenzivno usmerjeno vojsko.<ref>{{Harvnb|Whittow|1996|pp=317–326}}</ref><ref>{{Harvnb|Treadgold|1997|pp=479–497}}</ref> Bizantinci niso zanemarili Balkana in so si vztrajno prizadevali izboljšati odnose z ljudstvi srednje in vzhodne Evrope ter s tem subtilno spreminjali ravnovesje moči na Balkanu v svojo korist. Njihova krimska postojanka [[Herson]] je vzdrževala trgovino s Pečenegi in vzhajajočo [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]]. Bizantinski misijonarji so vodili pokristjanjevanje Madžarov, slovanski knezi zahodnega Balkana pa so ponovno priznali suverenost cesarstva,<ref>{{Harvnb|Whittow|1996|pp=293–294}}</ref><ref>{{Harvnb|Stephenson|2000|p=47}}</ref> zlasti potem, ko je [[Časlav Klonimirović]] prekinil bolgarsko oblast nad Srbijo.<ref>{{Harvnb|Runciman|1930|p=185}}</ref> Ti odnosi na obrobju Bolgarskega cesarstva so bili pomembna prednost za bizantinsko diplomacijo. Pomembna metoda pritiska na Bolgare je bilo spodbujanje napadov Pečenegov in [[Hazari|Hazarov]] na Bolgarijo.<ref>{{Harvnb|Stephenson|2000|pp=30–31}}</ref><ref>{{Harvnb|Haldon|2001|pp=96–97}}</ref> Po nenadni smrti cesarja Romana II. leta 963 je Nikefor Fokas uzurpiral prestol Romanovih neodraslih otrok in zavladal kot cesar Nikefor II. (vladal 963–969).<ref>{{Harvnb|Treadgold|1997|pp=498–499}}</ref> Nikefor, sicer pomemben član anatolske vojaške aristokracije, se je osredotočal predvsem na vzhod in osebno vodil svojo vojsko na pohodih, v katerih sta bila ponovno osvojena [[Ciper (otok)|Ciper]] in [[Kilikija]].<ref>{{Harvnb|Treadgold|1997|pp=499–501}}</ref> Konec leta 965 ali v začetku leta 966 je Nikeforja obiskala bolgarska delegacija, da bi pobrala dolgovani davek. Nikefor, ki je bil zaradi nedavnih uspehov še bolj samozavesten kot običajno, je zahtevo bolgarskega vladarja imel za predrzno in zavrnil plačilo, češ da so z nedavno smrtjo cesarice Marije okoli leta 963 vse takšne obveznosti prenehale. Odposlance je ukazal pretepsti in jih z grožnjami in žaljivkami poslal domov. S svojo vojsko se je odpravil v Trakijo, kjer je uprizoril razkošno parado kot prikaz svoje vojaške moči in izropal nekaj bolgarskih obmejnih utrdb.<ref>{{Harvnb|Stephenson|2000|pp=47–48}}</ref><ref>{{Harvnb|Fine|1991|p=181}}</ref><ref name="Obolensky128">{{Harvnb|Obolensky|1971|p=128}}</ref> Nikeforjeva odločitev, da prekine prijateljske odnose z Bolgarijo, je bila tudi odgovor na nedavni sporazum, ki ga je Peter I. sklenil z Madžari. Sporazum je določal, da lahko Madžari v zameno za ustavitev svojih napadov na Bolgarijo neovirano prečkajo bolgarsko ozemlje, če bodo napadli Bizantince.<ref>{{Harvnb|Zlatarski|1971|p=545}}</ref> Da bi se izognil vojni z Bizantinci, je car Peter poslal svoja sinova [[Boris II. Bolgarski|Borisa]] in [[Roman I. Bolgarski|Romana]] kot talca v Konstantinopel. Ta poteza ni pomirila Nikeforja, ki sicer ni bil niti sposoben niti pripravljen na vojno z Bolgarijo. Njegove sile so bile vpletene v dogajanja na vzhodu, poleg tega pa se je Nikefor, opirajoč se na pretekle slabe izkušnje Bizantincev, obotavljal odpraviti na pohod v gorato in gozdnato Bolgarijo.<ref name="Obolensky128"/><ref name="Stephenson48">{{Harvnb|Stephenson|2000|p=48}}</ref> Namesto za napad se je odločil za staro bizantinsko taktiko ščuvanja plemen iz vzhodne Evrope za napad na Bolgarijo. Konec leta 966 ali v začetku leta 967 je kot svojega veleposlanika k Svjatoslavu I. Kijevskemu poslal patriarha Kalokira, meščana Hersona. Bizantinci so že dolgo prej vzdrževali tesne odnose z Rusi, s katerimi so bili vezani s sporazumom. Z obljubami bogatih nagrad in, po besedah diakona Leona plačilom 1500 funtov zlata, so ruskega vladarja prepričali, da napade Bolgarijo s severa.<ref name="Stephenson48"/><ref name="Haldon97">{{Harvnb|Haldon|2001|p=97}}</ref><ref>{{Harvnb|Whittow|1996|pp=260, 294}}</ref> Nikeforjev poklic Svjatoslava na pomoč proti Bolgarom je bil nenavaden, saj so Bizantinci za takšne naloge tradicionalno uporabljali Pečenege. Bizantinska poteza je verjetno imela še nek drug motiv, in sicer preusmeritev Svjatoslavove pozornosti stran od bizantinske postojanke Herson.<ref>{{Harvnb|Fine|1991|pp=181–182}}</ref> ==Bolgarska kampanja== [[Slika:Kievan Rus en.jpg|thumb|right|250px|Kijevska Rusija sredi 10. stoletja]] Svjatoslav se je z navdušenjem strinjal z bizantinskim predlogom. Avgusta 967 ali 968 so Rusi preko Donave vdrli na bolgarsko ozemlje, v bitki pri [[Silistra|Silistri]] premagali 30.000 glavo bolgarsko vojsko<ref>{{Harvnb|Zlatarski|1971|p=553}}</ref><ref>{{Harvnb|Andreev|Lalkov|1996|p=111}}</ref> in zasedli večino [[Dobrudža|Dobrudže]]. Po poročanju bolgarskega zgodovinarja Vasila Zlatarskega je Svjatoslav zavzel 80 mest v severovzhodni Bolgariji. Mesta so izropali in opustošili, vendar jih niso zasedli. Car [[Peter I. Bolgarski|Peter I.]] je ob novici o porazu doživel epileptični napad.<ref>{{Harvnb|Zlatarski|1971|pp=554–555}}</ref> Rusi so prezimili v Perejaslavcu,{{sfn|Stephenson|2000|p=49}} medtem ko so se Bolgari umaknili v trdnjavo Dorostopol (Silistra).<ref name="Obolensky128"/><ref name="Stephenson48"/><ref>{{Harvnb|Whittow|1996|p=260}}</ref> Naslednje leto je Svjatoslav z delom svoje vojske odšel domov, da bi preprečil napad Pečenegov na njegovo prestolnico [[Kijev]]. Napad Pečenegov so spodbudili bodisi Bizantinci, po pisanju v ''[[Zgodovina minulih let|Primarni kroniki]]'' pa Bolgari. Car Peter I. je takrat v Bizanc poslal svojo delegacijo, kar je zabeležil [[Liutprand Kremonski]]. V nasprotju s prejšnjimi sprejemi so bili bolgarski odposlanci tokrat deležni velikih časti. Nikefor, prepričan v svoj trden položaj, jim je kljub temu postavil ostre pogoje. Car Peter I. naj bi odstopil. Nasledil naj bi sin Boris, mlada Nikeforjeva sinova Bazilij in Konstantin, pa naj bi se poročila z bolgarskima princesama, Borisovimi hčerkama.<ref>{{Harvnb|Whittow|1996|pp=260, 294–295}}</ref><ref name="Fine182-183">{{Harvnb|Fine|1991|pp=182–183}}</ref> Peter I. se je umaknil v samostan, kjer je leta 969 umrl, Boris pa je bil izpuščen iz bizantinskega pripora in bil priznan kot car [[Boris II. Bolgarski|Boris II.]] Za trenutek se je zdelo, da Nikeforjev načrt deluje,<ref name="Fine182-183"/><ref name="Stephenson49">{{Harvnb|Stephenson|2000|p=49}}</ref> če ne bi Svjatoslavovo kratko bivanje v Bolgariji v njem prebudilo željo po osvojitvi te rodovitne in bogate dežele. K tej nameri ga je očitno spodbujal nekdanji bizantinski odposlanec Kalokir, ki je želel zasesti bizantinski prestol. Po porazu Pečenegov je Svjatoslav v Rusiji postavil podkralje, ki so v njegovi odsotnosti vladali Kijevski Rusiji, in se ponovno obrnil proti jugu.<ref name="Obolensky128"/><ref name="Stephenson49"/><ref>{{Harvnb|Whittow|1996|pp=260–261}}</ref><ref>{{Harvnb|Fine|1991|pp=183–184}}</ref> Poleti 969 se je vrnil v Bolgarijo z novo vojsko, ki so jo spremljale zavezniške pečeneške in madžarske enote. V njegovi odsotnosti so Perejaslavec osvojili Bolgari, ruske napade na druge osvojene trdnjave pa je bolgarska vojska odbila.<ref>{{Cite book |last=Pavlov |first=Plamen |title=Забравеното средновековие |publisher=Българска история |year=2024 |isbn=978-619-7688-32-0 |location=Sofia |pages=76 |language=Bulgarian |trans-title=The forgotten Medieval ages}}</ref> Svjatoslav je bil povsod hladno sprejet. V bližini [[Preslav]]a ga je napadla velika bolgarska vojska, vendar je Svjatoslav prisilil Bolgare na umik v mesto. Mesto je nato zavzel.{{sfn|Karamzin|2020|p=63}} Car Boris II. je ostal na svojem položaju kot Svjatoslavov vazal. V resnici je bil le figura, ki so jo obdržali, da bi zmanjšali bolgarsko nezadovoljstvo in odzive na rusko prisotnost.<ref>{{Harvnb|Stephenson|2000|pp=49–51}}</ref><ref>{{Harvnb|Fine|1991|pp=184–185}}</ref> Zdi se, da je Svjatoslavu zatem uspelo pridobiti bolgarsko podporo. Bolgarski vojaki so se v precejšnjem številu pridružili njegovi vojski, deloma zaradi možnosti plenjenja, pa tudi zaradi Svjatoslavovih protibizantinskih načrtov in verjetno zaradi skupne slovanske dediščine. Ruski vladar je pazil, da ne bi odtujil svojih novih podložnikov. Svoji vojski je prepovedal plenjenje podeželja in mest, ki so se mirno predala.<ref>{{Harvnb|Fine|1991|pp=185–186}}</ref> Nikeforjev načrt se je izjalovil. Namesto šibke Bolgarije se je na severni meji njegovega cesarstva ustanovila nova in bojevita država, Svjatoslav pa je kazal namero, da nadaljuje svoj prodor proti jugu v Bizantinsko cesarstvo. Cesar je poskušal prepričati Bolgare, da bi se obrnili proti Rusom, vendar jih njegovi predlogi niso prepričali.<ref name="Stephenson51"/> Nikeforja so 11. decembra 969 v dvornem udaru umorili. Nasledil ga je [[Ivan I. Cimisk]] (vladal 969–976), ki je bil sicer zadolžen za reševanje težav na Balkanu. Novi cesar je poslal k Svjatoslavu delegacijo s predlogom za pogajanja. Ruski vladar je za svoj umik zahteval ogromno vsoto denarja, ker bo sicer prisilil Bizantinsko cesarstvo, da mu prepusti svoja evropska ozemlja in se bo moralo umakniti v [[Anatolija|Malo Azijo]].<ref name="Haldon97"/><ref name="Obolensky129">{{Harvnb|Obolensky|1971|p=129}}</ref><ref>{{Harvnb|Whittow|1996|pp=261, 295}}</ref> Ker je bil Cimisk v tistem času zaposlen z utrjevanjem svojega položaja in bojem proti močnemu klanu Fokas in njegovim privržencem v Mali Aziji, je vojno na Balkanu zaupal svojemu svaku, domestiku šol Bardu Skleru, in evnuhu stratopedarhu Petru.<ref name="Stephenson51">{{Harvnb|Stephenson|2000|p=51}}</ref><ref>{{Harvnb|Haldon|2001|pp=97–98}}</ref><ref name="Whittow295">{{Harvnb|Whittow|1996|p=295}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Vojne 10. stoletja]] [[Kategorija:Kijevska Rusija]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Bizantinsko cesarstvo]] ncsia1p15z7nn1gq88a65w86cez83ra Tullio Možina 0 585137 6659928 6522542 2026-04-15T09:59:56Z Sivimedved 235862 6659928 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Tullio Možina''', [[glasbenik]], [[kitarist]], [[skladatelj]], [[pevec]], * [[17. maj]] [[1935]], [[Trst]].<ref>{{Navedi splet|title=Na današnji dan...|url=https://veseljak.svet24.si/novice/5afac9115fa52/na-danasnji-dan|website=Veseljak.si|accessdate=2025-06-09|language=sl}}</ref> == Življenje in delo == Rodil se je v [[Trst|Trstu]], kjer je tudi opravil obvezno šolanje, čeprav nekoliko neredno, zaradi vojnih razmer. Že kot otrok se je navdušil za glasbo in petje. Več let je poučeval kitaro na [[Glasbena matica Trst|Glasbeni matici]] v Trstu.<ref>{{Navedi splet|title=Rekordna matineja|url=https://www.primorski.eu/kultura/rekordna-matineja-ED445035|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-06-09|language=sl|first=Katja|last=Kralj {{!}}}}</ref> Tullio Možina je najbolj znan kot ustanovitelj ''Tržaškega narodnega ansambla'' v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja,<ref>{{Navedi splet|title=Ljubit je sl'dko, by Tullio Možina|url=https://tulliomozina.bandcamp.com/album/ljubit-je-sldko|website=Tullio Možina|accessdate=2025-06-09|language=en}}</ref> nato tudi kot soustanovitelj ansambla [[Ano ur'co al' pej dvej|''Ano ur'co al' pej dvej'']],<ref>{{Navedi splet|title=Viže v narečju izzvenele v zamejstvu|url=https://old.slovenskenovice.si/bulvar/glasba/vize-v-narecju-izzvenele-v-zamejstvu|website=old.slovenskenovice.si|date=2014-06-09|accessdate=2025-06-09|language=sl-si|first=Mojca|last=Marot}}</ref><ref>{{Citat|title=Kakšna je bila glasbena pot zamejskega glasbenika Tullia Možine?|url=https://radiokoper.rtvslo.si/podkast/gremo-plesat/116394819/175135756|accessdate=2026-04-15|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> ki prepeva narodne in narečne viže v tekočem stoletju,<ref>{{Navedi splet|title=V okolici tržaški; Zvočni posnetek; Nei dintorni di Trieste :: COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/9171505|website=plus.cobiss.net|accessdate=2025-06-09|language=sl|last=IZUM – Institut informacijskih znanosti, Maribor}}</ref> član je bil plesnega ansambla Lords, Orkestra Miramar,<ref>{{Citat|title=Miramar, Tržaški Narodni Ansambel, Glasba treh dežel 1995|url=https://www.youtube.com/watch?v=_5pMgz1bDpQ|date=2021-07-01|accessdate=2026-04-15|last=Andrejka Mozina}}</ref> Mix Orkestra in Red star big banda.<ref>{{Navedi splet|title=Tullio Možina|url=https://tulliomozina.bandcamp.com/|website=Tullio Možina|accessdate=2025-06-09|language=en}}</ref> Narodno in zabavno glasbo je vedno rad izvajal, pisal in posveča se tudi besedilom.<ref>{{Navedi splet|title=Končal se je festival narečnih popevk - Volksgruppen|url=https://volksgruppenv1.orf.at/slovenci/novice/stories/72567.html?skin=|website=volksgruppenv1.orf.at|accessdate=2025-06-09}}</ref> S svojimi skladbami je vedno požel mnogo uspeha<ref>{{Navedi splet|title=Večer slovenskih viž: Dolenjski ansambel, ki poje v gorenjščini - Svet24.si|url=https://svet24.si/clanek/vecer-slovenskih-viz-dolenjski-ansambel-ki-poje-v-gorenjscini-116338-1744612|website=Novice Svet24|accessdate=2025-06-09|language=sl}}</ref> in je bil na marsikaterem glasbenem festivalu tudi večkrat nagrajen.<ref>{{Navedi splet|title=Tullio Možina - tržaški glasbenik, ki je žel uspehe na ptujskem festivalu|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/tullio-mozina-trzaski-glasbenik-ki-je-zel-uspehe-na-ptujskem-festivalu/360710|website=rtvslo.si|accessdate=2025-06-09|language=sl}}</ref> Mnoge njegove pesmi poslušajo še danes in so skoraj ponarodele.<ref>{{Navedi splet|title=Tullio Možina|url=https://www.discogs.com/artist/2430144-Tullio-Mo%C5%BEina|website=Discogs|accessdate=2025-06-09|language=en}}</ref> V sedemdesetih letih je na primer komponiral pesem, ki je še danes himna ''[[Kraški pust|Kraškega pusta]]'' na [[Opčine|Opčinah]].<ref>{{Navedi splet|title=Pust je naš - z ministrom vred|url=https://www.primorski.eu/trzaska/267277-pust-je-na-z-ministrom-vred-HIPR288395|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-06-09|language=sl}}</ref> Tullio Možina je že več let član strokovne komisije [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|Festivala narodnozabavne glasbe v Števerjanu]].<ref>{{Navedi splet|title=Zadovoljstvo publike in skupin največja nagrada za organizatorje|url=https://www.primorski.eu/se/202452-zadovoljstvo-publike-in-skupin-najveja-nagrada-za-organizatorje-GBPR210170|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-06-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=42. Festival Števerjan 2012 » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/42-festival-steverjan-2012/|website=Noviglas|date=2012-07-10|accessdate=2025-06-09|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Možina, Tullio}} [[Kategorija:Slovenski glasbeniki]] [[Kategorija:Slovenski skladatelji]] [[Kategorija:Slovenski kitaristi]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] 6asl0fss0e6r0tpe841r55zcamkn3rd Kategorija:Sabljarke 14 585427 6659859 6455305 2026-04-15T05:15:15Z Yerpo 8417 sklon 6659859 wikitext text/x-wiki '''[[Sabljarke]]''' (Recurvirostridae) so družina ptic v redu [[pobrežniki|pobrežnikov]] (Charadriiformes). {{Commons category|Recurvirostridae}} [[Kategorija:Pobrežniki]] pkx00mb6qckrqxjqyyekpoqptgjrarr Jakob Omrzel 0 585679 6659933 6652916 2026-04-15T10:22:40Z PetarM 129205 novejša in malo boljši portret 6659933 wikitext text/x-wiki {{Infobox cyclist | name = Jakob Omrzel | image = Jakob Omrzel (2026).jpg | fullname = | nickname = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | weight = | currentteam = {{UCI team code|CTF}} | discipline = cesta | role = kolesar | ridertype = | amateuryears1 = 2023–2024 | amateurteam1 = Adria Mobil Juniors | amateuryears2 = | amateurteam2 = | proyears1 = 2025– | proteam1 = {{UCI team code|CTF|2025}} | proyears2 = | proteam2 = | majorwins = '''[[Kolesarska klasika|Enodnevne in klasične dirke]]''' :[[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Državno prvenstvo v cestni dirki]] (2025) | medaltemplates = | show-medals = }} '''Jakob Omrzel''', [[Slovenci|slovenski]] [[kolesar]], * [[21. marec]] [[2006]], [[Novo mesto]].<ref>{{cite web |title=Jakob Omrzel - Team Bahrain |url=https://bahraincyclingteam.com/team/jakob-omrzel/ |publisher=Bahrain Victorious |access-date=9 June 2025}}</ref> Omrzel je profesionalni kolesar, ki od leta 2025 tekmuje za [[UCI Continental]] ekipo {{UCI team code|CTF|2025}}, začel je v ekipi [[Adria Mobil (kolesarski klub)|Adria Mobil]]. Pri komaj 19 letih je postal aktualni državni prvak Slovenije na [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|cestni dirki]] v Celju. ==Kariera== V letih 2023 in 2024 je osvojil naslov mladinskega slovenskega državnega prvaka v cestni dirki ter zmago leta 2023 in drugo mesto leta 2024 na mladinskem slovenskem državnem prvenstvu v vožnji na čas. Leta [[Dirka po Sloveniji 2025|2025]] pa je osvojil še skupno četrto mesto na etapni [[Dirka po Sloveniji|Dirki po Sloveniji]] in belo majico za najboljšega mladega kolesarja. V starosti 19 let je kot drugi slovenski kolesar po [[Tadej Valjavec|Tadeju Valjavcu]] osvojil Dirko po Italiji za mlade kolesarje do 23 let<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/jakob-omrzel-osvojil-roznato-majico-na-baby-giru/749745 |title=Jakob Omrzel osvojil rožnato majico na "Baby Giru"! |accessdate=2025-06-22 |date=2025-06-22 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> in v svojem prvem nastopu zmagal na [[državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|državnem prvenstvu Slovenije v cestni dirki]] ter s tem svojo prvo profesionalno zmago.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/veliki-up-slovenskega-kolesarstva-omrzel-nizu-uspehov-dodal-naslov-drzavnega-prvaka/750396 |title=Veliki up slovenskega kolesarstva Omrzel nizu uspehov dodal naslov državnega prvaka! |accessdate=2025-06-30 |date=2025-06-29 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> ==Pomembnejša tekmovanja== === Velike enotedenske dirke === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px| [[Velike enotedenske dirke (kolesarstvo)|Velike enotedenske dirke]] ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1911 ! scope="row" | {{flagicon|ESP}} [[Dirka po Kataloniji]] | — | 47 |} === Domača dirka === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" width=160px| Dirka ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1993 ! scope="row" |{{flagicon|SLO}} [[Dirka po Sloveniji]] | style="background:#ddf;"|[[Dirka po Sloveniji 2025|4]] | |} === Reprezentanca === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Od ! scope="col" colspan=2 width=160px|Državno prvenstvo ! scope="col" | 2025 ! scope="col" | 2026 |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! rowspan=2|[[File:MaillotEslovenia.PNG|32px]] ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki|Cestna dirka]] | style="background:gold;" |'''1''' | |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|1991 ! scope="row" | [[Državno prvenstvo Slovenije v vožnji na čas|Kronometer]] | — | |} == Profesionalne zmage (1) == {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=40px|Leto ! scope="col" width=40px|Zmaga ! scope="col" width=260px|Dirka ! scope="col" width=80px| Opomba ! scope="col" width=115px| Serija |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F0EAD6|2025 | align=center|1. | align=left bgcolor=#FFFDD0|{{flagicon|SLO}} [[Državno prvenstvo Slovenije v cestni dirki]] | Enodnevna | align=left|Državno prvenstvo |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{škrbina o kolesarju}} {{DEFAULTSORT:Omrzel, Jakob}} [[Kategorija:Slovenski kolesarji]] [[Kategorija:Novomeški športniki]] [[Kategorija:Državni prvaki Slovenije v cestni dirki]] 1hvkz6lp0d9u2ux0i4yesoc75c9u2wd Popotnik pride v Afrike puščavo (Hiša) 0 594709 6659652 6659452 2026-04-14T12:27:24Z SirFranzPaul 189873 Glede na smernice je poševna pisava za naslove knjig, filmov, albumov in TV-serij, narekovaji (tj. puščičasti) pa so za pesmi; vsaj glede na: https://sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2021-06-25#Narekovaji 6659652 wikitext text/x-wiki {{italic title}} {{Infopolje Pesem |name=Popotnik pride v Afrike puščavo |cover=Hisa-nevarna-razmerja.jpg |type=pesem skupine |artist=[[Hiša]] |album=[[Nevarna razmerja]] |written=1832 (besedilo)<br>1999 (glasba) |released=[[2000]] |recorded=[[2000]] |studio=[[Radiotelevizija Slovenija|Studio 14 Radio Slovenija]] |genre=[[Rock|rock]] |length=3:56 |composer=[[Andrej Guček]] |lyricist=[[France Prešeren]] |misc={{Extra music sample |filename=Popotnik-Hiša.ogg |title=»Popotnik pride v Afrike puščavo« }} {{External music video|{{YouTube|8aDfAMpO8aw|»Popotnik pride v Afrike puščavo«}}}} }} '''»Popotnik pride v Afrike puščavo«''' ali krajše '''»Popotnik«''' je sedma pesem z albuma [[Nevarna razmerja (album)|Nevarna razmerja]] slovenske folk rock skupine [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] iz leta 2000. == Nastanek pesmi == Besedilo pesmi je istoimenski [[sonet]] [[France Prešeren|Franceta Prešerna]], ki je v osnovi drugi izmed šestih sonetov cikla ''[[Sonetje nesreče|Sonetje nesreče]]'' iz leta 1834. Glasbo je leta 1999 na povabilo [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]] napisal [[Andrej Guček]], ki je pesem nato posnel s skupino Hiša.<ref name=":0">Guček, A.</ref> Pesem je izšla na plošči ''[[Neiztrohnjeno srce (plošča)|Neiztrohnjeno srce]]'', ki je izšla leta 2000 ob 200. obletnici Prešernovega rojstva, istega leta pa je izšla tudi na četrtem albumu skupine Hiša ''[[Nevarna razmerja (album)|Nevarna razmerja]]''.<ref name=":0" /><ref>Discogs</ref> Leta 2023 je na TV koncertu ''Prešeren v preoblekah'' pesem izvajala [[Raiven]] z [[Big Band RTV Slovenija|Big bandom]].<ref name=":0" /><ref>RTV Slovenija (2024)</ref> == Zasedba == * [[Andrej Guček]] - vokal, solo kitara, klavir * [[Vili Guček]] - bas kitara * [[Martin Koncilja]] - vokal, ritem kitara * [[Iztok Pepelnjak]] - vokal, bobni == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{Navedi splet|url=https://www.discogs.com/master/2117929-Hi%C5%A1a-Nevarna-Razmerja|title=Hiša – Nevarna Razmerja|accessdate=8. december 2025|website=Discogs}} * {{Navedi splet|url=https://andrejgucek.si/biografija|title=Biografija|accessdate=8. december 2025|website=andrejgucek.si|last=Guček|first=Andrej}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=tfAmERIuUjE|title=Raiven in Big band RTV Slovenija: Popotnik pride v Afrike puščavo (Prešeren v preoblekah)|date=28. februar 2024|accessdate=8. december 2025|website=Youtube|publisher=RTV Slovenija}} [[Kategorija:Slovenske pesmi]] [[Kategorija:Slovenske skladbe]] [[Kategorija:Pesmi leta 2000]] [[Kategorija:Hiša (glasbena skupina)]] [[Kategorija:Andrej Guček]] s4rvsjlggjndu6thlnc3xfo8uh6o6av Osnutek:Valentine Karinger 118 596915 6659900 6659429 2026-04-15T08:09:07Z Ihana Aneta 242446 6659900 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Infopolje Oseba}} '''Valentina Marija Karinger''', znana tudi kot '''Valentine Karinger''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pianist|pianistka]] in [[Klavir|učiteljica klavirja]], * [[3. maj]] [[1865]], [[Ljubljana]], † [[30. junij]] [[1922]], [[Ljubljana]]. <ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Bučić|first=Vesna|date=1990|title=Ljubljanski urarji v 19. in v začetku 20. stoletja|url=https://www.sistory.si/publication/41901|magazine=Kronika|language=Sl|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|volume=3|pages=114–127}}</ref><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Slovenska žena|year=1926|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/45001-46000/45351/minka_govekarjeva_slovenska_zena_1926_A_pt.pdf|editor-last=Vasič Govekar|editor-first=Minka|editor-link=Minka Govekar}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/22/LJU_504-148-Mestni_trg-008-034.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1900|date=1900|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/24/LJU_504-190-Mestni_trg-008-04-00116.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1910|date=1910|website=sistory si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/23/LJU_504-239-Mestni_trg-008-06-00083.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1921|date=1921|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref name=":12">{{Navedi revijo|last=Cigoj Krstulović|first=Nataša|date=2018|title=Aus vergangenen Tagen: pozabljene klavirske skladbe Josefa Zöhrerja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFUYLLFS|magazine=De musica disserenda|language=Sl|publisher=Muzikološki inštitut ZRC SAZU|volume=1|pages=19–37}}</ref><ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Bohak Adam|first=Tina|date=2022|title=Umetniško udejstvovanje sopranistke Milke Gerbič v slovenskem prostoru|url=https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/10857|magazine=De musica disserenda}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Kuret|first=Primož|author-link=Primož Kuret|date=2015|title=Wien und Slowenien - gegenseitige Bereicherungen|trans-title=Dunaj in Slovenija - medsebojna obogatitev|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXXFPRN7|magazine=Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani|language=De|publisher=Akademija za glasbo, Oddelek za glasbeno pedagogiko|volume=22|page=260}}</ref><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Ljubljanske novice|date=5.7.1922|page=3|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZCADCK0|volume=149|newspaper=Slovenec|publisher=Ljudska tiskarna}}</ref><ref name=":6">{{Navedi novice|title=Valentina Karinger - Osmrtnica|date=1.7.1922|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUMY3VJK|page=5|language=Sl|publisher=Ljudska tiskarna|volume=146|newspaper=Slovenec}}</ref> == Otroštvo in izobraževanje == Rojena je bila 3. maja 1865 v slovenski družini v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name=":1" /><ref name=":4" /> Njena mati je bila učiteljica klavirja Jožefina Pichler (1832–1925), njen oče pa lastnik trgovskega lokala Edvard Karinger (1832–), brat slikarja [[Anton Karinger|Antona Karingerja]].<ref name=":0" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Mestni trg z okolico in Ciril-Metodov trg|last=Suhadolnik|first=Jože|publisher=Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana|year=2000|isbn=961-6247-05-0|page=138|cobiss=107024128|last2=Anžič|first2=Sonja|language=Sl|url=https://www.sistory.si/publication/6086}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/25/LJU_504-109-Mestni_trg-008-06-00341.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1890|date=1890|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03977 {{!}} Ljubljana - Sv. Nikolaj {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-nikolaj/03977/?pg=169|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-01-13|date=1851–1866|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De|location=Ljubljana}}</ref><ref name=":10">{{Navedi novice|title=Razne vesti.|date=julij 1925|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V3CX0CKM|language=Sl|newspaper=Cerkveni glasbenik|publisher=Cecilijino društvo|page=23|volume=7/8}}</ref> Imela je deset bratov in sester.<ref name=":10" /> Odraščala je v glasbenem okolju. Njena mati je bila cerkvena pevka v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|stolnem]] zboru.<ref name=":10" /> Njena prva učiteljica klavirja je bila njena mati, ki je glasbeno izobraževala vse svoje otroke.<ref name=":8">{{Navedi novice|title=Naši dopisi|date=9.4.1879|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z0VY1JC6|newspaper=Kmetijske in rokodelske novice|volume=15|publisher=Jožef Blaznik|pages=5-8|language=Sl}}</ref><ref name=":10" /> Valentine je s sestrami in brati ter materjo doma pogosto uprizarjala opere in operete.<ref name=":10" /> Leta 1873 je začela obiskovati šestrazredno dekliško šolo pod vodstvom uršulink v Ljubljani, katere ravnateljica je od leta 1874 bila slikarka [[Barbara Jožefa Struss]].<ref name=":9">{{Navedi novice|title=Innere Schule|date=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBRMABQE|language=De|trans-title=Notranja šola|pages=24-30|publisher=Mädchen-Volksschule|newspaper=Jahresbericht der Mädchen-Volkschule bei den Ursulinnen zu Laibach|year=1874}}</ref> Tam je poleg osnovnega šolanja obiskovala tudi poseben pouk ročnih del.<ref name=":9" /> Po osnovnem šolanju se je učila klavirja pri pianistu in skladatelju [[Josef Zöhrer|Josefu Zöhrerju]] na šoli Filharmonične družbe.<ref name=":12" /> Konec osemdesetih let 19. stoletja je nadaljevala s študijem klavirja na Dunajskem konservatoriju.<ref name=":12" /> <ref>{{Navedi novice|title=Deželni zbor Kranjski (Peta seja dne 22. oktobra 1889) (Konec.)|date=26.10.1889|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H598IHL0|language=sl|pages=1-3|volume=247|publisher=Ljudska tiskarna|newspaper=Slovenec}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Programme|date=1889|language=De|trans-title=Program|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IY8UFI9Y|pages=28-33|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Tagebuch|date=1910|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0B24T8I|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft|language=De|trans-title=Dnevnik|pages=3-19}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Programme|date=1900|pages=14-16|language=De|trans-title=Program|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPIWWQBL}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=I. Konzerte|date=1903|language=De|trans-title=I. Koncerti|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MXHSTFX|pages=23-27|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bericht an die Jahres-Hauptversammlung am 26. November 1903 über das Vereinsjahr 1902/3.|date=1904|pages=5-9|trans-title=Poročilo letni skupščini 26. novembra 1903, o klubskem letu 1902/3.|language=De|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIFDC4YR|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Programme|date=1899|language=Sl|trans-title=Program|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1OKTN7RJ|pages=16-20|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Programme|date=1888|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SS8AQEGI|pages=17-19|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|language=De|trans-title=Program}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=Adresar: 1. splošna naslovna knjiga za Kranjsko|publisher=Mulley & Kamenšek|year=1912|page=151|cobiss=80447744|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEQRBZF6}}</ref> == Delo ==   Že trinajstletna je začela nastopati.<ref name=":8" />{{Efn|Znana je bila tudi pod imenom Tinca Karinger.}} Kot zasebna učiteljica klavirja in glasbe je poučevala mnoge slovenske glasbenike, med drugim virtuozno organistinjo in skladateljico [[Josipina Eleonora Hudovernik|Josipino Eleonoro Hudovernik]]. Nastopala je s češko sopranistko in prvo primadono ljubljanske opere [[Milka Daneš Gerbič|Milko Daneš Gerbič]], opernim pevcem in skladateljem [[Fran Gerbič|Franom Gerbičem]], judovsko mezosopranistko {{ill|Margarete Matzenauer|lt=Margarete Matzenauer|en}}<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Glasbena Ljubljana v letih 1899-1919|last=Kuret|first=Primož|publisher=Državna založba Slovenije|year=1985|authorlink=Primož Kuret}}</ref> <ref name=":7">{{Navedi novice|title=Domače stvari|date=7.5.1879|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SL7KIXF|page=3|volume=104|publisher=Narodna tiskarna|newspaper=Slovenski narod|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTL70LWV|title=Concert der Opernsangerin Frau Emilie Gerbić|date=avgust 1879|trans-title=Koncert operne pevke Emilije Gerbič|language=Sl}}</ref> Nastopala je tudi na koncertih Filharmonične družbe.<ref name=":12" /> Izvajala je predvsem dela [[Felix Mendelssohn Bartholdy|Felixa Mendelssona]], Stephena Hellerja, [[Frédéric Chopin|Frédérica Chopina]], [[Carl Maria von Weber|Carla Marie Webra]], [[Johannes Brahms|Johannesa Brahmsa]], <ref name=":7" /><ref name=":11" /> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je po hudi bolezni 30. junija 1922 v Ljubljani.<ref name=":6" /><ref name=":5" /> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{DEFAULTSORT:Karinger, Valentine}} [[Kategorija:Rojeni leta 1865]] [[Kategorija:Umrli leta 1922]] [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] 6oi009gtgdy6cd2tgyf3c2qe0zd2xwv 6659901 6659900 2026-04-15T08:09:27Z Ihana Aneta 242446 6659901 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Infopolje Oseba}} '''Valentina Marija Karinger''', znana tudi kot '''Valentine Karinger''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pianist|pianistka]] in [[Klavir|učiteljica klavirja]], * [[3. maj]] [[1865]], [[Ljubljana]], † [[30. junij]] [[1922]], [[Ljubljana]]. <ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Bučić|first=Vesna|date=1990|title=Ljubljanski urarji v 19. in v začetku 20. stoletja|url=https://www.sistory.si/publication/41901|magazine=Kronika|language=Sl|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|volume=3|pages=114–127}}</ref><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Slovenska žena|year=1926|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/45001-46000/45351/minka_govekarjeva_slovenska_zena_1926_A_pt.pdf|editor-last=Vasič Govekar|editor-first=Minka|editor-link=Minka Govekar}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/22/LJU_504-148-Mestni_trg-008-034.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1900|date=1900|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/24/LJU_504-190-Mestni_trg-008-04-00116.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1910|date=1910|website=sistory si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/23/LJU_504-239-Mestni_trg-008-06-00083.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1921|date=1921|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref name=":12">{{Navedi revijo|last=Cigoj Krstulović|first=Nataša|date=2018|title=Aus vergangenen Tagen: pozabljene klavirske skladbe Josefa Zöhrerja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFUYLLFS|magazine=De musica disserenda|language=Sl|publisher=Muzikološki inštitut ZRC SAZU|volume=1|pages=19–37}}</ref><ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Bohak Adam|first=Tina|date=2022|title=Umetniško udejstvovanje sopranistke Milke Gerbič v slovenskem prostoru|url=https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/10857|magazine=De musica disserenda}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Kuret|first=Primož|author-link=Primož Kuret|date=2015|title=Wien und Slowenien - gegenseitige Bereicherungen|trans-title=Dunaj in Slovenija - medsebojna obogatitev|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXXFPRN7|magazine=Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani|language=De|publisher=Akademija za glasbo, Oddelek za glasbeno pedagogiko|volume=22|page=260}}</ref><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Ljubljanske novice|date=5.7.1922|page=3|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZCADCK0|volume=149|newspaper=Slovenec|publisher=Ljudska tiskarna}}</ref><ref name=":6">{{Navedi novice|title=Valentina Karinger - Osmrtnica|date=1.7.1922|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUMY3VJK|page=5|language=Sl|publisher=Ljudska tiskarna|volume=146|newspaper=Slovenec}}</ref> == Otroštvo in izobraževanje == Rojena je bila 3. maja 1865 v slovenski družini v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name=":1" /><ref name=":4" /> Njena mati je bila učiteljica klavirja Jožefina Pichler (1832–1925), njen oče pa lastnik trgovskega lokala Edvard Karinger (1832), brat slikarja [[Anton Karinger|Antona Karingerja]].<ref name=":0" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Mestni trg z okolico in Ciril-Metodov trg|last=Suhadolnik|first=Jože|publisher=Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana|year=2000|isbn=961-6247-05-0|page=138|cobiss=107024128|last2=Anžič|first2=Sonja|language=Sl|url=https://www.sistory.si/publication/6086}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/25/LJU_504-109-Mestni_trg-008-06-00341.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1890|date=1890|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03977 {{!}} Ljubljana - Sv. Nikolaj {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-nikolaj/03977/?pg=169|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-01-13|date=1851–1866|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De|location=Ljubljana}}</ref><ref name=":10">{{Navedi novice|title=Razne vesti.|date=julij 1925|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V3CX0CKM|language=Sl|newspaper=Cerkveni glasbenik|publisher=Cecilijino društvo|page=23|volume=7/8}}</ref> Imela je deset bratov in sester.<ref name=":10" /> Odraščala je v glasbenem okolju. Njena mati je bila cerkvena pevka v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|stolnem]] zboru.<ref name=":10" /> Njena prva učiteljica klavirja je bila njena mati, ki je glasbeno izobraževala vse svoje otroke.<ref name=":8">{{Navedi novice|title=Naši dopisi|date=9.4.1879|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z0VY1JC6|newspaper=Kmetijske in rokodelske novice|volume=15|publisher=Jožef Blaznik|pages=5-8|language=Sl}}</ref><ref name=":10" /> Valentine je s sestrami in brati ter materjo doma pogosto uprizarjala opere in operete.<ref name=":10" /> Leta 1873 je začela obiskovati šestrazredno dekliško šolo pod vodstvom uršulink v Ljubljani, katere ravnateljica je od leta 1874 bila slikarka [[Barbara Jožefa Struss]].<ref name=":9">{{Navedi novice|title=Innere Schule|date=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBRMABQE|language=De|trans-title=Notranja šola|pages=24-30|publisher=Mädchen-Volksschule|newspaper=Jahresbericht der Mädchen-Volkschule bei den Ursulinnen zu Laibach|year=1874}}</ref> Tam je poleg osnovnega šolanja obiskovala tudi poseben pouk ročnih del.<ref name=":9" /> Po osnovnem šolanju se je učila klavirja pri pianistu in skladatelju [[Josef Zöhrer|Josefu Zöhrerju]] na šoli Filharmonične družbe.<ref name=":12" /> Konec osemdesetih let 19. stoletja je nadaljevala s študijem klavirja na Dunajskem konservatoriju.<ref name=":12" /> <ref>{{Navedi novice|title=Deželni zbor Kranjski (Peta seja dne 22. oktobra 1889) (Konec.)|date=26.10.1889|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H598IHL0|language=sl|pages=1-3|volume=247|publisher=Ljudska tiskarna|newspaper=Slovenec}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Programme|date=1889|language=De|trans-title=Program|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IY8UFI9Y|pages=28-33|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Tagebuch|date=1910|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0B24T8I|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft|language=De|trans-title=Dnevnik|pages=3-19}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Programme|date=1900|pages=14-16|language=De|trans-title=Program|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPIWWQBL}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=I. Konzerte|date=1903|language=De|trans-title=I. Koncerti|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MXHSTFX|pages=23-27|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bericht an die Jahres-Hauptversammlung am 26. November 1903 über das Vereinsjahr 1902/3.|date=1904|pages=5-9|trans-title=Poročilo letni skupščini 26. novembra 1903, o klubskem letu 1902/3.|language=De|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIFDC4YR|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Programme|date=1899|language=Sl|trans-title=Program|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1OKTN7RJ|pages=16-20|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Programme|date=1888|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SS8AQEGI|pages=17-19|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|language=De|trans-title=Program}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=Adresar: 1. splošna naslovna knjiga za Kranjsko|publisher=Mulley & Kamenšek|year=1912|page=151|cobiss=80447744|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEQRBZF6}}</ref> == Delo ==   Že trinajstletna je začela nastopati.<ref name=":8" />{{Efn|Znana je bila tudi pod imenom Tinca Karinger.}} Kot zasebna učiteljica klavirja in glasbe je poučevala mnoge slovenske glasbenike, med drugim virtuozno organistinjo in skladateljico [[Josipina Eleonora Hudovernik|Josipino Eleonoro Hudovernik]]. Nastopala je s češko sopranistko in prvo primadono ljubljanske opere [[Milka Daneš Gerbič|Milko Daneš Gerbič]], opernim pevcem in skladateljem [[Fran Gerbič|Franom Gerbičem]], judovsko mezosopranistko {{ill|Margarete Matzenauer|lt=Margarete Matzenauer|en}}<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Glasbena Ljubljana v letih 1899-1919|last=Kuret|first=Primož|publisher=Državna založba Slovenije|year=1985|authorlink=Primož Kuret}}</ref> <ref name=":7">{{Navedi novice|title=Domače stvari|date=7.5.1879|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SL7KIXF|page=3|volume=104|publisher=Narodna tiskarna|newspaper=Slovenski narod|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTL70LWV|title=Concert der Opernsangerin Frau Emilie Gerbić|date=avgust 1879|trans-title=Koncert operne pevke Emilije Gerbič|language=Sl}}</ref> Nastopala je tudi na koncertih Filharmonične družbe.<ref name=":12" /> Izvajala je predvsem dela [[Felix Mendelssohn Bartholdy|Felixa Mendelssona]], Stephena Hellerja, [[Frédéric Chopin|Frédérica Chopina]], [[Carl Maria von Weber|Carla Marie Webra]], [[Johannes Brahms|Johannesa Brahmsa]], <ref name=":7" /><ref name=":11" /> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je po hudi bolezni 30. junija 1922 v Ljubljani.<ref name=":6" /><ref name=":5" /> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{DEFAULTSORT:Karinger, Valentine}} [[Kategorija:Rojeni leta 1865]] [[Kategorija:Umrli leta 1922]] [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] sno30yi4405aknuwkn784v3q6rkgkvp 6659903 6659901 2026-04-15T08:12:58Z Ihana Aneta 242446 6659903 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Infopolje Oseba}} '''Valentina Marija Karinger''', znana tudi kot '''Valentine Karinger''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pianist|pianistka]] in [[Klavir|učiteljica klavirja]], * [[3. maj]] [[1865]], [[Ljubljana]], † [[30. junij]] [[1922]], [[Ljubljana]]. <ref name=":0">{{Navedi revijo|last=Bučić|first=Vesna|date=1990|title=Ljubljanski urarji v 19. in v začetku 20. stoletja|url=https://www.sistory.si/publication/41901|magazine=Kronika|language=Sl|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|volume=3|pages=114–127}}</ref><ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Slovenska žena|year=1926|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/45001-46000/45351/minka_govekarjeva_slovenska_zena_1926_A_pt.pdf|editor-last=Vasič Govekar|editor-first=Minka|editor-link=Minka Govekar}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/22/LJU_504-148-Mestni_trg-008-034.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1900|date=1900|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/24/LJU_504-190-Mestni_trg-008-04-00116.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1910|date=1910|website=sistory si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/popis/90946dfa-3736-4380-b8a8-20fa9e511d3d/enota/2/122b7243-0dee-48e7-b659-380ccc9fb04c?p=1|title=Popisi / Popis prebivalstva Ljubljana 1921, 2. del / Mestni trg, 8 / Valentina Karinger|date=1921|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref name=":12">{{Navedi revijo|last=Cigoj Krstulović|first=Nataša|date=2018|title=Aus vergangenen Tagen: pozabljene klavirske skladbe Josefa Zöhrerja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFUYLLFS|magazine=De musica disserenda|language=Sl|publisher=Muzikološki inštitut ZRC SAZU|volume=1|pages=19–37}}</ref><ref name=":3">{{Navedi revijo|last=Bohak Adam|first=Tina|date=2022|title=Umetniško udejstvovanje sopranistke Milke Gerbič v slovenskem prostoru|url=https://ojs.zrc-sazu.si/dmd/article/view/10857|magazine=De musica disserenda}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Kuret|first=Primož|author-link=Primož Kuret|date=2015|title=Wien und Slowenien - gegenseitige Bereicherungen|trans-title=Dunaj in Slovenija - medsebojna obogatitev|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXXFPRN7|magazine=Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani|language=De|publisher=Akademija za glasbo, Oddelek za glasbeno pedagogiko|volume=22|page=260}}</ref><ref name=":5">{{Navedi novice|title=Ljubljanske novice|date=5.7.1922|page=3|language=Sl|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZCADCK0|volume=149|newspaper=Slovenec|publisher=Ljudska tiskarna}}</ref><ref name=":6">{{Navedi novice|title=Valentina Karinger - Osmrtnica|date=1.7.1922|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUMY3VJK|page=5|language=Sl|publisher=Ljudska tiskarna|volume=146|newspaper=Slovenec}}</ref> == Otroštvo in izobraževanje == Rojena je bila 3. maja 1865 v slovenski družini v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref name=":1" /><ref name=":4" /> Njena mati je bila učiteljica klavirja Jožefina Pichler (1832–1925), njen oče pa lastnik trgovskega lokala Edvard Karinger (1832), brat slikarja [[Anton Karinger|Antona Karingerja]].<ref name=":0" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Mestni trg z okolico in Ciril-Metodov trg|last=Suhadolnik|first=Jože|publisher=Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana|year=2000|isbn=961-6247-05-0|page=138|cobiss=107024128|last2=Anžič|first2=Sonja|language=Sl|url=https://www.sistory.si/publication/6086}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/IGNORED_PUBLIC/popisi/25/LJU_504-109-Mestni_trg-008-06-00341.jpg|title=Popis prebivalstva Ljubljane 1890|date=1890|website=sistory.si|publisher=Mesto Ljubljana}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 03977 {{!}} Ljubljana - Sv. Nikolaj {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenia {{!}} Matricula Online|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-nikolaj/03977/?pg=169|website=data.matricula-online.eu|accessdate=2026-01-13|date=1851–1866|publisher=Nadškofijski arhiv Ljubljana|language=De|location=Ljubljana}}</ref><ref name=":10">{{Navedi novice|title=Razne vesti.|date=julij 1925|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V3CX0CKM|language=Sl|newspaper=Cerkveni glasbenik|publisher=Cecilijino društvo|page=23|volume=7/8}}</ref> Imela je deset bratov in sester.<ref name=":10" /> Odraščala je v glasbenem okolju. Njena mati je bila cerkvena pevka v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|stolnem]] zboru.<ref name=":10" /> Njena prva učiteljica klavirja je bila njena mati, ki je glasbeno izobraževala vse svoje otroke.<ref name=":8">{{Navedi novice|title=Naši dopisi|date=9.4.1879|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z0VY1JC6|newspaper=Kmetijske in rokodelske novice|volume=15|publisher=Jožef Blaznik|pages=5-8|language=Sl}}</ref><ref name=":10" /> Valentine je s sestrami in brati ter materjo doma pogosto uprizarjala opere in operete.<ref name=":10" /> Leta 1873 je začela obiskovati šestrazredno dekliško šolo pod vodstvom uršulink v Ljubljani, katere ravnateljica je od leta 1874 bila slikarka [[Barbara Jožefa Struss]].<ref name=":9">{{Navedi novice|title=Innere Schule|date=|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBRMABQE|language=De|trans-title=Notranja šola|pages=24-30|publisher=Mädchen-Volksschule|newspaper=Jahresbericht der Mädchen-Volkschule bei den Ursulinnen zu Laibach|year=1874}}</ref> Tam je poleg osnovnega šolanja obiskovala tudi poseben pouk ročnih del.<ref name=":9" /> Po osnovnem šolanju se je učila klavirja pri pianistu in skladatelju [[Josef Zöhrer|Josefu Zöhrerju]] na šoli Filharmonične družbe.<ref name=":12" /> Konec osemdesetih let 19. stoletja je nadaljevala s študijem klavirja na Dunajskem konservatoriju.<ref name=":12" /> <ref>{{Navedi novice|title=Deželni zbor Kranjski (Peta seja dne 22. oktobra 1889) (Konec.)|date=26.10.1889|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H598IHL0|language=sl|pages=1-3|volume=247|publisher=Ljudska tiskarna|newspaper=Slovenec}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Programme|date=1889|language=De|trans-title=Program|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IY8UFI9Y|pages=28-33|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Tagebuch|date=1910|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0B24T8I|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft|language=De|trans-title=Dnevnik|pages=3-19}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Programme|date=1900|pages=14-16|language=De|trans-title=Program|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPIWWQBL}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=I. Konzerte|date=1903|language=De|trans-title=I. Koncerti|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MXHSTFX|pages=23-27|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Bericht an die Jahres-Hauptversammlung am 26. November 1903 über das Vereinsjahr 1902/3.|date=1904|pages=5-9|trans-title=Poročilo letni skupščini 26. novembra 1903, o klubskem letu 1902/3.|language=De|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIFDC4YR|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Programme|date=1899|language=Sl|trans-title=Program|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1OKTN7RJ|pages=16-20|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Programme|date=1888|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SS8AQEGI|pages=17-19|publisher=Verlag der philharmonischen Gesellschaft|newspaper=Jahres-Bericht der philharmonischen Gesellscahft in Laibach|language=De|trans-title=Program}}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|title=Adresar: 1. splošna naslovna knjiga za Kranjsko|publisher=Mulley & Kamenšek|year=1912|page=151|cobiss=80447744|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEQRBZF6}}</ref> == Delo ==   Že trinajstletna je začela nastopati.<ref name=":8" />{{Efn|Znana je bila tudi pod imenom Tinca Karinger.}} Kot zasebna učiteljica klavirja in glasbe je poučevala mnoge slovenske glasbenike, med drugim virtuozno organistinjo in skladateljico [[Josipina Eleonora Hudovernik|Josipino Eleonoro Hudovernik]]. Nastopala je s češko sopranistko in prvo primadono ljubljanske opere [[Milka Daneš Gerbič|Milko Daneš Gerbič]], opernim pevcem in skladateljem [[Fran Gerbič|Franom Gerbičem]], judovsko mezosopranistko {{ill|Margarete Matzenauer|lt=Margarete Matzenauer|en}}<ref name=":11">{{Navedi knjigo|title=Glasbena Ljubljana v letih 1899-1919|last=Kuret|first=Primož|publisher=Državna založba Slovenije|year=1985|authorlink=Primož Kuret}}</ref> <ref name=":7">{{Navedi novice|title=Domače stvari|date=7.5.1879|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SL7KIXF|page=3|volume=104|publisher=Narodna tiskarna|newspaper=Slovenski narod|language=Sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTL70LWV|title=Concert der Opernsangerin Frau Emilie Gerbić|date=avgust 1879|trans-title=Koncert operne pevke Emilije Gerbič|language=Sl}}</ref> Nastopala je tudi na koncertih Filharmonične družbe.<ref name=":12" /> Izvajala je predvsem dela [[Felix Mendelssohn Bartholdy|Felixa Mendelssona]], Stephena Hellerja, [[Frédéric Chopin|Frédérica Chopina]], [[Carl Maria von Weber|Carla Marie Webra]], [[Johannes Brahms|Johannesa Brahmsa]], <ref name=":7" /><ref name=":11" /> == Poznejše življenje in smrt == Umrla je po hudi bolezni 30. junija 1922 v Ljubljani.<ref name=":6" /><ref name=":5" /> == Sklici == <references /> == Opombe == <references group="lower-alpha"/> {{DEFAULTSORT:Karinger, Valentine}} [[Kategorija:Rojeni leta 1865]] [[Kategorija:Umrli leta 1922]] [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] mtmm6bmcuthjzbcwjga5bm7taxaw99b Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Statistika 4 599018 6659704 6659524 2026-04-14T14:03:15Z Sporti 5955 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6659704 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-14 04:16:24 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''12 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 4x0je2w18fl104xlajr0mkaif9pahu5 6659751 6659704 2026-04-14T15:43:42Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6659751 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-14 04:16:24 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''12 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 8xa1hfxwo1ct16d6vv7a00t2f5i59uo 6659787 6659751 2026-04-14T18:17:55Z Pinky sl 2932 /* Sodelujoči in prispevki */ +1 6659787 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-14 04:16:24 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''12 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] edxdztacuyymgm5eedftq00mme9qlus 6659809 6659787 2026-04-14T19:23:50Z Ljuba24b 92351 /* Sodelujoči in prispevki */ 6659809 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-14 04:16:24 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''12 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 9rd9vcfcwgexqcttxukwawbwa3g20p3 6659813 6659809 2026-04-14T19:29:33Z Yerpo 8417 +1 6659813 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-14 12:13:38 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''12 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] bfy4eker92bs8psm2m165xgk3mp70ls 6659830 6659813 2026-04-14T20:17:25Z TadejM 738 /* Sodelujoči in prispevki */ vpis 6659830 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-14 12:13:38 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''12 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] gspaxs1kfpzqvw0co3tryjbh2g6btwc 6659854 6659830 2026-04-15T05:00:11Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ Turovska kneževina 6659854 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-14 12:13:38 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''12 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] d3dsy4ejhkv2mis54jh2pgbkohm7hg7 6659856 6659854 2026-04-15T05:04:02Z Yerpo 8417 /* Sodelujoči in prispevki */ +značka 6659856 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-14 12:13:38 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''12 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] p0ffcrdhso9anpzs4x1252qula4xc02 6659896 6659856 2026-04-15T07:50:29Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ Svjatopolk I. 6659896 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-04-14 12:13:38 CEST smo bili na '''osmem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibeniška stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Splitska stolnica]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Sobieskega hrast]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnóva]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Regije Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Romunija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''12 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] t2qiwipbmhzv8v16f463vsdb627ijzx Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Pravila in udeleženci 4 599019 6659853 6659322 2026-04-15T04:52:43Z Yerpo 8417 /* Udeleženci */ +1 po https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3AWikimedia_CEE_Pomlad_2026%2FStatistika&diff=6659830&oldid=6659813 6659853 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Pravila == # '''Sodeluje lahko kdorkoli'''. #: '''Registracija:''' Vpišite ime v tabelo v razdelku [[#Udeleženci|Udeleženci]]. # '''Ustvarite ali razširite članek''' o čemerkoli v zvezi s katero od držav oz. ozemelj iz regije <u>razen Slovenije</u> (štejejo pa čezmejne teme). Tematika je prosta, za navdih lahko uporabite [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov|sezname člankov]]. ## '''Uporabite predlogo''' – na pogovorno stran vsakega članka vstavite predlogo <code><nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |država= }}</nowiki></code> in na ta način omogočite točkovanje člankov. Navodila so v [[Predloga:CEE Pomlad 2026|dokumentaciji predloge]]. Organizatorja bosta poskušala sproti preverjati prispevke, a za neoznačene ne moreta jamčiti upoštevanja. ## Spremenjeni ali ustvarjeni članki morajo izpolnjevati '''[[Wikipedija:Pravila in smernice|smernice in merila ustreznosti]]''' slovenske Wikipedije, najpomembneje [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivost]]/[[Wikipedija:Navajanje virov|navajanje virov]], [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskost]] in [[Wikipedija:Avtorske pravice|spoštovanje avtorskih pravic]]. ## Prispevki naj bi bili tudi slovnično ustrezni in opremljeni z wikipovezavami, kategorijami, naslovi poglavij idr. (»wikificirani«). # Štejejo prispevki, '''objavljeni od 21. marca 2026 ob 0:00 do 31. maja 2026 ob 23:59''' po slovenskem času. # '''Točkovanje:''' točkuje se število besed v prispevku (novem ali znatno razširjenem članku), po spodnji tabeli. ## Prispevki za natečaj, ki bodo prejeli status [[Wikipedija:Izbrani članki|izbranega]], bodo nagrajeni z dodatnimi '''25 točkami''' (s točkovanjem bomo počakali do konca postopka, če bo [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek|predlog za izbrani članek]] oddan pred 1. junijem). ## Prispevki za natečaj v dolžini nad 200 besed, ki bodo hkrati prispevali k [[WP:10000|WikiProjektu 10000 nujnih]], bodo nagrajeni z dodatnimi '''3 točkami'''. To velja za nove članke s '''[[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov/10k|presečnega seznama]]''' in članke na [[:meta:List of articles every Wikipedia should have/Expanded|matičnem seznamu]], ki bodo izboljšali rezultat na [[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|lestvici Wikipedij]] – torej razširili obstoječe članke s kratkih na navadne ali navadnih na dolge članke. ## Prispevki za natečaj v dolžini nad 200 besed, ki bodo hkrati izboljšali rezultat na [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|lestvici Wikipedij]] v [[WP:1000|WikiProjektu 1000 nujnih]], bodo nagrajeni z dodatnimi '''3 točkami''' (samo razširitve, ker so vsi članki s tega seznama nujnih že napisani). ## Organizatorja bosta po lastni presoji označevala posebej neurejene prispevke s [[Wikipedija:Predloge za sporočila/Čiščenje|standardnimi vzdrževalnimi oznakami]]. Prispevki, ki bodo do konca natečaja ostali neurejeni, bodo dobili '''polovične točke''' (po upoštevanju vseh bonusov). {| class="wikitable" border="1" style="margin: 1em auto 1em auto" |+ '''Točkovanje''' po dolžini prispevkov |- | align="center"| Ustvarjanje člankov: '''1''' točka na 200 besed<br />Razširitev člankov: '''1''' točka na 200 dodanih besed |- | align="center"| Ustvarjanje člankov: '''5''' točk na 500 besed<br />Razširitev člankov: '''5''' točk na 500 dodanih besed |- | align="center"| '''5''' točk za vsakih nadaljnjih 500 besed vsebine. |} ::<small>Op.: za »besede« štejejo vse besede z vsebino, razen bibliografskih podatkov o sklicih in virih, poglavja »Glej tudi« in zunanjih povezav. Šteje vsebina infopolj ter ostalih vsebinskih predlog, ne pa navigacijskih predlog na koncu članka. Besede so preštete s kopiranjem strani v urejevalnik besedila, nato brisana poglavja z viri in morebitno kazalo. Kadar manjka le nekaj besed (5 ali manj) do višjega razreda, se rezultat zaokroži navzgor.</small> Če imate kakršnakoli vprašanja, uporabite [[Pogovor o Wikipediji:Wikimedia CEE Pomlad 2026|pogovorno stran]]. === Nagrade === Najproduktivnejši udeleženci bodo prejeli knjižne nagrade, ki jih donira uporabniška skupina [[:meta:Wikimedia Central and Eastern Europe|Wikimedia Srednje in Vzhodne Evrope]]. * {{Gold1}} mesto po točkah: nagrada v vrednosti '''100 €''' * {{Silver2}} mesto po točkah: nagrada v vrednosti '''80 €''' * {{Bronze3}} mesto po točkah: nagrada v vrednosti '''50 €''' * [[slika:CEE Barnstar.png|20px]] Nagrada v vrednosti '''50 €''' za vsakega udeleženca, ki razširi ali ustvari vsaj po en članek <small>(nad 200 besed)</small> '''o vsaki od sodelujočih držav oz. ozemelj''' ([[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Seznami člankov|seznam]]). Ta nagrada se lahko kombinira s katero od prvih treh, če bo prejemnik eden od treh najproduktivnejših. Vsak članek lahko šteje največ za eno od njih, tudi če govori o dveh, treh ali več. * [[slika:Face-smile.svg|20px]] Nagrada v vrednosti '''20 €''' za urejevalca '''novinca z največ osvojenimi točkami''' <small>(uporabniki, registrirani v letošnjem letu in z manj kot 100 urejanji do začetka natečaja; vsaj 5 točk)</small>. Tudi ta nagrada se lahko kombinira s prvo, drugo ali tretjo. Za prejem nagrade mora biti razglašeni odziven na pogovorni strani ali po e-pošti. Če organizatorja ne bosta mogla izvedeti želja in naslova za pošiljanje, bo nagrado prejel naslednji po točkah. Organizatorja nista upravičena do nagrad. == Udeleženci == Vabljeni, da dodate svoje uporabniško ime v seznam spodaj, tako, da vpišete <code><nowiki># ~~~</nowiki></code> na dnu seznama. Vsak, ki bo prispeval, bo dobil značko na svojo uporabniško stran. Zaželeno je tudi, da svoje prispevke redno vnašate v tabelo na [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026/Statistika|podstrani Statistika]] in jih opremite s predlogo {{tl|CEE Pomlad 2026}} na po navodilih na taisti strani. # {{u|Yerpo}} (organizator) # {{u|Upwinxp}} (soorganizator) # [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) # {{U|FJJ}} # {{U|Pinky sl}} # {{U|Octopus}} # {{U|Sporti}} # {{U|Ljuba24b}} # {{u|Ivo Lendić}} # {{u|xJaM}} # {{u|MaksiKavsek}} # {{u|A09}} # {{u|Stebunik}} # {{u|Rude}} # {{u|Gnooi}} # {{u|Florentina Veršič}} # {{u|Mitjacvejanov|Mitja Cvejanov}} # {{u|TadejM}} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Pravila]] bi5mzlk8kkde3lk6coz134tj7xvzq40 Hudič 0 599203 6659850 6646736 2026-04-15T04:34:17Z Afanchilo 243427 Črklovanje 6659850 wikitext text/x-wiki [[Slika:Inferno Canto 34 (148619628).jpg|200px|desno|thumb|Hudič, zamrznjen v središču [[Kokit]]a, devetega kroga pekla v [[Božanska komedija|Božanski komediji]]]] [[Slika:Coat of Arms of Arkhangelsk.svg|200px|desno|thumb|Grb [[Rusija|ruskega]] mesta [[Arhangelsk]] prikazuje [[nadangel]]a [[Sveti Mihael|Mihael]]a, kako se bori proti hudiču]] '''Hudič''' ali '''vrag''', tudi '''[[satan]]''' (hebrejsko: שָׂטָן, aramejsko: שִׂטְנָא, latinsko: ''Sátanas'', s prvotnim pomenom v hebrejskem jeziku »nasprotnik«, »tožnik«) ({{Bibl|Ps 109,6}}; primerjaj {{Bibl|1 Jn 3,12}}; {{Bibl|Job 1,6}}), v [[religija|religiji]] predstavlja poosebljenje [[zlo|zla]], sovražnika ljudi in [[Bog]]a, [[padli angel|padlega angela]], [[demon]]a ali manj pogosto [[božanstvo]].{{sfn|Russell|1987|pp=11, 34}} Velja za objektivizacijo sovražne in uničujoče sile.{{sfn|Russell|1987|pp=34}} Težko je določiti dokončno definicijo katere koli stopnje kompleksnosti, ki bi zajela vse tradicije, razen da gre za manifestacijo zla. Hudiča je smiselno obravnavati skozi lečo posameznih kultur in religij, ki ga vključujejo kot del svojih mitov.{{sfn|Russell|1987|pp=41-75}} Zgodovina tega koncepta se prepleta s teologijo, mitologijo, psihiatrijo, umetnostjo in književnostjo, pri čemer ohranja veljavnost in se razvija neodvisno znotraj vsake tradicije.{{sfn|Russell|1987|pp=44, 51}} To se je zgodovinsko dogajalo v številnih kontekstih in kulturah, zato ima veliko različnih imen: [[Šejtan]], [[Lucifer]], [[Belcebub]], [[Mefisto]]; in atributov: prikazujejo ga kot modrega, črnega ali rdečega, z rogovi na glavi ali brez njih idr.<ref>{{Cite book |last=Arp |first=Robert |title=The Devil and Philosophy: The Nature of His Game |publisher=Open Court |year=2014 |isbn=9780812698800 |pages=30-50}}</ref>{{sfn|Russell|1987|pp=66}} Ideja hudiča je bila pogosto resno razumljena, čeprav ne vedno; na primer, kadar se figure hudiča uporabljajo v oglaševanju ali na ovitkih slaščic.{{sfn|Russell|1987|pp=41-75}}{{sfn|Russell|1987|pp=2}} == Definicije == V svoji knjigi »Hudič: Percepcija zla od antike do primitivnega kršćanstva« (angleško: ''The Devil: Perceptions of Evil from Antiquity to Primitive Christianity'') [[Jeffrey Burton Russell]] razpravlja o različnih pomenih in težavah pri uporabi izraza ''hudič''. Besede ne poskuša opredeliti v splošnem pomenu, ampak opisuje omejeno uporabo, ki jo namerava sprejeti za besedo v svoji knjigi, da bi se »minimizirale težave« in »zaradi jasnosti«. V svoji knjigi uporablja besedo ''hudič'' kot »[[antropomorfizem]] [[zlo|zla]], ki se pojavlja pri različnih kulturah«, za razliko od besede ''[[satan]]'', ki je pridržana za lik v [[abrahamske religije|abrahamskih religijah]].{{sfn|Russell|1987|pp=11, 34}} V uvodu v svojo knjigo »Satan: Biografija« Henry Ansgar Kelly razpravlja o različnih obravnavah in pomenih, na katere je naletel pri uporabi izrazov, kot so »hudič« in »satan« ipd. Čeprav ne poda splošne definicije, to v svoji knjigi opiše kot »kadar koli se »diabolos« uporablja kot lastno ime satana«, kar označi z uporabo majhnih velikih črk.<ref>{{Cite book |last=Kelly |first=Henry Ansgar |year=2006 |title=Satan: A Biography |url=https://books.google.com/?id=gPIpQg0lRbMC&pg=PA12&dq=intitle:satan+inauthor:kelly#v=onepage&q=&f=false |location=Cambridge, England |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0521604024|pages=3-4}}</ref> == Hudič v slovanski mitologiji == {{brez virov|Razdelek}} [[Slika:Beehive panel at the Museum of Apiculture, Radovljica (alt).jpg|thumb|right|250px|''Hudič babi brusi jezik'', [[panjska končnica]] iz leta 1848]] »Hudič« ali »vrag«, kakršen se pojavlja in ga najdemo v slovanskih ljudskih verovanjih in izročilih, se je oblikoval po [[pokristjanjevanje Slovanov|pokristjanjevanju Slovanov]], pod močnim vplivom [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]]. Vzroke za ta pojav je treba iskati v stari slovanski politeistični veri. Na hudiča so se prenesle funkcije in miti, ki so se prej povezovali z nekaterimi slovanskimi vrhovnimi bogovi, enako pa se je zgodilo tudi z germanskim [[Odin]]om in slovanskim [[Črnobog]]om. Lik je zelo zapleten. Noben drug [[demon]] ni imel tako raznolike zgodovine; noben drug ni obremenjen s tako veliko dediščino iz [[poganstvo|stare vere]]. Še danes se imenuje z imenom nekdanjega slovanskega vrhovnega boga (gl. Čajkanović): to je ime Daba, ki je hipokoristik imena [[Dabog]]. Skupno slovansko ime za hudiča (rusko: »čort«, češko: »čert«, poljsko: »čart«, lužiškosrbsko: »cart«) je bilo prvotno [[epikleza]] ne za hudiča, temveč prav za Daboga, ki je bog [[čaranje|čaranja]] (''par excellence''). Po teh svojih najpomembnejših značilnostih je hudič nadomestek poganskega vrhovnega boga, od tod pa izvira tudi njegov delež v [[kult]]u; zlasti kadar gre za kakšno nedovoljeno dejanje, se vedno kliče na pomoč hudiča ali pa se nanj (z [[daritev|daritvami]], [[prisega]]mi, [[molitev|molitvami]]) obrača, da dejanja vsaj ne ovira. Odtod verjetno izvira tudi pregovor »Svetniku prižgi eno svečo, hudiču pa dve«. Hudič ima nekatere lastnosti in telesne značilnosti, ki so se nanj prenesle z drugih demonov. Na primer, kadar se reče, da so »vragi ponoči jahali in vznemirjali popotnike«, lahko rečemo, da je to delo tudi [[volkodlak]]a in drugih nočnih demonov, medtem ko kadar hudič ljudem povzroča majhne, prehodne nadloge, jih nadleguje in »ustvarja komedijo«, to v osnovi pomeni, da gre za običajnega gozdnega demona (ne hudiča), ki mu zadovoljstvo prinašajo poredne poteze. Taki demoni su bili grški [[silen]]i in [[satiri]] ter rimski favni (ali silvani), zato so si med seboj tudi na videz podobni: kozje noge, kozja brada, ušesa kot vol. == Hudič v krščanstvu == Hudič (vrag) ali natančneje '''Satan''', tj. '''Lucifer''', je [[Bog|božja]] (Očeta, Sina in Svetega duha) stvaritev, padli angel, odpadnik od Boga iz [[Stara zaveza|Stare zaveze]], povzročitelj človeškega padca v [[greh]]. Krščanska [[dogmatika]] je nadgradila [[judovstvo|judovsko]] predstavo tako, da ga je razglasila za nasprotnika [[Božji sin|Božjega sina]] in sovražnika ljudi, očeta [[laž]]i ter poosebljenje greha in zla. Podobno pojmovanje poznajo tudi nekatere druge [[monoteizem|monoteistične]] religije, kot na primer [[islam]]. Po krščanskem razumevanju so njegove moči največje tam, kjer so se ljudje najbolj oddaljili od Boga, in jih lahko veže ter uporablja za svoje namene, brez njihove [[volja|volje]]. Po drugi strani pa imajo tisti, ki se niso oddaljili od Boga in podlegli vplivu hudiča, zaradi močne volje ali [[ljubezen|ljubezni]], moč nad njim in njegovimi sledilci. Tudi hudič se tako pokaže poslušnejši Bogu pri kaznovanju ljudi, ki so prostovoljno ali neprostovoljno postali neposlušni ter odpadniki od Boga in vere. »Princ tega sveta je Satan,« pravi [[Jezus]]. == Hudič v islamu == '''Iblis''' (arabsko: إبليس) ali '''Šejtan''' (arabsko: شيطان) je po islamskem nauku praoče [[Džin (legendarno bitje)|Džina]]. == Hudič v filozofiji == Nizozemski filozof [[Baruch Spinoza]] negira antropomorfizem v religiji. Zanj hudič ni človek in mu ni treba pripisovati človeških lastnosti ali moralnih kakovosti. Bog ni izključno dober; njegova dejanja se lahko ljudem, z njihove omejene perspektive, zdijo zla. Toda zlo je prav tako del Boga; njegova nasprotja ne obstajajo, saj je njegova [[neskončnost]] to vključila vase.<ref name="Fenomen zla">[http://www.filozofija.net/index.php?option=com_content&task=view&id=1364&Itemid=1 Fenomen zla u filozofiji od klasične patristike do Baruha de Spinoze] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200517095914/http://www.filozofija.net/index.php?option=com_content&task=view&id=1364&Itemid=1 |date=17. svibnja 2020. }}, dostop 4. 5. 2013.</ref> Neobstoj hudiča Spinoza dokazuje ontološko: {{quote|Hudiča razumemo, kot nekateri želijo, kot misleče bitje, ki sploh ne želi niti ne dela dobrega, in se torej popolnoma upira Bogu. To pomeni, da je res zelo bedno in da bi, če lahko molitve pomagajo, morali moliti za njegovor odrešenje. Poglejmo pa, ali lahko takšno bitje za trenutek obstaja, in takoj bomo ugotovili, da to ni mogoče; ker iz popolnosti neke stvari izhaja celotna njena trajnost, in kolikor ima v sebi več resničnega in božanskega, toliko je tudi obstojnejša. Kako torej lahko obstaja hudič, ki v sebi nima niti najmanjše popolnosti? Poleg tega se obstojnost ali trajanje pri načinu mislečega bitja pojavi le v enosti, ki jo tak način ima z Bogom, in to zaradi ljubezni. Ker je pri hudiču dano prav nasprotje te enosti, je nemogoče, da bi obstajal.<ref name="Fenomen zla"/>|''Etika''}} == Glej tudi == * [[Antikrist]] == Sklici == {{sklici|30em}} == Literatura == * {{Cite book|last=Arp |first=Robert |title=The Devil and Philosophy: The Nature of His Game |publisher=Open Court |year=2014 |isbn=9780812698800 |pages=30-50}} * {{Cite book|last=Kelly |first=Henry Ansgar |year=2006 |title=Satan: A Biography |url=https://books.google.com/?id=gPIpQg0lRbMC&pg=PA12&dq=intitle:satan+inauthor:kelly#v=onepage&q=&f=false |location=Cambridge, England |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0521604024 |pages=3-4}} * {{Cite book|last=Russell |first=Jeffrey Burton |title=The Devil: Perceptions of Evil from Antiquity to Primitive Christianity |url=https://books.google.com/books?id=D2-Na937xRYC |year=1987 |publisher=Cornell University Press |isbn=978-0-8014-9409-3}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|The Devil}} * [http://www.newadvent.org/cathen/04764a.htm Unos], [[Catholic Encyclopedia]] * [https://www.chabad.org/library/article_cdo/aid/1093498/jewish/Can-You-Sell-Your-Soul-to-the-Devil.htm »Ali lahko prodate svojo dušo hudiču?«], chabad.org [[Kategorija:Mitologija]] [[Kategorija:Religija]] [[Kategorija:Demoni]] 8m2umv4b3465zo9hrv8mchtokbegsew Peregrina Rimska 0 599520 6659691 6659591 2026-04-14T13:42:28Z Ihana Aneta 242446 6659691 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peregrina|caption=Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na krožniku iz sredine 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]]|footnotes=Starost ob smrti: 14 let|resting_place=[[Cerkev sv. Ane, Tunjice]]}}{{V delu}}{{Infopolje Svetnik|caption=Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na krožniku iz 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]]|honorific prefix=Sveta|name=Peregrina|feast_day=5. oktober|resting_place=[[Cerkev sv. Ane, Tunjice]]|titles=mučenka|venerated_in=[[Rimskokatoliška cerkev]]<br>[[Pravoslavna cerkev]]}} '''Peregrina''', znana tudi kot '''sveta Peregrina Rimska''', zgodnjekrščanska [[Mučenec|mučenka]] in [[Svetnik|svetnica]], * [[290]] ali [[299]], [[Luzitanija]], † [[304]] ali [[313]], [[Rim]]. Nekateri viri jo povezujejo s [[Sveta Neža|sveto Nežo]], morda kot njeno služabnico. Štirinajstletna je bila v [[Rim|Rimu]] pretepena do smrti med preganjanjem kristjanov pod cesarjem [[Dioklecijan|Dioklecijanom]]. Na [[Kranjska|Kranjskem]] je bila v 17. in 18. stoletju čaščena kot zavetnica pred [[Turki]]. Njene relikvije so bile iz [[Katakombe|katakomb]] prepeljane v [[Ljubljana|Ljubljano]] in nazadnje pristale v [[Tunjice|Tunjicah]].<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Baročna lepotica na Bukovem griču|publisher=Župnija Tunjice|year=2012|isbn=|url=https://tunskiglas.si/wp-content/uploads/2015/08/Brosura-sv-Ane-2012.pdf|editor-last=Erbežnik Klanšek|editor-first=Milena|cobiss=261387008|language=Sl|location=Tunjice}}</ref> == Življenje in mučeništvo == Rojena naj bi bila leta 290 ali 299 v [[Luzitanija|Luzitaniji]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Njeno ime, Peregrina, pomeni romarica. Še kot deklica naj bi prišla v Rim. Nekateri viri jo povezujejo s [[Sveta Neža|sveto Nežo]], morda kot tovarišico ali služabnico.<ref name=":0">{{Navedi novice|title=Božja pot matere sr. Ane v Tunjicah pri Kamniku na Kranjskem|date=10.8.1864|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AREZ5SZG|newspaper=Zgodnja Danica|publisher=Janez Krizostom Pogačar|volume=23|language=Sl|pages=1-2}}</ref> Štirinajstletna naj bi bila pod cesarjem Dioklecijanom zaradi vere v Kristusa zaprta. Ker svoje vre ni hotela zatajiti, naj bi jo mučitelji s koli in verigami pretepli do smrti. Umrla naj bi leta 304 ali 313.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Pokopana je bila v Priscilinih katakombah, ki so bile takrat znane tudi pod imenom kraljice katakomb, saj je bilo tam pokopanih veliko mučencev in tudi več zgodnjekrščanskih papežev.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> V njen grob je bila položena tudi skodelica v kateri je bila shranjena njena kri.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=A Dictionary Of Saintly Women, Volume 2|last=Dunbar|first=Agnes Baillie Cunninghame|year=1904|location=London|page=143|trans-title=Slovar svetih žena 2. del|language=Sl|url=https://archive.org/details/DictionaryOfSaintlyWomenV2/page/n89/mode/2up}}</ref> Njen god je 5. oktobra.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Saints in Italy|last=Menzies|first=Lucy|publisher=Medici Society Limited|year=1924|page=342|trans-title=Svetniki v Italiji|language=En}}</ref> == Na slovenskih tleh == === Ljubljana === Njene relikvije so 4. oktobra 1660 iz Rima, iz katakomb sv. Priscile prinesli v ljubljansko diskalceatsko cerkev sv. Jožefa, kjer je bila omenjena svetnica kot posebna patrona kranjske dežele proti Turkom čaščena do leta 1787. === Smlednik === Prihodnje leto jih je prior usmiljenih bratov, ki so prevzeli cerkev, izročil sodarju Jožefu Debelaku, slednji leta 1789 ključavničarju Petru Gerstenmajerju. Ta jih je še istega leta izročil baronu Francu Smledniškemu.<ref name=":2" /><ref name=":1" /> Ta jih je dal prenesti v grajsko kapelo svete Valburge v Smledniku (sedanjo podružnično cerkev svete Valburge v Valburgi).<ref name=":2" /><ref name=":3" /> V kapeli je dal postaviti oltar svete Peregrine. v katerem so bile njene relikvije. Na njem je slika njenega mučeništva, ki jo je naslikal [[Leopold Layer]].<ref name=":2" /><ref name=":3" /> === Tunjice === Jožef Peter Tomelj, Glavarjev beneficiat v Komendi, pa jih je 16. maja 1796 z listinami vred izročil cerkvi v Tunjicah.88 Naslednji dan, na binkoštni torek, so relikvije sv. Peregrine iz Komende v veliki procesiji slovesno prenesli v Tunjice. Nosilo jih je štirinajst štirinajstletnih deklic. Danes so relikvije prvega reda (lobanja in okostje) postavljene v relikviariju pod glavnim oltarjem. == V ljudski pesmi == O njej je pisal tudi škof [[Anton Martin Slomšek]] v svoji knjigi Djanje Svetnikov Božjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov iz leta 1953.<ref>{{Navedi knjigo|title=Djanje Svetnikov Bozjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov. Spisali druzniki sv. Mohorja, na svetlo dal Anton Slomsek|year=1854|page=406|url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-str2lt5i|volume=2|language=Sl|editor-last=Slomšek|editor-first=Anton Martin|editor-link=Anton Martin Slomšek}}</ref> == V umetnosti == === Peregrina med svetima Petrom in Pavlom === <ref>{{Navedi splet|title=Plate Base with Peregrina between Saints Peter and Paul - Roman - The Metropolitan Museum of Art|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/465922|website=www.metmuseum.org|accessdate=2026-04-10|language=en|trans-title=Ploščata osnova s Peregrino med svetima Petrom in Pavlom - Rimsko - Metropolitanski muzej umetnosti}}</ref> <ref name=":2">{{Navedi splet|title=Levi stranski oltar sv. Peregrine|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/levi-stranski-oltar-sv-peregrine/|accessdate=2026-03-18|language=sl-SI|last=Fabjančič|first=Lucija}}</ref> sv . Križa , Čeh , bosonogi avguštinec , gojenec samostana sv . Jožefa v Ljubljani , po stroki bakrorezec , je 1. 1660 vrezal : podobo sv . Peregrine , device in mučenke , in razne simbole , ki so bili vloženi v knjižico , natisnjeno ob . <ref>{{Navedi knjigo|title=Kraynska grammatika|last=Pohlin|first=Marko|year=2003|authorlink=Marko Pohlin|last2=Faganel|first2=Jože|last3=Stabej|first3=Jože|authorlink3=Jože Stabej|page=462|language=Sl|url=https://www.google.si/books/edition/Kraynska_grammatika_Bibliotheca_Carnioli/JHGHEAAAQBAJ?hl=en&gbpv=0}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Lozar Štamcar|first=Maja|date=1990|title=Prispevek k preučevanju božjepotnih grafičnih podobic v 18. stoletju na slovenskem *|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYNKPYSI|magazine=Zbornik za umetnostno zgodovino|language=Sl|publisher=Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo|volume=1|pages=57-84}}</ref> V ladij i sta dv a oltarja: eden s podobo sv. družine , eden s podobo mučenke , ležeče z zvezanima rokama na tleh, rabelj jo grabi za lase, dva druga jo pobijata s koli . Napis naznanja, da je to sv. Pe - regrina . Po d groznim prizorom se namre č čita: „111. Jungfrau und Martvri n Peregrina , gemartert zu Ro m i m Jah r 313. Das jahrliche Kest wir d began^'cn am 5. Oktober. " (Sv. devica, i n mučenic a Peregrina mučen a leta 313 . v Rimu . Vsakoletn o praznovanje j e 5. oktobra)<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj|last=Lavtižar|first=Josip|publisher=Tisk J. Blasnikovih Nasledn.|year=1901|authorlink=Josip Lavtižar|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNMANO3M}}</ref> == Ločevanje == Druga znana sveta Peregrina, mučenka, je Peregrina iz Nikomedije, ki goduje 22. februarja, ter je umrla mučeniške smrti skupaj s svojo materjo sveto Matrono in tovarišicami.<ref name=":4" /> == Galerija == <gallery> Slika:Plate Base with Peregrina between Saints Peter and Paul MET DP225574 (cropped).jpg|Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na steklenem krožniku iz sredine 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]] Slika:Božjepotna podobica mučenja svete Peregrine iz konca 18. stoletja.png|Božjepotna podobica mučenja svete Peregrine iz Tunjic pri Kamniku, ki jo je izdelala tiskarna Kauperz po zgledu Leopolda Layerja konec 18. stoletja. Hrani jo [[Semeniška knjižnica, Ljubljana|Semeniška knjižnica]] v Ljubljani. </gallery> == Sklici == <references /> 5cwp8hbjh2drx0pjk0cfywl3w0xu5hn 6659694 6659691 2026-04-14T13:46:37Z Ihana Aneta 242446 6659694 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peregrina|caption=Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na krožniku iz sredine 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]]|footnotes=Starost ob smrti: 14 let|resting_place=[[Cerkev sv. Ane, Tunjice]]}}{{V delu}}{{Infopolje Svetnik|caption=Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na krožniku iz 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]]|honorific prefix=Sveta|name=Peregrina|feast_day=5. oktober|resting_place=[[Cerkev sv. Ane, Tunjice]]|titles=mučenka|venerated_in=[[Rimskokatoliška cerkev]]<br>[[Pravoslavna cerkev]]}} '''Peregrina''', znana tudi kot '''sveta Peregrina Rimska''', zgodnjekrščanska [[Mučenec|mučenka]] in [[Svetnik|svetnica]], * [[290]] ali [[299]], [[Luzitanija]], † [[304]] ali [[313]], [[Rim]]. Nekateri viri jo povezujejo s [[Sveta Neža|sveto Nežo]], morda kot njeno služabnico. Štirinajstletna je bila v [[Rim|Rimu]] pretepena do smrti med preganjanjem kristjanov pod cesarjem [[Dioklecijan|Dioklecijanom]]. Na [[Kranjska|Kranjskem]] je bila v 17. in 18. stoletju čaščena kot zavetnica pred [[Turki]]. Njene relikvije so bile iz [[Katakombe|katakomb]] prepeljane v [[Ljubljana|Ljubljano]] in nazadnje pristale v [[Tunjice|Tunjicah]].<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Baročna lepotica na Bukovem griču|publisher=Župnija Tunjice|year=2012|isbn=|url=https://tunskiglas.si/wp-content/uploads/2015/08/Brosura-sv-Ane-2012.pdf|editor-last=Erbežnik Klanšek|editor-first=Milena|cobiss=261387008|language=Sl|location=Tunjice}}</ref> == Življenje in mučeništvo == Rojena naj bi bila leta 290 ali 299 v [[Luzitanija|Luzitaniji]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Njeno ime, Peregrina, pomeni romarica. Še kot deklica naj bi prišla v Rim. Nekateri viri jo povezujejo s [[Sveta Neža|sveto Nežo]], morda kot tovarišico ali služabnico.<ref name=":0">{{Navedi novice|title=Božja pot matere sr. Ane v Tunjicah pri Kamniku na Kranjskem|date=10.8.1864|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AREZ5SZG|newspaper=Zgodnja Danica|publisher=Janez Krizostom Pogačar|volume=23|language=Sl|pages=1-2}}</ref> Štirinajstletna naj bi bila pod cesarjem Dioklecijanom zaradi vere v Kristusa zaprta. Ker svoje vre ni hotela zatajiti, naj bi jo mučitelji s koli in verigami pretepli do smrti. Umrla naj bi leta 304 ali 313.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Pokopana je bila v Priscilinih katakombah, ki so bile takrat znane tudi pod imenom kraljice katakomb, saj je bilo tam pokopanih veliko mučencev in tudi več zgodnjekrščanskih papežev.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> V njen grob je bila položena tudi skodelica v kateri je bila shranjena njena kri.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=A Dictionary Of Saintly Women, Volume 2|last=Dunbar|first=Agnes Baillie Cunninghame|year=1904|location=London|page=143|trans-title=Slovar svetih žena 2. del|language=Sl|url=https://archive.org/details/DictionaryOfSaintlyWomenV2/page/n89/mode/2up}}</ref> Njen god je 5. oktobra.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Saints in Italy|last=Menzies|first=Lucy|publisher=Medici Society Limited|year=1924|page=342|trans-title=Svetniki v Italiji|language=En}}</ref> == Na slovenskih tleh == === Ljubljana === Njene relikvije so 4. oktobra 1660 iz Rima, iz katakomb sv. Priscile prinesli v ljubljansko diskalceatsko cerkev sv. Jožefa, kjer je bila omenjena svetnica kot posebna patrona kranjske dežele proti Turkom čaščena do leta 1787. === Smlednik === Prihodnje leto jih je prior usmiljenih bratov, ki so prevzeli cerkev, izročil sodarju Jožefu Debelaku, slednji leta 1789 ključavničarju Petru Gerstenmajerju. Ta jih je še istega leta izročil baronu Francu Smledniškemu.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Levi stranski oltar sv. Peregrine|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/levi-stranski-oltar-sv-peregrine/|accessdate=2026-03-18|language=sl-SI|last=Fabjančič|first=Lucija}}</ref><ref name=":1" /> Ta jih je dal prenesti v grajsko kapelo svete Valburge v Smledniku (sedanjo podružnično cerkev svete Valburge v Valburgi).<ref name=":2" /><ref name=":3" /> V kapeli je dal postaviti oltar svete Peregrine. v katerem so bile njene relikvije. Na njem je slika njenega mučeništva, ki jo je naslikal [[Leopold Layer]].<ref name=":2" /><ref name=":3" /> === Tunjice === Jožef Peter Tomelj, Glavarjev beneficiat v Komendi, pa jih je 16. maja 1796 z listinami vred izročil cerkvi v Tunjicah.88 Naslednji dan, na binkoštni torek, so relikvije sv. Peregrine iz Komende v veliki procesiji slovesno prenesli v Tunjice. Nosilo jih je štirinajst štirinajstletnih deklic. Danes so relikvije prvega reda (lobanja in okostje) postavljene v relikviariju pod glavnim oltarjem. == V ljudski pesmi == O njej je pisal tudi škof [[Anton Martin Slomšek]] v svoji knjigi Djanje Svetnikov Božjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov iz leta 1953.<ref>{{Navedi knjigo|title=Djanje Svetnikov Bozjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov. Spisali druzniki sv. Mohorja, na svetlo dal Anton Slomsek|year=1854|page=406|url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-str2lt5i|volume=2|language=Sl|editor-last=Slomšek|editor-first=Anton Martin|editor-link=Anton Martin Slomšek}}</ref> == V umetnosti == === Peregrina med svetima Petrom in Pavlom === <ref>{{Navedi splet|title=Plate Base with Peregrina between Saints Peter and Paul - Roman - The Metropolitan Museum of Art|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/465922|website=www.metmuseum.org|accessdate=2026-04-10|language=en|trans-title=Ploščata osnova s Peregrino med svetima Petrom in Pavlom - Rimsko - Metropolitanski muzej umetnosti}}</ref> Bakrorez ob prihodu njenih relikvij v Ljubljano . <ref>{{Navedi knjigo|title=Kraynska grammatika|last=Pohlin|first=Marko|year=2003|authorlink=Marko Pohlin|last2=Faganel|first2=Jože|last3=Stabej|first3=Jože|authorlink3=Jože Stabej|page=462|language=Sl|url=https://www.google.si/books/edition/Kraynska_grammatika_Bibliotheca_Carnioli/JHGHEAAAQBAJ?hl=en&gbpv=0}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Lozar Štamcar|first=Maja|date=1990|title=Prispevek k preučevanju božjepotnih grafičnih podobic v 18. stoletju na slovenskem *|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYNKPYSI|magazine=Zbornik za umetnostno zgodovino|language=Sl|publisher=Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo|volume=1|pages=57-84}}</ref> V ladij i sta dv a oltarja: eden s podobo sv. družine , eden s podobo mučenke , ležeče z zvezanima rokama na tleh, rabelj jo grabi za lase, dva druga jo pobijata s koli . Napis naznanja, da je to sv. Pe - regrina . Po d groznim prizorom se namre č čita: „111. Jungfrau und Martvri n Peregrina , gemartert zu Ro m i m Jah r 313. Das jahrliche Kest wir d began^'cn am 5. Oktober. " (Sv. devica, i n mučenic a Peregrina mučen a leta 313 . v Rimu . Vsakoletn o praznovanje j e 5. oktobra)<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj|last=Lavtižar|first=Josip|publisher=Tisk J. Blasnikovih Nasledn.|year=1901|authorlink=Josip Lavtižar|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNMANO3M}}</ref> == Ločevanje == Druga znana sveta Peregrina, mučenka, je Peregrina iz Nikomedije, ki goduje 22. februarja, ter je umrla mučeniške smrti skupaj s svojo materjo sveto Matrono in tovarišicami.<ref name=":4" /> == Galerija == <gallery> Slika:Plate Base with Peregrina between Saints Peter and Paul MET DP225574 (cropped).jpg|Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na steklenem krožniku iz sredine 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]] Slika:Božjepotna podobica mučenja svete Peregrine iz konca 18. stoletja.png|Božjepotna podobica mučenja svete Peregrine iz Tunjic pri Kamniku, ki jo je izdelala tiskarna Kauperz po zgledu Leopolda Layerja konec 18. stoletja. Hrani jo [[Semeniška knjižnica, Ljubljana|Semeniška knjižnica]] v Ljubljani. </gallery> == Sklici == <references /> hqhgq4y9hzncg4p57q5jyxwppxeoq1p 6659908 6659694 2026-04-15T08:58:29Z Ihana Aneta 242446 6659908 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peregrina|caption=Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na krožniku iz sredine 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]]|footnotes=Starost ob smrti: 14 let|resting_place=[[Cerkev sv. Ane, Tunjice]]}}{{V delu}}{{Infopolje Svetnik|caption=Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na krožniku iz 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]]|honorific prefix=Sveta|name=Peregrina|feast_day=5. oktober|resting_place=[[Cerkev sv. Ane, Tunjice]]|titles=mučenka|venerated_in=[[Rimskokatoliška cerkev]]<br>[[Pravoslavna cerkev]]}} '''Peregrina''', znana tudi kot '''sveta Peregrina Rimska''', zgodnjekrščanska [[Mučenec|mučenka]] in [[Svetnik|svetnica]], * [[290]] ali [[299]], [[Luzitanija]], † [[304]] ali [[313]], [[Rim]]. Nekateri viri jo povezujejo s [[Sveta Neža|sveto Nežo]], morda kot njeno služabnico. Štirinajstletna je bila v [[Rim|Rimu]] pretepena do smrti med preganjanjem kristjanov pod cesarjem [[Dioklecijan|Dioklecijanom]]. Na [[Kranjska|Kranjskem]] je bila v 17. in 18. stoletju čaščena kot zavetnica pred [[Turki]]. Njene relikvije so bile iz [[Katakombe|katakomb]] prepeljane v [[Ljubljana|Ljubljano]] in nazadnje pristale v [[Tunjice|Tunjicah]].<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Baročna lepotica na Bukovem griču|publisher=Župnija Tunjice|year=2012|isbn=|url=https://tunskiglas.si/wp-content/uploads/2015/08/Brosura-sv-Ane-2012.pdf|editor-last=Erbežnik Klanšek|editor-first=Milena|cobiss=261387008|language=Sl|location=Tunjice}}</ref> == Življenje in mučeništvo == Rojena naj bi bila leta 290 ali 299 v [[Luzitanija|Luzitaniji]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Njeno ime, Peregrina, pomeni romarica. Še kot deklica naj bi prišla v Rim. Nekateri viri jo povezujejo s [[Sveta Neža|sveto Nežo]], morda kot tovarišico ali služabnico.<ref name=":0">{{Navedi novice|title=Božja pot matere sr. Ane v Tunjicah pri Kamniku na Kranjskem|date=10.8.1864|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AREZ5SZG|newspaper=Zgodnja Danica|publisher=Janez Krizostom Pogačar|volume=23|language=Sl|pages=1-2}}</ref> Štirinajstletna naj bi bila pod cesarjem Dioklecijanom zaradi vere v Kristusa zaprta. Ker svoje vre ni hotela zatajiti, naj bi jo mučitelji s koli in verigami pretepli do smrti. Umrla naj bi leta 304 ali 313.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Pokopana je bila v Priscilinih katakombah, ki so bile takrat znane tudi pod imenom kraljice katakomb, saj je bilo tam pokopanih veliko mučencev in tudi več zgodnjekrščanskih papežev.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> V njen grob je bila položena tudi skodelica v kateri je bila shranjena njena kri.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=A Dictionary Of Saintly Women, Volume 2|last=Dunbar|first=Agnes Baillie Cunninghame|year=1904|location=London|page=143|trans-title=Slovar svetih žena 2. del|language=Sl|url=https://archive.org/details/DictionaryOfSaintlyWomenV2/page/n89/mode/2up}}</ref> Njen god je 5. oktobra.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Saints in Italy|last=Menzies|first=Lucy|publisher=Medici Society Limited|year=1924|page=342|trans-title=Svetniki v Italiji|language=En}}</ref> == Na slovenskih tleh == === Ljubljana === Njene relikvije so 4. oktobra 1660 iz Rima, iz katakomb sv. Priscile prinesli v ljubljansko diskalceatsko cerkev sv. Jožefa, kjer je bila omenjena svetnica kot posebna patrona kranjske dežele proti Turkom čaščena do leta 1787. === Smlednik === Prihodnje leto jih je prior usmiljenih bratov, ki so prevzeli cerkev, izročil sodarju Jožefu Debelaku, slednji leta 1789 ključavničarju Petru Gerstenmajerju. Ta jih je še istega leta izročil baronu Francu Smledniškemu.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Levi stranski oltar sv. Peregrine|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/levi-stranski-oltar-sv-peregrine/|accessdate=2026-03-18|language=sl-SI|last=Fabjančič|first=Lucija}}</ref><ref name=":1" /> Ta jih je dal prenesti v grajsko kapelo svete Valburge v Smledniku (sedanjo podružnično cerkev svete Valburge v Valburgi).<ref name=":2" /><ref name=":3" /> V kapeli je dal postaviti oltar svete Peregrine. v katerem so bile njene relikvije. Na njem je slika njenega mučeništva, ki jo je naslikal [[Leopold Layer]].<ref name=":2" /><ref name=":3" /> === Tunjice === Jožef Peter Tomelj, Glavarjev beneficiat v Komendi, pa jih je 16. maja 1796 z listinami vred izročil cerkvi v Tunjicah.88 Naslednji dan, na binkoštni torek, so relikvije sv. Peregrine iz Komende v veliki procesiji slovesno prenesli v Tunjice. Nosilo jih je štirinajst štirinajstletnih deklic. Danes so relikvije prvega reda (lobanja in okostje) postavljene v relikviariju pod glavnim oltarjem. == V ljudski pesmi == O njej je pisal tudi škof [[Anton Martin Slomšek]] v svoji knjigi Djanje Svetnikov Božjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov iz leta 1953.<ref>{{Navedi knjigo|title=Djanje Svetnikov Bozjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov. Spisali druzniki sv. Mohorja, na svetlo dal Anton Slomsek|year=1854|page=406|url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-str2lt5i|volume=2|language=Sl|editor-last=Slomšek|editor-first=Anton Martin|editor-link=Anton Martin Slomšek}}</ref> == V umetnosti == === Peregrina med svetima Petrom in Pavlom === <ref>{{Navedi splet|title=Plate Base with Peregrina between Saints Peter and Paul - Roman - The Metropolitan Museum of Art|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/465922|website=www.metmuseum.org|accessdate=2026-04-10|language=en|trans-title=Ploščata osnova s Peregrino med svetima Petrom in Pavlom - Rimsko - Metropolitanski muzej umetnosti}}</ref> === Bakrorez ob prihodu njenih relikvij v Ljubljano === <ref>{{Navedi knjigo|title=Kraynska grammatika|last=Pohlin|first=Marko|year=2003|authorlink=Marko Pohlin|last2=Faganel|first2=Jože|last3=Stabej|first3=Jože|authorlink3=Jože Stabej|page=462|language=Sl|url=https://www.google.si/books/edition/Kraynska_grammatika_Bibliotheca_Carnioli/JHGHEAAAQBAJ?hl=en&gbpv=0}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Lozar Štamcar|first=Maja|date=1990|title=Prispevek k preučevanju božjepotnih grafičnih podobic v 18. stoletju na slovenskem *|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYNKPYSI|magazine=Zbornik za umetnostno zgodovino|language=Sl|publisher=Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo|volume=1|pages=57-84}}</ref> V ladij i sta dv a oltarja: eden s podobo sv. družine , eden s podobo mučenke , ležeče z zvezanima rokama na tleh, rabelj jo grabi za lase, dva druga jo pobijata s koli . Napis naznanja, da je to sv. Pe - regrina . Po d groznim prizorom se namre č čita: „111. Jungfrau und Martvri n Peregrina , gemartert zu Ro m i m Jah r 313. Das jahrliche Kest wir d began^'cn am 5. Oktober. " (Sv. devica, i n mučenic a Peregrina mučen a leta 313 . v Rimu . Vsakoletn o praznovanje j e 5. oktobra)<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj|last=Lavtižar|first=Josip|publisher=Tisk J. Blasnikovih Nasledn.|year=1901|authorlink=Josip Lavtižar|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNMANO3M}}</ref> == Ločevanje == Druga znana sveta Peregrina, mučenka, je Peregrina iz Nikomedije, ki goduje 22. februarja, ter je umrla mučeniške smrti skupaj s svojo materjo sveto Matrono in tovarišicami.<ref name=":4" /> == Galerija == <gallery> Slika:Plate Base with Peregrina between Saints Peter and Paul MET DP225574 (cropped).jpg|Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na steklenem krožniku iz sredine 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]] Slika:Božjepotna podobica mučenja svete Peregrine iz konca 18. stoletja.png|Božjepotna podobica mučenja svete Peregrine iz Tunjic pri Kamniku, ki jo je izdelala tiskarna Kauperz po zgledu Leopolda Layerja konec 18. stoletja. Hrani jo [[Semeniška knjižnica, Ljubljana|Semeniška knjižnica]] v Ljubljani. </gallery> == Sklici == <references /> tplqpc51iab2vcvhn060ge8ulq2ebur 6660000 6659908 2026-04-15T11:58:18Z Ihana Aneta 242446 /* Bakrorez ob prihodu njenih relikvij v Ljubljano */ 6660000 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peregrina|caption=Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na krožniku iz sredine 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]]|footnotes=Starost ob smrti: 14 let|resting_place=[[Cerkev sv. Ane, Tunjice]]}}{{V delu}}{{Infopolje Svetnik|caption=Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na krožniku iz 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]]|honorific prefix=Sveta|name=Peregrina|feast_day=5. oktober|resting_place=[[Cerkev sv. Ane, Tunjice]]|titles=mučenka|venerated_in=[[Rimskokatoliška cerkev]]<br>[[Pravoslavna cerkev]]}} '''Peregrina''', znana tudi kot '''sveta Peregrina Rimska''', zgodnjekrščanska [[Mučenec|mučenka]] in [[Svetnik|svetnica]], * [[290]] ali [[299]], [[Luzitanija]], † [[304]] ali [[313]], [[Rim]]. Nekateri viri jo povezujejo s [[Sveta Neža|sveto Nežo]], morda kot njeno služabnico. Štirinajstletna je bila v [[Rim|Rimu]] pretepena do smrti med preganjanjem kristjanov pod cesarjem [[Dioklecijan|Dioklecijanom]]. Na [[Kranjska|Kranjskem]] je bila v 17. in 18. stoletju čaščena kot zavetnica pred [[Turki]]. Njene relikvije so bile iz [[Katakombe|katakomb]] prepeljane v [[Ljubljana|Ljubljano]] in nazadnje pristale v [[Tunjice|Tunjicah]].<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Baročna lepotica na Bukovem griču|publisher=Župnija Tunjice|year=2012|isbn=|url=https://tunskiglas.si/wp-content/uploads/2015/08/Brosura-sv-Ane-2012.pdf|editor-last=Erbežnik Klanšek|editor-first=Milena|cobiss=261387008|language=Sl|location=Tunjice}}</ref> == Življenje in mučeništvo == Rojena naj bi bila leta 290 ali 299 v [[Luzitanija|Luzitaniji]].<ref name=":1" /><ref name=":0" /> Njeno ime, Peregrina, pomeni romarica. Še kot deklica naj bi prišla v Rim. Nekateri viri jo povezujejo s [[Sveta Neža|sveto Nežo]], morda kot tovarišico ali služabnico.<ref name=":0">{{Navedi novice|title=Božja pot matere sr. Ane v Tunjicah pri Kamniku na Kranjskem|date=10.8.1864|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AREZ5SZG|newspaper=Zgodnja Danica|publisher=Janez Krizostom Pogačar|volume=23|language=Sl|pages=1-2}}</ref> Štirinajstletna naj bi bila pod cesarjem Dioklecijanom zaradi vere v Kristusa zaprta. Ker svoje vre ni hotela zatajiti, naj bi jo mučitelji s koli in verigami pretepli do smrti. Umrla naj bi leta 304 ali 313.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Pokopana je bila v Priscilinih katakombah, ki so bile takrat znane tudi pod imenom kraljice katakomb, saj je bilo tam pokopanih veliko mučencev in tudi več zgodnjekrščanskih papežev.<ref name=":1" /><ref name=":0" /> V njen grob je bila položena tudi skodelica v kateri je bila shranjena njena kri.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=A Dictionary Of Saintly Women, Volume 2|last=Dunbar|first=Agnes Baillie Cunninghame|year=1904|location=London|page=143|trans-title=Slovar svetih žena 2. del|language=Sl|url=https://archive.org/details/DictionaryOfSaintlyWomenV2/page/n89/mode/2up}}</ref> Njen god je 5. oktobra.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Saints in Italy|last=Menzies|first=Lucy|publisher=Medici Society Limited|year=1924|page=342|trans-title=Svetniki v Italiji|language=En}}</ref> == Na slovenskih tleh == === Ljubljana === Njene relikvije so 4. oktobra 1660 iz Rima, iz katakomb sv. Priscile prinesli v ljubljansko diskalceatsko cerkev sv. Jožefa, kjer je bila omenjena svetnica kot posebna patrona kranjske dežele proti Turkom čaščena do leta 1787. === Smlednik === Prihodnje leto jih je prior usmiljenih bratov, ki so prevzeli cerkev, izročil sodarju Jožefu Debelaku, slednji leta 1789 ključavničarju Petru Gerstenmajerju. Ta jih je še istega leta izročil baronu Francu Smledniškemu.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Levi stranski oltar sv. Peregrine|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/levi-stranski-oltar-sv-peregrine/|accessdate=2026-03-18|language=sl-SI|last=Fabjančič|first=Lucija}}</ref><ref name=":1" /> Ta jih je dal prenesti v grajsko kapelo svete Valburge v Smledniku (sedanjo podružnično cerkev svete Valburge v Valburgi).<ref name=":2" /><ref name=":3" /> V kapeli je dal postaviti oltar svete Peregrine. v katerem so bile njene relikvije. Na njem je slika njenega mučeništva, ki jo je naslikal [[Leopold Layer]].<ref name=":2" /><ref name=":3" /> === Tunjice === Jožef Peter Tomelj, Glavarjev beneficiat v Komendi, pa jih je 16. maja 1796 z listinami vred izročil cerkvi v Tunjicah.88 Naslednji dan, na binkoštni torek, so relikvije sv. Peregrine iz Komende v veliki procesiji slovesno prenesli v Tunjice. Nosilo jih je štirinajst štirinajstletnih deklic. Danes so relikvije prvega reda (lobanja in okostje) postavljene v relikviariju pod glavnim oltarjem. == V ljudski pesmi == O njej je pisal tudi škof [[Anton Martin Slomšek]] v svoji knjigi Djanje Svetnikov Božjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov iz leta 1953.<ref>{{Navedi knjigo|title=Djanje Svetnikov Bozjih in razlaganje prestavnih praznikov ali svetkov. Spisali druzniki sv. Mohorja, na svetlo dal Anton Slomsek|year=1854|page=406|url=https://www.dlib.si/details/urn:nbn:si:doc-str2lt5i|volume=2|language=Sl|editor-last=Slomšek|editor-first=Anton Martin|editor-link=Anton Martin Slomšek}}</ref> == V umetnosti == === Peregrina med svetima Petrom in Pavlom === <ref>{{Navedi splet|title=Plate Base with Peregrina between Saints Peter and Paul - Roman - The Metropolitan Museum of Art|url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/465922|website=www.metmuseum.org|accessdate=2026-04-10|language=en|trans-title=Ploščata osnova s Peregrino med svetima Petrom in Pavlom - Rimsko - Metropolitanski muzej umetnosti}}</ref> === Bakrorez ob prihodu njenih relikvij v Ljubljano === Br. Konstantin od sv. Križa, Čeh, bosonogi avguštinec, gojenec samostana sv. Jožefa v Ljubljani, po poklicu bakrorezec, je januarja 1660 vrezal: podobo sv. Peregrine, device in mučenke, in razne simbole, ki so bili vloženi v knjižico, natisnjeno ob priložnosti prenosa svetih ostan-kov iste device in mučenke, in mnoge druge nabožne podobe. <ref>{{Navedi knjigo|title=Kraynska grammatika|last=Pohlin|first=Marko|year=2003|authorlink=Marko Pohlin|last2=Faganel|first2=Jože|last3=Stabej|first3=Jože|authorlink3=Jože Stabej|page=462|language=Sl|url=https://www.google.si/books/edition/Kraynska_grammatika_Bibliotheca_Carnioli/JHGHEAAAQBAJ?hl=en&gbpv=0}}</ref><ref>{{Navedi revijo|last=Lozar Štamcar|first=Maja|date=1990|title=Prispevek k preučevanju božjepotnih grafičnih podobic v 18. stoletju na slovenskem *|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYNKPYSI|magazine=Zbornik za umetnostno zgodovino|language=Sl|publisher=Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo|volume=1|pages=57-84}}</ref> )<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj|last=Lavtižar|first=Josip|publisher=Tisk J. Blasnikovih Nasledn.|year=1901|authorlink=Josip Lavtižar|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNMANO3M}}</ref> == Ločevanje == Druga znana sveta Peregrina, mučenka, je Peregrina iz Nikomedije, ki goduje 22. februarja, ter je umrla mučeniške smrti skupaj s svojo materjo sveto Matrono in tovarišicami.<ref name=":4" /> == Galerija == <gallery> Slika:Plate Base with Peregrina between Saints Peter and Paul MET DP225574 (cropped).jpg|Peregrina med svetima [[Sveti Peter|Petrom]] in [[Sveti Pavel|Pavlom]] na steklenem krožniku iz sredine 4. stoletja, ki ga hrani [[Metropolitanski muzej umetnosti]] Slika:Božjepotna podobica mučenja svete Peregrine iz konca 18. stoletja.png|Božjepotna podobica mučenja svete Peregrine iz Tunjic pri Kamniku, ki jo je izdelala tiskarna Kauperz po zgledu Leopolda Layerja konec 18. stoletja. Hrani jo [[Semeniška knjižnica, Ljubljana|Semeniška knjižnica]] v Ljubljani. </gallery> == Sklici == <references /> 9k3w5cn41y2ewhrsvtw7ir1gcao798h Portal:V novicah/Glavna stran/april 2026 100 600359 6659762 6659109 2026-04-14T16:43:24Z TadejM 738 pika namesto vejice 6659762 wikitext text/x-wiki [[File:2007 Snow-Hill-Island Luyten-De-Hauwere-Emperor-Penguin-77.jpg|170px|right|Cesarski pingvini]] *Na '''[[državnozborske volitve na Madžarskem 2026|madžarskih državnozborskih volitvah]]''' je zmagala stranka [[Tisza (stranka)|Tisza]] s predsednikom '''[[Péter Magyar|Petrom Magyarjem]]'''. *Prisegel je '''[[10. državni zbor Republike Slovenije]]'''. Za predsednika državnega zbora je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]]. *[[Svetovna zveza za varstvo narave|IUCN]] je zaradi taljenja ledu in pomanjkanja hrane uvrstila '''[[cesarski pingvin|cesarskega pingvina]]''' <small>(na sliki)</small> na [[Rdeči seznam IUCN|rdeči seznam ogroženih vrst]]. *Odprava s človeško posadko '''[[Artemis II]]''' je kot prva po [[Apollo 17|Apollu 17]] obkrožila [[Luna|Luno]] in se 11. aprila uspešno vrnila na [[Zemlja|Zemljo]]. *'''[[Domen Prevc]]''' in '''[[Nika Prevc]]''' sta v svojih kategorijah osvojila zmagi v skupnih seštevkih za '''[[svetovni pokal v smučarskih skokih 2026]]'''. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|Afganistansko-pakistanska vojna]] * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Ana Jud]] ({{abbr|47}}), slovenska novinarka; [[Anton Bebler]] ({{abbr|89|umrl 5. aprila}}), slovenski diplomat; [[Edvard Kokšarov]] ({{abbr|50|umrl 31. marca}}), ruski rokometaš; [[Birutė Galdikas]] ({{abbr|79|umrla 24. marca}}), litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja; [[J. Michael Bishop]] ({{abbr|90|umrl 20. marca}}), ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec; [[Chuck Norris]] ({{abbr|86|umrl 19. marca}}), ameriški igralec k526t1v5ecf9n35tk41o54b2stl41l9 Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski 0 600431 6659727 6659623 2026-04-14T14:55:58Z Florentina Veršič 146476 /* Časti in nagrade */ 6659727 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Nadvojvoda Franc Karel | image = <!-- Wikidata --> | caption = Franc Karel zadnja leta življenja | birth_date = {{Birth date|1802|12|17|df=y}} | birth_place = [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]] | death_date = {{Death date and age|1878|3|8|1802|12|17|df=y}} | death_place = Dunaj, [[Avstro-Ogrska]] | burial_place = [[Imperialna kripta]] | full name = {{langx|de|Franz Karl Joseph}}<br />{{langx|en|Francis Charles Joseph}} | house = [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinška]] | father = [[Franc I. Habsburško-Lotarinški]] | mother = [[Marija Terezija Neaplja in Sicilije]] | spouse = {{marriage|[[Zofija Bavarska]]|4.11.1824|28.5.1872|end=d.}} | issue = {{plain list| * [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|cesar Franc Jožef I.]] * [[Maksimilijan I. Mehiški|cesar Ferdinand Maksimilijan]] * [[Nadvojvoda Karel Ludvik Avstrijski|nadvojvoda Karel Ludvik]] * [[Nadvojvodinja Marija Ana Avstrijska (rojena 1835)|nadvojvodinja Marija Ana]] * [[Nadvojvoda Ludvik Viktor Avstrijski|nadvojvoda Ludvik Viktor]] }} | issue-link = #Children | signature = Archduke_Franz_Karl's_Signature.svg }} '''Franc Karel Jožef Habsburško-Lotarinški''', avstrijski nadvojvoda, * [[17. december]] [[1802]], [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]], † [[8. marec]] [[1878]], [[Dunaj]], [[Avstro-Ogrska]]. Nadvojvoda Franc Karel Jožef Avstrijski je bil član hiše Habsburžanov-Lotaringije. Bil je oče dveh cesarjev: [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I. Avstrijskega]] in [[Maksimilijan I. Mehiški|Maksimilijana I. Mehiškega]]. Prek tretjega sina Karla Ludvika je bil dedek nadvojvode [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] Avstrijskega – atentat nanj je sprožil sovražnosti, ki so privedle do izbruha [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. == Življenje == === Zgodnje življenje in poroka === Franz Karel se je rodil na Dunaju kot tretji sin cesarja Franca II. Svetega rimskega cesarstva v njegovem drugem zakonu s princeso Marijo Terezijo iz hiše Burbonov, hčerko kralja Ferdinanda I. Obeh Sicilij in Marije Karoline Avstrijske. 4. novembra 1824 se je na Dunaju poročil s princeso Zofijo Bavarsko iz hiše Wittelsbach, hčerko kralja Maksimilijana I. Jožefa Bavarskega in njegove druge žene Karoline Badenske. Zofijina polsestra po očetovi strani, Karolina Avgusta Bavarska, je bila takrat že njegova mačeha, saj se je leta 1816 poročila z njegovim trikrat ovdovelim očetom. Wittelsbachi so odobravali neprivlačno vedenje Zofijinega moža, saj so upoštevali nezmožnost njegovega starejšega brata Ferdinanda in Zofijino možnost, da bi postala avstrijska cesarica. [[File: Waldmüller Erzherzog Franz Carl 1839.jpg|thumb|left|upright|Portret Franca Karla v uniformi avstrijskega feldmaršala, ki ga je leta 1839 ustvaril Ferdinand Georg Waldmüller.]] Franc Karel je bil neambiciozen in na splošno neučinkovit človek, čeprav je bil skupaj s svojim stricem nadvojvodo Ludvikom član sveta Geheime Staatskonferenz, ki je po smrti cesarja Franca II. od leta 1835 do 1848 vladal avstrijskemu cesarstvu namesto njegovega duševno bolnega brata [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinanda]]. Odločitve pa sta dejansko sprejemala kancler knez [[Klemens von Metternich|Klemens Wenzel von Metternich]] in njegov tekmec grof Franz Anton von Kolowrat-Liebsteinsky. Njegova žena Zofija je uresničila svoje ambicije, ko je ob Ferdinandovi abdikaciji 2. decembra 1848 pozvala Franca Karla, naj se odpove svojim zahtevam po prestolu, s čimer je njunemu najstarejšemu sinu Francu Jožefu I. omogočila, da prevzame prestol.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.habsburger.net/en/chapter/archduchess-sophie-only-man-court?utm_source=chatgpt.com|title=Archduchess Sophie: the ‘only man’ at court?|accessdate=4. 4. 2026|website=The World of the Habsburgs}}</ref> === Smrt in pokop === Nadvojvoda Franc Karel je umrl na Dunaju leta 1878, šest let za svojo ženo. Pokopan je v cesarski kripti kapucinske cerkve. Franc Karel je bil zadnji Habsburžan, čigar notranje posmrtne ostanke so pokopali v vojvodski kripti katedrale sv. Štefana, srce pa so po stoletnem družinskem obredu položili v Herzgruft avguštinske cerkve. == Časti in nagrade == Prejel je naslednje časti: * {{Zastava|Avstrijsko cesarstvo}}: ** [[Red zlatega runa]], ''1817''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.antiquesatoz.com/sgfleece/knights5.htm|title=Chevaliers de la Toisón d'Or - Knights of the Golden Fleece|accessdate=3. 4. 2026|website=La Confrérie Amicale|last=Boettger|first=T. F.}}</ref> ** Red svetega Štefana Madžarskega, ''1835''<ref>{{Navedi splet|url=http://tornai.com/rendtagok.htm|title=A Szent István Rend tagjai|accessdate=13. 4. 2026}}</ref> * {{Zastava|Kraljevina Francija}}: [[Red Svetega Duha]], ''5. februar 1824''<ref>{{Navedi splet|url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k122126/f377.item.zoom|title=Liste chronologique des chevaliers de l'ordre du Saint-Esprit depuis son origine jusqu'à son extinction (1578-1830)|accessdate=13. 4. 2026|last=Teulet|first=Alexandre}}</ref> * {{Zastava|Kraljevina Bavarska}}: Red svetega Huberta, ''1824''<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=VJljAAAAcAAJ&q=Hof-+und+Staats-handbuch+des+K%C3%B6nigreichs+Bayern&pg=PA9|title=Hof- und Staats-Handbuch des Königreichs Bayern|accessdate=13. 4. 2026|website=Königl}}</ref> * [[Vojvodina Parma]]: Senatorski veliki križ Konstantinovega reda sv. Jurija z ovratnikom, ''1827''<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=EqYSAAAAYAAJ&q=Almanacco%20di%20Parma&pg=PA220|title=Almanacco di corte|accessdate=13. 4. 2026}}</ref> * [[Kraljevina Prusija]]: ** [[Red črnega orla]], ''9. september 1835''<ref>Liste der Ritter des Königlich Preußischen Hohen Ordens vom Schwarzen Adler (1851), "Von Seiner Majestät dem Könige Friedrich Wilhelm III. ernannte Ritter" stran 20</ref> ** [[Red rdečega orla]] * [[Nadvojvodina Baden]]:<ref>Hof- und Staats-Handbuch des Großherzogtum Baden (1836), "Großherzogliche Orden", strani 27, 42.</ref> ** Veliki križ hišnega reda zvestobe, ''1835'' ** Veliki križ Zähringerjevega leva, ''1835'' * {{Zastava|Ruski imperij}}:<ref>Sergey Semenovich Levin (2003). "Order of the Holy Apostle Andrew the First-called (1699–1917). Order of the Holy Great Martyr Catherine (1714–1917)". Russian Imperial Orders of Chivalry. Moscow: State History Museum.</ref> ** [[Red svetega Andreja]], ''1835'' ** [[Red svetega Aleksandra Nevskega]], ''1835'' ** [[Red belega orla (Ruski imperij)|Red belega orla]], ''1835'' ** [[Red svete Ane]], ''1835'' * [[Nadvojvodina Hesse]]: Veliki križ Ludvikovega reda, ''30. avgust 1837''<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/details/bub_gb_v3zHynJdQREC/page/n37|title=Hof- und Staats-Handbuch des Großherzogtum Hessen|accessdate=14. 4. 2026}}</ref> * [[Kraljevina Hannover]]:<ref>Hof- und Staats-Handbuch des Königreich Hannover (1865), "Königliche Orden und Ehrenzeichen", strani 38, 75.</ref> ** Veliki križ kraljevega gvelfskega reda, ''1839'' ** [[Red svetega Jurija (Hannover)|Red svetega Jurija]], ''1847'' * [[Kraljevina Württemberg]]: Veliki križ württemberške krone, ''1844''<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=R1wAAAAAcAAJ&pg=PA30|title=Hof- und Staats-Handbuch des Königreich Württemberg|accessdate=14. 4. 2026}}</ref> * [[Švedsko-norveška zveza]]: Serafinov red, ''9. julij 1850'' * [[Kraljevina Saška]]: Red Ruejeve krone, ''1856'' * [[Nadvojvodina Oldenburg]]: Veliki križ vojvode Petra Friedricha Ludviga z zlato krono, ''13. julij 1858'' * [[Ernestinska vojvodstva]]: Veliki križ reda Saško-Ernestinske hiše, ''februar 1859'' * {{Zastava|Brazilsko cesarstvo}}: Veliki križ reda južnega križa * [[Vojvodina Brunswick]]: Veliki križ reda Henrika Leva * [[Kraljevina Grčija]]: Veliki križ reda Odrešenika * [[Nadvojvodina Toskana]]: Veliki križ reda svetega Jožefa * [[Kraljevina dveh Sicilij]]: Veliki križ reda svetega Ferdinanda in zaslužnih ==Otroci== Otroci, ki jih je imel z Zofijo Bavarsko (rojeno 27. januarja 1805, umrlo 28. maja 1872), s katero sta se poročila 4. novembra 1824 v avguštinski cerkvi na Dunaju. {| border="1" style="border-collapse: collapse;" |- bgcolor="cccccc" ! width="20%" |Ime!! width="15%" |Rojstvo!! width="15%" |Smrt!! width="45%" |Opombe |- | [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]]|| 18. avgust 1830 || 21. november 1916 || Nasledil je strica Ferdinanda I. kot avstrijski cesar. Poročil se je s sestrično Elizabeto Bavarsko in imel otroke. |- | [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]]|| 6. julij 1832 || 19. junij 1867 || Postal je mehiški cesar in bil pozneje usmrčen pred strelnim vodom. Poročil se je s Šarloto Belgijsko, nista imela otrok. |- | [[Nadvojvoda Karel Ludvik Avstrijski|Karel Ludvik]]|| 30. julij 1833 || 19. maj 1896 || Poročen trikrat. Žene: 1) sestrična Margareta Saksonska (1840-1858), poročena leta 1856, nista imela otrok. 2) Marija Anunciata Dveh Sicilij (1843-1871), poročena leta 1862, imela sta tri sinove in eno hčer. 3) Marija Terezija Portugalska (1855-1944), poročena leta 1873, imela sta dve hčeri. |- | Marija Ana || 27. oktober 1835 || 5. februar 1840 || Umrla v otroštvu, ni imela otrok. |- | mrtvorojeni sin || 24. oktober 1840 || 24. oktober 1840 |- | [[Nadvojvoda Ludvik Viktor Avstrijski|Ludvik Viktor]]|| 15. maj 1842 || 18. januar 1919 || Nikoli ni bil poročen in ni imel otrok. |} == Viri == {{Sklici|1}} [[Kategorija:Rojeni leta 1802]] [[Kategorija:Umrli leta 1878]] [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Nadvojvode Avstrije]] [[Kategorija:Lotarinški Habsburžani]] 72rvaps2hoffqi3jf641agmhrn10wdv 6659731 6659727 2026-04-14T14:59:16Z Florentina Veršič 146476 Dodani viri. 6659731 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Nadvojvoda Franc Karel | image = <!-- Wikidata --> | caption = Franc Karel zadnja leta življenja | birth_date = {{Birth date|1802|12|17|df=y}} | birth_place = [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]] | death_date = {{Death date and age|1878|3|8|1802|12|17|df=y}} | death_place = Dunaj, [[Avstro-Ogrska]] | burial_place = [[Imperialna kripta]] | full name = {{langx|de|Franz Karl Joseph}}<br />{{langx|en|Francis Charles Joseph}} | house = [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinška]] | father = [[Franc I. Habsburško-Lotarinški]] | mother = [[Marija Terezija Neaplja in Sicilije]] | spouse = {{marriage|[[Zofija Bavarska]]|4.11.1824|28.5.1872|end=d.}} | issue = {{plain list| * [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|cesar Franc Jožef I.]] * [[Maksimilijan I. Mehiški|cesar Ferdinand Maksimilijan]] * [[Nadvojvoda Karel Ludvik Avstrijski|nadvojvoda Karel Ludvik]] * [[Nadvojvodinja Marija Ana Avstrijska (rojena 1835)|nadvojvodinja Marija Ana]] * [[Nadvojvoda Ludvik Viktor Avstrijski|nadvojvoda Ludvik Viktor]] }} | issue-link = #Children | signature = Archduke_Franz_Karl's_Signature.svg }} '''Franc Karel Jožef Habsburško-Lotarinški''', avstrijski nadvojvoda, * [[17. december]] [[1802]], [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]], † [[8. marec]] [[1878]], [[Dunaj]], [[Avstro-Ogrska]]. Nadvojvoda Franc Karel Jožef Avstrijski je bil član hiše Habsburžanov-Lotaringije. Bil je oče dveh cesarjev: [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I. Avstrijskega]] in [[Maksimilijan I. Mehiški|Maksimilijana I. Mehiškega]]. Prek tretjega sina Karla Ludvika je bil dedek nadvojvode [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] Avstrijskega – atentat nanj je sprožil sovražnosti, ki so privedle do izbruha [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. == Življenje == === Zgodnje življenje in poroka === Franz Karel se je rodil na Dunaju kot tretji sin cesarja Franca II. Svetega rimskega cesarstva v njegovem drugem zakonu s princeso Marijo Terezijo iz hiše Burbonov, hčerko kralja Ferdinanda I. Obeh Sicilij in Marije Karoline Avstrijske. 4. novembra 1824 se je na Dunaju poročil s princeso Zofijo Bavarsko iz hiše Wittelsbach, hčerko kralja Maksimilijana I. Jožefa Bavarskega in njegove druge žene Karoline Badenske. Zofijina polsestra po očetovi strani, Karolina Avgusta Bavarska, je bila takrat že njegova mačeha, saj se je leta 1816 poročila z njegovim trikrat ovdovelim očetom. Wittelsbachi so odobravali neprivlačno vedenje Zofijinega moža, saj so upoštevali nezmožnost njegovega starejšega brata Ferdinanda in Zofijino možnost, da bi postala avstrijska cesarica. [[File: Waldmüller Erzherzog Franz Carl 1839.jpg|thumb|left|upright|Portret Franca Karla v uniformi avstrijskega feldmaršala, ki ga je leta 1839 ustvaril Ferdinand Georg Waldmüller.]] Franc Karel je bil neambiciozen in na splošno neučinkovit človek, čeprav je bil skupaj s svojim stricem nadvojvodo Ludvikom član sveta Geheime Staatskonferenz, ki je po smrti cesarja Franca II. od leta 1835 do 1848 vladal avstrijskemu cesarstvu namesto njegovega duševno bolnega brata [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinanda]]. Odločitve pa sta dejansko sprejemala kancler knez [[Klemens von Metternich|Klemens Wenzel von Metternich]] in njegov tekmec grof Franz Anton von Kolowrat-Liebsteinsky. Njegova žena Zofija je uresničila svoje ambicije, ko je ob Ferdinandovi abdikaciji 2. decembra 1848 pozvala Franca Karla, naj se odpove svojim zahtevam po prestolu, s čimer je njunemu najstarejšemu sinu Francu Jožefu I. omogočila, da prevzame prestol.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.habsburger.net/en/chapter/archduchess-sophie-only-man-court?utm_source=chatgpt.com|title=Archduchess Sophie: the ‘only man’ at court?|accessdate=4. 4. 2026|website=The World of the Habsburgs}}</ref> === Smrt in pokop === Nadvojvoda Franc Karel je umrl na Dunaju leta 1878, šest let za svojo ženo. Pokopan je v cesarski kripti kapucinske cerkve. Franc Karel je bil zadnji Habsburžan, čigar notranje posmrtne ostanke so pokopali v vojvodski kripti katedrale sv. Štefana, srce pa so po stoletnem družinskem obredu položili v Herzgruft avguštinske cerkve. == Časti in nagrade == Prejel je naslednje časti: * {{Zastava|Avstrijsko cesarstvo}}: ** [[Red zlatega runa]], ''1817''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.antiquesatoz.com/sgfleece/knights5.htm|title=Chevaliers de la Toisón d'Or - Knights of the Golden Fleece|accessdate=3. 4. 2026|website=La Confrérie Amicale|last=Boettger|first=T. F.}}</ref> ** Red svetega Štefana Madžarskega, ''1835''<ref>{{Navedi splet|url=http://tornai.com/rendtagok.htm|title=A Szent István Rend tagjai|accessdate=13. 4. 2026}}</ref> * {{Zastava|Kraljevina Francija}}: [[Red Svetega Duha]], ''5. februar 1824''<ref>{{Navedi splet|url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k122126/f377.item.zoom|title=Liste chronologique des chevaliers de l'ordre du Saint-Esprit depuis son origine jusqu'à son extinction (1578-1830)|accessdate=13. 4. 2026|last=Teulet|first=Alexandre}}</ref> * {{Zastava|Kraljevina Bavarska}}: Red svetega Huberta, ''1824''<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=VJljAAAAcAAJ&q=Hof-+und+Staats-handbuch+des+K%C3%B6nigreichs+Bayern&pg=PA9|title=Hof- und Staats-Handbuch des Königreichs Bayern|accessdate=13. 4. 2026|website=Königl}}</ref> * [[Vojvodina Parma]]: Senatorski veliki križ Konstantinovega reda sv. Jurija z ovratnikom, ''1827''<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=EqYSAAAAYAAJ&q=Almanacco%20di%20Parma&pg=PA220|title=Almanacco di corte|accessdate=13. 4. 2026}}</ref> * [[Kraljevina Prusija]]: ** [[Red črnega orla]], ''9. september 1835''<ref>Liste der Ritter des Königlich Preußischen Hohen Ordens vom Schwarzen Adler (1851), "Von Seiner Majestät dem Könige Friedrich Wilhelm III. ernannte Ritter" stran 20</ref> ** [[Red rdečega orla]] * [[Nadvojvodina Baden]]:<ref>Hof- und Staats-Handbuch des Großherzogtum Baden (1836), "Großherzogliche Orden", strani 27, 42.</ref> ** Veliki križ hišnega reda zvestobe, ''1835'' ** Veliki križ Zähringerjevega leva, ''1835'' * {{Zastava|Ruski imperij}}:<ref>Sergey Semenovich Levin (2003). "Order of the Holy Apostle Andrew the First-called (1699–1917). Order of the Holy Great Martyr Catherine (1714–1917)". Russian Imperial Orders of Chivalry. Moscow: State History Museum.</ref> ** [[Red svetega Andreja]], ''1835'' ** [[Red svetega Aleksandra Nevskega]], ''1835'' ** [[Red belega orla (Ruski imperij)|Red belega orla]], ''1835'' ** [[Red svete Ane]], ''1835'' * [[Nadvojvodina Hesse]]: Veliki križ Ludvikovega reda, ''30. avgust 1837''<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/details/bub_gb_v3zHynJdQREC/page/n37|title=Hof- und Staats-Handbuch des Großherzogtum Hessen|accessdate=14. 4. 2026}}</ref> * [[Kraljevina Hannover]]:<ref>Hof- und Staats-Handbuch des Königreich Hannover (1865), "Königliche Orden und Ehrenzeichen", strani 38, 75.</ref> ** Veliki križ kraljevega gvelfskega reda, ''1839'' ** [[Red svetega Jurija (Hannover)|Red svetega Jurija]], ''1847'' * [[Kraljevina Württemberg]]: Veliki križ württemberške krone, ''1844''<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=R1wAAAAAcAAJ&pg=PA30|title=Hof- und Staats-Handbuch des Königreich Württemberg|accessdate=14. 4. 2026}}</ref> * [[Švedsko-norveška zveza]]: Serafinov red, ''9. julij 1850''<ref>{{Navedi splet|url=https://runeberg.org/statskal/1877/0392.html|title=Sveriges statskalender|accessdate=14. 4. 2026}}</ref> * [[Kraljevina Saška]]: Red Ruejeve krone, ''1856''<ref>Staatshandbuch für den Freistaat Sachsen (1867) (in German), "Königliche Ritter-Orden", stran 4.</ref> * [[Nadvojvodina Oldenburg]]: Veliki križ vojvode Petra Friedricha Ludviga z zlato krono, ''13. julij 1858''<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=NpBYAAAAcAAJ&pg=PA30|title=Hof- und Staatshandbuch des Großherzogtums Oldenburg: für das Jahr 1872/73|accessdate=14. 4. 2026}}</ref> * [[Ernestinska vojvodstva]]: Veliki križ reda Saško-Ernestinske hiše, ''februar 1859''<ref>Staatshandbücher für das Herzogtums Sachsen-Altenburg (1869), "Herzogliche Sachsen-Ernestinischer Hausorden", stran 21.</ref> * {{Zastava|Brazilsko cesarstvo}}: Veliki križ reda južnega križa * [[Vojvodina Brunswick]]: Veliki križ reda Henrika Leva * [[Kraljevina Grčija]]: Veliki križ reda Odrešenika * [[Nadvojvodina Toskana]]: Veliki križ reda svetega Jožefa * [[Kraljevina dveh Sicilij]]: Veliki križ reda svetega Ferdinanda in zaslužnih ==Otroci== Otroci, ki jih je imel z Zofijo Bavarsko (rojeno 27. januarja 1805, umrlo 28. maja 1872), s katero sta se poročila 4. novembra 1824 v avguštinski cerkvi na Dunaju. {| border="1" style="border-collapse: collapse;" |- bgcolor="cccccc" ! width="20%" |Ime!! width="15%" |Rojstvo!! width="15%" |Smrt!! width="45%" |Opombe |- | [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]]|| 18. avgust 1830 || 21. november 1916 || Nasledil je strica Ferdinanda I. kot avstrijski cesar. Poročil se je s sestrično Elizabeto Bavarsko in imel otroke. |- | [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]]|| 6. julij 1832 || 19. junij 1867 || Postal je mehiški cesar in bil pozneje usmrčen pred strelnim vodom. Poročil se je s Šarloto Belgijsko, nista imela otrok. |- | [[Nadvojvoda Karel Ludvik Avstrijski|Karel Ludvik]]|| 30. julij 1833 || 19. maj 1896 || Poročen trikrat. Žene: 1) sestrična Margareta Saksonska (1840-1858), poročena leta 1856, nista imela otrok. 2) Marija Anunciata Dveh Sicilij (1843-1871), poročena leta 1862, imela sta tri sinove in eno hčer. 3) Marija Terezija Portugalska (1855-1944), poročena leta 1873, imela sta dve hčeri. |- | Marija Ana || 27. oktober 1835 || 5. februar 1840 || Umrla v otroštvu, ni imela otrok. |- | mrtvorojeni sin || 24. oktober 1840 || 24. oktober 1840 |- | [[Nadvojvoda Ludvik Viktor Avstrijski|Ludvik Viktor]]|| 15. maj 1842 || 18. januar 1919 || Nikoli ni bil poročen in ni imel otrok. |} == Viri == {{Sklici|1}} [[Kategorija:Rojeni leta 1802]] [[Kategorija:Umrli leta 1878]] [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Nadvojvode Avstrije]] [[Kategorija:Lotarinški Habsburžani]] 1v3m1v9hhje2g6mn01crxqw2guuwomd 6659757 6659731 2026-04-14T16:26:44Z Florentina Veršič 146476 /* Časti in nagrade */Dodana zastava. 6659757 wikitext text/x-wiki {{Infobox royalty | name = Nadvojvoda Franc Karel | image = <!-- Wikidata --> | caption = Franc Karel zadnja leta življenja | birth_date = {{Birth date|1802|12|17|df=y}} | birth_place = [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]] | death_date = {{Death date and age|1878|3|8|1802|12|17|df=y}} | death_place = Dunaj, [[Avstro-Ogrska]] | burial_place = [[Imperialna kripta]] | full name = {{langx|de|Franz Karl Joseph}}<br />{{langx|en|Francis Charles Joseph}} | house = [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinška]] | father = [[Franc I. Habsburško-Lotarinški]] | mother = [[Marija Terezija Neaplja in Sicilije]] | spouse = {{marriage|[[Zofija Bavarska]]|4.11.1824|28.5.1872|end=d.}} | issue = {{plain list| * [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|cesar Franc Jožef I.]] * [[Maksimilijan I. Mehiški|cesar Ferdinand Maksimilijan]] * [[Nadvojvoda Karel Ludvik Avstrijski|nadvojvoda Karel Ludvik]] * [[Nadvojvodinja Marija Ana Avstrijska (rojena 1835)|nadvojvodinja Marija Ana]] * [[Nadvojvoda Ludvik Viktor Avstrijski|nadvojvoda Ludvik Viktor]] }} | issue-link = #Children | signature = Archduke_Franz_Karl's_Signature.svg }} '''Franc Karel Jožef Habsburško-Lotarinški''', avstrijski nadvojvoda, * [[17. december]] [[1802]], [[Dunaj]], [[Nadvojvodina Avstrija]], [[Sveto Rimsko cesarstvo]], † [[8. marec]] [[1878]], [[Dunaj]], [[Avstro-Ogrska]]. Nadvojvoda Franc Karel Jožef Avstrijski je bil član hiše Habsburžanov-Lotaringije. Bil je oče dveh cesarjev: [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa I. Avstrijskega]] in [[Maksimilijan I. Mehiški|Maksimilijana I. Mehiškega]]. Prek tretjega sina Karla Ludvika je bil dedek nadvojvode [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] Avstrijskega – atentat nanj je sprožil sovražnosti, ki so privedle do izbruha [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. == Življenje == === Zgodnje življenje in poroka === Franz Karel se je rodil na Dunaju kot tretji sin cesarja Franca II. Svetega rimskega cesarstva v njegovem drugem zakonu s princeso Marijo Terezijo iz hiše Burbonov, hčerko kralja Ferdinanda I. Obeh Sicilij in Marije Karoline Avstrijske. 4. novembra 1824 se je na Dunaju poročil s princeso Zofijo Bavarsko iz hiše Wittelsbach, hčerko kralja Maksimilijana I. Jožefa Bavarskega in njegove druge žene Karoline Badenske. Zofijina polsestra po očetovi strani, Karolina Avgusta Bavarska, je bila takrat že njegova mačeha, saj se je leta 1816 poročila z njegovim trikrat ovdovelim očetom. Wittelsbachi so odobravali neprivlačno vedenje Zofijinega moža, saj so upoštevali nezmožnost njegovega starejšega brata Ferdinanda in Zofijino možnost, da bi postala avstrijska cesarica. [[File: Waldmüller Erzherzog Franz Carl 1839.jpg|thumb|left|upright|Portret Franca Karla v uniformi avstrijskega feldmaršala, ki ga je leta 1839 ustvaril Ferdinand Georg Waldmüller.]] Franc Karel je bil neambiciozen in na splošno neučinkovit človek, čeprav je bil skupaj s svojim stricem nadvojvodo Ludvikom član sveta Geheime Staatskonferenz, ki je po smrti cesarja Franca II. od leta 1835 do 1848 vladal avstrijskemu cesarstvu namesto njegovega duševno bolnega brata [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinanda]]. Odločitve pa sta dejansko sprejemala kancler knez [[Klemens von Metternich|Klemens Wenzel von Metternich]] in njegov tekmec grof Franz Anton von Kolowrat-Liebsteinsky. Njegova žena Zofija je uresničila svoje ambicije, ko je ob Ferdinandovi abdikaciji 2. decembra 1848 pozvala Franca Karla, naj se odpove svojim zahtevam po prestolu, s čimer je njunemu najstarejšemu sinu Francu Jožefu I. omogočila, da prevzame prestol.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.habsburger.net/en/chapter/archduchess-sophie-only-man-court?utm_source=chatgpt.com|title=Archduchess Sophie: the ‘only man’ at court?|accessdate=4. 4. 2026|website=The World of the Habsburgs}}</ref> === Smrt in pokop === Nadvojvoda Franc Karel je umrl na Dunaju leta 1878, šest let za svojo ženo. Pokopan je v cesarski kripti kapucinske cerkve. Franc Karel je bil zadnji Habsburžan, čigar notranje posmrtne ostanke so pokopali v vojvodski kripti katedrale sv. Štefana, srce pa so po stoletnem družinskem obredu položili v Herzgruft avguštinske cerkve. == Časti in nagrade == Prejel je naslednje časti: * {{Zastava|Avstrijsko cesarstvo}}: ** [[Red zlatega runa]], ''1817''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.antiquesatoz.com/sgfleece/knights5.htm|title=Chevaliers de la Toisón d'Or - Knights of the Golden Fleece|accessdate=3. 4. 2026|website=La Confrérie Amicale|last=Boettger|first=T. F.}}</ref> ** Red svetega Štefana Madžarskega, ''1835''<ref>{{Navedi splet|url=http://tornai.com/rendtagok.htm|title=A Szent István Rend tagjai|accessdate=13. 4. 2026}}</ref> * {{Zastava|Kraljevina Francija}}: [[Red Svetega Duha]], ''5. februar 1824''<ref>{{Navedi splet|url=https://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k122126/f377.item.zoom|title=Liste chronologique des chevaliers de l'ordre du Saint-Esprit depuis son origine jusqu'à son extinction (1578-1830)|accessdate=13. 4. 2026|last=Teulet|first=Alexandre}}</ref> * {{Zastava|Kraljevina Bavarska}}: Red svetega Huberta, ''1824''<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=VJljAAAAcAAJ&q=Hof-+und+Staats-handbuch+des+K%C3%B6nigreichs+Bayern&pg=PA9|title=Hof- und Staats-Handbuch des Königreichs Bayern|accessdate=13. 4. 2026|website=Königl}}</ref> * [[Vojvodina Parma]]: Senatorski veliki križ Konstantinovega reda sv. Jurija z ovratnikom, ''1827''<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=EqYSAAAAYAAJ&q=Almanacco%20di%20Parma&pg=PA220|title=Almanacco di corte|accessdate=13. 4. 2026}}</ref> * [[Kraljevina Prusija]]: ** [[Red črnega orla]], ''9. september 1835''<ref>Liste der Ritter des Königlich Preußischen Hohen Ordens vom Schwarzen Adler (1851), "Von Seiner Majestät dem Könige Friedrich Wilhelm III. ernannte Ritter" stran 20</ref> ** [[Red rdečega orla]] * [[Nadvojvodina Baden]]:<ref>Hof- und Staats-Handbuch des Großherzogtum Baden (1836), "Großherzogliche Orden", strani 27, 42.</ref> ** Veliki križ hišnega reda zvestobe, ''1835'' ** Veliki križ Zähringerjevega leva, ''1835'' * {{Zastava|Ruski imperij}}:<ref>Sergey Semenovich Levin (2003). "Order of the Holy Apostle Andrew the First-called (1699–1917). Order of the Holy Great Martyr Catherine (1714–1917)". Russian Imperial Orders of Chivalry. Moscow: State History Museum.</ref> ** [[Red svetega Andreja]], ''1835'' ** [[Red svetega Aleksandra Nevskega]], ''1835'' ** [[Red belega orla (Ruski imperij)|Red belega orla]], ''1835'' ** [[Red svete Ane]], ''1835'' * [[Nadvojvodina Hesse]]: Veliki križ Ludvikovega reda, ''30. avgust 1837''<ref>{{Navedi splet|url=https://archive.org/details/bub_gb_v3zHynJdQREC/page/n37|title=Hof- und Staats-Handbuch des Großherzogtum Hessen|accessdate=14. 4. 2026}}</ref> * [[Kraljevina Hannover]]:<ref>Hof- und Staats-Handbuch des Königreich Hannover (1865), "Königliche Orden und Ehrenzeichen", strani 38, 75.</ref> ** Veliki križ kraljevega gvelfskega reda, ''1839'' ** [[Red svetega Jurija (Hannover)|Red svetega Jurija]], ''1847'' * [[Kraljevina Württemberg]]: Veliki križ württemberške krone, ''1844''<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=R1wAAAAAcAAJ&pg=PA30|title=Hof- und Staats-Handbuch des Königreich Württemberg|accessdate=14. 4. 2026}}</ref> * {{Zastava|Švedsko-norveška zveza}}: Serafinov red, ''9. julij 1850''<ref>{{Navedi splet|url=https://runeberg.org/statskal/1877/0392.html|title=Sveriges statskalender|accessdate=14. 4. 2026}}</ref> * [[Kraljevina Saška]]: Red Ruejeve krone, ''1856''<ref>Staatshandbuch für den Freistaat Sachsen (1867) (in German), "Königliche Ritter-Orden", stran 4.</ref> * [[Nadvojvodina Oldenburg]]: Veliki križ vojvode Petra Friedricha Ludviga z zlato krono, ''13. julij 1858''<ref>{{Navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=NpBYAAAAcAAJ&pg=PA30|title=Hof- und Staatshandbuch des Großherzogtums Oldenburg: für das Jahr 1872/73|accessdate=14. 4. 2026}}</ref> * [[Ernestinska vojvodstva]]: Veliki križ reda Saško-Ernestinske hiše, ''februar 1859''<ref>Staatshandbücher für das Herzogtums Sachsen-Altenburg (1869), "Herzogliche Sachsen-Ernestinischer Hausorden", stran 21.</ref> * {{Zastava|Brazilsko cesarstvo}}: Veliki križ reda južnega križa * [[Vojvodina Brunswick]]: Veliki križ reda Henrika Leva * [[Kraljevina Grčija]]: Veliki križ reda Odrešenika * [[Nadvojvodina Toskana]]: Veliki križ reda svetega Jožefa * [[Kraljevina dveh Sicilij]]: Veliki križ reda svetega Ferdinanda in zaslužnih ==Otroci== Otroci, ki jih je imel z Zofijo Bavarsko (rojeno 27. januarja 1805, umrlo 28. maja 1872), s katero sta se poročila 4. novembra 1824 v avguštinski cerkvi na Dunaju. {| border="1" style="border-collapse: collapse;" |- bgcolor="cccccc" ! width="20%" |Ime!! width="15%" |Rojstvo!! width="15%" |Smrt!! width="45%" |Opombe |- | [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]]|| 18. avgust 1830 || 21. november 1916 || Nasledil je strica Ferdinanda I. kot avstrijski cesar. Poročil se je s sestrično Elizabeto Bavarsko in imel otroke. |- | [[Maksimilijan I. Mehiški|Ferdinand Maksimilijan]]|| 6. julij 1832 || 19. junij 1867 || Postal je mehiški cesar in bil pozneje usmrčen pred strelnim vodom. Poročil se je s Šarloto Belgijsko, nista imela otrok. |- | [[Nadvojvoda Karel Ludvik Avstrijski|Karel Ludvik]]|| 30. julij 1833 || 19. maj 1896 || Poročen trikrat. Žene: 1) sestrična Margareta Saksonska (1840-1858), poročena leta 1856, nista imela otrok. 2) Marija Anunciata Dveh Sicilij (1843-1871), poročena leta 1862, imela sta tri sinove in eno hčer. 3) Marija Terezija Portugalska (1855-1944), poročena leta 1873, imela sta dve hčeri. |- | Marija Ana || 27. oktober 1835 || 5. februar 1840 || Umrla v otroštvu, ni imela otrok. |- | mrtvorojeni sin || 24. oktober 1840 || 24. oktober 1840 |- | [[Nadvojvoda Ludvik Viktor Avstrijski|Ludvik Viktor]]|| 15. maj 1842 || 18. januar 1919 || Nikoli ni bil poročen in ni imel otrok. |} == Viri == {{Sklici|1}} [[Kategorija:Rojeni leta 1802]] [[Kategorija:Umrli leta 1878]] [[Kategorija:Habsburžani]] [[Kategorija:Nadvojvode Avstrije]] [[Kategorija:Lotarinški Habsburžani]] qovu4mahda31yfuacmam814qy01gdrv Mateja Bogatec 0 600754 6659887 6658065 2026-04-15T07:27:39Z Sivimedved 235862 6659887 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Mateja Bogatec''', slovenska športnica, * [[13. maj]] [[1982]], [[Trst]]. Je nekdanja svetovna prvakinja v rolkanju. == Življenje in delo == Mateja Bogatec se je rodila v [[Trst|Trstu]], a je odraščala v [[Križ, Trst|Križu]]. Obvezno šolanje je opravila v domači vasi v slovenskih šolah, nato se je vpisala na slovenski Državni Trgovski zavod Žiga Zois v Trstu, kjer je maturirala leta 2001. Po uspešni športni poti se je zaposlila v [[Zadružna kraška banka Trst Gorica|Zadružni kraški banki Trst Gorica]].<ref>{{Navedi splet|title=Naložbe v mlade kadre in podjetnike » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/nalozbe-v-mlade-kadre-in-podjetnike/|website=Noviglas|date=2016-12-12|accessdate=2026-04-10|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> == Športni uspehi == Mateja Bogatec se je začela ukvarjati z rolkanjem že pri šestih letih pri [[Športno društvo Mladina, Križ|ŠD Mladina]] v rojstni vasi. Ko je bila stara deset let je že zmagovala v Italiji med mlajšimi tekmovalci. Prvič je tekmovala z državnim dresom italijanske reprezentance pri petnajstih letih in dosegla odlično drugo mesto v tekmi na Švedskem. Postala je stalna članica italijanske rolkarske reprezentance, s katero je dosegla odlične rezultate in je bila gonilna sila reprezentance.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Mateja Bogatec|url=https://old.slosport.org/reprezentanti/repigr/bogatecmateja.html|website=old.slosport.org|accessdate=2026-04-09}}</ref> Že leta 1998 je na evropskem prvenstvu v sprintu v kategoriji odraslih športnikov na Nizozemskem osvojila prvo mesto, naslednjega leta je bila na svetovnem prvenstvu tretja, nasploh je stalno osvajala kolajne z reprezentančnim dresom. Na italijanskih državnih prvenstvih je na svoji celotni športni poti dosegla (bodisi posamično kot v štafeti) deset zlatih kolanj, v italijanskem državnem pokalu pa je osvojila sedem prvih mest.<ref>{{Navedi splet|title=A FROSINONE SI IMPONGONO BAMBO E BOGATEC|url=https://utanspelpauscasino.net/|website=utanspelpauscasino.net|date=2007-06-25|accessdate=2026-04-10}}</ref> Večkrat se je vrnila tudi po hudih poškodbah. Ob letu 2005, ko je osvojila prvi svetovni pokal, sta bili najuspešnejši sezoni gotovo v letih 2008 in 2009,<ref>{{Navedi splet|title=Mateja Bogatec e Pizzutto nello sprint di Coppa|url=https://utanspelpauscasino.net/|website=utanspelpauscasino.net|date=2009-08-01|accessdate=2026-04-10}}</ref> saj je osvojila končno prvo mesto v svetovnem pokalu v rolkanju, kajti zmagala je skoraj v vseh tekmah v sprintu, ki je bila njena najljubša disciplina. Leta 2008 se je odlično odrezala tudi na evropskem prvenstvu, saj si je priborila drugo mesto bodisi v sprintu kot v štafeti. Na italijanskem prvenstvu je bila prva bodisi v sprintu kot v ravnini, na italijanskem pokalu se je uvrstila na skupno drugo mesto, dvakrat je tudi zmagala na posamičnih tekmah. Leta 2009 je Mateja Bogatec drugič zapored osvojila ''FIS Rollers Cup'' oziroma svetovni pokal v rolkanju,<ref>{{Navedi splet|title=Mateja Bogatec svetovna prvakinja|url=https://www.primorski.eu/sport/54001-mateja-bogatec-svetovna-prvakinja-BIPR54113|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> saj je celo trikrat posamično zmagala v sprintu.<ref>{{Navedi splet|title=Pred desetimi leti osvojila drugi kristalni globus|url=https://www.primorski.eu/sport/pred-desetimi-leti-osvojila-drugi-kristalni-globus-YE305302|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl|first=Veronika|last=Sossa {{!}}}}</ref> Sodelovala je tudi na svetovnem prvenstvu v [[Pokrajina Frosinone|Frosinoneju]], kjer je osvojila zlato kolajno v sprintu in srebro v štafeti, istega leta je bila tudi italijanska prvakinja v ravnini in v italijanskem pokalu je zasedla drugo mesto.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Mateja se je izpovedala|url=https://www.primorski.eu/sport/158823-mateja-se-je-izpovedala-IFPR161966|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> Skupno je bila trikratna zmagovalka svetovnega pokala v skirolu (2005, 2008 in 2009).<ref>{{Navedi splet|title=&#187;Tega nisem več pričakovala«|url=https://www.primorski.eu/sport/177188-tega-nisem-ve-priakovala-APPR581247|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> Mateja Bogatec je uspešno tekmovala tudi v nordijskem smučanju v teku na smučeh,<ref>{{Navedi splet|title=Iona e De Bernardi sono i campioni del fondo|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/iona-e-de-bernardi-sono-i-campioni-del-fondo-xubf4zdf|website=Il Piccolo|date=2012-03-04|accessdate=2026-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zamejska prvaka Mateja Bogatec in Erik Tence|url=https://www.primorski.eu/sport/210612-zamejska-prvaka-mateja-bogatec-in-erik-tence-PCPR220483|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref> saj je tako izkoriščala zimske razmere za trening.<ref>{{Navedi splet|title=Ženske in šport pri nas » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zenske-sport-pri-nas/|website=Noviglas|date=2021-04-27|accessdate=2026-04-09|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Tekmovalno pot je Mateja Bogatec zaključila leta 2011, medtem je ob športnih zmagah prejela tudi mnoga najrazličnejša priznanja, večkrat je kot mladinka prejela tudi nagrado [[Nagrada šport in šola|Šport in šola]].<ref>{{Navedi splet|title=Mateja Bogatec: «Ritiro senza rimpianti»|url=https://www.ilpiccolo.it/sport/mateja-bogatec-ritiro-senza-rimpianti-t6o55lys|website=Il Piccolo|date=2011-07-05|accessdate=2026-04-09|language=it}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mediaspeed.net Športnik leta 2006|url=https://www.mediaspeed.net//galerija/dogodki/995-sportnik-leta-2006|website=Mediaspeed.net|accessdate=2026-04-09|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novinarji nagradili garača|url=https://www.rtvslo.si/sport/ne-prezrite/novinarji-nagradili-garaca/115685|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izbrali smo Naše športnike 2009 (in pripravili spletno Prilogo)|url=https://www.primorski.eu/sport/77586-izbrali-smo-nae-portnike-2009-in-pripravili-spletno-prilogo-ESPR78125|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;Tega nisem več pričakovala«|url=https://www.primorski.eu/novice/177188-tega-nisem-ve-priakovala-ALPR181247|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=premio aquile dello sport - fvgsport.it|url=http://www.fvgsport.it/web/guest/_aquile-dello-sport|website=www.fvgsport.it|accessdate=2026-04-10}}</ref> Mateja je ostala zvesta svojemu matičnemu klubu, saj je po tekmovalni karieri postala tudi uspešna trenerka pri [[Športno društvo Mladina, Križ|Mladini]] iz Križa.<ref>{{Navedi splet|title=Začetek rolkarske sezone v organizaciji Mladine|url=https://www.primorski.eu/sport/zacetek-rolkarske-sezone-v-organizaciji-mladine-HN1906119|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-09|language=sl|first=Urška|last=Petaros}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Športel o tekaških rolkah|url=https://www.primorski.eu/sport/sportel-o-tekaskih-rolkah-ED1720060|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref><ref>{{Citat|title=30. izvedba rolkarskega Grand Prixa Alpe Jadran za 8. trofejo ZSŠDI|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2023/06/30-izvedba-rolkarskega-grand-prixa-alpe-jadran-za-8-trofejo-zssdi-73cf7120-caa2-46a3-96d4-6179f5e2f926.html|date=2023-06-18|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=Andrej|last=Černic}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Primo raduno per le nuove squadre di Comitato di skiroll|url=https://comitati.fisi.org/friuli-venezia-giulia/blog/2025/08/09/primo-raduno-per-le-nuove-squadre-di-comitato-di-skiroll/|website=C.R. FRIULI VENEZIA GIULIA|date=2025-08-09|accessdate=2026-04-10|language=it-IT}}</ref> Redno pomaga kot trenerka tudi italijanski zvezi FISI (''Federazione Italiana Sport Invernali''),<ref>{{Navedi splet|title=Boris Bogatec riconfermato presidente dell’ASD Mladina|url=https://comitati.fisi.org/friuli-venezia-giulia/blog/2019/08/10/boris-bogatec-riconfermato-presidente-dellasd-mladina/|website=C.R. FRIULI VENEZIA GIULIA|date=2019-08-10|accessdate=2026-04-10|language=it-IT}}</ref> še posebno v deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji Julijski krajini.]]<ref>{{Navedi splet|title=Nasce la squadra regionale dello skiroll|url=https://www.studionord.news/nasce-la-squadra-regionale-dello-skiroll/|website=Studio Nord News|date=2025-07-24|accessdate=2026-04-10|language=it-IT|last=Redazione}}</ref> Leta 2006 je dobila posebno nagrado na nagrajevanju Športnik leta v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Dosedanji dobitniki nagrad športnik leta v Sloveniji|url=https://www.politikis.si/2018/12/dosedanji-dobitniki-nagrad-sportnik-leta-v-sloveniji/|website=Politikis|date=2018-12-14|accessdate=2026-04-10|language=sl-SI|last=Urednistvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Športnik leta – DŠNS|url=https://www.dsns.si/sportnik-leta/|accessdate=2026-04-10|language=en}}</ref> Leta 2010 je prejela [[Bloudkova plaketa|Bloudkovo plaketo]] za vse svoje športne uspehe.<ref>{{Navedi splet|title=Mediaspeed.net 46. podelitev Bloudkovih priznanj za leto 2010|url=https://www.mediaspeed.net//fotografije/prikazi/232942-mateja-bogatec-rolarka|website=Mediaspeed.net|accessdate=2026-04-09|language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{DEFAULTSORT:Bogatec, Mateja}} [[Kategorija:Slovenski športniki]] [[Kategorija:Slovenski smučarski tekači]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Prejemniki Bloudkove plakete]] asdqwuve77kpl6h96y6qxoay4muujlj Zgodovina Avstrije 0 600761 6659837 6658481 2026-04-14T21:27:31Z FJJ 4310 6659837 wikitext text/x-wiki '''Zgodovina Avstrije''' zajema zgodovino [[Avstrija|Avstrije]] in njenih predhodnic od železne dobe do danes. V pozni [[Železna doba|železni dobi]] so to ozemlje naselila ljudstva [[Halštatska kultura|halštatske kulture]] ({{Okoli}} 800 pr. n. št.), ki so združili v [[Kelti|keltsko]] kraljestvo, ki so ga Rimljani imenovali [[Noriško kraljestvo|Norik]] ({{Okoli}} 800 – 400 pr. n. št.). Konec 1. stoletja pr. n. št. so dežele južno od [[Donava|Donave]] postale del [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] . V [[Preseljevanje ljudstev|obdobju selitve ljudstev]], v 6. stoletju, so območje naselili [[Bavarci]], dokler ni padlo pod [[Karolinško cesarstvo]], ki so ga v 9. stoletju ustanovili [[Franki]]. Leta 976 n. št. je nastala prva avstrijska država. Prvi zapis imena ''Ostarrichi'' (staronemško "vzhodna marka"), iz česar se je razvilo današnje ime ''Österreich'', seže v leto 996 n. št., ko je bila [[Mejna grofija Avstrija|mejna grofija]] [[Vojvodina Bavarska|vojvodine Bavarske]] in od leta 1156 samostojna [[Vojvodina Avstrija|vojvodina]] (kasneje [[Nadvojvodina Avstrija|nadvojvodina]]) [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] (962–1806). [[Slika:Flag of Austria.svg|sličica|215x215_pik|Rdeče-belo-rdeča zastava Avstrije je med najstarejšimi državnimi simboli, ki so še danes v uporabi. Izvira iz grba [[Babenberžani|Babenberžanov]].]] Avstriji sta od leta 1273 do 1918 vladali dinastiji [[Habsburžani|Habsburžanov]] in [[Rodbina Habsburško-Lotarinška|Habsburško-Lotarinških.]] Leta 1806, ko je [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|cesar Franc II.]] razpustil Sveto rimsko cesarstvo, je Avstrija postala [[Avstrijsko cesarstvo]] in bila do [[Avstrijsko-pruska vojna|avstro-pruske vojne]] leta 1866 del [[Nemška zveza|Nemške konfederacije.]] Leta 1867 je Avstrija z Madžarsko ustanovila dvojno monarhijo: [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko cesarstvo]]. Ko je to cesarstvo po koncu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1918 propadlo, se je ozemlje Avstrije zmanjšalo na večinoma nemško govoreča območja cesarstva (današnje meje) pod imenom [[Republika Nemška Avstrija]]. Vendar so [[Zavezniki prve svetovne vojne|zavezniki]] z [[Versajska mirovna pogodba|Versajsko pogodbo]] prepovedali združitev z Nemčijo in izbrano ime države. To je privedlo do ustanovitve [[Prva republika Avstrija|prve avstrijske republike]] (1919–1933). Prva republika se je končala z državnim udarom, ko leta 1933 [[Engelbert Dollfuß|Engelbert Dollfuss]] razpustil parlament in praktično postal absolutni diktator. Prepovedal je vse stranke razen njegove [[Domovinska fronta|Domovinske fronte]]. Avstrijo je hotel ohraniti neodvisno od nemškega rajha. Po njegovem atentatu ga je nasledil [[Kurt Schuschnigg]]. Pod Hitlerjevim pritiskom je Schuschnigg leta 1938 odstopil in nedolgo za tem je [[Tretji rajh]] [[Anschluss|Avstrijo anektiral]]. Po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so jo [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] razdelili na štiri okupacije zone. Leta 1955 je ponovno postala neodvisna kot [[Avstrija|druga avstrijska republika.]] [[Evropska unija|Evropski uniji]] se je pridružila leta 1995. == Prazgodovina == [[Slika:Venus_von_Willendorf_02.jpg|sličica|301x301_pik|[[Willendorfska Venera|Willendorfska venera]], {{Okoli}} 25.000 pr. n. š.]] === Paleolitik === Najstarejši znaki človekove prisotnosti na ozemlju Avstrije so iz srednjega [[Paleolitik|paleolitika]]. V jami Repolust pri Badlu (20 km severno od [[Gradec|Gradca]]) so našli kamnita in kostna orodja, ostanke sesalcev in fragmente keramike. Najstarejše najdbe so stare več kot 250.000 let. Približno 70.000 let stare so najdbe iz jame Gudenus v severozahodni [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]]. Iz Spodnje Avstrije so številne najdbe iz mlajšega paleolitika. Več znanih nahajališč je v pokrajini [[Wachau]], od tam sta tudi najstarejši avstrijski najdbi: [[Venera iz Galgenberga|Galgenberška Venera]] (stara med 32 in 36.000 let), najdena v bližini [[Stratzing|Stratzinga]], in [[Willendorfska Venera]] (stara med 25 in 30.000 let), najdena v [[Willendorf in der Wachau|Willendorfu]] blizu [[Krems ob Donavi|Kremsa na Donavi]]. Leta 2005 so na istem območju v Krems-Wachtbergu odkrili dvojno grobišče dojenčka iz [[gravettien|gravettianske]] kulture (staro 27.000 let), najstarejšega grobišča v Avstriji doslej.<ref>{{Navedi časopis|date=27 September 2005|title=Ice age 'twins' found in ancient burial ground|url=https://www.newscientist.com/article/dn8063-ice-age-twins-found-in-ancient-burial-ground.html|journal=New Scientist}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Einwögerer|first=Thomas|last2=Friesinger|first2=Herwig|last3=Händel|first3=Marc|last4=Neugebauer-Maresch|first4=Christine|last5=Simon|first5=Ulrich|last6=Teschler-Nicola|first6=Maria|date=2006|title=Upper Palaeolithic infant burials|journal=Nature|volume=444|issue=7117|pages=285|bibcode=2006Natur.444..285E|doi=10.1038/444285a|pmid=17108949|doi-access=free}}</ref> === Mezolitik === [[Mezolitik|Mezolitski]] ostanki vključujejo skalna zavetišča iz [[Bodensko jezero|Bodenskega jezera]] in doline [[Ren#Alpski Ren|Alpskega Rena]], pogrebno najdišče v [[Elsbethen|Elsbethenu]] in nekaj drugih najdišč z mikrolitskimi [[Artefakt|artefakti]], ki dokazujejo prehod z lova in nabiralništva na kmetovanje in živinorejo. === Neolitik === [[Slika:SMWM_-_Jungsteinzeitliches_Dorf_1.jpg|sličica|Model [[Neolitska Evropa|neolitske naselbine]] v [[Wels|Welsu]] v Zgornji Avstriji]] V [[Neolitik|neolitiku]] je bila poseljena večina območij Avstrije, ki so bila primerna za [[kmetijstvo]] in vir surovin. Med ostanki so tudi ostanki [[Kultura linearne trakaste keramike|kulture linearne keramike]], ene prvih agrarnih kultur v [[Evropa|Evropi]]. Prvo zabeleženo podeželsko naselje iz tega časa je bilo v [[Brunn am Gebirge|Brunnu am Gebirge]] pri [[Mödling|Mödlingu]]. Iz tega obdobja izvira prvi industrijski spomenik v Avstriji, rudnik [[Roženec|roženca]] v ''Mauer-Antonshöheju'' v soseski [[Mauer, Vienna|Mauer]] v dunajskem okrožju [[Liesing]]. V [[Lengyelska kultura|lengyelski kulturi]], ki je sledila linearni keramiki v Spodnji Avstriji, so bili zgrajeni [[Krožni jarek|krožni jarki]]. === Bakrena doba === Sledi [[Bakrena doba|bakrene dobe]] v Avstriji so našli v [[Stollhof|Stollhofu]] v Spodnji Avstriji. Naselbine na vrhu hribov iz tega obdobja so pogoste v vzhodni Avstriji. V tem času so prebivalci iskali in začeli izkoriščati surovine tudi v osrednjih alpskih območjih, predvsem baker. Za najpomembnejšo najdbo iz tega obdobja velja [[Ötzi]], dobro ohranjena mumija moškega, ki je zmrznil v Alpah (ok. 3300 pr. n. št.). Nahajališče je sicer v Italiji na avstrijski meji. Druga kultura je [[kultura Mondsee]], ki jo predstavljajo [[kolišča]] v alpskih jezerih. === Bronasta doba === V začetku [[Bronasta doba|bronaste dobe]] so se pojavile [[Fortifikacija|utrdbe]], ki so varovale središča rudarjenja, predelave in trgovanja z [[Baker|bakrom]] in [[Kositer|kositrom]]. Ta cvetoča kultura se odraža v grobnih artefaktih, kot je na primer v [[Pitten|Pittnu]] v Spodnji Avstriji. V pozni bronasti dobi se je pojavila [[kultura žarnih grobišč]], kadar so tudi začeli kopati sol v severnih rudnikih soli v [[Hallstatt|Hallstattu]]. == Železna doba == Kulturi žarnih grobišč je sledila [[halštatska kultura]], ki je postopoma prešla v [[Latenska kultura|latensko kulturo]]. === Halštatska kultura === Halštatska kultura je kultura starejše [[Železna doba|železne dobe]], poimenovana po kraju [[Hallstatt]] v Zgornji Avstriji. == Sklici == [[Kategorija:Zgodovina Avstrije]] <references /> {{Škrbina-zgodovina}} sk0utt04c7isp57lgtjwnxt4zddrgqa Péter Magyar 0 600881 6659749 6659403 2026-04-14T15:38:45Z Marko3 1829 /* Pravniška in zgodnja politična kariera */ 6659749 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | honorific_prefix = | name = Péter Magyar | native_name = | honorific_suffix = [[Evropski poslanec|MEP]] | image = Peter-Magyar-portrait-2026.jpg | caption = Péter Magyar leta 2026 | office = Predsednik stranke [[stranka Tisza|Tisza]] | vice_president = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]]<br/>[[Ágnes Forsthoffer]] | term_start = 22. julij 2024 | term_end = | predecessor = Attila Szabó | successor = | office1 = Madžarski [[evropski poslanec]]<br /> | term_start1 = 16. julij 2024 | term_end1 = | birth_date = {{birth date and age|1981|3|16|df=yes}} | birth_place = [[Budimpešta]], [[Madžarska]] | death_date = | death_place = | citizenship = | party = [[Tisza (stranka)|Tisza]] (od 2024) | other_party = [[Fidesz]] (2002–2024) | spouse = {{marriage|[[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]]|2006|2023|reason=divorce}} | children = 3 | relatives = [[Ferenc Mádl]] (stari stric po materi)<br/> [[Dalma Mádl]] (stara teta po materi) | education = | alma_mater = [[Katoliška univerza Pétra Pázmányja]] ([[Juris Doctor|JD]]) (1998–2004)<br />[[Humboldtova univerza v Berlinu]] (2002) | profession = {{hlist|[[politik]]|[[diplomat]]|[[odvetnik]]}} | awards = <!-- For civilian awards - appears as "Awards" if |mawards= is not set --> | website = [https://www.facebook.com/peter.magyar.102 Facebook] | signature = Péter Magyar Signature.png | nickname = MP | office2 = Podpredsednik stranke Tisza | term_start2 = 12. april 2024 | term_end2 = 22. julij 2024 | predecessor2 = Erzsébet Somodi | successor2 = [[Zoltán Tarr]]<br/>[[Márk Radnai]] | president2 = Attila Szabó }} '''Péter Magyar''' [pétər mádžar]<ref>{{navedi novice |title=Govorni pomočnik: Madžar Magyar in druge jezikovne zagonetke |date=2026-03-19 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/kultura/jezik/govorni-pomocnik-madzar-magyar-in-druge-jezikovne-zagonetke/776730}}</ref>, [[Madžari|madžarski]] [[politik]] in pravnik; *[[16. marec]] [[1981]], [[Budimpešta]], [[Madžarska]]. Péter Magyar je predsednik madžarske stranke [[Tisza (stranka)|Tisza]] ter od leta 2024 madžarski [[evropski poslanec]]. Veljal je za glavnega tekmeca in izzivalca [[Viktor Orbán|Viktorja Orbána]] na parlamentarnih volitvah leta 2026, na katerih je stranka Tisza zmagala z veliko večino in posledično se pričakuje, da bo Magyar naslednji madžarski premier.<ref>{{cite news|url=https://www.theguardian.com/world/2026/apr/12/viktor-orban-concedes-defeat-as-opposition-wins-hungarian-election|title=Hungarian opposition ousts Viktor Orbán after 16 years in power|first1=Ashifa|last1=Kassam|first2=Flora|last2=Garamvolgyi|publisher=The Guardian|date=12 April 2026|accessdate=13 April 2026}}</ref><ref>{{Cite web |url=https://www.bbc.com/news/live/c2d8zw2d3rkt |title=Viktor Orbán concedes with Hungarian opposition on course for landslide election win |date=12 April 2026 |work=[[BBC]]}}</ref> Je nekdanji član madžarske vladajoče stranke [[Fidesz]] ter bivši mož nekdanje pravosodne ministrice in političarke Fidesza [[Judit Varga]]. Magyar je pritegnil pozornost vse države, ko je februarja 2024 sredi škandala zaradi predsedniške pomilostitve sostorilca pri zlorabi otroka javno napovedal svoj odstop z vseh vladnih položajev, potem ko je izrazil globoko nezadovoljstvo z načinom, kako Fidesz vodi državo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/kako-je-magyar-postal-orbanov-najresnejsi-tekmec.html|title=Kako je Magyar postal Orbanov najresnejši tekmec|date=12. 4. 2026|accessdate=12. 4. 2026|website=www.24ur.com}}</ref> 15. marca 2024 je napovedal svojo željo po oblikovanju nove politične platforme za državljane, ki so nezadovoljni tako z vlado kot z opozicijo establišmenta. Prevzel je vodenje prej neznane stranke Spoštovanje in svoboda (Tisztelet és Szabadság; TISZA) in postal najvidnejši madžarski opozicijski voditelj. Na volitvah v [[Evropski parlament]] leta 2024 si je njegova stranka zagotovila drugo mesto za stranko Fidesz, saj je prejela skoraj 30 % glasov, kar je največje število in odstotek glasov katere koli stranke razen Fidesza od leta 2006. Sam se opredeljuje za kritičnega proevropskega in [[Konservativni liberalizem|konzervativnega liberalca]].<ref name="mppoland">{{Cite web |last=Kokot |first=Michał |date=12 August 2025 |title=Rzucił wyzwanie Orbánowi i ma szansę wygrać. W rozmowie z "Wyborczą" jasno mówi o Polsce, Węgrzech i Ukrainie |trans-title=He has challenged Orbán and has a chance of winning. In an interview with "Gazeta Wyborcza," he speaks clearly about Poland, Hungary, and Ukraine. |url=https://wyborcza.pl/7,75399,32168608,glowny-rywal-viktora-orbana-w-rozmowie-z-wyborcza-mam-rade.html |access-date=12 August 2025 |website=[[Gazeta Wyborcza]] |language=pl}}</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == Péter Magyar se je rodil 16. marca 1981 v Budimpešti Istvánu Magyarju in Móniki Erőss. Študij je zaključil v Budimpešti in na [[Humboldtova univerza v Berlinu|Humboldtovi univerzi]] v Berlinu v okviru programa Erasmus,<ref>{{Cite web |title=Magyar Péter - Curriculum vitae |url=https://www.europarl.europa.eu/meps/en/256868/PETER_MAGYAR/cv?cvLanguage=hu |access-date=31 July 2025 |publisher=[[European Parliament]]}}</ref> diplomiral pa je na Pravni fakulteti Katoliške univerze Pétra Pázmányja leta 2004. Svojo poklicno kariero je začel na Metropolitanskem sodišču, po opravljenih pravosodnem izpitu pa je delal na področju mednarodnega prava. Pomagal je multinacionalnim podjetjem pri njihovih naložbah na Madžarskem na področjih korporacijskega, gospodarskega in konkurenčnega prava. == Pravniška in zgodnja politična kariera == Pred vstopom v politiko, z vključitvijo v lokalno podružnico stranke [[Fidesz]], ki je bila takrat opozicijska stranka, je Magyar sodeloval pri ''[[pro bono]]'' pravnem zastopanju in pomoči protivladnim aktivistom med [[protesti leta 2006 na Madžarskem|protesti leta 2006]]. Njegovo zgodnjo vlogo v stranki Fidesz opisujejo različno, kot »močnega notranjega sodelavca« oziroma »nekdanjega uradnika«.<ref name=":1">{{Cite web |last=Lynch |first=Suzanne |date=26 March 2024 |title=Orbán faces danger from new enemy brandishing a leaked tape |url=https://www.politico.eu/article/viktor-orban-peter-magyar-judit-varga-new-headache-leaked-tape/ |access-date=27 March 2024 |website=[[Politico]] |language=en}}</ref><ref name=":0">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=14 February 2024 |title=Hungary resignations leave Viktor Orban in biggest crisis yet |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-68285304 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref> Potem ko je Fidesz na madžarskih parlamentarnih volitvah leta 2010 prevzel oblast, je bil imenovan na položaj v [[ministrstvo za zunanje zadeve (Madžarska)|ministrstvu za zunanje zadeve]]. Leto pozneje, v času madžarskega predsedovanja EU, se je pridružil Stalnemu predstavništvu Madžarske pri [[Evropska unija|Evropski uniji]]. Leta 2015 je prevzel mesto v uradu predsednika vlade. Septembra 2018 je prevzel vodenje pravnega direktorata EU v državni banki [[MBH Bank]]. Med letoma 2019 in 2022 je bil izvršni direktor Centra za študentska posojila.<ref>{{Cite web |date=13 November 2020 |title=Diákbarát diákhitel – Interjú Magyar Péterrel |url=https://diakhitel.hu/aktualitasok/diakbarat-diakhitel-interju-magyar-peterrel/ |access-date=4 October 2025 |website=diakhitel.hu |language=hu}}</ref> [[Slika:Magyar Péter.jpg|thumb|Magyar med kampanjo za evropske parlamentarne volitve maja 2024]] ===Izstop iz Fidesza === Širše znan je postal zaradi kritik vladnih politikov po škandalu leta 2024, ko je madžarska predsednica [[Katalin Novák]] pomilostila moškega, ki je pomagal prikrivati spolne zlorab otrok. Februarja 2024 je Magyar objavil glasovni posnetek svoje bivše žene [[Judit Varga (političarka)|Judit Varga]], ki ga je na skrivaj posnel brez njene vednosti ali soglasja. Iz posnetka je bilo razvidno, da je madžarska predsednica, Katalin Novák, aprila 2023 podelila predsedniško pomilostitev Endreju Kónyi, namestniku direktorja državnega [[stanovanjskega doma za varstvo otrok|otroškega doma]] v bližini Budimpešte. Kónya je otroke prisilil, da so prikrivali spolno zlorabo, ki jo je zagrešil njegov nadrejeni, direktor doma János Vásárhelyi.<ref name=":3">{{Cite web |date=14 February 2024 |title=Children's home crisis threatens very foundation of Orban regime, say analysts |url=https://www.intellinews.com/children-s-home-crisis-threatens-very-foundation-of-orban-regime-say-analysts-312370/ |access-date=30 March 2024 |website=www.intellinews.com |language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/grda-locitev-petra-magyarja-in-judit-varga|title=Grda ločitev Pétra Magyarja in Judit Varga|date=14. 4. 2026|accessdate=16. 4. 2026|website=www.delo.si}}</ref> Razkritje je povzročilo protivladne proteste, na katerih so zahtevali odstop Novákove; to je storila 10. februarja 2024.<ref name=":2" /> Istega dne je Judit Varga, nekdanja pravosodna ministrica, ki je sopodpisala pomilostitev, napovedala tudi svoj odstop iz državnega zbora in svoje vloge pri vodenju liste stranke Fidesz na volitvah v Evropski parlament junija 2024.<ref name=":2">{{Cite news |last=Thorpe |first=Nick |date=10 February 2024 |title=Hungarian President Katalin Novak resigns over child-abuse pardon scandal |url=https://www.bbc.com/news/world-middle-east-68264363 |access-date=27 March 2024 |work=[[BBC]] |language=en-GB}}</ref><ref name=":0" /> Nekaj ​​ur po tem, ko je Judit Varga napovedala svoj umik iz politike, je Magyar na [[Facebook|Facebooku]] objavil, da odstopa s položaja v dveh državnih podjetij in se odreka mestu v upravnem odboru tretjega, MBH Bank. Zapisal je, da je v zadnjih nekaj letih spoznal, da je Orbánov opevani ideal »nacionalne, suverene, meščanske Madžarske« v resnici »politični produkt«, ki prikriva množično korupcijo in prenos bogastva tistim s pravimi povezavami.<ref name="auto">{{Cite web |date=10 February 2024 |title=Varga Judit volt férje: Egy percig sem akarok olyan rendszer részese lenni, amelyben Tónik, Ádámok és Barbarák vígan röhöghetnek a markukba |url=https://telex.hu/belfold/2024/02/10/magyar-peter-varga-judit-volt-ferje-lemondas-ner-rogan-antal |access-date=30 March 2024 |website=[[Telex.hu|Telex]] |language=hu}}</ref><ref name="auto"/> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Magyar, Peter}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Madžarski politiki]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Madžarske]] gf5uk9d7zwbnvna1q3twf9bv93ihkih Dimitrij Pavlović 0 600915 6659637 6659453 2026-04-14T12:03:08Z Stebunik 55592 /* Prvi patriarh Združene SPC */ 6659637 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavlovič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Dimitrij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Dimitrije Pavlović | native_name_lang = sr | title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Димитрий в 1920-е годы.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Dimitrij v Beogradu 1920 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjsko]]-[[Sremski Karlovci|karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[28. september]] [[1920]] (izvoljen v Sremskih Karlovcih)<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | appointed = [[12. november]] [[1920]] (na ponovnih volitvah potrjen od vlade Kraljestva SHS) | term = | term_start = [[13. november]] [[1920]] (v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela]]<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[6. april]] [[1930]] (umrl) | predecessor = [[Inokentij Pavlović|Inokentij]] | opposed = | successor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1878]] | ordained_by = | consecration = [[1884]] | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[28. oktober]] [[1846]] |birth_place= [[Brežane]] ([[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]])<br>danes: [[Srbija]] | birth_name = Dimitrije |death_date= {{dda|1930|04|06|1846|10|28|df=y}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = Oče Stojan<br>mati Milosava<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref><br>žena Jelica Radovanović<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. 11. 2022 |work=Вечерње новости |date=27. 10. 2022 |archive-date=03. 11. 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Niš|niški škof]] (1884-1889)|[[Škofija Šabac|šabaški škof]] (1898-1905)|[[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] (1905–1920)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu|Velika šola v Beogradu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Dimitrij Pavlović''' – '''patriarh Dimitrij''', '''patriarh Dimitrij I.''', ali pa kar '''oče Mita''' – se je rodil kot '''Dimitrije Pavlović''' ({{lang-sr|Димитије Павловић/Dimitrije Pavlović}}) * [[28. oktober]] [[1846]] [[Brežane]] (blizu [[Požarevac|Požarevca]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]] danes: [[Srbija]]), †[[6. april]] [[1930]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]), je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. '''Dimitrij''' je bil sicer nadškof in 39. patriarh [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]], vendar od 1920 tudi prvi patriarh zedinjene [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od leta 1920 do svoje smrti.{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} Njegov celotni naziv se glasi: "Vaša svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh gospod Dimitrij".<ref>Njegov celotni častni naziv se glasi torej: "Vaša svetost, nadškof patriarhalnega samostana Peć, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh"; v [[srbščina|srbščini]]: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин г. Димитрије/Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin g. Dimitrije.''</ref> 39. vrhovni poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] je bil od 1920 do 1930;{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} pred tem je bil [[Metropolija Beograd|beograjski metropolit]] od 1905 do 1920. == Življenjepis == === Družina, mladost in šolanje === Rodil se je 28. oktobra 1846 v kraju [[Brežane|Brežanih]] blizu [[Požarevac|Požarevca]]. Njegovi starši Stojan in Milosava izvirata s [[Kosovo|Kosova]].<ref>Српски етнографски зборник - Српска Краљевска академија, "Насеља српских земаља", (Др. Михајло Ј. Миладиновић књига 25. "Пожаревачка Морава").</ref> V veliki družini, kjer je vladala huda revščina, je komaj uspel dokončati šolanje in nato skrbeti za brate in sestre.<ref name="Именован-20240420173507">{{Cite web|url=https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y|title=Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930)|last=Средојевић|first=Александар Д.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31.januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131164206/https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y}}</ref> Kljub revščini si je oče prizadeval izobraziti svoje otroke. V Požarevcu tako Mita končal osnovno šolo in štiri razrede nižje gimnazije. Zaradi hudega revmatizma v nogi je moral eno leto ostati doma, nakar je nadaljeval šolanje v [[Veliko Selo, Beograd|Velikem Selu]] ter končno na gimnaziji v Beogradu.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 10</ref> Njegov oče je bil tako zadolžen, da ni mogel plačevati šolnine. Postali so celo brezdomci ter so starši hodili v dnino k premožnejšim vaščaniom.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 11</ref>Dimitrij je uspešno končal 5. razred gimnazije v Beogradu<ref name="Именован-20240420173507"/>, preživljal pa se je s služenjem v bogatejših hišah in se nato vpisal v beograjsko Bogoslovje sv. Sava, ki ga je leta 1868 končal z [[matura|maturo]]. Med tem študijem, ki ga je končal z odliko, je prejemal državno štipendijo. <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 12</ref> === Učitelj, duhovnik, predavatelj === Leta 1868 je bil imenovan za učitelja v [[Ratković]]u, leta 1869 pa je bil premeščen v [[Brzan]]. 1870 je učiteljsko službo pustil in se poročil, kar mu je odprlo pot do duhovništva, saj so pravoslavni pred posvečenjem oziroma poroko s Cerkvijo – razen menihov – prisiljeni v poroko z ženo. 1870 je bil najprej posvečen v diakona, nato v duhovnika; svojo prvo službo pa je opravljal v [[Lapovo|Lapovem]].12) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s.17</ref> Poročil se je z Jelico, hčerko lapovskega duhovnika Luka Radovanovića in Kate, pri katerem je tudi začel duhovniško službo kot kaplan.<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=03. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> Ko mu je 1873 umrla žena – najbrže od jetike – se kot duhovnik ni mogel več poročiti. Na njen grob je dal vklesati pesem, ki ji jo je sam spesnil; pokopana pa je na sredini med svojimi starši. Tedaj se je zamenišil; naslednje leto pa se je vpisal v »Veliko šolo« v Beogradu na oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] in [[jezikoslovje]]. Študij je končal leta 1878. Takoj zatem je bil imenovan za predavatelja teologije za staroslovanski jezik in govorništvo. Profesorski izpit je opravil leta 1881 in bil imenovan najprej za suplenta, leta 1884 pa za profesorja teologije.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 21</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> === Srbija postane samostojna kraljevina, Cerkev pa svojeglavna metropolija === [[File:Prince-Milan-princess-Natalija Aleksandar-1876.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Kneževina Srbija|Knez]] [[Milan Obrenović]] z ženo Natalijo in sinom Aleksandrom rojenim [[1876]].]]</center> 1868 je zavladal v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] [[Milan Obrenović]], ki je naslednje leto dovolil ustavo. Oblast sta si delila skupščina in knez, ki je imel velika pooblastila. Ustava je razglasila osnovne [[človekove pravice]] – enakost, osebno svobodo, nedotakljivost zasebne lastnine in svobodo tiska. Vladi je leta 1879 uspelo izpogajati svojeglavost (avtokefalnost) Srbske pravoslavne cerkve od Carigrajskega patriarhata, ki mu je bila dotlej neposredno podrejena. Vlada naprednjakov je 1881 izdala sklop zakonov, ki so jamčili ustavne svoboščine; 1883 je uvedla obvezno šolanje in dvoletno vojaško obveznost. Ker v deželi še ni bilo železnic, se je 1881 zadolžila pri francoski družbi „Union générale“, ki je železnico od Beograda do Niša in Pirota tudi zgradila in dobila pravice do njene proste uporabe. Opozicijski tisk [[Nikola Pašić|Pašićevih]] radikalov se je razpisal o vsotah denarja, ki da so izginile v naprednjaške žepe, torej o veliki [[korupcija|korupciji]]. Da bi pomiril javnost, je knez Milan izkoristil dejstvo, da je 26. marca 1881 postala kraljevina sosednja Romunija s prvim kraljem [[Karel I. Romunski|Karlom I.]] – ki med drugim ni znal romunsko, ampak le francosko ter je bil katoliške vere,<ref>{{cite web|url=https://povijest.hr/nadanasnjidan/prvi-kralj-rumunjske-bio-je-nijemac-1881/|title=Prvi kralj Rumunjske bio je Nijemac (1881.)|publisher=Povijest.hr|author=|place=|language=hr|date=26. marec 2026|accessdate=13. april 2026}}</ref> pa je 6. marca 1882 izpolnil splošno ljudsko željo, da je skupščina razglasila Srbijo za kraljevino, njenega kneza Milana pa za kralja; ob podporo Avstro-Ogrske je novorazglašeno kraljestvo priznala vsa [[Evropa]]. Naprednjaki pa so začeli odstranjevati uradnike in poslance, ki niso pripadali njihovi stranki; v soglasju s knezom so se mešali tudi v čisto cerkvene zadeve ter jim je celo uspelo zamenjati (1881) in izgnati (1883) beograjskega metropolita, svobodnjaškega <ref> Metropolit Mihailo Jovanović je bil naklonjen liberalni (svobodnjaški) stranki v nasprotju z vladajočo progresivno (naprednjaško) stranko</ref> rusofila [[Mihailo Jovanović|Mihaila Jovanoviča]]. Vsi trije srbski škofje so se tej samovolji enoglasno uprli in niso hoteli izvoliti njegovega naslednika: zato jih je vlada kratko malo odstavila.<ref>{{cite web|url=https://historum.com/t/serbia-1878-1889-an-overview.171345/|title= Serbia 1878-1889: An Overview|publisher=historum.com|author=Tsar|place=|language=sr|date=26. januar 2018|accessdate=12. april 2026}}</ref> === Škof in metropolit === Dimitrij Pavlović pa je 8. novembra 1884 postal niški škof a le do leta 1889, ko je po vrnitvi metropolita Mihaila moral odstopiti; odšel je v Francijo, kjer je nadaljeval študij [[književnost]]i in [[filozofija|filozofije]]. Po smrti metropolita Mihaila 1898 se je vrnil v Srbijo in postal šabaški škof; to službo je opravljal do 1905. Po smrti metropolita [[Inokentij Pavlović|Inokentija]] (1905) pa je bil izvoljen za novega srbskega metropolita in je imel naslov: »Beograjski nadškof in srbski metropolit«. Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko prek [[Albanija|Albanije]] umaknil na [[Krf]]. === Prvi patriarh Združene SPC === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen 1920 kot patriarh nanovoobnovljene [[Pećka patriarhija|Peške patriarhije]] ter tako prvi patriarh Združene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]; umeščen za patriarha je bil [[13. november|13. novembra]] [[1920]] v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]] ob navzočnosti [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[patriarh]]ov, gostov in številnih vernikov.</center> | align = right | image1 = Aeksander-I-Karađordević arhijereji-SPC.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Kraljevina Jugoslavija|Vladar]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je prisostvoval volitvam patriarha in se po potrditvi slikal z vsemi [[škof]]i [[SPC]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]].</center> | image2 = Dimitrije-Pavlović-patrijarh.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen in umeščen [[1920]].</center> | image3 = Dimitrije-Pavlović-ustoličenje.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Prisostvovali so [[patriarh]]i in mnogi verniki.</center> }} Po koncu [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] in ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] so se v eni državi znašle vse srbske škofije iz šesterih pravnih ureditev. Maja 1919 so se v Beogradu sestali škofje iz vseh delov nekdanjega Peškega patriarhata in v novi državi razglasili duhovno in upravno enotnost. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za obnovitev nekdanjega Peškega patriarhata, ukinjenega leta 1766. Nova državna vlada na čelu s kraljem Petrom I. je dala soglasje. Vodstvo Cerkve se je obrnilo na [[Carigrajski patriarhat]] kot matično cerkev in ga obvestila o novonastalih okoliščinah, in o želji po obnovi lastnega patriarhata. Carigrajski patriarhat je to odobril in izdal ustrezno dovoljenje oziroma tomos. Po ustanovitvi Države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je pojavila možnost ponovne združitve različnih avtonomnih srbskih cerkvenih območij. Prva konferenca vseh srbskih škofov je bila 31. decembra 1918 v Sremskih Karlovcih pod predsedstvom metropolita Dimitrija, na kateri je bilo odločeno, da se razglasi združitev vseh srbskih lokalnih cerkva.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 425</ref> Po pogajanjih je Carigrajski patriarhat leta 1920 odobril združitev vseh srbskih pravoslavnih cerkva v avtokefalno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]].66) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 431</ref> Na Svetem škofovskem zboru, ki je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih, je bil slovesno razglašen Srbski patriarhat.67) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 432</ref> Na ta način je bil obnovljen Pećki patriarhat, ki je bil ukinjen leta 1766. Sveti škofovski koncil je 15/28. 12. septembra 1920 je z veliko večino glasov izvolil Dimitrija Pavlovića za prvega patriarha obnovljenega Pećkega patriarhata.68) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 435</ref>Vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov, Srbov in Slovencev se ni strinjala z načinom izvolitve patriarha, zato je v soglasju s Škofovskim svetom objavila odlok o izvolitvi patriarha, po katerem Škofovski svet predlaga tri kandidate, nato pa patriarha izvoli volilni svet, v katerem je kralj ohranil nadzor prek ministra za vero.69) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 436</ref>Na ponovni izvolitvi 12. novembra 1920 je bil Dimitrij Pavlović ponovno izvoljen za patriarha.70) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref> Patriarh Dimitrije je bil ustoličen 13. novembra 1920 na slovesni liturgiji v stolni cerkvi v Beogradu.71) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref>2. aprila 1922 je odposlanec Carigrajskega patriarhata razglasil združitev Srbske cerkve in njeno povzdignjenje na raven patriarhata.72) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 439</ref> Sledilo je priznanje s strani drugih pravoslavnih cerkva. Slovesna ustoličitev v Peški patriarhiji je bila 28. avgusta 1924 v Peći.73) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 441</ref> Na patriarhalni prestol ga je postavil kralj Aleksander I. Karađorđević.74) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 443</ref> Nato je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih škofovski zbor, na katerem je bila sprejeta odločitev o povzdignjenju Srbske metropolitanske cerkve v patriarhalno. Prvi srbski patriarh obnovljenega patriarhata je bil srbski metropolit Dimitrije. Vsega skupaj je škofoval: kot niški škof 1884–1889, kot šabaški škof 1898–1905, kot srbski metropolit 1905–1920 in kot srbski patriarh zadnjih deset let, 1920–1930. === Cerkvena dejavnost === #Na Češkoslovaškem je ustanovil škofijo in 25. septembra 1921 posvetil Gorazda Čeha za češkega in moravskega škofa; ta tvorevina je nastala po prizadevanjih svobodomiselnega Masaryka, ki je prek prozelitizma katoličanov hotel ustanoviti avtokefalno češko Cerkev; tudi sam je zamenjal vero, saj je katoliško zamenjal s [[protestantizem|protestantsko]], a kritiziral je eno in drugo. #Poleg češko-moravske škofije sta bili v času njegove vladavine ustanovljeni tudi ameriško-kanadska in bihaćka škofija, obnovljena pa je bila tudi stara braničevska škofija. #V beograjski stolnici sv. Nadangela Mihaela je v četrtek, 8. junija 1922, poročil kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] in kraljico Marijo ob somaševanju štirih drugih škofov. #Odobril je osnovna načela in podprl delo "Ljudske krščanske skupnosti" (bolj znane kot molitveno gibanje „bogomoljci“). To gibanje je ustanovil sveti škof Nikolaj in je imelo za cilj moralno preporoditi srbski narod vseh slojev in širiti evangelijski nauk. Patriarh Dimitrij je kmalu po ustanovitvi prevzel duhovno vodstvo tega gibanja; neposredni duhovni oče pa mu je postal škof sv. [[Nikolaj Velimirović]]. #V začetku leta 1922 je bila ustanovljena revija "Pravoslavna krščanska skupnost" („Православна Хришћанска Заједница/Pravoslavna Hrišćanska Zajednica“), stekla pa je tudi založniška dejavnost in do leta 1941 so izdali več kot 100 knjig. #Pomagal je pri gradnji cerkve svetega Dimitrija v vasi [[Ratkovići]] in cerkve Pokrova Device Marije v Beogradu. ==== Samovoljno posvečenje ==== Ob petstoletnici smrti despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] ga je leta 1927 patriarh Dimitrij sam, brez sodelvanja arhijerejskega sabora, razglasil za svetnika in nato obhajal hierarhično liturgijo, na kateri je bila molitev in kanon zapet novoimenovanemu svetniku. Za to priložnost je patriarh napisal "Službo svetemu Štefanu", v kateri piše, da je bil Štefan velik vernik in graditelj cerkva, bojevnik in diplomat, pisatelj in graditelj, njegovo glavno delo pa je bilo nenehno dajanje miloščine in pogosto branje bogoslužnih knjig. Dnevni časopis »[[Politika]]« poroča, da je bilo v stolnici bogoslužje, v čast na novo posvečenemu so zapeli kanon, nato pa je skozi Beograd potekala procesija, med katero je bil despot Štefan »prvič omenjen kot svetnik«. Vendar je bila kanonizacija opravljena po patriarhovi lastni volji in je takratni škofovski sinod ni odobraval. === Nabožni pisatelj === Ukvarjal se je tudi s pisateljevanjem; pripravljal je izdajo Hilandarskega tipika svetega Save. Njegova zapuščina vključuje spomine, ki še niso objavljeni. Njegov naslednik kot srbski patriarh je postal [[Varnava Rosić]]. == Smrt in spomin == Pariarh Dimitrij je umrl 6. aprila 1930 ob 14.15 v Beogradu[5] <ref>{{cite web |author= |url=http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |title=Текст о смрти патријарха Димитрија |date=7. april 1930 |website= |publisher=Политика |access-date=17. april 2013 |archive-date=21. november 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121213653/http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |url-status= }}</ref> in je bil pokopan 10. aprila 1930 v samostanu Rakovica. === Ocena === {| |- ! Српски патријарх Димитрије Павловић (кнјига)<ref>{{cite web|url=https://spcprodavnica.rs/e-prodavnica/knjige/razno/srpski-patrijarh-dimitrije-pavlovic-1920-1930-dr-aleksandar-d-sredojevic/|title= Српски патријарх Димитрије Павловић (1920 - 1930) - Др Александар Д. Средојевић|publisher= Архиепископија београдско-карловачка Српске Православне Цркве |author=|place=Beograd|language=sr|date=2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> ! Srbski patriarh Dimitrij Pavlovič (knjiga) |- | <blockquote>Патријарх Димитрије Павловић је био један од најзначајнијих црквених великодостојника у новијој српској историји, судећи по његовом свеукупном раду. На свим дужностима, почев од дужности учитеља и свештеника, преко функције епископа нишког и шабачког, до положаја поглавара Цркве у рангу митрополита и патријарха, Димитрје Павловић је оставио значајан траг. </blockquote> | <blockquote>[[Patriarh]] [[Dimitrij Pavlović]] je bil eden najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov v novejši srbski zgodovini, sodeč po njegovem celotnem delu. V vseh svojih dolžnostih, od učiteljskih in duhovniških dolžnosti, prek službe niško-šabaškega škofa, do položaja cerkvenega poglavarja v oblasti metropolita in patriarha, je Dimitrije Pavlović pustil pomemben pečat. </blockquote> |} === Pesem pokojnici === <center> {| class="wikitable" |- ! <center>Епитаф Јелици<ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> </center> ! <center>Epitaf Jelici</center> ! <center>Nagrobni napis Jelici</center> |- | <poem> „Снажног тела, умиљатог лика, као да беше природина слика Чиста срца искренога збора, благе душе небескога створа. Безазлена, волела невино, а мрзела злобно, непоштено. Млада беше ко росно цвеће, што процвета у рано пролеће Ал смрт нагла баш је онда снађе, Кад требаше да у живот зађе Смрћу њеном много је изгубљено, до три срца тугом измрвљено До две наде вечно поништене, и две славе навек погашене. Место свега мрачни гроб и кости, оцу, мајци, потпора старости, А супругу ова хладна стена, и судбина горча од пелена…“ </poem> | <poem> „Snažnog tela, umiljatog lika, kao da beše prirodina slika Čista srca iskrenoga zbora, blage duše nebeskoga stvora Bezazlena, volela nevino, a mrzela zlobno, nepošteno Mlada beše ko rosno cveće, što procveta u rano proleće Al smrt nagla baš je onda snađe, kad trebaše da u život zađe Smrću njenom mnogo je izgubljeno, do tri srca tugom izmrvljeno Do dve nade večno poništene, i dve slave navek pogašene Mesto svega mračni grob i kosti, ocu, majci, potpora starosti, A suprugu ova hladna stena, i sudbina gorča od pelena…“ </poem> | <poem> "Močnega telesa, milega obraza, kot da bi bila naravna podoba Čisto srce iskrenega govora, nežna duša nebeškega bitja Neškodljiva, nedolžno ljubeča a sovražila zlobno, vsa grozeča Bila je mlada kot rosen cvet, ki vzcveti zgodaj spomladi Toda nenadna smrt jo je dohitela ravno takrat, ko bi morala vstopiti v življenje Z njeno smrtjo je bilo veliko izgubljenega, do tri srca strta od žalosti Do dve upanji za vedno zadušeni, in dve slavi za vedno ugašeni. Namesto vsega temen grob in kosti, za očeta, mater, opora starosti, In za njenega moža ta hladna skala je usoda grenkejša od pelina." </poem> |} </center> Čustveno globoko doživeti nagrobni napis; čudi vendar – glede na dejstvo, da je te verze napisal krščanski duhovnik –, da ne vsebujejo nobene tolažilne misli, ki jih ponuja krščanski pogled na svet v smislu: „Le križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami…“<ref>Pogost napis na nagrobnikih</ref> === Odlikovanja === [[File:Grave of Patriarch Dimitrije.jpg|thumb|right|200px|<center>Grob patriarha Dimitrija]]</center> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:Ordine di Skanderbeg - gran croce.png|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Odličje Skenderbega]], „Veliki križ“, ([[Kraljevina Albanija]].<ref>{{Cite book|ref=harv|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=343}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Pravoslavje]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Александар Д. Средојевић: ''Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930) '', Филозофски факултет Универзитета у Београду. Београд, 2013. *Слободан Јовановић: ''Влада Милана Обреновића'', књига 3. Београд, 1934. ________________________________________ * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Dimitrije Pavlović}} {{DEFAULTSORT:Pavlović, Dimitrije}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://urbancityradio.org/prvi-srpski-patrijarh-posle-obnove-patrijarsije-bio-je-dimitrije-iz-brezana/ Dimitrije Pavlović iz Brežana - Prvi srpski patrijarh posle obnove Patrijaršije] *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B Димитрије Павловић [Српска енциклопедија] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Dimitrije_(Pavlovic)_of_Serbia Dimitrije (Pavlovic) of Serbia - OrthodoxWiki] === Film === *[https://www.youtube.com/watch?v=l18IUGM5FIY (762) "Век уједињења Патријарх Димитрије"/"Vek ujedinjenja Patrijarh Dimitrije" - YouTube] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nestor Popović]] | title = [[Škofija Niš|Niški škof]] | years = 1884&ndash;1889 | after = [[Jeronim Jovanović]] }} {{succession box | before = [[Samuil Pantelić]] | title = [[Škofija Šabac|Šabaški škof]] | years = 1898&ndash;1905| after = [[Sergij Georgijević]] }} {{succession box | before = [[Inokentij Pavlović]] | title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] | years =1905&ndash;1920| after = <small>služba prenehala</small>}} {{succession box | before = [[Kalinik II.]] (do 1766)| title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|Srbski patriarh]] | years = 1920&ndash;1930| after = [[Varnava Rosić|Varnava]] }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1846]] [[Kategorija:Umrli leta 1930]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 1jmk7eh8qhk0npsxafu0kgm4jyvkqqh 6659638 6659637 2026-04-14T12:04:39Z Stebunik 55592 /* Prvi patriarh Združene SPC */ 6659638 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavlovič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Dimitrij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Dimitrije Pavlović | native_name_lang = sr | title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Димитрий в 1920-е годы.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Dimitrij v Beogradu 1920 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjsko]]-[[Sremski Karlovci|karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[28. september]] [[1920]] (izvoljen v Sremskih Karlovcih)<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | appointed = [[12. november]] [[1920]] (na ponovnih volitvah potrjen od vlade Kraljestva SHS) | term = | term_start = [[13. november]] [[1920]] (v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela]]<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[6. april]] [[1930]] (umrl) | predecessor = [[Inokentij Pavlović|Inokentij]] | opposed = | successor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1878]] | ordained_by = | consecration = [[1884]] | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[28. oktober]] [[1846]] |birth_place= [[Brežane]] ([[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]])<br>danes: [[Srbija]] | birth_name = Dimitrije |death_date= {{dda|1930|04|06|1846|10|28|df=y}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = Oče Stojan<br>mati Milosava<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref><br>žena Jelica Radovanović<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. 11. 2022 |work=Вечерње новости |date=27. 10. 2022 |archive-date=03. 11. 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Niš|niški škof]] (1884-1889)|[[Škofija Šabac|šabaški škof]] (1898-1905)|[[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] (1905–1920)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu|Velika šola v Beogradu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Dimitrij Pavlović''' – '''patriarh Dimitrij''', '''patriarh Dimitrij I.''', ali pa kar '''oče Mita''' – se je rodil kot '''Dimitrije Pavlović''' ({{lang-sr|Димитије Павловић/Dimitrije Pavlović}}) * [[28. oktober]] [[1846]] [[Brežane]] (blizu [[Požarevac|Požarevca]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]] danes: [[Srbija]]), †[[6. april]] [[1930]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]), je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. '''Dimitrij''' je bil sicer nadškof in 39. patriarh [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]], vendar od 1920 tudi prvi patriarh zedinjene [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od leta 1920 do svoje smrti.{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} Njegov celotni naziv se glasi: "Vaša svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh gospod Dimitrij".<ref>Njegov celotni častni naziv se glasi torej: "Vaša svetost, nadškof patriarhalnega samostana Peć, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh"; v [[srbščina|srbščini]]: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин г. Димитрије/Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin g. Dimitrije.''</ref> 39. vrhovni poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] je bil od 1920 do 1930;{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} pred tem je bil [[Metropolija Beograd|beograjski metropolit]] od 1905 do 1920. == Življenjepis == === Družina, mladost in šolanje === Rodil se je 28. oktobra 1846 v kraju [[Brežane|Brežanih]] blizu [[Požarevac|Požarevca]]. Njegovi starši Stojan in Milosava izvirata s [[Kosovo|Kosova]].<ref>Српски етнографски зборник - Српска Краљевска академија, "Насеља српских земаља", (Др. Михајло Ј. Миладиновић књига 25. "Пожаревачка Морава").</ref> V veliki družini, kjer je vladala huda revščina, je komaj uspel dokončati šolanje in nato skrbeti za brate in sestre.<ref name="Именован-20240420173507">{{Cite web|url=https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y|title=Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930)|last=Средојевић|first=Александар Д.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31.januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131164206/https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y}}</ref> Kljub revščini si je oče prizadeval izobraziti svoje otroke. V Požarevcu tako Mita končal osnovno šolo in štiri razrede nižje gimnazije. Zaradi hudega revmatizma v nogi je moral eno leto ostati doma, nakar je nadaljeval šolanje v [[Veliko Selo, Beograd|Velikem Selu]] ter končno na gimnaziji v Beogradu.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 10</ref> Njegov oče je bil tako zadolžen, da ni mogel plačevati šolnine. Postali so celo brezdomci ter so starši hodili v dnino k premožnejšim vaščaniom.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 11</ref>Dimitrij je uspešno končal 5. razred gimnazije v Beogradu<ref name="Именован-20240420173507"/>, preživljal pa se je s služenjem v bogatejših hišah in se nato vpisal v beograjsko Bogoslovje sv. Sava, ki ga je leta 1868 končal z [[matura|maturo]]. Med tem študijem, ki ga je končal z odliko, je prejemal državno štipendijo. <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 12</ref> === Učitelj, duhovnik, predavatelj === Leta 1868 je bil imenovan za učitelja v [[Ratković]]u, leta 1869 pa je bil premeščen v [[Brzan]]. 1870 je učiteljsko službo pustil in se poročil, kar mu je odprlo pot do duhovništva, saj so pravoslavni pred posvečenjem oziroma poroko s Cerkvijo – razen menihov – prisiljeni v poroko z ženo. 1870 je bil najprej posvečen v diakona, nato v duhovnika; svojo prvo službo pa je opravljal v [[Lapovo|Lapovem]].12) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s.17</ref> Poročil se je z Jelico, hčerko lapovskega duhovnika Luka Radovanovića in Kate, pri katerem je tudi začel duhovniško službo kot kaplan.<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=03. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> Ko mu je 1873 umrla žena – najbrže od jetike – se kot duhovnik ni mogel več poročiti. Na njen grob je dal vklesati pesem, ki ji jo je sam spesnil; pokopana pa je na sredini med svojimi starši. Tedaj se je zamenišil; naslednje leto pa se je vpisal v »Veliko šolo« v Beogradu na oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] in [[jezikoslovje]]. Študij je končal leta 1878. Takoj zatem je bil imenovan za predavatelja teologije za staroslovanski jezik in govorništvo. Profesorski izpit je opravil leta 1881 in bil imenovan najprej za suplenta, leta 1884 pa za profesorja teologije.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 21</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> === Srbija postane samostojna kraljevina, Cerkev pa svojeglavna metropolija === [[File:Prince-Milan-princess-Natalija Aleksandar-1876.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Kneževina Srbija|Knez]] [[Milan Obrenović]] z ženo Natalijo in sinom Aleksandrom rojenim [[1876]].]]</center> 1868 je zavladal v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] [[Milan Obrenović]], ki je naslednje leto dovolil ustavo. Oblast sta si delila skupščina in knez, ki je imel velika pooblastila. Ustava je razglasila osnovne [[človekove pravice]] – enakost, osebno svobodo, nedotakljivost zasebne lastnine in svobodo tiska. Vladi je leta 1879 uspelo izpogajati svojeglavost (avtokefalnost) Srbske pravoslavne cerkve od Carigrajskega patriarhata, ki mu je bila dotlej neposredno podrejena. Vlada naprednjakov je 1881 izdala sklop zakonov, ki so jamčili ustavne svoboščine; 1883 je uvedla obvezno šolanje in dvoletno vojaško obveznost. Ker v deželi še ni bilo železnic, se je 1881 zadolžila pri francoski družbi „Union générale“, ki je železnico od Beograda do Niša in Pirota tudi zgradila in dobila pravice do njene proste uporabe. Opozicijski tisk [[Nikola Pašić|Pašićevih]] radikalov se je razpisal o vsotah denarja, ki da so izginile v naprednjaške žepe, torej o veliki [[korupcija|korupciji]]. Da bi pomiril javnost, je knez Milan izkoristil dejstvo, da je 26. marca 1881 postala kraljevina sosednja Romunija s prvim kraljem [[Karel I. Romunski|Karlom I.]] – ki med drugim ni znal romunsko, ampak le francosko ter je bil katoliške vere,<ref>{{cite web|url=https://povijest.hr/nadanasnjidan/prvi-kralj-rumunjske-bio-je-nijemac-1881/|title=Prvi kralj Rumunjske bio je Nijemac (1881.)|publisher=Povijest.hr|author=|place=|language=hr|date=26. marec 2026|accessdate=13. april 2026}}</ref> pa je 6. marca 1882 izpolnil splošno ljudsko željo, da je skupščina razglasila Srbijo za kraljevino, njenega kneza Milana pa za kralja; ob podporo Avstro-Ogrske je novorazglašeno kraljestvo priznala vsa [[Evropa]]. Naprednjaki pa so začeli odstranjevati uradnike in poslance, ki niso pripadali njihovi stranki; v soglasju s knezom so se mešali tudi v čisto cerkvene zadeve ter jim je celo uspelo zamenjati (1881) in izgnati (1883) beograjskega metropolita, svobodnjaškega <ref> Metropolit Mihailo Jovanović je bil naklonjen liberalni (svobodnjaški) stranki v nasprotju z vladajočo progresivno (naprednjaško) stranko</ref> rusofila [[Mihailo Jovanović|Mihaila Jovanoviča]]. Vsi trije srbski škofje so se tej samovolji enoglasno uprli in niso hoteli izvoliti njegovega naslednika: zato jih je vlada kratko malo odstavila.<ref>{{cite web|url=https://historum.com/t/serbia-1878-1889-an-overview.171345/|title= Serbia 1878-1889: An Overview|publisher=historum.com|author=Tsar|place=|language=sr|date=26. januar 2018|accessdate=12. april 2026}}</ref> === Škof in metropolit === Dimitrij Pavlović pa je 8. novembra 1884 postal niški škof a le do leta 1889, ko je po vrnitvi metropolita Mihaila moral odstopiti; odšel je v Francijo, kjer je nadaljeval študij [[književnost]]i in [[filozofija|filozofije]]. Po smrti metropolita Mihaila 1898 se je vrnil v Srbijo in postal šabaški škof; to službo je opravljal do 1905. Po smrti metropolita [[Inokentij Pavlović|Inokentija]] (1905) pa je bil izvoljen za novega srbskega metropolita in je imel naslov: »Beograjski nadškof in srbski metropolit«. Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko prek [[Albanija|Albanije]] umaknil na [[Krf]]. === Prvi patriarh Združene SPC === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen 1920 kot patriarh nanovoobnovljene [[Pećka patriarhija|Peške patriarhije]] ter tako prvi patriarh Združene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]; umeščen za patriarha je bil [[13. november|13. novembra]] [[1920]] v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]] ob navzočnosti [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[patriarh]]ov, gostov in številnih vernikov.</center> | align = right | image1 = Aeksander-I-Karađordević arhijereji-SPC.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Kraljevina Jugoslavija|Vladar]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je prisostvoval volitvam patriarha in se po potrditvi slikal z vsemi [[škof]]i [[SPC]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]].</center> | image2 = Dimitrije-Pavlović-patrijarh.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen in umeščen [[1920]].</center> | image3 = Dimitrije-Pavlović-ustoličenje.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Na slovesnost so prišli [[patriarh]]i in mnogi verniki.</center> }} Po koncu [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] in ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] so se v eni državi znašle vse srbske škofije iz šesterih pravnih ureditev. Maja 1919 so se v Beogradu sestali škofje iz vseh delov nekdanjega Peškega patriarhata in v novi državi razglasili duhovno in upravno enotnost. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za obnovitev nekdanjega Peškega patriarhata, ukinjenega leta 1766. Nova državna vlada na čelu s kraljem Petrom I. je dala soglasje. Vodstvo Cerkve se je obrnilo na [[Carigrajski patriarhat]] kot matično cerkev in ga obvestila o novonastalih okoliščinah, in o želji po obnovi lastnega patriarhata. Carigrajski patriarhat je to odobril in izdal ustrezno dovoljenje oziroma tomos. Po ustanovitvi Države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je pojavila možnost ponovne združitve različnih avtonomnih srbskih cerkvenih območij. Prva konferenca vseh srbskih škofov je bila 31. decembra 1918 v Sremskih Karlovcih pod predsedstvom metropolita Dimitrija, na kateri je bilo odločeno, da se razglasi združitev vseh srbskih lokalnih cerkva.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 425</ref> Po pogajanjih je Carigrajski patriarhat leta 1920 odobril združitev vseh srbskih pravoslavnih cerkva v avtokefalno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]].66) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 431</ref> Na Svetem škofovskem zboru, ki je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih, je bil slovesno razglašen Srbski patriarhat.67) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 432</ref> Na ta način je bil obnovljen Pećki patriarhat, ki je bil ukinjen leta 1766. Sveti škofovski koncil je 15/28. 12. septembra 1920 je z veliko večino glasov izvolil Dimitrija Pavlovića za prvega patriarha obnovljenega Pećkega patriarhata.68) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 435</ref>Vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov, Srbov in Slovencev se ni strinjala z načinom izvolitve patriarha, zato je v soglasju s Škofovskim svetom objavila odlok o izvolitvi patriarha, po katerem Škofovski svet predlaga tri kandidate, nato pa patriarha izvoli volilni svet, v katerem je kralj ohranil nadzor prek ministra za vero.69) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 436</ref>Na ponovni izvolitvi 12. novembra 1920 je bil Dimitrij Pavlović ponovno izvoljen za patriarha.70) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref> Patriarh Dimitrije je bil ustoličen 13. novembra 1920 na slovesni liturgiji v stolni cerkvi v Beogradu.71) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref>2. aprila 1922 je odposlanec Carigrajskega patriarhata razglasil združitev Srbske cerkve in njeno povzdignjenje na raven patriarhata.72) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 439</ref> Sledilo je priznanje s strani drugih pravoslavnih cerkva. Slovesna ustoličitev v Peški patriarhiji je bila 28. avgusta 1924 v Peći.73) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 441</ref> Na patriarhalni prestol ga je postavil kralj Aleksander I. Karađorđević.74) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 443</ref> Nato je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih škofovski zbor, na katerem je bila sprejeta odločitev o povzdignjenju Srbske metropolitanske cerkve v patriarhalno. Prvi srbski patriarh obnovljenega patriarhata je bil srbski metropolit Dimitrije. Vsega skupaj je škofoval: kot niški škof 1884–1889, kot šabaški škof 1898–1905, kot srbski metropolit 1905–1920 in kot srbski patriarh zadnjih deset let, 1920–1930. === Cerkvena dejavnost === #Na Češkoslovaškem je ustanovil škofijo in 25. septembra 1921 posvetil Gorazda Čeha za češkega in moravskega škofa; ta tvorevina je nastala po prizadevanjih svobodomiselnega Masaryka, ki je prek prozelitizma katoličanov hotel ustanoviti avtokefalno češko Cerkev; tudi sam je zamenjal vero, saj je katoliško zamenjal s [[protestantizem|protestantsko]], a kritiziral je eno in drugo. #Poleg češko-moravske škofije sta bili v času njegove vladavine ustanovljeni tudi ameriško-kanadska in bihaćka škofija, obnovljena pa je bila tudi stara braničevska škofija. #V beograjski stolnici sv. Nadangela Mihaela je v četrtek, 8. junija 1922, poročil kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] in kraljico Marijo ob somaševanju štirih drugih škofov. #Odobril je osnovna načela in podprl delo "Ljudske krščanske skupnosti" (bolj znane kot molitveno gibanje „bogomoljci“). To gibanje je ustanovil sveti škof Nikolaj in je imelo za cilj moralno preporoditi srbski narod vseh slojev in širiti evangelijski nauk. Patriarh Dimitrij je kmalu po ustanovitvi prevzel duhovno vodstvo tega gibanja; neposredni duhovni oče pa mu je postal škof sv. [[Nikolaj Velimirović]]. #V začetku leta 1922 je bila ustanovljena revija "Pravoslavna krščanska skupnost" („Православна Хришћанска Заједница/Pravoslavna Hrišćanska Zajednica“), stekla pa je tudi založniška dejavnost in do leta 1941 so izdali več kot 100 knjig. #Pomagal je pri gradnji cerkve svetega Dimitrija v vasi [[Ratkovići]] in cerkve Pokrova Device Marije v Beogradu. ==== Samovoljno posvečenje ==== Ob petstoletnici smrti despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] ga je leta 1927 patriarh Dimitrij sam, brez sodelvanja arhijerejskega sabora, razglasil za svetnika in nato obhajal hierarhično liturgijo, na kateri je bila molitev in kanon zapet novoimenovanemu svetniku. Za to priložnost je patriarh napisal "Službo svetemu Štefanu", v kateri piše, da je bil Štefan velik vernik in graditelj cerkva, bojevnik in diplomat, pisatelj in graditelj, njegovo glavno delo pa je bilo nenehno dajanje miloščine in pogosto branje bogoslužnih knjig. Dnevni časopis »[[Politika]]« poroča, da je bilo v stolnici bogoslužje, v čast na novo posvečenemu so zapeli kanon, nato pa je skozi Beograd potekala procesija, med katero je bil despot Štefan »prvič omenjen kot svetnik«. Vendar je bila kanonizacija opravljena po patriarhovi lastni volji in je takratni škofovski sinod ni odobraval. === Nabožni pisatelj === Ukvarjal se je tudi s pisateljevanjem; pripravljal je izdajo Hilandarskega tipika svetega Save. Njegova zapuščina vključuje spomine, ki še niso objavljeni. Njegov naslednik kot srbski patriarh je postal [[Varnava Rosić]]. == Smrt in spomin == Pariarh Dimitrij je umrl 6. aprila 1930 ob 14.15 v Beogradu[5] <ref>{{cite web |author= |url=http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |title=Текст о смрти патријарха Димитрија |date=7. april 1930 |website= |publisher=Политика |access-date=17. april 2013 |archive-date=21. november 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121213653/http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |url-status= }}</ref> in je bil pokopan 10. aprila 1930 v samostanu Rakovica. === Ocena === {| |- ! Српски патријарх Димитрије Павловић (кнјига)<ref>{{cite web|url=https://spcprodavnica.rs/e-prodavnica/knjige/razno/srpski-patrijarh-dimitrije-pavlovic-1920-1930-dr-aleksandar-d-sredojevic/|title= Српски патријарх Димитрије Павловић (1920 - 1930) - Др Александар Д. Средојевић|publisher= Архиепископија београдско-карловачка Српске Православне Цркве |author=|place=Beograd|language=sr|date=2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> ! Srbski patriarh Dimitrij Pavlovič (knjiga) |- | <blockquote>Патријарх Димитрије Павловић је био један од најзначајнијих црквених великодостојника у новијој српској историји, судећи по његовом свеукупном раду. На свим дужностима, почев од дужности учитеља и свештеника, преко функције епископа нишког и шабачког, до положаја поглавара Цркве у рангу митрополита и патријарха, Димитрје Павловић је оставио значајан траг. </blockquote> | <blockquote>[[Patriarh]] [[Dimitrij Pavlović]] je bil eden najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov v novejši srbski zgodovini, sodeč po njegovem celotnem delu. V vseh svojih dolžnostih, od učiteljskih in duhovniških dolžnosti, prek službe niško-šabaškega škofa, do položaja cerkvenega poglavarja v oblasti metropolita in patriarha, je Dimitrije Pavlović pustil pomemben pečat. </blockquote> |} === Pesem pokojnici === <center> {| class="wikitable" |- ! <center>Епитаф Јелици<ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> </center> ! <center>Epitaf Jelici</center> ! <center>Nagrobni napis Jelici</center> |- | <poem> „Снажног тела, умиљатог лика, као да беше природина слика Чиста срца искренога збора, благе душе небескога створа. Безазлена, волела невино, а мрзела злобно, непоштено. Млада беше ко росно цвеће, што процвета у рано пролеће Ал смрт нагла баш је онда снађе, Кад требаше да у живот зађе Смрћу њеном много је изгубљено, до три срца тугом измрвљено До две наде вечно поништене, и две славе навек погашене. Место свега мрачни гроб и кости, оцу, мајци, потпора старости, А супругу ова хладна стена, и судбина горча од пелена…“ </poem> | <poem> „Snažnog tela, umiljatog lika, kao da beše prirodina slika Čista srca iskrenoga zbora, blage duše nebeskoga stvora Bezazlena, volela nevino, a mrzela zlobno, nepošteno Mlada beše ko rosno cveće, što procveta u rano proleće Al smrt nagla baš je onda snađe, kad trebaše da u život zađe Smrću njenom mnogo je izgubljeno, do tri srca tugom izmrvljeno Do dve nade večno poništene, i dve slave navek pogašene Mesto svega mračni grob i kosti, ocu, majci, potpora starosti, A suprugu ova hladna stena, i sudbina gorča od pelena…“ </poem> | <poem> "Močnega telesa, milega obraza, kot da bi bila naravna podoba Čisto srce iskrenega govora, nežna duša nebeškega bitja Neškodljiva, nedolžno ljubeča a sovražila zlobno, vsa grozeča Bila je mlada kot rosen cvet, ki vzcveti zgodaj spomladi Toda nenadna smrt jo je dohitela ravno takrat, ko bi morala vstopiti v življenje Z njeno smrtjo je bilo veliko izgubljenega, do tri srca strta od žalosti Do dve upanji za vedno zadušeni, in dve slavi za vedno ugašeni. Namesto vsega temen grob in kosti, za očeta, mater, opora starosti, In za njenega moža ta hladna skala je usoda grenkejša od pelina." </poem> |} </center> Čustveno globoko doživeti nagrobni napis; čudi vendar – glede na dejstvo, da je te verze napisal krščanski duhovnik –, da ne vsebujejo nobene tolažilne misli, ki jih ponuja krščanski pogled na svet v smislu: „Le križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami…“<ref>Pogost napis na nagrobnikih</ref> === Odlikovanja === [[File:Grave of Patriarch Dimitrije.jpg|thumb|right|200px|<center>Grob patriarha Dimitrija]]</center> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:Ordine di Skanderbeg - gran croce.png|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Odličje Skenderbega]], „Veliki križ“, ([[Kraljevina Albanija]].<ref>{{Cite book|ref=harv|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=343}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Pravoslavje]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Александар Д. Средојевић: ''Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930) '', Филозофски факултет Универзитета у Београду. Београд, 2013. *Слободан Јовановић: ''Влада Милана Обреновића'', књига 3. Београд, 1934. ________________________________________ * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Dimitrije Pavlović}} {{DEFAULTSORT:Pavlović, Dimitrije}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://urbancityradio.org/prvi-srpski-patrijarh-posle-obnove-patrijarsije-bio-je-dimitrije-iz-brezana/ Dimitrije Pavlović iz Brežana - Prvi srpski patrijarh posle obnove Patrijaršije] *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B Димитрије Павловић [Српска енциклопедија] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Dimitrije_(Pavlovic)_of_Serbia Dimitrije (Pavlovic) of Serbia - OrthodoxWiki] === Film === *[https://www.youtube.com/watch?v=l18IUGM5FIY (762) "Век уједињења Патријарх Димитрије"/"Vek ujedinjenja Patrijarh Dimitrije" - YouTube] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nestor Popović]] | title = [[Škofija Niš|Niški škof]] | years = 1884&ndash;1889 | after = [[Jeronim Jovanović]] }} {{succession box | before = [[Samuil Pantelić]] | title = [[Škofija Šabac|Šabaški škof]] | years = 1898&ndash;1905| after = [[Sergij Georgijević]] }} {{succession box | before = [[Inokentij Pavlović]] | title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] | years =1905&ndash;1920| after = <small>služba prenehala</small>}} {{succession box | before = [[Kalinik II.]] (do 1766)| title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|Srbski patriarh]] | years = 1920&ndash;1930| after = [[Varnava Rosić|Varnava]] }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1846]] [[Kategorija:Umrli leta 1930]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] oz1slzqmbjsgg52moonxs1d1k82gz4e 6659639 6659638 2026-04-14T12:05:55Z Stebunik 55592 /* Pesem pokojnici */ 6659639 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavlovič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Dimitrij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Dimitrije Pavlović | native_name_lang = sr | title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Димитрий в 1920-е годы.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Dimitrij v Beogradu 1920 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjsko]]-[[Sremski Karlovci|karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[28. september]] [[1920]] (izvoljen v Sremskih Karlovcih)<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | appointed = [[12. november]] [[1920]] (na ponovnih volitvah potrjen od vlade Kraljestva SHS) | term = | term_start = [[13. november]] [[1920]] (v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela]]<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[6. april]] [[1930]] (umrl) | predecessor = [[Inokentij Pavlović|Inokentij]] | opposed = | successor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1878]] | ordained_by = | consecration = [[1884]] | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[28. oktober]] [[1846]] |birth_place= [[Brežane]] ([[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]])<br>danes: [[Srbija]] | birth_name = Dimitrije |death_date= {{dda|1930|04|06|1846|10|28|df=y}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = Oče Stojan<br>mati Milosava<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref><br>žena Jelica Radovanović<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. 11. 2022 |work=Вечерње новости |date=27. 10. 2022 |archive-date=03. 11. 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Niš|niški škof]] (1884-1889)|[[Škofija Šabac|šabaški škof]] (1898-1905)|[[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] (1905–1920)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu|Velika šola v Beogradu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Dimitrij Pavlović''' – '''patriarh Dimitrij''', '''patriarh Dimitrij I.''', ali pa kar '''oče Mita''' – se je rodil kot '''Dimitrije Pavlović''' ({{lang-sr|Димитије Павловић/Dimitrije Pavlović}}) * [[28. oktober]] [[1846]] [[Brežane]] (blizu [[Požarevac|Požarevca]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]] danes: [[Srbija]]), †[[6. april]] [[1930]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]), je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. '''Dimitrij''' je bil sicer nadškof in 39. patriarh [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]], vendar od 1920 tudi prvi patriarh zedinjene [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od leta 1920 do svoje smrti.{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} Njegov celotni naziv se glasi: "Vaša svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh gospod Dimitrij".<ref>Njegov celotni častni naziv se glasi torej: "Vaša svetost, nadškof patriarhalnega samostana Peć, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh"; v [[srbščina|srbščini]]: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин г. Димитрије/Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin g. Dimitrije.''</ref> 39. vrhovni poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] je bil od 1920 do 1930;{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} pred tem je bil [[Metropolija Beograd|beograjski metropolit]] od 1905 do 1920. == Življenjepis == === Družina, mladost in šolanje === Rodil se je 28. oktobra 1846 v kraju [[Brežane|Brežanih]] blizu [[Požarevac|Požarevca]]. Njegovi starši Stojan in Milosava izvirata s [[Kosovo|Kosova]].<ref>Српски етнографски зборник - Српска Краљевска академија, "Насеља српских земаља", (Др. Михајло Ј. Миладиновић књига 25. "Пожаревачка Морава").</ref> V veliki družini, kjer je vladala huda revščina, je komaj uspel dokončati šolanje in nato skrbeti za brate in sestre.<ref name="Именован-20240420173507">{{Cite web|url=https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y|title=Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930)|last=Средојевић|first=Александар Д.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31.januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131164206/https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y}}</ref> Kljub revščini si je oče prizadeval izobraziti svoje otroke. V Požarevcu tako Mita končal osnovno šolo in štiri razrede nižje gimnazije. Zaradi hudega revmatizma v nogi je moral eno leto ostati doma, nakar je nadaljeval šolanje v [[Veliko Selo, Beograd|Velikem Selu]] ter končno na gimnaziji v Beogradu.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 10</ref> Njegov oče je bil tako zadolžen, da ni mogel plačevati šolnine. Postali so celo brezdomci ter so starši hodili v dnino k premožnejšim vaščaniom.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 11</ref>Dimitrij je uspešno končal 5. razred gimnazije v Beogradu<ref name="Именован-20240420173507"/>, preživljal pa se je s služenjem v bogatejših hišah in se nato vpisal v beograjsko Bogoslovje sv. Sava, ki ga je leta 1868 končal z [[matura|maturo]]. Med tem študijem, ki ga je končal z odliko, je prejemal državno štipendijo. <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 12</ref> === Učitelj, duhovnik, predavatelj === Leta 1868 je bil imenovan za učitelja v [[Ratković]]u, leta 1869 pa je bil premeščen v [[Brzan]]. 1870 je učiteljsko službo pustil in se poročil, kar mu je odprlo pot do duhovništva, saj so pravoslavni pred posvečenjem oziroma poroko s Cerkvijo – razen menihov – prisiljeni v poroko z ženo. 1870 je bil najprej posvečen v diakona, nato v duhovnika; svojo prvo službo pa je opravljal v [[Lapovo|Lapovem]].12) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s.17</ref> Poročil se je z Jelico, hčerko lapovskega duhovnika Luka Radovanovića in Kate, pri katerem je tudi začel duhovniško službo kot kaplan.<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=03. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> Ko mu je 1873 umrla žena – najbrže od jetike – se kot duhovnik ni mogel več poročiti. Na njen grob je dal vklesati pesem, ki ji jo je sam spesnil; pokopana pa je na sredini med svojimi starši. Tedaj se je zamenišil; naslednje leto pa se je vpisal v »Veliko šolo« v Beogradu na oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] in [[jezikoslovje]]. Študij je končal leta 1878. Takoj zatem je bil imenovan za predavatelja teologije za staroslovanski jezik in govorništvo. Profesorski izpit je opravil leta 1881 in bil imenovan najprej za suplenta, leta 1884 pa za profesorja teologije.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 21</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> === Srbija postane samostojna kraljevina, Cerkev pa svojeglavna metropolija === [[File:Prince-Milan-princess-Natalija Aleksandar-1876.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Kneževina Srbija|Knez]] [[Milan Obrenović]] z ženo Natalijo in sinom Aleksandrom rojenim [[1876]].]]</center> 1868 je zavladal v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] [[Milan Obrenović]], ki je naslednje leto dovolil ustavo. Oblast sta si delila skupščina in knez, ki je imel velika pooblastila. Ustava je razglasila osnovne [[človekove pravice]] – enakost, osebno svobodo, nedotakljivost zasebne lastnine in svobodo tiska. Vladi je leta 1879 uspelo izpogajati svojeglavost (avtokefalnost) Srbske pravoslavne cerkve od Carigrajskega patriarhata, ki mu je bila dotlej neposredno podrejena. Vlada naprednjakov je 1881 izdala sklop zakonov, ki so jamčili ustavne svoboščine; 1883 je uvedla obvezno šolanje in dvoletno vojaško obveznost. Ker v deželi še ni bilo železnic, se je 1881 zadolžila pri francoski družbi „Union générale“, ki je železnico od Beograda do Niša in Pirota tudi zgradila in dobila pravice do njene proste uporabe. Opozicijski tisk [[Nikola Pašić|Pašićevih]] radikalov se je razpisal o vsotah denarja, ki da so izginile v naprednjaške žepe, torej o veliki [[korupcija|korupciji]]. Da bi pomiril javnost, je knez Milan izkoristil dejstvo, da je 26. marca 1881 postala kraljevina sosednja Romunija s prvim kraljem [[Karel I. Romunski|Karlom I.]] – ki med drugim ni znal romunsko, ampak le francosko ter je bil katoliške vere,<ref>{{cite web|url=https://povijest.hr/nadanasnjidan/prvi-kralj-rumunjske-bio-je-nijemac-1881/|title=Prvi kralj Rumunjske bio je Nijemac (1881.)|publisher=Povijest.hr|author=|place=|language=hr|date=26. marec 2026|accessdate=13. april 2026}}</ref> pa je 6. marca 1882 izpolnil splošno ljudsko željo, da je skupščina razglasila Srbijo za kraljevino, njenega kneza Milana pa za kralja; ob podporo Avstro-Ogrske je novorazglašeno kraljestvo priznala vsa [[Evropa]]. Naprednjaki pa so začeli odstranjevati uradnike in poslance, ki niso pripadali njihovi stranki; v soglasju s knezom so se mešali tudi v čisto cerkvene zadeve ter jim je celo uspelo zamenjati (1881) in izgnati (1883) beograjskega metropolita, svobodnjaškega <ref> Metropolit Mihailo Jovanović je bil naklonjen liberalni (svobodnjaški) stranki v nasprotju z vladajočo progresivno (naprednjaško) stranko</ref> rusofila [[Mihailo Jovanović|Mihaila Jovanoviča]]. Vsi trije srbski škofje so se tej samovolji enoglasno uprli in niso hoteli izvoliti njegovega naslednika: zato jih je vlada kratko malo odstavila.<ref>{{cite web|url=https://historum.com/t/serbia-1878-1889-an-overview.171345/|title= Serbia 1878-1889: An Overview|publisher=historum.com|author=Tsar|place=|language=sr|date=26. januar 2018|accessdate=12. april 2026}}</ref> === Škof in metropolit === Dimitrij Pavlović pa je 8. novembra 1884 postal niški škof a le do leta 1889, ko je po vrnitvi metropolita Mihaila moral odstopiti; odšel je v Francijo, kjer je nadaljeval študij [[književnost]]i in [[filozofija|filozofije]]. Po smrti metropolita Mihaila 1898 se je vrnil v Srbijo in postal šabaški škof; to službo je opravljal do 1905. Po smrti metropolita [[Inokentij Pavlović|Inokentija]] (1905) pa je bil izvoljen za novega srbskega metropolita in je imel naslov: »Beograjski nadškof in srbski metropolit«. Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko prek [[Albanija|Albanije]] umaknil na [[Krf]]. === Prvi patriarh Združene SPC === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen 1920 kot patriarh nanovoobnovljene [[Pećka patriarhija|Peške patriarhije]] ter tako prvi patriarh Združene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]; umeščen za patriarha je bil [[13. november|13. novembra]] [[1920]] v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]] ob navzočnosti [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[patriarh]]ov, gostov in številnih vernikov.</center> | align = right | image1 = Aeksander-I-Karađordević arhijereji-SPC.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Kraljevina Jugoslavija|Vladar]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je prisostvoval volitvam patriarha in se po potrditvi slikal z vsemi [[škof]]i [[SPC]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]].</center> | image2 = Dimitrije-Pavlović-patrijarh.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen in umeščen [[1920]].</center> | image3 = Dimitrije-Pavlović-ustoličenje.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Na slovesnost so prišli [[patriarh]]i in mnogi verniki.</center> }} Po koncu [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] in ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] so se v eni državi znašle vse srbske škofije iz šesterih pravnih ureditev. Maja 1919 so se v Beogradu sestali škofje iz vseh delov nekdanjega Peškega patriarhata in v novi državi razglasili duhovno in upravno enotnost. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za obnovitev nekdanjega Peškega patriarhata, ukinjenega leta 1766. Nova državna vlada na čelu s kraljem Petrom I. je dala soglasje. Vodstvo Cerkve se je obrnilo na [[Carigrajski patriarhat]] kot matično cerkev in ga obvestila o novonastalih okoliščinah, in o želji po obnovi lastnega patriarhata. Carigrajski patriarhat je to odobril in izdal ustrezno dovoljenje oziroma tomos. Po ustanovitvi Države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je pojavila možnost ponovne združitve različnih avtonomnih srbskih cerkvenih območij. Prva konferenca vseh srbskih škofov je bila 31. decembra 1918 v Sremskih Karlovcih pod predsedstvom metropolita Dimitrija, na kateri je bilo odločeno, da se razglasi združitev vseh srbskih lokalnih cerkva.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 425</ref> Po pogajanjih je Carigrajski patriarhat leta 1920 odobril združitev vseh srbskih pravoslavnih cerkva v avtokefalno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]].66) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 431</ref> Na Svetem škofovskem zboru, ki je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih, je bil slovesno razglašen Srbski patriarhat.67) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 432</ref> Na ta način je bil obnovljen Pećki patriarhat, ki je bil ukinjen leta 1766. Sveti škofovski koncil je 15/28. 12. septembra 1920 je z veliko večino glasov izvolil Dimitrija Pavlovića za prvega patriarha obnovljenega Pećkega patriarhata.68) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 435</ref>Vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov, Srbov in Slovencev se ni strinjala z načinom izvolitve patriarha, zato je v soglasju s Škofovskim svetom objavila odlok o izvolitvi patriarha, po katerem Škofovski svet predlaga tri kandidate, nato pa patriarha izvoli volilni svet, v katerem je kralj ohranil nadzor prek ministra za vero.69) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 436</ref>Na ponovni izvolitvi 12. novembra 1920 je bil Dimitrij Pavlović ponovno izvoljen za patriarha.70) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref> Patriarh Dimitrije je bil ustoličen 13. novembra 1920 na slovesni liturgiji v stolni cerkvi v Beogradu.71) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref>2. aprila 1922 je odposlanec Carigrajskega patriarhata razglasil združitev Srbske cerkve in njeno povzdignjenje na raven patriarhata.72) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 439</ref> Sledilo je priznanje s strani drugih pravoslavnih cerkva. Slovesna ustoličitev v Peški patriarhiji je bila 28. avgusta 1924 v Peći.73) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 441</ref> Na patriarhalni prestol ga je postavil kralj Aleksander I. Karađorđević.74) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 443</ref> Nato je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih škofovski zbor, na katerem je bila sprejeta odločitev o povzdignjenju Srbske metropolitanske cerkve v patriarhalno. Prvi srbski patriarh obnovljenega patriarhata je bil srbski metropolit Dimitrije. Vsega skupaj je škofoval: kot niški škof 1884–1889, kot šabaški škof 1898–1905, kot srbski metropolit 1905–1920 in kot srbski patriarh zadnjih deset let, 1920–1930. === Cerkvena dejavnost === #Na Češkoslovaškem je ustanovil škofijo in 25. septembra 1921 posvetil Gorazda Čeha za češkega in moravskega škofa; ta tvorevina je nastala po prizadevanjih svobodomiselnega Masaryka, ki je prek prozelitizma katoličanov hotel ustanoviti avtokefalno češko Cerkev; tudi sam je zamenjal vero, saj je katoliško zamenjal s [[protestantizem|protestantsko]], a kritiziral je eno in drugo. #Poleg češko-moravske škofije sta bili v času njegove vladavine ustanovljeni tudi ameriško-kanadska in bihaćka škofija, obnovljena pa je bila tudi stara braničevska škofija. #V beograjski stolnici sv. Nadangela Mihaela je v četrtek, 8. junija 1922, poročil kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] in kraljico Marijo ob somaševanju štirih drugih škofov. #Odobril je osnovna načela in podprl delo "Ljudske krščanske skupnosti" (bolj znane kot molitveno gibanje „bogomoljci“). To gibanje je ustanovil sveti škof Nikolaj in je imelo za cilj moralno preporoditi srbski narod vseh slojev in širiti evangelijski nauk. Patriarh Dimitrij je kmalu po ustanovitvi prevzel duhovno vodstvo tega gibanja; neposredni duhovni oče pa mu je postal škof sv. [[Nikolaj Velimirović]]. #V začetku leta 1922 je bila ustanovljena revija "Pravoslavna krščanska skupnost" („Православна Хришћанска Заједница/Pravoslavna Hrišćanska Zajednica“), stekla pa je tudi založniška dejavnost in do leta 1941 so izdali več kot 100 knjig. #Pomagal je pri gradnji cerkve svetega Dimitrija v vasi [[Ratkovići]] in cerkve Pokrova Device Marije v Beogradu. ==== Samovoljno posvečenje ==== Ob petstoletnici smrti despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] ga je leta 1927 patriarh Dimitrij sam, brez sodelvanja arhijerejskega sabora, razglasil za svetnika in nato obhajal hierarhično liturgijo, na kateri je bila molitev in kanon zapet novoimenovanemu svetniku. Za to priložnost je patriarh napisal "Službo svetemu Štefanu", v kateri piše, da je bil Štefan velik vernik in graditelj cerkva, bojevnik in diplomat, pisatelj in graditelj, njegovo glavno delo pa je bilo nenehno dajanje miloščine in pogosto branje bogoslužnih knjig. Dnevni časopis »[[Politika]]« poroča, da je bilo v stolnici bogoslužje, v čast na novo posvečenemu so zapeli kanon, nato pa je skozi Beograd potekala procesija, med katero je bil despot Štefan »prvič omenjen kot svetnik«. Vendar je bila kanonizacija opravljena po patriarhovi lastni volji in je takratni škofovski sinod ni odobraval. === Nabožni pisatelj === Ukvarjal se je tudi s pisateljevanjem; pripravljal je izdajo Hilandarskega tipika svetega Save. Njegova zapuščina vključuje spomine, ki še niso objavljeni. Njegov naslednik kot srbski patriarh je postal [[Varnava Rosić]]. == Smrt in spomin == Pariarh Dimitrij je umrl 6. aprila 1930 ob 14.15 v Beogradu[5] <ref>{{cite web |author= |url=http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |title=Текст о смрти патријарха Димитрија |date=7. april 1930 |website= |publisher=Политика |access-date=17. april 2013 |archive-date=21. november 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121213653/http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |url-status= }}</ref> in je bil pokopan 10. aprila 1930 v samostanu Rakovica. === Ocena === {| |- ! Српски патријарх Димитрије Павловић (кнјига)<ref>{{cite web|url=https://spcprodavnica.rs/e-prodavnica/knjige/razno/srpski-patrijarh-dimitrije-pavlovic-1920-1930-dr-aleksandar-d-sredojevic/|title= Српски патријарх Димитрије Павловић (1920 - 1930) - Др Александар Д. Средојевић|publisher= Архиепископија београдско-карловачка Српске Православне Цркве |author=|place=Beograd|language=sr|date=2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> ! Srbski patriarh Dimitrij Pavlovič (knjiga) |- | <blockquote>Патријарх Димитрије Павловић је био један од најзначајнијих црквених великодостојника у новијој српској историји, судећи по његовом свеукупном раду. На свим дужностима, почев од дужности учитеља и свештеника, преко функције епископа нишког и шабачког, до положаја поглавара Цркве у рангу митрополита и патријарха, Димитрје Павловић је оставио значајан траг. </blockquote> | <blockquote>[[Patriarh]] [[Dimitrij Pavlović]] je bil eden najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov v novejši srbski zgodovini, sodeč po njegovem celotnem delu. V vseh svojih dolžnostih, od učiteljskih in duhovniških dolžnosti, prek službe niško-šabaškega škofa, do položaja cerkvenega poglavarja v oblasti metropolita in patriarha, je Dimitrije Pavlović pustil pomemben pečat. </blockquote> |} === Pesem rajni ženi === <center> {| class="wikitable" |- ! <center>Епитаф Јелици<ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> </center> ! <center>Epitaf Jelici</center> ! <center>Nagrobni napis Jelici</center> |- | <poem> „Снажног тела, умиљатог лика, као да беше природина слика Чиста срца искренога збора, благе душе небескога створа. Безазлена, волела невино, а мрзела злобно, непоштено. Млада беше ко росно цвеће, што процвета у рано пролеће Ал смрт нагла баш је онда снађе, Кад требаше да у живот зађе Смрћу њеном много је изгубљено, до три срца тугом измрвљено До две наде вечно поништене, и две славе навек погашене. Место свега мрачни гроб и кости, оцу, мајци, потпора старости, А супругу ова хладна стена, и судбина горча од пелена…“ </poem> | <poem> „Snažnog tela, umiljatog lika, kao da beše prirodina slika Čista srca iskrenoga zbora, blage duše nebeskoga stvora Bezazlena, volela nevino, a mrzela zlobno, nepošteno Mlada beše ko rosno cveće, što procveta u rano proleće Al smrt nagla baš je onda snađe, kad trebaše da u život zađe Smrću njenom mnogo je izgubljeno, do tri srca tugom izmrvljeno Do dve nade večno poništene, i dve slave navek pogašene Mesto svega mračni grob i kosti, ocu, majci, potpora starosti, A suprugu ova hladna stena, i sudbina gorča od pelena…“ </poem> | <poem> "Močnega telesa, milega obraza, kot da bi bila naravna podoba Čisto srce iskrenega govora, nežna duša nebeškega bitja Neškodljiva, nedolžno ljubeča a sovražila zlobno, vsa grozeča Bila je mlada kot rosen cvet, ki vzcveti zgodaj spomladi Toda nenadna smrt jo je dohitela ravno takrat, ko bi morala vstopiti v življenje Z njeno smrtjo je bilo veliko izgubljenega, do tri srca strta od žalosti Do dve upanji za vedno zadušeni, in dve slavi za vedno ugašeni. Namesto vsega temen grob in kosti, za očeta, mater, opora starosti, In za njenega moža ta hladna skala je usoda grenkejša od pelina." </poem> |} </center> Čustveno globoko doživeti nagrobni napis; čudi vendar – glede na dejstvo, da je te verze napisal krščanski duhovnik –, da ne vsebujejo nobene tolažilne misli, ki jih ponuja krščanski pogled na svet v smislu: „Le križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami…“<ref>Pogost napis na nagrobnikih</ref> === Odlikovanja === [[File:Grave of Patriarch Dimitrije.jpg|thumb|right|200px|<center>Grob patriarha Dimitrija]]</center> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:Ordine di Skanderbeg - gran croce.png|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Odličje Skenderbega]], „Veliki križ“, ([[Kraljevina Albanija]].<ref>{{Cite book|ref=harv|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=343}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Pravoslavje]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Александар Д. Средојевић: ''Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930) '', Филозофски факултет Универзитета у Београду. Београд, 2013. *Слободан Јовановић: ''Влада Милана Обреновића'', књига 3. Београд, 1934. ________________________________________ * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Dimitrije Pavlović}} {{DEFAULTSORT:Pavlović, Dimitrije}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://urbancityradio.org/prvi-srpski-patrijarh-posle-obnove-patrijarsije-bio-je-dimitrije-iz-brezana/ Dimitrije Pavlović iz Brežana - Prvi srpski patrijarh posle obnove Patrijaršije] *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B Димитрије Павловић [Српска енциклопедија] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Dimitrije_(Pavlovic)_of_Serbia Dimitrije (Pavlovic) of Serbia - OrthodoxWiki] === Film === *[https://www.youtube.com/watch?v=l18IUGM5FIY (762) "Век уједињења Патријарх Димитрије"/"Vek ujedinjenja Patrijarh Dimitrije" - YouTube] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nestor Popović]] | title = [[Škofija Niš|Niški škof]] | years = 1884&ndash;1889 | after = [[Jeronim Jovanović]] }} {{succession box | before = [[Samuil Pantelić]] | title = [[Škofija Šabac|Šabaški škof]] | years = 1898&ndash;1905| after = [[Sergij Georgijević]] }} {{succession box | before = [[Inokentij Pavlović]] | title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] | years =1905&ndash;1920| after = <small>služba prenehala</small>}} {{succession box | before = [[Kalinik II.]] (do 1766)| title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|Srbski patriarh]] | years = 1920&ndash;1930| after = [[Varnava Rosić|Varnava]] }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1846]] [[Kategorija:Umrli leta 1930]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] fn4x1pn0ot1ewa0df9lzww9m2bw4hya 6659645 6659639 2026-04-14T12:21:35Z Stebunik 55592 /* Pesem rajni ženi */ 6659645 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavlovič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Dimitrij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Dimitrije Pavlović | native_name_lang = sr | title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Димитрий в 1920-е годы.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Dimitrij v Beogradu 1920 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjsko]]-[[Sremski Karlovci|karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[28. september]] [[1920]] (izvoljen v Sremskih Karlovcih)<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | appointed = [[12. november]] [[1920]] (na ponovnih volitvah potrjen od vlade Kraljestva SHS) | term = | term_start = [[13. november]] [[1920]] (v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela]]<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[6. april]] [[1930]] (umrl) | predecessor = [[Inokentij Pavlović|Inokentij]] | opposed = | successor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1878]] | ordained_by = | consecration = [[1884]] | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[28. oktober]] [[1846]] |birth_place= [[Brežane]] ([[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]])<br>danes: [[Srbija]] | birth_name = Dimitrije |death_date= {{dda|1930|04|06|1846|10|28|df=y}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = Oče Stojan<br>mati Milosava<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref><br>žena Jelica Radovanović<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. 11. 2022 |work=Вечерње новости |date=27. 10. 2022 |archive-date=03. 11. 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Niš|niški škof]] (1884-1889)|[[Škofija Šabac|šabaški škof]] (1898-1905)|[[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] (1905–1920)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu|Velika šola v Beogradu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Dimitrij Pavlović''' – '''patriarh Dimitrij''', '''patriarh Dimitrij I.''', ali pa kar '''oče Mita''' – se je rodil kot '''Dimitrije Pavlović''' ({{lang-sr|Димитије Павловић/Dimitrije Pavlović}}) * [[28. oktober]] [[1846]] [[Brežane]] (blizu [[Požarevac|Požarevca]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]] danes: [[Srbija]]), †[[6. april]] [[1930]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]), je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. '''Dimitrij''' je bil sicer nadškof in 39. patriarh [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]], vendar od 1920 tudi prvi patriarh zedinjene [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od leta 1920 do svoje smrti.{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} Njegov celotni naziv se glasi: "Vaša svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh gospod Dimitrij".<ref>Njegov celotni častni naziv se glasi torej: "Vaša svetost, nadškof patriarhalnega samostana Peć, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh"; v [[srbščina|srbščini]]: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин г. Димитрије/Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin g. Dimitrije.''</ref> 39. vrhovni poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] je bil od 1920 do 1930;{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} pred tem je bil [[Metropolija Beograd|beograjski metropolit]] od 1905 do 1920. == Življenjepis == === Družina, mladost in šolanje === Rodil se je 28. oktobra 1846 v kraju [[Brežane|Brežanih]] blizu [[Požarevac|Požarevca]]. Njegovi starši Stojan in Milosava izvirata s [[Kosovo|Kosova]].<ref>Српски етнографски зборник - Српска Краљевска академија, "Насеља српских земаља", (Др. Михајло Ј. Миладиновић књига 25. "Пожаревачка Морава").</ref> V veliki družini, kjer je vladala huda revščina, je komaj uspel dokončati šolanje in nato skrbeti za brate in sestre.<ref name="Именован-20240420173507">{{Cite web|url=https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y|title=Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930)|last=Средојевић|first=Александар Д.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31.januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131164206/https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y}}</ref> Kljub revščini si je oče prizadeval izobraziti svoje otroke. V Požarevcu tako Mita končal osnovno šolo in štiri razrede nižje gimnazije. Zaradi hudega revmatizma v nogi je moral eno leto ostati doma, nakar je nadaljeval šolanje v [[Veliko Selo, Beograd|Velikem Selu]] ter končno na gimnaziji v Beogradu.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 10</ref> Njegov oče je bil tako zadolžen, da ni mogel plačevati šolnine. Postali so celo brezdomci ter so starši hodili v dnino k premožnejšim vaščaniom.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 11</ref>Dimitrij je uspešno končal 5. razred gimnazije v Beogradu<ref name="Именован-20240420173507"/>, preživljal pa se je s služenjem v bogatejših hišah in se nato vpisal v beograjsko Bogoslovje sv. Sava, ki ga je leta 1868 končal z [[matura|maturo]]. Med tem študijem, ki ga je končal z odliko, je prejemal državno štipendijo. <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 12</ref> === Učitelj, duhovnik, predavatelj === Leta 1868 je bil imenovan za učitelja v [[Ratković]]u, leta 1869 pa je bil premeščen v [[Brzan]]. 1870 je učiteljsko službo pustil in se poročil, kar mu je odprlo pot do duhovništva, saj so pravoslavni pred posvečenjem oziroma poroko s Cerkvijo – razen menihov – prisiljeni v poroko z ženo. 1870 je bil najprej posvečen v diakona, nato v duhovnika; svojo prvo službo pa je opravljal v [[Lapovo|Lapovem]].12) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s.17</ref> Poročil se je z Jelico, hčerko lapovskega duhovnika Luka Radovanovića in Kate, pri katerem je tudi začel duhovniško službo kot kaplan.<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=03. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> Ko mu je 1873 umrla žena – najbrže od jetike – se kot duhovnik ni mogel več poročiti. Na njen grob je dal vklesati pesem, ki ji jo je sam spesnil; pokopana pa je na sredini med svojimi starši. Tedaj se je zamenišil; naslednje leto pa se je vpisal v »Veliko šolo« v Beogradu na oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] in [[jezikoslovje]]. Študij je končal leta 1878. Takoj zatem je bil imenovan za predavatelja teologije za staroslovanski jezik in govorništvo. Profesorski izpit je opravil leta 1881 in bil imenovan najprej za suplenta, leta 1884 pa za profesorja teologije.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 21</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> === Srbija postane samostojna kraljevina, Cerkev pa svojeglavna metropolija === [[File:Prince-Milan-princess-Natalija Aleksandar-1876.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Kneževina Srbija|Knez]] [[Milan Obrenović]] z ženo Natalijo in sinom Aleksandrom rojenim [[1876]].]]</center> 1868 je zavladal v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] [[Milan Obrenović]], ki je naslednje leto dovolil ustavo. Oblast sta si delila skupščina in knez, ki je imel velika pooblastila. Ustava je razglasila osnovne [[človekove pravice]] – enakost, osebno svobodo, nedotakljivost zasebne lastnine in svobodo tiska. Vladi je leta 1879 uspelo izpogajati svojeglavost (avtokefalnost) Srbske pravoslavne cerkve od Carigrajskega patriarhata, ki mu je bila dotlej neposredno podrejena. Vlada naprednjakov je 1881 izdala sklop zakonov, ki so jamčili ustavne svoboščine; 1883 je uvedla obvezno šolanje in dvoletno vojaško obveznost. Ker v deželi še ni bilo železnic, se je 1881 zadolžila pri francoski družbi „Union générale“, ki je železnico od Beograda do Niša in Pirota tudi zgradila in dobila pravice do njene proste uporabe. Opozicijski tisk [[Nikola Pašić|Pašićevih]] radikalov se je razpisal o vsotah denarja, ki da so izginile v naprednjaške žepe, torej o veliki [[korupcija|korupciji]]. Da bi pomiril javnost, je knez Milan izkoristil dejstvo, da je 26. marca 1881 postala kraljevina sosednja Romunija s prvim kraljem [[Karel I. Romunski|Karlom I.]] – ki med drugim ni znal romunsko, ampak le francosko ter je bil katoliške vere,<ref>{{cite web|url=https://povijest.hr/nadanasnjidan/prvi-kralj-rumunjske-bio-je-nijemac-1881/|title=Prvi kralj Rumunjske bio je Nijemac (1881.)|publisher=Povijest.hr|author=|place=|language=hr|date=26. marec 2026|accessdate=13. april 2026}}</ref> pa je 6. marca 1882 izpolnil splošno ljudsko željo, da je skupščina razglasila Srbijo za kraljevino, njenega kneza Milana pa za kralja; ob podporo Avstro-Ogrske je novorazglašeno kraljestvo priznala vsa [[Evropa]]. Naprednjaki pa so začeli odstranjevati uradnike in poslance, ki niso pripadali njihovi stranki; v soglasju s knezom so se mešali tudi v čisto cerkvene zadeve ter jim je celo uspelo zamenjati (1881) in izgnati (1883) beograjskega metropolita, svobodnjaškega <ref> Metropolit Mihailo Jovanović je bil naklonjen liberalni (svobodnjaški) stranki v nasprotju z vladajočo progresivno (naprednjaško) stranko</ref> rusofila [[Mihailo Jovanović|Mihaila Jovanoviča]]. Vsi trije srbski škofje so se tej samovolji enoglasno uprli in niso hoteli izvoliti njegovega naslednika: zato jih je vlada kratko malo odstavila.<ref>{{cite web|url=https://historum.com/t/serbia-1878-1889-an-overview.171345/|title= Serbia 1878-1889: An Overview|publisher=historum.com|author=Tsar|place=|language=sr|date=26. januar 2018|accessdate=12. april 2026}}</ref> === Škof in metropolit === Dimitrij Pavlović pa je 8. novembra 1884 postal niški škof a le do leta 1889, ko je po vrnitvi metropolita Mihaila moral odstopiti; odšel je v Francijo, kjer je nadaljeval študij [[književnost]]i in [[filozofija|filozofije]]. Po smrti metropolita Mihaila 1898 se je vrnil v Srbijo in postal šabaški škof; to službo je opravljal do 1905. Po smrti metropolita [[Inokentij Pavlović|Inokentija]] (1905) pa je bil izvoljen za novega srbskega metropolita in je imel naslov: »Beograjski nadškof in srbski metropolit«. Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko prek [[Albanija|Albanije]] umaknil na [[Krf]]. === Prvi patriarh Združene SPC === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen 1920 kot patriarh nanovoobnovljene [[Pećka patriarhija|Peške patriarhije]] ter tako prvi patriarh Združene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]; umeščen za patriarha je bil [[13. november|13. novembra]] [[1920]] v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]] ob navzočnosti [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[patriarh]]ov, gostov in številnih vernikov.</center> | align = right | image1 = Aeksander-I-Karađordević arhijereji-SPC.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Kraljevina Jugoslavija|Vladar]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je prisostvoval volitvam patriarha in se po potrditvi slikal z vsemi [[škof]]i [[SPC]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]].</center> | image2 = Dimitrije-Pavlović-patrijarh.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen in umeščen [[1920]].</center> | image3 = Dimitrije-Pavlović-ustoličenje.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Na slovesnost so prišli [[patriarh]]i in mnogi verniki.</center> }} Po koncu [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] in ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] so se v eni državi znašle vse srbske škofije iz šesterih pravnih ureditev. Maja 1919 so se v Beogradu sestali škofje iz vseh delov nekdanjega Peškega patriarhata in v novi državi razglasili duhovno in upravno enotnost. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za obnovitev nekdanjega Peškega patriarhata, ukinjenega leta 1766. Nova državna vlada na čelu s kraljem Petrom I. je dala soglasje. Vodstvo Cerkve se je obrnilo na [[Carigrajski patriarhat]] kot matično cerkev in ga obvestila o novonastalih okoliščinah, in o želji po obnovi lastnega patriarhata. Carigrajski patriarhat je to odobril in izdal ustrezno dovoljenje oziroma tomos. Po ustanovitvi Države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je pojavila možnost ponovne združitve različnih avtonomnih srbskih cerkvenih območij. Prva konferenca vseh srbskih škofov je bila 31. decembra 1918 v Sremskih Karlovcih pod predsedstvom metropolita Dimitrija, na kateri je bilo odločeno, da se razglasi združitev vseh srbskih lokalnih cerkva.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 425</ref> Po pogajanjih je Carigrajski patriarhat leta 1920 odobril združitev vseh srbskih pravoslavnih cerkva v avtokefalno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]].66) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 431</ref> Na Svetem škofovskem zboru, ki je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih, je bil slovesno razglašen Srbski patriarhat.67) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 432</ref> Na ta način je bil obnovljen Pećki patriarhat, ki je bil ukinjen leta 1766. Sveti škofovski koncil je 15/28. 12. septembra 1920 je z veliko večino glasov izvolil Dimitrija Pavlovića za prvega patriarha obnovljenega Pećkega patriarhata.68) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 435</ref>Vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov, Srbov in Slovencev se ni strinjala z načinom izvolitve patriarha, zato je v soglasju s Škofovskim svetom objavila odlok o izvolitvi patriarha, po katerem Škofovski svet predlaga tri kandidate, nato pa patriarha izvoli volilni svet, v katerem je kralj ohranil nadzor prek ministra za vero.69) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 436</ref>Na ponovni izvolitvi 12. novembra 1920 je bil Dimitrij Pavlović ponovno izvoljen za patriarha.70) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref> Patriarh Dimitrije je bil ustoličen 13. novembra 1920 na slovesni liturgiji v stolni cerkvi v Beogradu.71) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref>2. aprila 1922 je odposlanec Carigrajskega patriarhata razglasil združitev Srbske cerkve in njeno povzdignjenje na raven patriarhata.72) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 439</ref> Sledilo je priznanje s strani drugih pravoslavnih cerkva. Slovesna ustoličitev v Peški patriarhiji je bila 28. avgusta 1924 v Peći.73) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 441</ref> Na patriarhalni prestol ga je postavil kralj Aleksander I. Karađorđević.74) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 443</ref> Nato je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih škofovski zbor, na katerem je bila sprejeta odločitev o povzdignjenju Srbske metropolitanske cerkve v patriarhalno. Prvi srbski patriarh obnovljenega patriarhata je bil srbski metropolit Dimitrije. Vsega skupaj je škofoval: kot niški škof 1884–1889, kot šabaški škof 1898–1905, kot srbski metropolit 1905–1920 in kot srbski patriarh zadnjih deset let, 1920–1930. === Cerkvena dejavnost === #Na Češkoslovaškem je ustanovil škofijo in 25. septembra 1921 posvetil Gorazda Čeha za češkega in moravskega škofa; ta tvorevina je nastala po prizadevanjih svobodomiselnega Masaryka, ki je prek prozelitizma katoličanov hotel ustanoviti avtokefalno češko Cerkev; tudi sam je zamenjal vero, saj je katoliško zamenjal s [[protestantizem|protestantsko]], a kritiziral je eno in drugo. #Poleg češko-moravske škofije sta bili v času njegove vladavine ustanovljeni tudi ameriško-kanadska in bihaćka škofija, obnovljena pa je bila tudi stara braničevska škofija. #V beograjski stolnici sv. Nadangela Mihaela je v četrtek, 8. junija 1922, poročil kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] in kraljico Marijo ob somaševanju štirih drugih škofov. #Odobril je osnovna načela in podprl delo "Ljudske krščanske skupnosti" (bolj znane kot molitveno gibanje „bogomoljci“). To gibanje je ustanovil sveti škof Nikolaj in je imelo za cilj moralno preporoditi srbski narod vseh slojev in širiti evangelijski nauk. Patriarh Dimitrij je kmalu po ustanovitvi prevzel duhovno vodstvo tega gibanja; neposredni duhovni oče pa mu je postal škof sv. [[Nikolaj Velimirović]]. #V začetku leta 1922 je bila ustanovljena revija "Pravoslavna krščanska skupnost" („Православна Хришћанска Заједница/Pravoslavna Hrišćanska Zajednica“), stekla pa je tudi založniška dejavnost in do leta 1941 so izdali več kot 100 knjig. #Pomagal je pri gradnji cerkve svetega Dimitrija v vasi [[Ratkovići]] in cerkve Pokrova Device Marije v Beogradu. ==== Samovoljno posvečenje ==== Ob petstoletnici smrti despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] ga je leta 1927 patriarh Dimitrij sam, brez sodelvanja arhijerejskega sabora, razglasil za svetnika in nato obhajal hierarhično liturgijo, na kateri je bila molitev in kanon zapet novoimenovanemu svetniku. Za to priložnost je patriarh napisal "Službo svetemu Štefanu", v kateri piše, da je bil Štefan velik vernik in graditelj cerkva, bojevnik in diplomat, pisatelj in graditelj, njegovo glavno delo pa je bilo nenehno dajanje miloščine in pogosto branje bogoslužnih knjig. Dnevni časopis »[[Politika]]« poroča, da je bilo v stolnici bogoslužje, v čast na novo posvečenemu so zapeli kanon, nato pa je skozi Beograd potekala procesija, med katero je bil despot Štefan »prvič omenjen kot svetnik«. Vendar je bila kanonizacija opravljena po patriarhovi lastni volji in je takratni škofovski sinod ni odobraval. === Nabožni pisatelj === Ukvarjal se je tudi s pisateljevanjem; pripravljal je izdajo Hilandarskega tipika svetega Save. Njegova zapuščina vključuje spomine, ki še niso objavljeni. Njegov naslednik kot srbski patriarh je postal [[Varnava Rosić]]. == Smrt in spomin == Pariarh Dimitrij je umrl 6. aprila 1930 ob 14.15 v Beogradu[5] <ref>{{cite web |author= |url=http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |title=Текст о смрти патријарха Димитрија |date=7. april 1930 |website= |publisher=Политика |access-date=17. april 2013 |archive-date=21. november 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121213653/http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |url-status= }}</ref> in je bil pokopan 10. aprila 1930 v samostanu Rakovica. === Ocena === {| |- ! Српски патријарх Димитрије Павловић (кнјига)<ref>{{cite web|url=https://spcprodavnica.rs/e-prodavnica/knjige/razno/srpski-patrijarh-dimitrije-pavlovic-1920-1930-dr-aleksandar-d-sredojevic/|title= Српски патријарх Димитрије Павловић (1920 - 1930) - Др Александар Д. Средојевић|publisher= Архиепископија београдско-карловачка Српске Православне Цркве |author=|place=Beograd|language=sr|date=2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> ! Srbski patriarh Dimitrij Pavlovič (knjiga) |- | <blockquote>Патријарх Димитрије Павловић је био један од најзначајнијих црквених великодостојника у новијој српској историји, судећи по његовом свеукупном раду. На свим дужностима, почев од дужности учитеља и свештеника, преко функције епископа нишког и шабачког, до положаја поглавара Цркве у рангу митрополита и патријарха, Димитрје Павловић је оставио значајан траг. </blockquote> | <blockquote>[[Patriarh]] [[Dimitrij Pavlović]] je bil eden najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov v novejši srbski zgodovini, sodeč po njegovem celotnem delu. V vseh svojih dolžnostih, od učiteljskih in duhovniških dolžnosti, prek službe niško-šabaškega škofa, do položaja cerkvenega poglavarja v oblasti metropolita in patriarha, je Dimitrije Pavlović pustil pomemben pečat. </blockquote> |} === Pesem rajni ženi === <center> {| class="wikitable" |- ! <center>Епитаф Јелици<ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> </center> ! <center>Epitaf Jelici</center> ! <center>Nagrobni napis Jelici</center> |- | <poem> „Снажног тела, умиљатог лика, као да беше природина слика Чиста срца искренога збора, благе душе небескога створа. Безазлена, волела невино, а мрзела злобно, непоштено. Млада беше ко росно цвеће, што процвета у рано пролеће Ал смрт нагла баш је онда снађе, Кад требаше да у живот зађе Смрћу њеном много је изгубљено, до три срца тугом измрвљено До две наде вечно поништене, и две славе навек погашене. Место свега мрачни гроб и кости, оцу, мајци, потпора старости, А супругу ова хладна стена, и судбина горча од пелена…“ </poem> | <poem> „Snažnog tela, umiljatog lika, kao da beše prirodina slika Čista srca iskrenoga zbora, blage duše nebeskoga stvora Bezazlena, volela nevino, a mrzela zlobno, nepošteno Mlada beše ko rosno cveće, što procveta u rano proleće Al smrt nagla baš je onda snađe, kad trebaše da u život zađe Smrću njenom mnogo je izgubljeno, do tri srca tugom izmrvljeno Do dve nade večno poništene, i dve slave navek pogašene Mesto svega mračni grob i kosti, ocu, majci, potpora starosti, A suprugu ova hladna stena, i sudbina gorča od pelena…“ </poem> | <poem> "Močnega telesa, milega obraza, kot da bi bila naravna podoba. Čisto srce iskrenega govora, nežna duša nebeškega bitja. Neškodljiva, nedolžno ljubeča — a sovražila je zlobno, vsa grozeča. Bila je mlada kot rosen cvet, ki v zgodnji pomladi zapustil je sled; Toda dohitela jo je nenadoma prav takrat smrt, ko bi morala vstopiti v življenja vrt. Njena smrt je bila velika izguba: do tri srca od žalosti potrta, do dve upanji za vedno zadušeni, in dve slavi za vedno ugašeni. Ostal je le temen grob in kosti, brez opore starši v gluhi starosti; na njenega moža pa je padla kot skala — od pelina grenkejša vdovska usoda." </poem> |} </center> Čustveno globoko doživeti nagrobni napis; čudi vendar – glede na dejstvo, da je te verze napisal krščanski duhovnik –, da ne vsebujejo nobene tolažilne misli, ki jih ponuja krščanski pogled na svet v smislu: „Le križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami…“<ref>Pogost napis na nagrobnikih</ref> === Odlikovanja === [[File:Grave of Patriarch Dimitrije.jpg|thumb|right|200px|<center>Grob patriarha Dimitrija]]</center> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:Ordine di Skanderbeg - gran croce.png|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Odličje Skenderbega]], „Veliki križ“, ([[Kraljevina Albanija]].<ref>{{Cite book|ref=harv|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=343}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Pravoslavje]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Александар Д. Средојевић: ''Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930) '', Филозофски факултет Универзитета у Београду. Београд, 2013. *Слободан Јовановић: ''Влада Милана Обреновића'', књига 3. Београд, 1934. ________________________________________ * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Dimitrije Pavlović}} {{DEFAULTSORT:Pavlović, Dimitrije}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://urbancityradio.org/prvi-srpski-patrijarh-posle-obnove-patrijarsije-bio-je-dimitrije-iz-brezana/ Dimitrije Pavlović iz Brežana - Prvi srpski patrijarh posle obnove Patrijaršije] *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B Димитрије Павловић [Српска енциклопедија] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Dimitrije_(Pavlovic)_of_Serbia Dimitrije (Pavlovic) of Serbia - OrthodoxWiki] === Film === *[https://www.youtube.com/watch?v=l18IUGM5FIY (762) "Век уједињења Патријарх Димитрије"/"Vek ujedinjenja Patrijarh Dimitrije" - YouTube] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nestor Popović]] | title = [[Škofija Niš|Niški škof]] | years = 1884&ndash;1889 | after = [[Jeronim Jovanović]] }} {{succession box | before = [[Samuil Pantelić]] | title = [[Škofija Šabac|Šabaški škof]] | years = 1898&ndash;1905| after = [[Sergij Georgijević]] }} {{succession box | before = [[Inokentij Pavlović]] | title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] | years =1905&ndash;1920| after = <small>služba prenehala</small>}} {{succession box | before = [[Kalinik II.]] (do 1766)| title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|Srbski patriarh]] | years = 1920&ndash;1930| after = [[Varnava Rosić|Varnava]] }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1846]] [[Kategorija:Umrli leta 1930]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] bf6jyeu0400efh6pdeghj77ueomvkqs 6659654 6659645 2026-04-14T12:30:56Z Stebunik 55592 6659654 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavlovič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Dimitrij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Dimitrije Pavlović | native_name_lang = sr | title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Димитрий в 1920-е годы.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Dimitrij v Beogradu 1920 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjsko]]-[[Sremski Karlovci|karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[28. september]] [[1920]] (izvoljen v Sremskih Karlovcih)<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | appointed = [[12. november]] [[1920]] (na ponovnih volitvah potrjen od vlade Kraljestva SHS) | term = | term_start = [[13. november]] [[1920]] (v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela]]<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[6. april]] [[1930]] (umrl) | predecessor = [[Inokentij Pavlović|Inokentij]] | opposed = | successor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1878]] | ordained_by = | consecration = [[1884]] | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[28. oktober]] [[1846]] |birth_place= [[Brežane]] ([[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]])<br>danes: [[Srbija]] | birth_name = Dimitrije |death_date= {{dda|1930|04|06|1846|10|28|df=y}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = Oče Stojan<br>mati Milosava<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref><br>žena Jelica Radovanović<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live}}</ref> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Niš|niški škof]] (1884-1889)|[[Škofija Šabac|šabaški škof]] (1898-1905)|[[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] (1905–1920)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu|Velika šola v Beogradu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Dimitrij Pavlović''' – '''patriarh Dimitrij''', '''patriarh Dimitrij I.''', ali pa kar '''oče Mita''' – se je rodil kot '''Dimitrije Pavlović''' ({{lang-sr|Димитије Павловић/Dimitrije Pavlović}}) * [[28. oktober]] [[1846]] [[Brežane]] (blizu [[Požarevac|Požarevca]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]] danes: [[Srbija]]), †[[6. april]] [[1930]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]), je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. '''Dimitrij''' je bil sicer nadškof in 39. patriarh [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]], vendar od 1920 tudi prvi patriarh zedinjene [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od leta 1920 do svoje smrti.{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} Njegov celotni naziv se glasi: "Vaša svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh gospod Dimitrij".<ref>Njegov celotni častni naziv se glasi torej: "Vaša svetost, nadškof patriarhalnega samostana Peć, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh"; v [[srbščina|srbščini]]: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин г. Димитрије/Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin g. Dimitrije.''</ref> 39. vrhovni poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] je bil od 1920 do 1930;{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} pred tem je bil [[Metropolija Beograd|beograjski metropolit]] od 1905 do 1920. == Življenjepis == === Družina, mladost in šolanje === Rodil se je 28. oktobra 1846 v kraju [[Brežane|Brežanih]] blizu [[Požarevac|Požarevca]]. Njegovi starši Stojan in Milosava izvirata s [[Kosovo|Kosova]].<ref>Српски етнографски зборник - Српска Краљевска академија, "Насеља српских земаља", (Др. Михајло Ј. Миладиновић књига 25. "Пожаревачка Морава").</ref> V veliki družini, kjer je vladala huda revščina, je komaj uspel dokončati šolanje in nato skrbeti za brate in sestre.<ref name="Именован-20240420173507">{{Cite web|url=https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y|title=Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930)|last=Средојевић|first=Александар Д.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31.januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131164206/https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y}}</ref> Kljub revščini si je oče prizadeval izobraziti svoje otroke. V Požarevcu tako Mita končal osnovno šolo in štiri razrede nižje gimnazije. Zaradi hudega revmatizma v nogi je moral eno leto ostati doma, nakar je nadaljeval šolanje v [[Veliko Selo, Beograd|Velikem Selu]] ter končno na gimnaziji v Beogradu.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 10</ref> Njegov oče je bil tako zadolžen, da ni mogel plačevati šolnine. Postali so celo brezdomci ter so starši hodili v dnino k premožnejšim vaščaniom.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 11</ref>Dimitrij je uspešno končal 5. razred gimnazije v Beogradu<ref name="Именован-20240420173507"/>, preživljal pa se je s služenjem v bogatejših hišah in se nato vpisal v beograjsko Bogoslovje sv. Sava, ki ga je leta 1868 končal z [[matura|maturo]]. Med tem študijem, ki ga je končal z odliko, je prejemal državno štipendijo. <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 12</ref> === Učitelj, duhovnik, predavatelj === Leta 1868 je bil imenovan za učitelja v [[Ratković]]u, leta 1869 pa je bil premeščen v [[Brzan]]. 1870 je učiteljsko službo pustil in se poročil, kar mu je odprlo pot do duhovništva, saj so pravoslavni pred posvečenjem oziroma poroko s Cerkvijo – razen menihov – prisiljeni v poroko z ženo. 1870 je bil najprej posvečen v diakona, nato v duhovnika; svojo prvo službo pa je opravljal v [[Lapovo|Lapovem]].12) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s.17</ref> Poročil se je z Jelico, hčerko lapovskega duhovnika Luka Radovanovića in Kate, pri katerem je tudi začel duhovniško službo kot kaplan.<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=03. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> Ko mu je 1873 umrla žena – najbrže od jetike – se kot duhovnik ni mogel več poročiti. Na njen grob je dal vklesati pesem, ki ji jo je sam spesnil; pokopana pa je na sredini med svojimi starši. Tedaj se je zamenišil; naslednje leto pa se je vpisal v »Veliko šolo« v Beogradu na oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] in [[jezikoslovje]]. Študij je končal leta 1878. Takoj zatem je bil imenovan za predavatelja teologije za staroslovanski jezik in govorništvo. Profesorski izpit je opravil leta 1881 in bil imenovan najprej za suplenta, leta 1884 pa za profesorja teologije.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 21</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> === Srbija postane samostojna kraljevina, Cerkev pa svojeglavna metropolija === [[File:Prince-Milan-princess-Natalija Aleksandar-1876.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Kneževina Srbija|Knez]] [[Milan Obrenović]] z ženo Natalijo in sinom Aleksandrom rojenim [[1876]].]]</center> 1868 je zavladal v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] [[Milan Obrenović]], ki je naslednje leto dovolil ustavo. Oblast sta si delila skupščina in knez, ki je imel velika pooblastila. Ustava je razglasila osnovne [[človekove pravice]] – enakost, osebno svobodo, nedotakljivost zasebne lastnine in svobodo tiska. Vladi je leta 1879 uspelo izpogajati svojeglavost (avtokefalnost) Srbske pravoslavne cerkve od Carigrajskega patriarhata, ki mu je bila dotlej neposredno podrejena. Vlada naprednjakov je 1881 izdala sklop zakonov, ki so jamčili ustavne svoboščine; 1883 je uvedla obvezno šolanje in dvoletno vojaško obveznost. Ker v deželi še ni bilo železnic, se je 1881 zadolžila pri francoski družbi „Union générale“, ki je železnico od Beograda do Niša in Pirota tudi zgradila in dobila pravice do njene proste uporabe. Opozicijski tisk [[Nikola Pašić|Pašićevih]] radikalov se je razpisal o vsotah denarja, ki da so izginile v naprednjaške žepe, torej o veliki [[korupcija|korupciji]]. Da bi pomiril javnost, je knez Milan izkoristil dejstvo, da je 26. marca 1881 postala kraljevina sosednja Romunija s prvim kraljem [[Karel I. Romunski|Karlom I.]] – ki med drugim ni znal romunsko, ampak le francosko ter je bil katoliške vere,<ref>{{cite web|url=https://povijest.hr/nadanasnjidan/prvi-kralj-rumunjske-bio-je-nijemac-1881/|title=Prvi kralj Rumunjske bio je Nijemac (1881.)|publisher=Povijest.hr|author=|place=|language=hr|date=26. marec 2026|accessdate=13. april 2026}}</ref> pa je 6. marca 1882 izpolnil splošno ljudsko željo, da je skupščina razglasila Srbijo za kraljevino, njenega kneza Milana pa za kralja; ob podporo Avstro-Ogrske je novorazglašeno kraljestvo priznala vsa [[Evropa]]. Naprednjaki pa so začeli odstranjevati uradnike in poslance, ki niso pripadali njihovi stranki; v soglasju s knezom so se mešali tudi v čisto cerkvene zadeve ter jim je celo uspelo zamenjati (1881) in izgnati (1883) beograjskega metropolita, svobodnjaškega <ref> Metropolit Mihailo Jovanović je bil naklonjen liberalni (svobodnjaški) stranki v nasprotju z vladajočo progresivno (naprednjaško) stranko</ref> rusofila [[Mihailo Jovanović|Mihaila Jovanoviča]]. Vsi trije srbski škofje so se tej samovolji enoglasno uprli in niso hoteli izvoliti njegovega naslednika: zato jih je vlada kratko malo odstavila.<ref>{{cite web|url=https://historum.com/t/serbia-1878-1889-an-overview.171345/|title= Serbia 1878-1889: An Overview|publisher=historum.com|author=Tsar|place=|language=sr|date=26. januar 2018|accessdate=12. april 2026}}</ref> === Škof in metropolit === Dimitrij Pavlović pa je 8. novembra 1884 postal niški škof a le do leta 1889, ko je po vrnitvi metropolita Mihaila moral odstopiti; odšel je v Francijo, kjer je nadaljeval študij [[književnost]]i in [[filozofija|filozofije]]. Po smrti metropolita Mihaila 1898 se je vrnil v Srbijo in postal šabaški škof; to službo je opravljal do 1905. Po smrti metropolita [[Inokentij Pavlović|Inokentija]] (1905) pa je bil izvoljen za novega srbskega metropolita in je imel naslov: »Beograjski nadškof in srbski metropolit«. Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko prek [[Albanija|Albanije]] umaknil na [[Krf]]. === Prvi patriarh Združene SPC === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen 1920 kot patriarh nanovoobnovljene [[Pećka patriarhija|Peške patriarhije]] ter tako prvi patriarh Združene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]; umeščen za patriarha je bil [[13. november|13. novembra]] [[1920]] v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]] ob navzočnosti [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[patriarh]]ov, gostov in številnih vernikov.</center> | align = right | image1 = Aeksander-I-Karađordević arhijereji-SPC.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Kraljevina Jugoslavija|Vladar]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je prisostvoval volitvam patriarha in se po potrditvi slikal z vsemi [[škof]]i [[SPC]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]].</center> | image2 = Dimitrije-Pavlović-patrijarh.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen in umeščen [[1920]].</center> | image3 = Dimitrije-Pavlović-ustoličenje.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Na slovesnost so prišli [[patriarh]]i in mnogi verniki.</center> }} Po koncu [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] in ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] so se v eni državi znašle vse srbske škofije iz šesterih pravnih ureditev. Maja 1919 so se v Beogradu sestali škofje iz vseh delov nekdanjega Peškega patriarhata in v novi državi razglasili duhovno in upravno enotnost. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za obnovitev nekdanjega Peškega patriarhata, ukinjenega leta 1766. Nova državna vlada na čelu s kraljem Petrom I. je dala soglasje. Vodstvo Cerkve se je obrnilo na [[Carigrajski patriarhat]] kot matično cerkev in ga obvestila o novonastalih okoliščinah, in o želji po obnovi lastnega patriarhata. Carigrajski patriarhat je to odobril in izdal ustrezno dovoljenje oziroma tomos. Po ustanovitvi Države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je pojavila možnost ponovne združitve različnih avtonomnih srbskih cerkvenih območij. Prva konferenca vseh srbskih škofov je bila 31. decembra 1918 v Sremskih Karlovcih pod predsedstvom metropolita Dimitrija, na kateri je bilo odločeno, da se razglasi združitev vseh srbskih lokalnih cerkva.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 425</ref> Po pogajanjih je Carigrajski patriarhat leta 1920 odobril združitev vseh srbskih pravoslavnih cerkva v avtokefalno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]].66) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 431</ref> Na Svetem škofovskem zboru, ki je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih, je bil slovesno razglašen Srbski patriarhat.67) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 432</ref> Na ta način je bil obnovljen Pećki patriarhat, ki je bil ukinjen leta 1766. Sveti škofovski koncil je 15/28. 12. septembra 1920 je z veliko večino glasov izvolil Dimitrija Pavlovića za prvega patriarha obnovljenega Pećkega patriarhata.68) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 435</ref>Vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov, Srbov in Slovencev se ni strinjala z načinom izvolitve patriarha, zato je v soglasju s Škofovskim svetom objavila odlok o izvolitvi patriarha, po katerem Škofovski svet predlaga tri kandidate, nato pa patriarha izvoli volilni svet, v katerem je kralj ohranil nadzor prek ministra za vero.69) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 436</ref>Na ponovni izvolitvi 12. novembra 1920 je bil Dimitrij Pavlović ponovno izvoljen za patriarha.70) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref> Patriarh Dimitrije je bil ustoličen 13. novembra 1920 na slovesni liturgiji v stolni cerkvi v Beogradu.71) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref>2. aprila 1922 je odposlanec Carigrajskega patriarhata razglasil združitev Srbske cerkve in njeno povzdignjenje na raven patriarhata.72) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 439</ref> Sledilo je priznanje s strani drugih pravoslavnih cerkva. Slovesna ustoličitev v Peški patriarhiji je bila 28. avgusta 1924 v Peći.73) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 441</ref> Na patriarhalni prestol ga je postavil kralj Aleksander I. Karađorđević.74) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 443</ref> Nato je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih škofovski zbor, na katerem je bila sprejeta odločitev o povzdignjenju Srbske metropolitanske cerkve v patriarhalno. Prvi srbski patriarh obnovljenega patriarhata je bil srbski metropolit Dimitrije. Vsega skupaj je škofoval: kot niški škof 1884–1889, kot šabaški škof 1898–1905, kot srbski metropolit 1905–1920 in kot srbski patriarh zadnjih deset let, 1920–1930. === Cerkvena dejavnost === #Na Češkoslovaškem je ustanovil škofijo in 25. septembra 1921 posvetil Gorazda Čeha za češkega in moravskega škofa; ta tvorevina je nastala po prizadevanjih svobodomiselnega Masaryka, ki je prek prozelitizma katoličanov hotel ustanoviti avtokefalno češko Cerkev; tudi sam je zamenjal vero, saj je katoliško zamenjal s [[protestantizem|protestantsko]], a kritiziral je eno in drugo. #Poleg češko-moravske škofije sta bili v času njegove vladavine ustanovljeni tudi ameriško-kanadska in bihaćka škofija, obnovljena pa je bila tudi stara braničevska škofija. #V beograjski stolnici sv. Nadangela Mihaela je v četrtek, 8. junija 1922, poročil kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] in kraljico Marijo ob somaševanju štirih drugih škofov. #Odobril je osnovna načela in podprl delo "Ljudske krščanske skupnosti" (bolj znane kot molitveno gibanje „bogomoljci“). To gibanje je ustanovil sveti škof Nikolaj in je imelo za cilj moralno preporoditi srbski narod vseh slojev in širiti evangelijski nauk. Patriarh Dimitrij je kmalu po ustanovitvi prevzel duhovno vodstvo tega gibanja; neposredni duhovni oče pa mu je postal škof sv. [[Nikolaj Velimirović]]. #V začetku leta 1922 je bila ustanovljena revija "Pravoslavna krščanska skupnost" („Православна Хришћанска Заједница/Pravoslavna Hrišćanska Zajednica“), stekla pa je tudi založniška dejavnost in do leta 1941 so izdali več kot 100 knjig. #Pomagal je pri gradnji cerkve svetega Dimitrija v vasi [[Ratkovići]] in cerkve Pokrova Device Marije v Beogradu. ==== Samovoljno posvečenje ==== Ob petstoletnici smrti despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] ga je leta 1927 patriarh Dimitrij sam, brez sodelvanja arhijerejskega sabora, razglasil za svetnika in nato obhajal hierarhično liturgijo, na kateri je bila molitev in kanon zapet novoimenovanemu svetniku. Za to priložnost je patriarh napisal "Službo svetemu Štefanu", v kateri piše, da je bil Štefan velik vernik in graditelj cerkva, bojevnik in diplomat, pisatelj in graditelj, njegovo glavno delo pa je bilo nenehno dajanje miloščine in pogosto branje bogoslužnih knjig. Dnevni časopis »[[Politika]]« poroča, da je bilo v stolnici bogoslužje, v čast na novo posvečenemu so zapeli kanon, nato pa je skozi Beograd potekala procesija, med katero je bil despot Štefan »prvič omenjen kot svetnik«. Vendar je bila kanonizacija opravljena po patriarhovi lastni volji in je takratni škofovski sinod ni odobraval. === Nabožni pisatelj === Ukvarjal se je tudi s pisateljevanjem; pripravljal je izdajo Hilandarskega tipika svetega Save. Njegova zapuščina vključuje spomine, ki še niso objavljeni. Njegov naslednik kot srbski patriarh je postal [[Varnava Rosić]]. == Smrt in spomin == Pariarh Dimitrij je umrl 6. aprila 1930 ob 14.15 v Beogradu[5] <ref>{{cite web |author= |url=http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |title=Текст о смрти патријарха Димитрија |date=7. april 1930 |website= |publisher=Политика |access-date=17. april 2013 |archive-date=21. november 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121213653/http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |url-status= }}</ref> in je bil pokopan 10. aprila 1930 v samostanu Rakovica. === Ocena === {| |- ! Српски патријарх Димитрије Павловић (кнјига)<ref>{{cite web|url=https://spcprodavnica.rs/e-prodavnica/knjige/razno/srpski-patrijarh-dimitrije-pavlovic-1920-1930-dr-aleksandar-d-sredojevic/|title= Српски патријарх Димитрије Павловић (1920 - 1930) - Др Александар Д. Средојевић|publisher= Архиепископија београдско-карловачка Српске Православне Цркве |author=|place=Beograd|language=sr|date=2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> ! Srbski patriarh Dimitrij Pavlovič (knjiga) |- | <blockquote>Патријарх Димитрије Павловић је био један од најзначајнијих црквених великодостојника у новијој српској историји, судећи по његовом свеукупном раду. На свим дужностима, почев од дужности учитеља и свештеника, преко функције епископа нишког и шабачког, до положаја поглавара Цркве у рангу митрополита и патријарха, Димитрје Павловић је оставио значајан траг. </blockquote> | <blockquote>[[Patriarh]] [[Dimitrij Pavlović]] je bil eden najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov v novejši srbski zgodovini, sodeč po njegovem celotnem delu. V vseh svojih dolžnostih, od učiteljskih in duhovniških dolžnosti, prek službe niško-šabaškega škofa, do položaja cerkvenega poglavarja v oblasti metropolita in patriarha, je Dimitrije Pavlović pustil pomemben pečat. </blockquote> |} === Pesem rajni ženi === <center> {| class="wikitable" |- ! <center>Епитаф Јелици<ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> </center> ! <center>Epitaf Jelici</center> ! <center>Nagrobni napis Jelici</center> |- | <poem> „Снажног тела, умиљатог лика, као да беше природина слика Чиста срца искренога збора, благе душе небескога створа. Безазлена, волела невино, а мрзела злобно, непоштено. Млада беше ко росно цвеће, што процвета у рано пролеће Ал смрт нагла баш је онда снађе, Кад требаше да у живот зађе Смрћу њеном много је изгубљено, до три срца тугом измрвљено До две наде вечно поништене, и две славе навек погашене. Место свега мрачни гроб и кости, оцу, мајци, потпора старости, А супругу ова хладна стена, и судбина горча од пелена…“ </poem> | <poem> „Snažnog tela, umiljatog lika, kao da beše prirodina slika Čista srca iskrenoga zbora, blage duše nebeskoga stvora Bezazlena, volela nevino, a mrzela zlobno, nepošteno Mlada beše ko rosno cveće, što procveta u rano proleće Al smrt nagla baš je onda snađe, kad trebaše da u život zađe Smrću njenom mnogo je izgubljeno, do tri srca tugom izmrvljeno Do dve nade večno poništene, i dve slave navek pogašene Mesto svega mračni grob i kosti, ocu, majci, potpora starosti, A suprugu ova hladna stena, i sudbina gorča od pelena…“ </poem> | <poem> "Močnega telesa, milega obraza, kot da bi bila naravna podoba. Čisto srce iskrenega govora, nežna duša nebeškega bitja. Neškodljiva, nedolžno ljubeča — a sovražila je zlobno, vsa grozeča. Bila je mlada kot rosen cvet, ki v zgodnji pomladi zapustil je sled; Toda dohitela jo je nenadoma prav takrat smrt, ko bi morala vstopiti v življenja vrt. Njena smrt je bila velika izguba: do tri srca od žalosti potrta, do dve upanji za vedno zadušeni, in dve slavi za vedno ugašeni. Ostal je le temen grob in kosti, brez opore starši v gluhi starosti; na njenega moža pa je padla kot skala — od pelina grenkejša vdovska usoda." </poem> |} </center> Čustveno globoko doživeti nagrobni napis; čudi vendar – glede na dejstvo, da je te verze napisal krščanski duhovnik –, da ne vsebujejo nobene tolažilne misli, ki jih ponuja krščanski pogled na svet v smislu: „Le križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami…“<ref>Pogost napis na nagrobnikih</ref> === Odlikovanja === [[File:Grave of Patriarch Dimitrije.jpg|thumb|right|200px|<center>Grob patriarha Dimitrija]]</center> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:Ordine di Skanderbeg - gran croce.png|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Odličje Skenderbega]], „Veliki križ“, ([[Kraljevina Albanija]].<ref>{{Cite book|ref=harv|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=343}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Pravoslavje]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Александар Д. Средојевић: ''Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930) '', Филозофски факултет Универзитета у Београду. Београд, 2013. *Слободан Јовановић: ''Влада Милана Обреновића'', књига 3. Београд, 1934. ________________________________________ * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Dimitrije Pavlović}} {{DEFAULTSORT:Pavlović, Dimitrije}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://urbancityradio.org/prvi-srpski-patrijarh-posle-obnove-patrijarsije-bio-je-dimitrije-iz-brezana/ Dimitrije Pavlović iz Brežana - Prvi srpski patrijarh posle obnove Patrijaršije] *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B Димитрије Павловић [Српска енциклопедија] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Dimitrije_(Pavlovic)_of_Serbia Dimitrije (Pavlovic) of Serbia - OrthodoxWiki] === Film === *[https://www.youtube.com/watch?v=l18IUGM5FIY (762) "Век уједињења Патријарх Димитрије"/"Vek ujedinjenja Patrijarh Dimitrije" - YouTube] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nestor Popović]] | title = [[Škofija Niš|Niški škof]] | years = 1884&ndash;1889 | after = [[Jeronim Jovanović]] }} {{succession box | before = [[Samuil Pantelić]] | title = [[Škofija Šabac|Šabaški škof]] | years = 1898&ndash;1905| after = [[Sergij Georgijević]] }} {{succession box | before = [[Inokentij Pavlović]] | title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] | years =1905&ndash;1920| after = <small>služba prenehala</small>}} {{succession box | before = [[Kalinik II.]] (do 1766)| title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|Srbski patriarh]] | years = 1920&ndash;1930| after = [[Varnava Rosić|Varnava]] }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1846]] [[Kategorija:Umrli leta 1930]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] m15kik4o8avliyk3tumw1cfq0384wga 6659667 6659654 2026-04-14T12:42:24Z Stebunik 55592 /* Učitelj, duhovnik, predavatelj */ 6659667 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavlovič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Dimitrij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Dimitrije Pavlović | native_name_lang = sr | title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Димитрий в 1920-е годы.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Dimitrij v Beogradu 1920 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjsko]]-[[Sremski Karlovci|karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[28. september]] [[1920]] (izvoljen v Sremskih Karlovcih)<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | appointed = [[12. november]] [[1920]] (na ponovnih volitvah potrjen od vlade Kraljestva SHS) | term = | term_start = [[13. november]] [[1920]] (v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela]]<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[6. april]] [[1930]] (umrl) | predecessor = [[Inokentij Pavlović|Inokentij]] | opposed = | successor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1878]] | ordained_by = | consecration = [[1884]] | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[28. oktober]] [[1846]] |birth_place= [[Brežane]] ([[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]])<br>danes: [[Srbija]] | birth_name = Dimitrije |death_date= {{dda|1930|04|06|1846|10|28|df=y}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = Oče Stojan<br>mati Milosava<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref><br>žena Jelica Radovanović<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live}}</ref> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Niš|niški škof]] (1884-1889)|[[Škofija Šabac|šabaški škof]] (1898-1905)|[[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] (1905–1920)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu|Velika šola v Beogradu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Dimitrij Pavlović''' – '''patriarh Dimitrij''', '''patriarh Dimitrij I.''', ali pa kar '''oče Mita''' – se je rodil kot '''Dimitrije Pavlović''' ({{lang-sr|Димитије Павловић/Dimitrije Pavlović}}) * [[28. oktober]] [[1846]] [[Brežane]] (blizu [[Požarevac|Požarevca]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]] danes: [[Srbija]]), †[[6. april]] [[1930]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]), je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. '''Dimitrij''' je bil sicer nadškof in 39. patriarh [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]], vendar od 1920 tudi prvi patriarh zedinjene [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od leta 1920 do svoje smrti.{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} Njegov celotni naziv se glasi: "Vaša svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh gospod Dimitrij".<ref>Njegov celotni častni naziv se glasi torej: "Vaša svetost, nadškof patriarhalnega samostana Peć, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh"; v [[srbščina|srbščini]]: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин г. Димитрије/Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin g. Dimitrije.''</ref> 39. vrhovni poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] je bil od 1920 do 1930;{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} pred tem je bil [[Metropolija Beograd|beograjski metropolit]] od 1905 do 1920. == Življenjepis == === Družina, mladost in šolanje === Rodil se je 28. oktobra 1846 v kraju [[Brežane|Brežanih]] blizu [[Požarevac|Požarevca]]. Njegovi starši Stojan in Milosava izvirata s [[Kosovo|Kosova]].<ref>Српски етнографски зборник - Српска Краљевска академија, "Насеља српских земаља", (Др. Михајло Ј. Миладиновић књига 25. "Пожаревачка Морава").</ref> V veliki družini, kjer je vladala huda revščina, je komaj uspel dokončati šolanje in nato skrbeti za brate in sestre.<ref name="Именован-20240420173507">{{Cite web|url=https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y|title=Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930)|last=Средојевић|first=Александар Д.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31.januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131164206/https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y}}</ref> Kljub revščini si je oče prizadeval izobraziti svoje otroke. V Požarevcu tako Mita končal osnovno šolo in štiri razrede nižje gimnazije. Zaradi hudega revmatizma v nogi je moral eno leto ostati doma, nakar je nadaljeval šolanje v [[Veliko Selo, Beograd|Velikem Selu]] ter končno na gimnaziji v Beogradu.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 10</ref> Njegov oče je bil tako zadolžen, da ni mogel plačevati šolnine. Postali so celo brezdomci ter so starši hodili v dnino k premožnejšim vaščaniom.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 11</ref>Dimitrij je uspešno končal 5. razred gimnazije v Beogradu<ref name="Именован-20240420173507"/>, preživljal pa se je s služenjem v bogatejših hišah in se nato vpisal v beograjsko Bogoslovje sv. Sava, ki ga je leta 1868 končal z [[matura|maturo]]. Med tem študijem, ki ga je končal z odliko, je prejemal državno štipendijo. <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 12</ref> === Učitelj, duhovnik, predavatelj === Leta 1868 je bil imenovan za učitelja v [[Ratković]]u, leta 1869 pa je bil premeščen v [[Brzan]]. 1870 je učiteljsko službo pustil in se poročil, kar mu je odprlo pot do duhovništva, saj so pravoslavni pred posvečenjem oziroma poroko s Cerkvijo – razen menihov – prisiljeni v poroko z ženo. 1870 je bil najprej posvečen v diakona, nato v duhovnika; svojo prvo službo pa je opravljal v [[Lapovo|Lapovem]].12) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s.17</ref> Poročil se je z Jelico, hčerko lapovskega duhovnika Luka Radovanovića in Kate, pri katerem je tudi začel duhovniško službo kot kaplan.<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> Ko mu je 1873 umrla žena – najbrže od jetike – se kot duhovnik ni mogel več poročiti. Na njen grob je dal vklesati pesem, ki ji jo je sam spesnil; pokopana pa je na sredini med svojimi starši. Tedaj se je zamenišil; naslednje leto pa se je vpisal v »Veliko šolo« v Beogradu na oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] in [[jezikoslovje]]. Študij je končal leta 1878. Takoj zatem je bil imenovan za predavatelja teologije za staroslovanski jezik in govorništvo. Profesorski izpit je opravil leta 1881 in bil imenovan najprej za suplenta, leta 1884 pa za profesorja teologije.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 21</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> === Srbija postane samostojna kraljevina, Cerkev pa svojeglavna metropolija === [[File:Prince-Milan-princess-Natalija Aleksandar-1876.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Kneževina Srbija|Knez]] [[Milan Obrenović]] z ženo Natalijo in sinom Aleksandrom rojenim [[1876]].]]</center> 1868 je zavladal v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] [[Milan Obrenović]], ki je naslednje leto dovolil ustavo. Oblast sta si delila skupščina in knez, ki je imel velika pooblastila. Ustava je razglasila osnovne [[človekove pravice]] – enakost, osebno svobodo, nedotakljivost zasebne lastnine in svobodo tiska. Vladi je leta 1879 uspelo izpogajati svojeglavost (avtokefalnost) Srbske pravoslavne cerkve od Carigrajskega patriarhata, ki mu je bila dotlej neposredno podrejena. Vlada naprednjakov je 1881 izdala sklop zakonov, ki so jamčili ustavne svoboščine; 1883 je uvedla obvezno šolanje in dvoletno vojaško obveznost. Ker v deželi še ni bilo železnic, se je 1881 zadolžila pri francoski družbi „Union générale“, ki je železnico od Beograda do Niša in Pirota tudi zgradila in dobila pravice do njene proste uporabe. Opozicijski tisk [[Nikola Pašić|Pašićevih]] radikalov se je razpisal o vsotah denarja, ki da so izginile v naprednjaške žepe, torej o veliki [[korupcija|korupciji]]. Da bi pomiril javnost, je knez Milan izkoristil dejstvo, da je 26. marca 1881 postala kraljevina sosednja Romunija s prvim kraljem [[Karel I. Romunski|Karlom I.]] – ki med drugim ni znal romunsko, ampak le francosko ter je bil katoliške vere,<ref>{{cite web|url=https://povijest.hr/nadanasnjidan/prvi-kralj-rumunjske-bio-je-nijemac-1881/|title=Prvi kralj Rumunjske bio je Nijemac (1881.)|publisher=Povijest.hr|author=|place=|language=hr|date=26. marec 2026|accessdate=13. april 2026}}</ref> pa je 6. marca 1882 izpolnil splošno ljudsko željo, da je skupščina razglasila Srbijo za kraljevino, njenega kneza Milana pa za kralja; ob podporo Avstro-Ogrske je novorazglašeno kraljestvo priznala vsa [[Evropa]]. Naprednjaki pa so začeli odstranjevati uradnike in poslance, ki niso pripadali njihovi stranki; v soglasju s knezom so se mešali tudi v čisto cerkvene zadeve ter jim je celo uspelo zamenjati (1881) in izgnati (1883) beograjskega metropolita, svobodnjaškega <ref> Metropolit Mihailo Jovanović je bil naklonjen liberalni (svobodnjaški) stranki v nasprotju z vladajočo progresivno (naprednjaško) stranko</ref> rusofila [[Mihailo Jovanović|Mihaila Jovanoviča]]. Vsi trije srbski škofje so se tej samovolji enoglasno uprli in niso hoteli izvoliti njegovega naslednika: zato jih je vlada kratko malo odstavila.<ref>{{cite web|url=https://historum.com/t/serbia-1878-1889-an-overview.171345/|title= Serbia 1878-1889: An Overview|publisher=historum.com|author=Tsar|place=|language=sr|date=26. januar 2018|accessdate=12. april 2026}}</ref> === Škof in metropolit === Dimitrij Pavlović pa je 8. novembra 1884 postal niški škof a le do leta 1889, ko je po vrnitvi metropolita Mihaila moral odstopiti; odšel je v Francijo, kjer je nadaljeval študij [[književnost]]i in [[filozofija|filozofije]]. Po smrti metropolita Mihaila 1898 se je vrnil v Srbijo in postal šabaški škof; to službo je opravljal do 1905. Po smrti metropolita [[Inokentij Pavlović|Inokentija]] (1905) pa je bil izvoljen za novega srbskega metropolita in je imel naslov: »Beograjski nadškof in srbski metropolit«. Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko prek [[Albanija|Albanije]] umaknil na [[Krf]]. === Prvi patriarh Združene SPC === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen 1920 kot patriarh nanovoobnovljene [[Pećka patriarhija|Peške patriarhije]] ter tako prvi patriarh Združene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]; umeščen za patriarha je bil [[13. november|13. novembra]] [[1920]] v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]] ob navzočnosti [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[patriarh]]ov, gostov in številnih vernikov.</center> | align = right | image1 = Aeksander-I-Karađordević arhijereji-SPC.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Kraljevina Jugoslavija|Vladar]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je prisostvoval volitvam patriarha in se po potrditvi slikal z vsemi [[škof]]i [[SPC]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]].</center> | image2 = Dimitrije-Pavlović-patrijarh.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen in umeščen [[1920]].</center> | image3 = Dimitrije-Pavlović-ustoličenje.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Na slovesnost so prišli [[patriarh]]i in mnogi verniki.</center> }} Po koncu [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] in ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] so se v eni državi znašle vse srbske škofije iz šesterih pravnih ureditev. Maja 1919 so se v Beogradu sestali škofje iz vseh delov nekdanjega Peškega patriarhata in v novi državi razglasili duhovno in upravno enotnost. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za obnovitev nekdanjega Peškega patriarhata, ukinjenega leta 1766. Nova državna vlada na čelu s kraljem Petrom I. je dala soglasje. Vodstvo Cerkve se je obrnilo na [[Carigrajski patriarhat]] kot matično cerkev in ga obvestila o novonastalih okoliščinah, in o želji po obnovi lastnega patriarhata. Carigrajski patriarhat je to odobril in izdal ustrezno dovoljenje oziroma tomos. Po ustanovitvi Države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je pojavila možnost ponovne združitve različnih avtonomnih srbskih cerkvenih območij. Prva konferenca vseh srbskih škofov je bila 31. decembra 1918 v Sremskih Karlovcih pod predsedstvom metropolita Dimitrija, na kateri je bilo odločeno, da se razglasi združitev vseh srbskih lokalnih cerkva.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 425</ref> Po pogajanjih je Carigrajski patriarhat leta 1920 odobril združitev vseh srbskih pravoslavnih cerkva v avtokefalno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]].66) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 431</ref> Na Svetem škofovskem zboru, ki je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih, je bil slovesno razglašen Srbski patriarhat.67) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 432</ref> Na ta način je bil obnovljen Pećki patriarhat, ki je bil ukinjen leta 1766. Sveti škofovski koncil je 15/28. 12. septembra 1920 je z veliko večino glasov izvolil Dimitrija Pavlovića za prvega patriarha obnovljenega Pećkega patriarhata.68) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 435</ref>Vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov, Srbov in Slovencev se ni strinjala z načinom izvolitve patriarha, zato je v soglasju s Škofovskim svetom objavila odlok o izvolitvi patriarha, po katerem Škofovski svet predlaga tri kandidate, nato pa patriarha izvoli volilni svet, v katerem je kralj ohranil nadzor prek ministra za vero.69) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 436</ref>Na ponovni izvolitvi 12. novembra 1920 je bil Dimitrij Pavlović ponovno izvoljen za patriarha.70) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref> Patriarh Dimitrije je bil ustoličen 13. novembra 1920 na slovesni liturgiji v stolni cerkvi v Beogradu.71) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref>2. aprila 1922 je odposlanec Carigrajskega patriarhata razglasil združitev Srbske cerkve in njeno povzdignjenje na raven patriarhata.72) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 439</ref> Sledilo je priznanje s strani drugih pravoslavnih cerkva. Slovesna ustoličitev v Peški patriarhiji je bila 28. avgusta 1924 v Peći.73) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 441</ref> Na patriarhalni prestol ga je postavil kralj Aleksander I. Karađorđević.74) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 443</ref> Nato je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih škofovski zbor, na katerem je bila sprejeta odločitev o povzdignjenju Srbske metropolitanske cerkve v patriarhalno. Prvi srbski patriarh obnovljenega patriarhata je bil srbski metropolit Dimitrije. Vsega skupaj je škofoval: kot niški škof 1884–1889, kot šabaški škof 1898–1905, kot srbski metropolit 1905–1920 in kot srbski patriarh zadnjih deset let, 1920–1930. === Cerkvena dejavnost === #Na Češkoslovaškem je ustanovil škofijo in 25. septembra 1921 posvetil Gorazda Čeha za češkega in moravskega škofa; ta tvorevina je nastala po prizadevanjih svobodomiselnega Masaryka, ki je prek prozelitizma katoličanov hotel ustanoviti avtokefalno češko Cerkev; tudi sam je zamenjal vero, saj je katoliško zamenjal s [[protestantizem|protestantsko]], a kritiziral je eno in drugo. #Poleg češko-moravske škofije sta bili v času njegove vladavine ustanovljeni tudi ameriško-kanadska in bihaćka škofija, obnovljena pa je bila tudi stara braničevska škofija. #V beograjski stolnici sv. Nadangela Mihaela je v četrtek, 8. junija 1922, poročil kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] in kraljico Marijo ob somaševanju štirih drugih škofov. #Odobril je osnovna načela in podprl delo "Ljudske krščanske skupnosti" (bolj znane kot molitveno gibanje „bogomoljci“). To gibanje je ustanovil sveti škof Nikolaj in je imelo za cilj moralno preporoditi srbski narod vseh slojev in širiti evangelijski nauk. Patriarh Dimitrij je kmalu po ustanovitvi prevzel duhovno vodstvo tega gibanja; neposredni duhovni oče pa mu je postal škof sv. [[Nikolaj Velimirović]]. #V začetku leta 1922 je bila ustanovljena revija "Pravoslavna krščanska skupnost" („Православна Хришћанска Заједница/Pravoslavna Hrišćanska Zajednica“), stekla pa je tudi založniška dejavnost in do leta 1941 so izdali več kot 100 knjig. #Pomagal je pri gradnji cerkve svetega Dimitrija v vasi [[Ratkovići]] in cerkve Pokrova Device Marije v Beogradu. ==== Samovoljno posvečenje ==== Ob petstoletnici smrti despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] ga je leta 1927 patriarh Dimitrij sam, brez sodelvanja arhijerejskega sabora, razglasil za svetnika in nato obhajal hierarhično liturgijo, na kateri je bila molitev in kanon zapet novoimenovanemu svetniku. Za to priložnost je patriarh napisal "Službo svetemu Štefanu", v kateri piše, da je bil Štefan velik vernik in graditelj cerkva, bojevnik in diplomat, pisatelj in graditelj, njegovo glavno delo pa je bilo nenehno dajanje miloščine in pogosto branje bogoslužnih knjig. Dnevni časopis »[[Politika]]« poroča, da je bilo v stolnici bogoslužje, v čast na novo posvečenemu so zapeli kanon, nato pa je skozi Beograd potekala procesija, med katero je bil despot Štefan »prvič omenjen kot svetnik«. Vendar je bila kanonizacija opravljena po patriarhovi lastni volji in je takratni škofovski sinod ni odobraval. === Nabožni pisatelj === Ukvarjal se je tudi s pisateljevanjem; pripravljal je izdajo Hilandarskega tipika svetega Save. Njegova zapuščina vključuje spomine, ki še niso objavljeni. Njegov naslednik kot srbski patriarh je postal [[Varnava Rosić]]. == Smrt in spomin == Pariarh Dimitrij je umrl 6. aprila 1930 ob 14.15 v Beogradu[5] <ref>{{cite web |author= |url=http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |title=Текст о смрти патријарха Димитрија |date=7. april 1930 |website= |publisher=Политика |access-date=17. april 2013 |archive-date=21. november 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121213653/http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |url-status= }}</ref> in je bil pokopan 10. aprila 1930 v samostanu Rakovica. === Ocena === {| |- ! Српски патријарх Димитрије Павловић (кнјига)<ref>{{cite web|url=https://spcprodavnica.rs/e-prodavnica/knjige/razno/srpski-patrijarh-dimitrije-pavlovic-1920-1930-dr-aleksandar-d-sredojevic/|title= Српски патријарх Димитрије Павловић (1920 - 1930) - Др Александар Д. Средојевић|publisher= Архиепископија београдско-карловачка Српске Православне Цркве |author=|place=Beograd|language=sr|date=2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> ! Srbski patriarh Dimitrij Pavlovič (knjiga) |- | <blockquote>Патријарх Димитрије Павловић је био један од најзначајнијих црквених великодостојника у новијој српској историји, судећи по његовом свеукупном раду. На свим дужностима, почев од дужности учитеља и свештеника, преко функције епископа нишког и шабачког, до положаја поглавара Цркве у рангу митрополита и патријарха, Димитрје Павловић је оставио значајан траг. </blockquote> | <blockquote>[[Patriarh]] [[Dimitrij Pavlović]] je bil eden najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov v novejši srbski zgodovini, sodeč po njegovem celotnem delu. V vseh svojih dolžnostih, od učiteljskih in duhovniških dolžnosti, prek službe niško-šabaškega škofa, do položaja cerkvenega poglavarja v oblasti metropolita in patriarha, je Dimitrije Pavlović pustil pomemben pečat. </blockquote> |} === Pesem rajni ženi === <center> {| class="wikitable" |- ! <center>Епитаф Јелици<ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> </center> ! <center>Epitaf Jelici</center> ! <center>Nagrobni napis Jelici</center> |- | <poem> „Снажног тела, умиљатог лика, као да беше природина слика Чиста срца искренога збора, благе душе небескога створа. Безазлена, волела невино, а мрзела злобно, непоштено. Млада беше ко росно цвеће, што процвета у рано пролеће Ал смрт нагла баш је онда снађе, Кад требаше да у живот зађе Смрћу њеном много је изгубљено, до три срца тугом измрвљено До две наде вечно поништене, и две славе навек погашене. Место свега мрачни гроб и кости, оцу, мајци, потпора старости, А супругу ова хладна стена, и судбина горча од пелена…“ </poem> | <poem> „Snažnog tela, umiljatog lika, kao da beše prirodina slika Čista srca iskrenoga zbora, blage duše nebeskoga stvora Bezazlena, volela nevino, a mrzela zlobno, nepošteno Mlada beše ko rosno cveće, što procveta u rano proleće Al smrt nagla baš je onda snađe, kad trebaše da u život zađe Smrću njenom mnogo je izgubljeno, do tri srca tugom izmrvljeno Do dve nade večno poništene, i dve slave navek pogašene Mesto svega mračni grob i kosti, ocu, majci, potpora starosti, A suprugu ova hladna stena, i sudbina gorča od pelena…“ </poem> | <poem> "Močnega telesa, milega obraza, kot da bi bila naravna podoba. Čisto srce iskrenega govora, nežna duša nebeškega bitja. Neškodljiva, nedolžno ljubeča — a sovražila je zlobno, vsa grozeča. Bila je mlada kot rosen cvet, ki v zgodnji pomladi zapustil je sled; Toda dohitela jo je nenadoma prav takrat smrt, ko bi morala vstopiti v življenja vrt. Njena smrt je bila velika izguba: do tri srca od žalosti potrta, do dve upanji za vedno zadušeni, in dve slavi za vedno ugašeni. Ostal je le temen grob in kosti, brez opore starši v gluhi starosti; na njenega moža pa je padla kot skala — od pelina grenkejša vdovska usoda." </poem> |} </center> Čustveno globoko doživeti nagrobni napis; čudi vendar – glede na dejstvo, da je te verze napisal krščanski duhovnik –, da ne vsebujejo nobene tolažilne misli, ki jih ponuja krščanski pogled na svet v smislu: „Le križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami…“<ref>Pogost napis na nagrobnikih</ref> === Odlikovanja === [[File:Grave of Patriarch Dimitrije.jpg|thumb|right|200px|<center>Grob patriarha Dimitrija]]</center> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:Ordine di Skanderbeg - gran croce.png|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Odličje Skenderbega]], „Veliki križ“, ([[Kraljevina Albanija]].<ref>{{Cite book|ref=harv|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=343}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Pravoslavje]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Александар Д. Средојевић: ''Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930) '', Филозофски факултет Универзитета у Београду. Београд, 2013. *Слободан Јовановић: ''Влада Милана Обреновића'', књига 3. Београд, 1934. ________________________________________ * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Dimitrije Pavlović}} {{DEFAULTSORT:Pavlović, Dimitrije}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://urbancityradio.org/prvi-srpski-patrijarh-posle-obnove-patrijarsije-bio-je-dimitrije-iz-brezana/ Dimitrije Pavlović iz Brežana - Prvi srpski patrijarh posle obnove Patrijaršije] *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B Димитрије Павловић [Српска енциклопедија] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Dimitrije_(Pavlovic)_of_Serbia Dimitrije (Pavlovic) of Serbia - OrthodoxWiki] === Film === *[https://www.youtube.com/watch?v=l18IUGM5FIY (762) "Век уједињења Патријарх Димитрије"/"Vek ujedinjenja Patrijarh Dimitrije" - YouTube] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nestor Popović]] | title = [[Škofija Niš|Niški škof]] | years = 1884&ndash;1889 | after = [[Jeronim Jovanović]] }} {{succession box | before = [[Samuil Pantelić]] | title = [[Škofija Šabac|Šabaški škof]] | years = 1898&ndash;1905| after = [[Sergij Georgijević]] }} {{succession box | before = [[Inokentij Pavlović]] | title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] | years =1905&ndash;1920| after = <small>služba prenehala</small>}} {{succession box | before = [[Kalinik II.]] (do 1766)| title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|Srbski patriarh]] | years = 1920&ndash;1930| after = [[Varnava Rosić|Varnava]] }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1846]] [[Kategorija:Umrli leta 1930]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] jz21hoc3rjooxjzrfvcqp636y24kr7l 6659669 6659667 2026-04-14T12:44:58Z Stebunik 55592 /* Odlikovanja */ 6659669 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavlovič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Dimitrij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Dimitrije Pavlović | native_name_lang = sr | title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Димитрий в 1920-е годы.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Dimitrij v Beogradu 1920 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjsko]]-[[Sremski Karlovci|karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[28. september]] [[1920]] (izvoljen v Sremskih Karlovcih)<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | appointed = [[12. november]] [[1920]] (na ponovnih volitvah potrjen od vlade Kraljestva SHS) | term = | term_start = [[13. november]] [[1920]] (v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela]]<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[6. april]] [[1930]] (umrl) | predecessor = [[Inokentij Pavlović|Inokentij]] | opposed = | successor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1878]] | ordained_by = | consecration = [[1884]] | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[28. oktober]] [[1846]] |birth_place= [[Brežane]] ([[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]])<br>danes: [[Srbija]] | birth_name = Dimitrije |death_date= {{dda|1930|04|06|1846|10|28|df=y}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = Oče Stojan<br>mati Milosava<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref><br>žena Jelica Radovanović<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live}}</ref> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Niš|niški škof]] (1884-1889)|[[Škofija Šabac|šabaški škof]] (1898-1905)|[[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] (1905–1920)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu|Velika šola v Beogradu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Dimitrij Pavlović''' – '''patriarh Dimitrij''', '''patriarh Dimitrij I.''', ali pa kar '''oče Mita''' – se je rodil kot '''Dimitrije Pavlović''' ({{lang-sr|Димитије Павловић/Dimitrije Pavlović}}) * [[28. oktober]] [[1846]] [[Brežane]] (blizu [[Požarevac|Požarevca]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]] danes: [[Srbija]]), †[[6. april]] [[1930]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]), je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. '''Dimitrij''' je bil sicer nadškof in 39. patriarh [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]], vendar od 1920 tudi prvi patriarh zedinjene [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od leta 1920 do svoje smrti.{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} Njegov celotni naziv se glasi: "Vaša svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh gospod Dimitrij".<ref>Njegov celotni častni naziv se glasi torej: "Vaša svetost, nadškof patriarhalnega samostana Peć, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh"; v [[srbščina|srbščini]]: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин г. Димитрије/Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin g. Dimitrije.''</ref> 39. vrhovni poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] je bil od 1920 do 1930;{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} pred tem je bil [[Metropolija Beograd|beograjski metropolit]] od 1905 do 1920. == Življenjepis == === Družina, mladost in šolanje === Rodil se je 28. oktobra 1846 v kraju [[Brežane|Brežanih]] blizu [[Požarevac|Požarevca]]. Njegovi starši Stojan in Milosava izvirata s [[Kosovo|Kosova]].<ref>Српски етнографски зборник - Српска Краљевска академија, "Насеља српских земаља", (Др. Михајло Ј. Миладиновић књига 25. "Пожаревачка Морава").</ref> V veliki družini, kjer je vladala huda revščina, je komaj uspel dokončati šolanje in nato skrbeti za brate in sestre.<ref name="Именован-20240420173507">{{Cite web|url=https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y|title=Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930)|last=Средојевић|first=Александар Д.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31.januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131164206/https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y}}</ref> Kljub revščini si je oče prizadeval izobraziti svoje otroke. V Požarevcu tako Mita končal osnovno šolo in štiri razrede nižje gimnazije. Zaradi hudega revmatizma v nogi je moral eno leto ostati doma, nakar je nadaljeval šolanje v [[Veliko Selo, Beograd|Velikem Selu]] ter končno na gimnaziji v Beogradu.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 10</ref> Njegov oče je bil tako zadolžen, da ni mogel plačevati šolnine. Postali so celo brezdomci ter so starši hodili v dnino k premožnejšim vaščaniom.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 11</ref>Dimitrij je uspešno končal 5. razred gimnazije v Beogradu<ref name="Именован-20240420173507"/>, preživljal pa se je s služenjem v bogatejših hišah in se nato vpisal v beograjsko Bogoslovje sv. Sava, ki ga je leta 1868 končal z [[matura|maturo]]. Med tem študijem, ki ga je končal z odliko, je prejemal državno štipendijo. <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 12</ref> === Učitelj, duhovnik, predavatelj === Leta 1868 je bil imenovan za učitelja v [[Ratković]]u, leta 1869 pa je bil premeščen v [[Brzan]]. 1870 je učiteljsko službo pustil in se poročil, kar mu je odprlo pot do duhovništva, saj so pravoslavni pred posvečenjem oziroma poroko s Cerkvijo – razen menihov – prisiljeni v poroko z ženo. 1870 je bil najprej posvečen v diakona, nato v duhovnika; svojo prvo službo pa je opravljal v [[Lapovo|Lapovem]].12) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s.17</ref> Poročil se je z Jelico, hčerko lapovskega duhovnika Luka Radovanovića in Kate, pri katerem je tudi začel duhovniško službo kot kaplan.<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> Ko mu je 1873 umrla žena – najbrže od jetike – se kot duhovnik ni mogel več poročiti. Na njen grob je dal vklesati pesem, ki ji jo je sam spesnil; pokopana pa je na sredini med svojimi starši. Tedaj se je zamenišil; naslednje leto pa se je vpisal v »Veliko šolo« v Beogradu na oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] in [[jezikoslovje]]. Študij je končal leta 1878. Takoj zatem je bil imenovan za predavatelja teologije za staroslovanski jezik in govorništvo. Profesorski izpit je opravil leta 1881 in bil imenovan najprej za suplenta, leta 1884 pa za profesorja teologije.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 21</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> === Srbija postane samostojna kraljevina, Cerkev pa svojeglavna metropolija === [[File:Prince-Milan-princess-Natalija Aleksandar-1876.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Kneževina Srbija|Knez]] [[Milan Obrenović]] z ženo Natalijo in sinom Aleksandrom rojenim [[1876]].]]</center> 1868 je zavladal v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] [[Milan Obrenović]], ki je naslednje leto dovolil ustavo. Oblast sta si delila skupščina in knez, ki je imel velika pooblastila. Ustava je razglasila osnovne [[človekove pravice]] – enakost, osebno svobodo, nedotakljivost zasebne lastnine in svobodo tiska. Vladi je leta 1879 uspelo izpogajati svojeglavost (avtokefalnost) Srbske pravoslavne cerkve od Carigrajskega patriarhata, ki mu je bila dotlej neposredno podrejena. Vlada naprednjakov je 1881 izdala sklop zakonov, ki so jamčili ustavne svoboščine; 1883 je uvedla obvezno šolanje in dvoletno vojaško obveznost. Ker v deželi še ni bilo železnic, se je 1881 zadolžila pri francoski družbi „Union générale“, ki je železnico od Beograda do Niša in Pirota tudi zgradila in dobila pravice do njene proste uporabe. Opozicijski tisk [[Nikola Pašić|Pašićevih]] radikalov se je razpisal o vsotah denarja, ki da so izginile v naprednjaške žepe, torej o veliki [[korupcija|korupciji]]. Da bi pomiril javnost, je knez Milan izkoristil dejstvo, da je 26. marca 1881 postala kraljevina sosednja Romunija s prvim kraljem [[Karel I. Romunski|Karlom I.]] – ki med drugim ni znal romunsko, ampak le francosko ter je bil katoliške vere,<ref>{{cite web|url=https://povijest.hr/nadanasnjidan/prvi-kralj-rumunjske-bio-je-nijemac-1881/|title=Prvi kralj Rumunjske bio je Nijemac (1881.)|publisher=Povijest.hr|author=|place=|language=hr|date=26. marec 2026|accessdate=13. april 2026}}</ref> pa je 6. marca 1882 izpolnil splošno ljudsko željo, da je skupščina razglasila Srbijo za kraljevino, njenega kneza Milana pa za kralja; ob podporo Avstro-Ogrske je novorazglašeno kraljestvo priznala vsa [[Evropa]]. Naprednjaki pa so začeli odstranjevati uradnike in poslance, ki niso pripadali njihovi stranki; v soglasju s knezom so se mešali tudi v čisto cerkvene zadeve ter jim je celo uspelo zamenjati (1881) in izgnati (1883) beograjskega metropolita, svobodnjaškega <ref> Metropolit Mihailo Jovanović je bil naklonjen liberalni (svobodnjaški) stranki v nasprotju z vladajočo progresivno (naprednjaško) stranko</ref> rusofila [[Mihailo Jovanović|Mihaila Jovanoviča]]. Vsi trije srbski škofje so se tej samovolji enoglasno uprli in niso hoteli izvoliti njegovega naslednika: zato jih je vlada kratko malo odstavila.<ref>{{cite web|url=https://historum.com/t/serbia-1878-1889-an-overview.171345/|title= Serbia 1878-1889: An Overview|publisher=historum.com|author=Tsar|place=|language=sr|date=26. januar 2018|accessdate=12. april 2026}}</ref> === Škof in metropolit === Dimitrij Pavlović pa je 8. novembra 1884 postal niški škof a le do leta 1889, ko je po vrnitvi metropolita Mihaila moral odstopiti; odšel je v Francijo, kjer je nadaljeval študij [[književnost]]i in [[filozofija|filozofije]]. Po smrti metropolita Mihaila 1898 se je vrnil v Srbijo in postal šabaški škof; to službo je opravljal do 1905. Po smrti metropolita [[Inokentij Pavlović|Inokentija]] (1905) pa je bil izvoljen za novega srbskega metropolita in je imel naslov: »Beograjski nadškof in srbski metropolit«. Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko prek [[Albanija|Albanije]] umaknil na [[Krf]]. === Prvi patriarh Združene SPC === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen 1920 kot patriarh nanovoobnovljene [[Pećka patriarhija|Peške patriarhije]] ter tako prvi patriarh Združene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]; umeščen za patriarha je bil [[13. november|13. novembra]] [[1920]] v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]] ob navzočnosti [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[patriarh]]ov, gostov in številnih vernikov.</center> | align = right | image1 = Aeksander-I-Karađordević arhijereji-SPC.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Kraljevina Jugoslavija|Vladar]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je prisostvoval volitvam patriarha in se po potrditvi slikal z vsemi [[škof]]i [[SPC]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]].</center> | image2 = Dimitrije-Pavlović-patrijarh.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen in umeščen [[1920]].</center> | image3 = Dimitrije-Pavlović-ustoličenje.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Na slovesnost so prišli [[patriarh]]i in mnogi verniki.</center> }} Po koncu [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] in ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] so se v eni državi znašle vse srbske škofije iz šesterih pravnih ureditev. Maja 1919 so se v Beogradu sestali škofje iz vseh delov nekdanjega Peškega patriarhata in v novi državi razglasili duhovno in upravno enotnost. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za obnovitev nekdanjega Peškega patriarhata, ukinjenega leta 1766. Nova državna vlada na čelu s kraljem Petrom I. je dala soglasje. Vodstvo Cerkve se je obrnilo na [[Carigrajski patriarhat]] kot matično cerkev in ga obvestila o novonastalih okoliščinah, in o želji po obnovi lastnega patriarhata. Carigrajski patriarhat je to odobril in izdal ustrezno dovoljenje oziroma tomos. Po ustanovitvi Države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je pojavila možnost ponovne združitve različnih avtonomnih srbskih cerkvenih območij. Prva konferenca vseh srbskih škofov je bila 31. decembra 1918 v Sremskih Karlovcih pod predsedstvom metropolita Dimitrija, na kateri je bilo odločeno, da se razglasi združitev vseh srbskih lokalnih cerkva.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 425</ref> Po pogajanjih je Carigrajski patriarhat leta 1920 odobril združitev vseh srbskih pravoslavnih cerkva v avtokefalno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]].66) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 431</ref> Na Svetem škofovskem zboru, ki je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih, je bil slovesno razglašen Srbski patriarhat.67) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 432</ref> Na ta način je bil obnovljen Pećki patriarhat, ki je bil ukinjen leta 1766. Sveti škofovski koncil je 15/28. 12. septembra 1920 je z veliko večino glasov izvolil Dimitrija Pavlovića za prvega patriarha obnovljenega Pećkega patriarhata.68) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 435</ref>Vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov, Srbov in Slovencev se ni strinjala z načinom izvolitve patriarha, zato je v soglasju s Škofovskim svetom objavila odlok o izvolitvi patriarha, po katerem Škofovski svet predlaga tri kandidate, nato pa patriarha izvoli volilni svet, v katerem je kralj ohranil nadzor prek ministra za vero.69) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 436</ref>Na ponovni izvolitvi 12. novembra 1920 je bil Dimitrij Pavlović ponovno izvoljen za patriarha.70) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref> Patriarh Dimitrije je bil ustoličen 13. novembra 1920 na slovesni liturgiji v stolni cerkvi v Beogradu.71) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref>2. aprila 1922 je odposlanec Carigrajskega patriarhata razglasil združitev Srbske cerkve in njeno povzdignjenje na raven patriarhata.72) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 439</ref> Sledilo je priznanje s strani drugih pravoslavnih cerkva. Slovesna ustoličitev v Peški patriarhiji je bila 28. avgusta 1924 v Peći.73) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 441</ref> Na patriarhalni prestol ga je postavil kralj Aleksander I. Karađorđević.74) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 443</ref> Nato je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih škofovski zbor, na katerem je bila sprejeta odločitev o povzdignjenju Srbske metropolitanske cerkve v patriarhalno. Prvi srbski patriarh obnovljenega patriarhata je bil srbski metropolit Dimitrije. Vsega skupaj je škofoval: kot niški škof 1884–1889, kot šabaški škof 1898–1905, kot srbski metropolit 1905–1920 in kot srbski patriarh zadnjih deset let, 1920–1930. === Cerkvena dejavnost === #Na Češkoslovaškem je ustanovil škofijo in 25. septembra 1921 posvetil Gorazda Čeha za češkega in moravskega škofa; ta tvorevina je nastala po prizadevanjih svobodomiselnega Masaryka, ki je prek prozelitizma katoličanov hotel ustanoviti avtokefalno češko Cerkev; tudi sam je zamenjal vero, saj je katoliško zamenjal s [[protestantizem|protestantsko]], a kritiziral je eno in drugo. #Poleg češko-moravske škofije sta bili v času njegove vladavine ustanovljeni tudi ameriško-kanadska in bihaćka škofija, obnovljena pa je bila tudi stara braničevska škofija. #V beograjski stolnici sv. Nadangela Mihaela je v četrtek, 8. junija 1922, poročil kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] in kraljico Marijo ob somaševanju štirih drugih škofov. #Odobril je osnovna načela in podprl delo "Ljudske krščanske skupnosti" (bolj znane kot molitveno gibanje „bogomoljci“). To gibanje je ustanovil sveti škof Nikolaj in je imelo za cilj moralno preporoditi srbski narod vseh slojev in širiti evangelijski nauk. Patriarh Dimitrij je kmalu po ustanovitvi prevzel duhovno vodstvo tega gibanja; neposredni duhovni oče pa mu je postal škof sv. [[Nikolaj Velimirović]]. #V začetku leta 1922 je bila ustanovljena revija "Pravoslavna krščanska skupnost" („Православна Хришћанска Заједница/Pravoslavna Hrišćanska Zajednica“), stekla pa je tudi založniška dejavnost in do leta 1941 so izdali več kot 100 knjig. #Pomagal je pri gradnji cerkve svetega Dimitrija v vasi [[Ratkovići]] in cerkve Pokrova Device Marije v Beogradu. ==== Samovoljno posvečenje ==== Ob petstoletnici smrti despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] ga je leta 1927 patriarh Dimitrij sam, brez sodelvanja arhijerejskega sabora, razglasil za svetnika in nato obhajal hierarhično liturgijo, na kateri je bila molitev in kanon zapet novoimenovanemu svetniku. Za to priložnost je patriarh napisal "Službo svetemu Štefanu", v kateri piše, da je bil Štefan velik vernik in graditelj cerkva, bojevnik in diplomat, pisatelj in graditelj, njegovo glavno delo pa je bilo nenehno dajanje miloščine in pogosto branje bogoslužnih knjig. Dnevni časopis »[[Politika]]« poroča, da je bilo v stolnici bogoslužje, v čast na novo posvečenemu so zapeli kanon, nato pa je skozi Beograd potekala procesija, med katero je bil despot Štefan »prvič omenjen kot svetnik«. Vendar je bila kanonizacija opravljena po patriarhovi lastni volji in je takratni škofovski sinod ni odobraval. === Nabožni pisatelj === Ukvarjal se je tudi s pisateljevanjem; pripravljal je izdajo Hilandarskega tipika svetega Save. Njegova zapuščina vključuje spomine, ki še niso objavljeni. Njegov naslednik kot srbski patriarh je postal [[Varnava Rosić]]. == Smrt in spomin == Pariarh Dimitrij je umrl 6. aprila 1930 ob 14.15 v Beogradu[5] <ref>{{cite web |author= |url=http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |title=Текст о смрти патријарха Димитрија |date=7. april 1930 |website= |publisher=Политика |access-date=17. april 2013 |archive-date=21. november 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121213653/http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |url-status= }}</ref> in je bil pokopan 10. aprila 1930 v samostanu Rakovica. === Ocena === {| |- ! Српски патријарх Димитрије Павловић (кнјига)<ref>{{cite web|url=https://spcprodavnica.rs/e-prodavnica/knjige/razno/srpski-patrijarh-dimitrije-pavlovic-1920-1930-dr-aleksandar-d-sredojevic/|title= Српски патријарх Димитрије Павловић (1920 - 1930) - Др Александар Д. Средојевић|publisher= Архиепископија београдско-карловачка Српске Православне Цркве |author=|place=Beograd|language=sr|date=2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> ! Srbski patriarh Dimitrij Pavlovič (knjiga) |- | <blockquote>Патријарх Димитрије Павловић је био један од најзначајнијих црквених великодостојника у новијој српској историји, судећи по његовом свеукупном раду. На свим дужностима, почев од дужности учитеља и свештеника, преко функције епископа нишког и шабачког, до положаја поглавара Цркве у рангу митрополита и патријарха, Димитрје Павловић је оставио значајан траг. </blockquote> | <blockquote>[[Patriarh]] [[Dimitrij Pavlović]] je bil eden najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov v novejši srbski zgodovini, sodeč po njegovem celotnem delu. V vseh svojih dolžnostih, od učiteljskih in duhovniških dolžnosti, prek službe niško-šabaškega škofa, do položaja cerkvenega poglavarja v oblasti metropolita in patriarha, je Dimitrije Pavlović pustil pomemben pečat. </blockquote> |} === Pesem rajni ženi === <center> {| class="wikitable" |- ! <center>Епитаф Јелици<ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> </center> ! <center>Epitaf Jelici</center> ! <center>Nagrobni napis Jelici</center> |- | <poem> „Снажног тела, умиљатог лика, као да беше природина слика Чиста срца искренога збора, благе душе небескога створа. Безазлена, волела невино, а мрзела злобно, непоштено. Млада беше ко росно цвеће, што процвета у рано пролеће Ал смрт нагла баш је онда снађе, Кад требаше да у живот зађе Смрћу њеном много је изгубљено, до три срца тугом измрвљено До две наде вечно поништене, и две славе навек погашене. Место свега мрачни гроб и кости, оцу, мајци, потпора старости, А супругу ова хладна стена, и судбина горча од пелена…“ </poem> | <poem> „Snažnog tela, umiljatog lika, kao da beše prirodina slika Čista srca iskrenoga zbora, blage duše nebeskoga stvora Bezazlena, volela nevino, a mrzela zlobno, nepošteno Mlada beše ko rosno cveće, što procveta u rano proleće Al smrt nagla baš je onda snađe, kad trebaše da u život zađe Smrću njenom mnogo je izgubljeno, do tri srca tugom izmrvljeno Do dve nade večno poništene, i dve slave navek pogašene Mesto svega mračni grob i kosti, ocu, majci, potpora starosti, A suprugu ova hladna stena, i sudbina gorča od pelena…“ </poem> | <poem> "Močnega telesa, milega obraza, kot da bi bila naravna podoba. Čisto srce iskrenega govora, nežna duša nebeškega bitja. Neškodljiva, nedolžno ljubeča — a sovražila je zlobno, vsa grozeča. Bila je mlada kot rosen cvet, ki v zgodnji pomladi zapustil je sled; Toda dohitela jo je nenadoma prav takrat smrt, ko bi morala vstopiti v življenja vrt. Njena smrt je bila velika izguba: do tri srca od žalosti potrta, do dve upanji za vedno zadušeni, in dve slavi za vedno ugašeni. Ostal je le temen grob in kosti, brez opore starši v gluhi starosti; na njenega moža pa je padla kot skala — od pelina grenkejša vdovska usoda." </poem> |} </center> Čustveno globoko doživeti nagrobni napis; čudi vendar – glede na dejstvo, da je te verze napisal krščanski duhovnik –, da ne vsebujejo nobene tolažilne misli, ki jih ponuja krščanski pogled na svet v smislu: „Le križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami…“<ref>Pogost napis na nagrobnikih</ref> === Odlikovanja === [[File:Grave of Patriarch Dimitrije.jpg|thumb|right|200px|<center>Grob patriarha Dimitrija]]</center> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:Ordine di Skanderbeg - gran croce.png|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Odličje Skenderbega]], „Veliki križ“, ([[Kraljevina Albanija]].<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=343}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Pravoslavje]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Александар Д. Средојевић: ''Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930) '', Филозофски факултет Универзитета у Београду. Београд, 2013. *Слободан Јовановић: ''Влада Милана Обреновића'', књига 3. Београд, 1934. ________________________________________ * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Dimitrije Pavlović}} {{DEFAULTSORT:Pavlović, Dimitrije}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://urbancityradio.org/prvi-srpski-patrijarh-posle-obnove-patrijarsije-bio-je-dimitrije-iz-brezana/ Dimitrije Pavlović iz Brežana - Prvi srpski patrijarh posle obnove Patrijaršije] *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B Димитрије Павловић [Српска енциклопедија] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Dimitrije_(Pavlovic)_of_Serbia Dimitrije (Pavlovic) of Serbia - OrthodoxWiki] === Film === *[https://www.youtube.com/watch?v=l18IUGM5FIY (762) "Век уједињења Патријарх Димитрије"/"Vek ujedinjenja Patrijarh Dimitrije" - YouTube] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nestor Popović]] | title = [[Škofija Niš|Niški škof]] | years = 1884&ndash;1889 | after = [[Jeronim Jovanović]] }} {{succession box | before = [[Samuil Pantelić]] | title = [[Škofija Šabac|Šabaški škof]] | years = 1898&ndash;1905| after = [[Sergij Georgijević]] }} {{succession box | before = [[Inokentij Pavlović]] | title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] | years =1905&ndash;1920| after = <small>služba prenehala</small>}} {{succession box | before = [[Kalinik II.]] (do 1766)| title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|Srbski patriarh]] | years = 1920&ndash;1930| after = [[Varnava Rosić|Varnava]] }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1846]] [[Kategorija:Umrli leta 1930]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 0fp0vvebynz13ucg54qa1hrma3tlgw8 6659670 6659669 2026-04-14T12:48:31Z Stebunik 55592 /* Pesem rajni ženi */ 6659670 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavlovič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Dimitrij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Dimitrije Pavlović | native_name_lang = sr | title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Димитрий в 1920-е годы.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Dimitrij v Beogradu 1920 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjsko]]-[[Sremski Karlovci|karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[28. september]] [[1920]] (izvoljen v Sremskih Karlovcih)<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | appointed = [[12. november]] [[1920]] (na ponovnih volitvah potrjen od vlade Kraljestva SHS) | term = | term_start = [[13. november]] [[1920]] (v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela]]<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[6. april]] [[1930]] (umrl) | predecessor = [[Inokentij Pavlović|Inokentij]] | opposed = | successor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1878]] | ordained_by = | consecration = [[1884]] | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[28. oktober]] [[1846]] |birth_place= [[Brežane]] ([[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]])<br>danes: [[Srbija]] | birth_name = Dimitrije |death_date= {{dda|1930|04|06|1846|10|28|df=y}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = Oče Stojan<br>mati Milosava<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref><br>žena Jelica Radovanović<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live}}</ref> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Niš|niški škof]] (1884-1889)|[[Škofija Šabac|šabaški škof]] (1898-1905)|[[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] (1905–1920)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu|Velika šola v Beogradu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Dimitrij Pavlović''' – '''patriarh Dimitrij''', '''patriarh Dimitrij I.''', ali pa kar '''oče Mita''' – se je rodil kot '''Dimitrije Pavlović''' ({{lang-sr|Димитије Павловић/Dimitrije Pavlović}}) * [[28. oktober]] [[1846]] [[Brežane]] (blizu [[Požarevac|Požarevca]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]] danes: [[Srbija]]), †[[6. april]] [[1930]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]), je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. '''Dimitrij''' je bil sicer nadškof in 39. patriarh [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]], vendar od 1920 tudi prvi patriarh zedinjene [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od leta 1920 do svoje smrti.{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} Njegov celotni naziv se glasi: "Vaša svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh gospod Dimitrij".<ref>Njegov celotni častni naziv se glasi torej: "Vaša svetost, nadškof patriarhalnega samostana Peć, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh"; v [[srbščina|srbščini]]: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин г. Димитрије/Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin g. Dimitrije.''</ref> 39. vrhovni poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] je bil od 1920 do 1930;{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} pred tem je bil [[Metropolija Beograd|beograjski metropolit]] od 1905 do 1920. == Življenjepis == === Družina, mladost in šolanje === Rodil se je 28. oktobra 1846 v kraju [[Brežane|Brežanih]] blizu [[Požarevac|Požarevca]]. Njegovi starši Stojan in Milosava izvirata s [[Kosovo|Kosova]].<ref>Српски етнографски зборник - Српска Краљевска академија, "Насеља српских земаља", (Др. Михајло Ј. Миладиновић књига 25. "Пожаревачка Морава").</ref> V veliki družini, kjer je vladala huda revščina, je komaj uspel dokončati šolanje in nato skrbeti za brate in sestre.<ref name="Именован-20240420173507">{{Cite web|url=https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y|title=Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930)|last=Средојевић|first=Александар Д.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31.januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131164206/https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y}}</ref> Kljub revščini si je oče prizadeval izobraziti svoje otroke. V Požarevcu tako Mita končal osnovno šolo in štiri razrede nižje gimnazije. Zaradi hudega revmatizma v nogi je moral eno leto ostati doma, nakar je nadaljeval šolanje v [[Veliko Selo, Beograd|Velikem Selu]] ter končno na gimnaziji v Beogradu.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 10</ref> Njegov oče je bil tako zadolžen, da ni mogel plačevati šolnine. Postali so celo brezdomci ter so starši hodili v dnino k premožnejšim vaščaniom.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 11</ref>Dimitrij je uspešno končal 5. razred gimnazije v Beogradu<ref name="Именован-20240420173507"/>, preživljal pa se je s služenjem v bogatejših hišah in se nato vpisal v beograjsko Bogoslovje sv. Sava, ki ga je leta 1868 končal z [[matura|maturo]]. Med tem študijem, ki ga je končal z odliko, je prejemal državno štipendijo. <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 12</ref> === Učitelj, duhovnik, predavatelj === Leta 1868 je bil imenovan za učitelja v [[Ratković]]u, leta 1869 pa je bil premeščen v [[Brzan]]. 1870 je učiteljsko službo pustil in se poročil, kar mu je odprlo pot do duhovništva, saj so pravoslavni pred posvečenjem oziroma poroko s Cerkvijo – razen menihov – prisiljeni v poroko z ženo. 1870 je bil najprej posvečen v diakona, nato v duhovnika; svojo prvo službo pa je opravljal v [[Lapovo|Lapovem]].12) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s.17</ref> Poročil se je z Jelico, hčerko lapovskega duhovnika Luka Radovanovića in Kate, pri katerem je tudi začel duhovniško službo kot kaplan.<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> Ko mu je 1873 umrla žena – najbrže od jetike – se kot duhovnik ni mogel več poročiti. Na njen grob je dal vklesati pesem, ki ji jo je sam spesnil; pokopana pa je na sredini med svojimi starši. Tedaj se je zamenišil; naslednje leto pa se je vpisal v »Veliko šolo« v Beogradu na oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] in [[jezikoslovje]]. Študij je končal leta 1878. Takoj zatem je bil imenovan za predavatelja teologije za staroslovanski jezik in govorništvo. Profesorski izpit je opravil leta 1881 in bil imenovan najprej za suplenta, leta 1884 pa za profesorja teologije.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 21</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> === Srbija postane samostojna kraljevina, Cerkev pa svojeglavna metropolija === [[File:Prince-Milan-princess-Natalija Aleksandar-1876.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Kneževina Srbija|Knez]] [[Milan Obrenović]] z ženo Natalijo in sinom Aleksandrom rojenim [[1876]].]]</center> 1868 je zavladal v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] [[Milan Obrenović]], ki je naslednje leto dovolil ustavo. Oblast sta si delila skupščina in knez, ki je imel velika pooblastila. Ustava je razglasila osnovne [[človekove pravice]] – enakost, osebno svobodo, nedotakljivost zasebne lastnine in svobodo tiska. Vladi je leta 1879 uspelo izpogajati svojeglavost (avtokefalnost) Srbske pravoslavne cerkve od Carigrajskega patriarhata, ki mu je bila dotlej neposredno podrejena. Vlada naprednjakov je 1881 izdala sklop zakonov, ki so jamčili ustavne svoboščine; 1883 je uvedla obvezno šolanje in dvoletno vojaško obveznost. Ker v deželi še ni bilo železnic, se je 1881 zadolžila pri francoski družbi „Union générale“, ki je železnico od Beograda do Niša in Pirota tudi zgradila in dobila pravice do njene proste uporabe. Opozicijski tisk [[Nikola Pašić|Pašićevih]] radikalov se je razpisal o vsotah denarja, ki da so izginile v naprednjaške žepe, torej o veliki [[korupcija|korupciji]]. Da bi pomiril javnost, je knez Milan izkoristil dejstvo, da je 26. marca 1881 postala kraljevina sosednja Romunija s prvim kraljem [[Karel I. Romunski|Karlom I.]] – ki med drugim ni znal romunsko, ampak le francosko ter je bil katoliške vere,<ref>{{cite web|url=https://povijest.hr/nadanasnjidan/prvi-kralj-rumunjske-bio-je-nijemac-1881/|title=Prvi kralj Rumunjske bio je Nijemac (1881.)|publisher=Povijest.hr|author=|place=|language=hr|date=26. marec 2026|accessdate=13. april 2026}}</ref> pa je 6. marca 1882 izpolnil splošno ljudsko željo, da je skupščina razglasila Srbijo za kraljevino, njenega kneza Milana pa za kralja; ob podporo Avstro-Ogrske je novorazglašeno kraljestvo priznala vsa [[Evropa]]. Naprednjaki pa so začeli odstranjevati uradnike in poslance, ki niso pripadali njihovi stranki; v soglasju s knezom so se mešali tudi v čisto cerkvene zadeve ter jim je celo uspelo zamenjati (1881) in izgnati (1883) beograjskega metropolita, svobodnjaškega <ref> Metropolit Mihailo Jovanović je bil naklonjen liberalni (svobodnjaški) stranki v nasprotju z vladajočo progresivno (naprednjaško) stranko</ref> rusofila [[Mihailo Jovanović|Mihaila Jovanoviča]]. Vsi trije srbski škofje so se tej samovolji enoglasno uprli in niso hoteli izvoliti njegovega naslednika: zato jih je vlada kratko malo odstavila.<ref>{{cite web|url=https://historum.com/t/serbia-1878-1889-an-overview.171345/|title= Serbia 1878-1889: An Overview|publisher=historum.com|author=Tsar|place=|language=sr|date=26. januar 2018|accessdate=12. april 2026}}</ref> === Škof in metropolit === Dimitrij Pavlović pa je 8. novembra 1884 postal niški škof a le do leta 1889, ko je po vrnitvi metropolita Mihaila moral odstopiti; odšel je v Francijo, kjer je nadaljeval študij [[književnost]]i in [[filozofija|filozofije]]. Po smrti metropolita Mihaila 1898 se je vrnil v Srbijo in postal šabaški škof; to službo je opravljal do 1905. Po smrti metropolita [[Inokentij Pavlović|Inokentija]] (1905) pa je bil izvoljen za novega srbskega metropolita in je imel naslov: »Beograjski nadškof in srbski metropolit«. Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko prek [[Albanija|Albanije]] umaknil na [[Krf]]. === Prvi patriarh Združene SPC === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen 1920 kot patriarh nanovoobnovljene [[Pećka patriarhija|Peške patriarhije]] ter tako prvi patriarh Združene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]; umeščen za patriarha je bil [[13. november|13. novembra]] [[1920]] v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]] ob navzočnosti [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[patriarh]]ov, gostov in številnih vernikov.</center> | align = right | image1 = Aeksander-I-Karađordević arhijereji-SPC.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Kraljevina Jugoslavija|Vladar]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je prisostvoval volitvam patriarha in se po potrditvi slikal z vsemi [[škof]]i [[SPC]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]].</center> | image2 = Dimitrije-Pavlović-patrijarh.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen in umeščen [[1920]].</center> | image3 = Dimitrije-Pavlović-ustoličenje.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Na slovesnost so prišli [[patriarh]]i in mnogi verniki.</center> }} Po koncu [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] in ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] so se v eni državi znašle vse srbske škofije iz šesterih pravnih ureditev. Maja 1919 so se v Beogradu sestali škofje iz vseh delov nekdanjega Peškega patriarhata in v novi državi razglasili duhovno in upravno enotnost. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za obnovitev nekdanjega Peškega patriarhata, ukinjenega leta 1766. Nova državna vlada na čelu s kraljem Petrom I. je dala soglasje. Vodstvo Cerkve se je obrnilo na [[Carigrajski patriarhat]] kot matično cerkev in ga obvestila o novonastalih okoliščinah, in o želji po obnovi lastnega patriarhata. Carigrajski patriarhat je to odobril in izdal ustrezno dovoljenje oziroma tomos. Po ustanovitvi Države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je pojavila možnost ponovne združitve različnih avtonomnih srbskih cerkvenih območij. Prva konferenca vseh srbskih škofov je bila 31. decembra 1918 v Sremskih Karlovcih pod predsedstvom metropolita Dimitrija, na kateri je bilo odločeno, da se razglasi združitev vseh srbskih lokalnih cerkva.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 425</ref> Po pogajanjih je Carigrajski patriarhat leta 1920 odobril združitev vseh srbskih pravoslavnih cerkva v avtokefalno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]].66) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 431</ref> Na Svetem škofovskem zboru, ki je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih, je bil slovesno razglašen Srbski patriarhat.67) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 432</ref> Na ta način je bil obnovljen Pećki patriarhat, ki je bil ukinjen leta 1766. Sveti škofovski koncil je 15/28. 12. septembra 1920 je z veliko večino glasov izvolil Dimitrija Pavlovića za prvega patriarha obnovljenega Pećkega patriarhata.68) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 435</ref>Vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov, Srbov in Slovencev se ni strinjala z načinom izvolitve patriarha, zato je v soglasju s Škofovskim svetom objavila odlok o izvolitvi patriarha, po katerem Škofovski svet predlaga tri kandidate, nato pa patriarha izvoli volilni svet, v katerem je kralj ohranil nadzor prek ministra za vero.69) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 436</ref>Na ponovni izvolitvi 12. novembra 1920 je bil Dimitrij Pavlović ponovno izvoljen za patriarha.70) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref> Patriarh Dimitrije je bil ustoličen 13. novembra 1920 na slovesni liturgiji v stolni cerkvi v Beogradu.71) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref>2. aprila 1922 je odposlanec Carigrajskega patriarhata razglasil združitev Srbske cerkve in njeno povzdignjenje na raven patriarhata.72) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 439</ref> Sledilo je priznanje s strani drugih pravoslavnih cerkva. Slovesna ustoličitev v Peški patriarhiji je bila 28. avgusta 1924 v Peći.73) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 441</ref> Na patriarhalni prestol ga je postavil kralj Aleksander I. Karađorđević.74) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 443</ref> Nato je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih škofovski zbor, na katerem je bila sprejeta odločitev o povzdignjenju Srbske metropolitanske cerkve v patriarhalno. Prvi srbski patriarh obnovljenega patriarhata je bil srbski metropolit Dimitrije. Vsega skupaj je škofoval: kot niški škof 1884–1889, kot šabaški škof 1898–1905, kot srbski metropolit 1905–1920 in kot srbski patriarh zadnjih deset let, 1920–1930. === Cerkvena dejavnost === #Na Češkoslovaškem je ustanovil škofijo in 25. septembra 1921 posvetil Gorazda Čeha za češkega in moravskega škofa; ta tvorevina je nastala po prizadevanjih svobodomiselnega Masaryka, ki je prek prozelitizma katoličanov hotel ustanoviti avtokefalno češko Cerkev; tudi sam je zamenjal vero, saj je katoliško zamenjal s [[protestantizem|protestantsko]], a kritiziral je eno in drugo. #Poleg češko-moravske škofije sta bili v času njegove vladavine ustanovljeni tudi ameriško-kanadska in bihaćka škofija, obnovljena pa je bila tudi stara braničevska škofija. #V beograjski stolnici sv. Nadangela Mihaela je v četrtek, 8. junija 1922, poročil kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] in kraljico Marijo ob somaševanju štirih drugih škofov. #Odobril je osnovna načela in podprl delo "Ljudske krščanske skupnosti" (bolj znane kot molitveno gibanje „bogomoljci“). To gibanje je ustanovil sveti škof Nikolaj in je imelo za cilj moralno preporoditi srbski narod vseh slojev in širiti evangelijski nauk. Patriarh Dimitrij je kmalu po ustanovitvi prevzel duhovno vodstvo tega gibanja; neposredni duhovni oče pa mu je postal škof sv. [[Nikolaj Velimirović]]. #V začetku leta 1922 je bila ustanovljena revija "Pravoslavna krščanska skupnost" („Православна Хришћанска Заједница/Pravoslavna Hrišćanska Zajednica“), stekla pa je tudi založniška dejavnost in do leta 1941 so izdali več kot 100 knjig. #Pomagal je pri gradnji cerkve svetega Dimitrija v vasi [[Ratkovići]] in cerkve Pokrova Device Marije v Beogradu. ==== Samovoljno posvečenje ==== Ob petstoletnici smrti despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] ga je leta 1927 patriarh Dimitrij sam, brez sodelvanja arhijerejskega sabora, razglasil za svetnika in nato obhajal hierarhično liturgijo, na kateri je bila molitev in kanon zapet novoimenovanemu svetniku. Za to priložnost je patriarh napisal "Službo svetemu Štefanu", v kateri piše, da je bil Štefan velik vernik in graditelj cerkva, bojevnik in diplomat, pisatelj in graditelj, njegovo glavno delo pa je bilo nenehno dajanje miloščine in pogosto branje bogoslužnih knjig. Dnevni časopis »[[Politika]]« poroča, da je bilo v stolnici bogoslužje, v čast na novo posvečenemu so zapeli kanon, nato pa je skozi Beograd potekala procesija, med katero je bil despot Štefan »prvič omenjen kot svetnik«. Vendar je bila kanonizacija opravljena po patriarhovi lastni volji in je takratni škofovski sinod ni odobraval. === Nabožni pisatelj === Ukvarjal se je tudi s pisateljevanjem; pripravljal je izdajo Hilandarskega tipika svetega Save. Njegova zapuščina vključuje spomine, ki še niso objavljeni. Njegov naslednik kot srbski patriarh je postal [[Varnava Rosić]]. == Smrt in spomin == Pariarh Dimitrij je umrl 6. aprila 1930 ob 14.15 v Beogradu[5] <ref>{{cite web |author= |url=http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |title=Текст о смрти патријарха Димитрија |date=7. april 1930 |website= |publisher=Политика |access-date=17. april 2013 |archive-date=21. november 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121213653/http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |url-status= }}</ref> in je bil pokopan 10. aprila 1930 v samostanu Rakovica. === Ocena === {| |- ! Српски патријарх Димитрије Павловић (кнјига)<ref>{{cite web|url=https://spcprodavnica.rs/e-prodavnica/knjige/razno/srpski-patrijarh-dimitrije-pavlovic-1920-1930-dr-aleksandar-d-sredojevic/|title= Српски патријарх Димитрије Павловић (1920 - 1930) - Др Александар Д. Средојевић|publisher= Архиепископија београдско-карловачка Српске Православне Цркве |author=|place=Beograd|language=sr|date=2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> ! Srbski patriarh Dimitrij Pavlovič (knjiga) |- | <blockquote>Патријарх Димитрије Павловић је био један од најзначајнијих црквених великодостојника у новијој српској историји, судећи по његовом свеукупном раду. На свим дужностима, почев од дужности учитеља и свештеника, преко функције епископа нишког и шабачког, до положаја поглавара Цркве у рангу митрополита и патријарха, Димитрје Павловић је оставио значајан траг. </blockquote> | <blockquote>[[Patriarh]] [[Dimitrij Pavlović]] je bil eden najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov v novejši srbski zgodovini, sodeč po njegovem celotnem delu. V vseh svojih dolžnostih, od učiteljskih in duhovniških dolžnosti, prek službe niško-šabaškega škofa, do položaja cerkvenega poglavarja v oblasti metropolita in patriarha, je Dimitrije Pavlović pustil pomemben pečat. </blockquote> |} === Pesem rajni ženi === <center> {| class="wikitable" |- ! <center>Епитаф Јелици<ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> </center> ! <center>Epitaf Jelici</center> ! <center>Nagrobni napis Jelici</center> |- | <poem> „Снажног тела, умиљатог лика, као да беше природина слика Чиста срца искренога збора, благе душе небескога створа. Безазлена, волела невино, а мрзела злобно, непоштено. Млада беше ко росно цвеће, што процвета у рано пролеће Ал смрт нагла баш је онда снађе, Кад требаше да у живот зађе Смрћу њеном много је изгубљено, до три срца тугом измрвљено До две наде вечно поништене, и две славе навек погашене. Место свега мрачни гроб и кости, оцу, мајци, потпора старости, А супругу ова хладна стена, и судбина горча од пелена…“ </poem> | <poem> „Snažnog tela, umiljatog lika, kao da beše prirodina slika Čista srca iskrenoga zbora, blage duše nebeskoga stvora Bezazlena, volela nevino, a mrzela zlobno, nepošteno Mlada beše ko rosno cveće, što procveta u rano proleće Al smrt nagla baš je onda snađe, kad trebaše da u život zađe Smrću njenom mnogo je izgubljeno, do tri srca tugom izmrvljeno Do dve nade večno poništene, i dve slave navek pogašene Mesto svega mračni grob i kosti, ocu, majci, potpora starosti, A suprugu ova hladna stena, i sudbina gorča od pelena…“ </poem> | <poem> "Močnega telesa, milega obraza, kot da bila bi podoba narave. Čisto srce iskrenega govora, nežna duša nebeškega bitja. Neškodljiva, nedolžno ljubeča — a sovražila je zlobno, vsa grozeča. Bila je mlada kot rosen cvet, ki v zgodnji pomladi zapustil je sled; Toda dohitela jo je nenadoma prav takrat smrt, ko bi morala vstopiti v življenja vrt. Njena smrt je bila velika izguba: do tri srca od žalosti potrta, do dve upanji za vedno zadušeni, in dve slavi za vedno ugašeni. Ostal je le temen grob in kosti, brez opore starši v gluhi starosti; na njenega moža pa je padla kot skala — od pelina grenkejša vdovska usoda." </poem> |} </center> Čustveno globoko doživeti nagrobni napis; čudi vendar – glede na dejstvo, da je te verze napisal krščanski duhovnik –, da ne vsebujejo nobene tolažilne misli, ki jih ponuja krščanski pogled na svet v smislu: „Le križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami…“<ref>Pogost napis na nagrobnikih</ref> === Odlikovanja === [[File:Grave of Patriarch Dimitrije.jpg|thumb|right|200px|<center>Grob patriarha Dimitrija]]</center> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:Ordine di Skanderbeg - gran croce.png|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Odličje Skenderbega]], „Veliki križ“, ([[Kraljevina Albanija]].<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=343}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Pravoslavje]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Александар Д. Средојевић: ''Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930) '', Филозофски факултет Универзитета у Београду. Београд, 2013. *Слободан Јовановић: ''Влада Милана Обреновића'', књига 3. Београд, 1934. ________________________________________ * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Dimitrije Pavlović}} {{DEFAULTSORT:Pavlović, Dimitrije}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://urbancityradio.org/prvi-srpski-patrijarh-posle-obnove-patrijarsije-bio-je-dimitrije-iz-brezana/ Dimitrije Pavlović iz Brežana - Prvi srpski patrijarh posle obnove Patrijaršije] *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B Димитрије Павловић [Српска енциклопедија] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Dimitrije_(Pavlovic)_of_Serbia Dimitrije (Pavlovic) of Serbia - OrthodoxWiki] === Film === *[https://www.youtube.com/watch?v=l18IUGM5FIY (762) "Век уједињења Патријарх Димитрије"/"Vek ujedinjenja Patrijarh Dimitrije" - YouTube] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nestor Popović]] | title = [[Škofija Niš|Niški škof]] | years = 1884&ndash;1889 | after = [[Jeronim Jovanović]] }} {{succession box | before = [[Samuil Pantelić]] | title = [[Škofija Šabac|Šabaški škof]] | years = 1898&ndash;1905| after = [[Sergij Georgijević]] }} {{succession box | before = [[Inokentij Pavlović]] | title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] | years =1905&ndash;1920| after = <small>služba prenehala</small>}} {{succession box | before = [[Kalinik II.]] (do 1766)| title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|Srbski patriarh]] | years = 1920&ndash;1930| after = [[Varnava Rosić|Varnava]] }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1846]] [[Kategorija:Umrli leta 1930]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] tr1z1fvgc56q5rjxr32owtkfwktooar 6659673 6659670 2026-04-14T12:52:08Z Stebunik 55592 /* Pesem rajni ženi */ 6659673 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavlovič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Dimitrij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Dimitrije Pavlović | native_name_lang = sr | title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Димитрий в 1920-е годы.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Dimitrij v Beogradu 1920 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjsko]]-[[Sremski Karlovci|karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[28. september]] [[1920]] (izvoljen v Sremskih Karlovcih)<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | appointed = [[12. november]] [[1920]] (na ponovnih volitvah potrjen od vlade Kraljestva SHS) | term = | term_start = [[13. november]] [[1920]] (v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela]]<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[6. april]] [[1930]] (umrl) | predecessor = [[Inokentij Pavlović|Inokentij]] | opposed = | successor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1878]] | ordained_by = | consecration = [[1884]] | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[28. oktober]] [[1846]] |birth_place= [[Brežane]] ([[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]])<br>danes: [[Srbija]] | birth_name = Dimitrije |death_date= {{dda|1930|04|06|1846|10|28|df=y}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = Oče Stojan<br>mati Milosava<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref><br>žena Jelica Radovanović<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live}}</ref> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Niš|niški škof]] (1884-1889)|[[Škofija Šabac|šabaški škof]] (1898-1905)|[[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] (1905–1920)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu|Velika šola v Beogradu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Dimitrij Pavlović''' – '''patriarh Dimitrij''', '''patriarh Dimitrij I.''', ali pa kar '''oče Mita''' – se je rodil kot '''Dimitrije Pavlović''' ({{lang-sr|Димитије Павловић/Dimitrije Pavlović}}) * [[28. oktober]] [[1846]] [[Brežane]] (blizu [[Požarevac|Požarevca]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]] danes: [[Srbija]]), †[[6. april]] [[1930]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]), je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. '''Dimitrij''' je bil sicer nadškof in 39. patriarh [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]], vendar od 1920 tudi prvi patriarh zedinjene [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od leta 1920 do svoje smrti.{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} Njegov celotni naziv se glasi: "Vaša svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh gospod Dimitrij".<ref>Njegov celotni častni naziv se glasi torej: "Vaša svetost, nadškof patriarhalnega samostana Peć, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh"; v [[srbščina|srbščini]]: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин г. Димитрије/Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin g. Dimitrije.''</ref> 39. vrhovni poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] je bil od 1920 do 1930;{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} pred tem je bil [[Metropolija Beograd|beograjski metropolit]] od 1905 do 1920. == Življenjepis == === Družina, mladost in šolanje === Rodil se je 28. oktobra 1846 v kraju [[Brežane|Brežanih]] blizu [[Požarevac|Požarevca]]. Njegovi starši Stojan in Milosava izvirata s [[Kosovo|Kosova]].<ref>Српски етнографски зборник - Српска Краљевска академија, "Насеља српских земаља", (Др. Михајло Ј. Миладиновић књига 25. "Пожаревачка Морава").</ref> V veliki družini, kjer je vladala huda revščina, je komaj uspel dokončati šolanje in nato skrbeti za brate in sestre.<ref name="Именован-20240420173507">{{Cite web|url=https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y|title=Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930)|last=Средојевић|first=Александар Д.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31.januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131164206/https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y}}</ref> Kljub revščini si je oče prizadeval izobraziti svoje otroke. V Požarevcu tako Mita končal osnovno šolo in štiri razrede nižje gimnazije. Zaradi hudega revmatizma v nogi je moral eno leto ostati doma, nakar je nadaljeval šolanje v [[Veliko Selo, Beograd|Velikem Selu]] ter končno na gimnaziji v Beogradu.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 10</ref> Njegov oče je bil tako zadolžen, da ni mogel plačevati šolnine. Postali so celo brezdomci ter so starši hodili v dnino k premožnejšim vaščaniom.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 11</ref>Dimitrij je uspešno končal 5. razred gimnazije v Beogradu<ref name="Именован-20240420173507"/>, preživljal pa se je s služenjem v bogatejših hišah in se nato vpisal v beograjsko Bogoslovje sv. Sava, ki ga je leta 1868 končal z [[matura|maturo]]. Med tem študijem, ki ga je končal z odliko, je prejemal državno štipendijo. <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 12</ref> === Učitelj, duhovnik, predavatelj === Leta 1868 je bil imenovan za učitelja v [[Ratković]]u, leta 1869 pa je bil premeščen v [[Brzan]]. 1870 je učiteljsko službo pustil in se poročil, kar mu je odprlo pot do duhovništva, saj so pravoslavni pred posvečenjem oziroma poroko s Cerkvijo – razen menihov – prisiljeni v poroko z ženo. 1870 je bil najprej posvečen v diakona, nato v duhovnika; svojo prvo službo pa je opravljal v [[Lapovo|Lapovem]].12) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s.17</ref> Poročil se je z Jelico, hčerko lapovskega duhovnika Luka Radovanovića in Kate, pri katerem je tudi začel duhovniško službo kot kaplan.<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> Ko mu je 1873 umrla žena – najbrže od jetike – se kot duhovnik ni mogel več poročiti. Na njen grob je dal vklesati pesem, ki ji jo je sam spesnil; pokopana pa je na sredini med svojimi starši. Tedaj se je zamenišil; naslednje leto pa se je vpisal v »Veliko šolo« v Beogradu na oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] in [[jezikoslovje]]. Študij je končal leta 1878. Takoj zatem je bil imenovan za predavatelja teologije za staroslovanski jezik in govorništvo. Profesorski izpit je opravil leta 1881 in bil imenovan najprej za suplenta, leta 1884 pa za profesorja teologije.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 21</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> === Srbija postane samostojna kraljevina, Cerkev pa svojeglavna metropolija === [[File:Prince-Milan-princess-Natalija Aleksandar-1876.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Kneževina Srbija|Knez]] [[Milan Obrenović]] z ženo Natalijo in sinom Aleksandrom rojenim [[1876]].]]</center> 1868 je zavladal v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] [[Milan Obrenović]], ki je naslednje leto dovolil ustavo. Oblast sta si delila skupščina in knez, ki je imel velika pooblastila. Ustava je razglasila osnovne [[človekove pravice]] – enakost, osebno svobodo, nedotakljivost zasebne lastnine in svobodo tiska. Vladi je leta 1879 uspelo izpogajati svojeglavost (avtokefalnost) Srbske pravoslavne cerkve od Carigrajskega patriarhata, ki mu je bila dotlej neposredno podrejena. Vlada naprednjakov je 1881 izdala sklop zakonov, ki so jamčili ustavne svoboščine; 1883 je uvedla obvezno šolanje in dvoletno vojaško obveznost. Ker v deželi še ni bilo železnic, se je 1881 zadolžila pri francoski družbi „Union générale“, ki je železnico od Beograda do Niša in Pirota tudi zgradila in dobila pravice do njene proste uporabe. Opozicijski tisk [[Nikola Pašić|Pašićevih]] radikalov se je razpisal o vsotah denarja, ki da so izginile v naprednjaške žepe, torej o veliki [[korupcija|korupciji]]. Da bi pomiril javnost, je knez Milan izkoristil dejstvo, da je 26. marca 1881 postala kraljevina sosednja Romunija s prvim kraljem [[Karel I. Romunski|Karlom I.]] – ki med drugim ni znal romunsko, ampak le francosko ter je bil katoliške vere,<ref>{{cite web|url=https://povijest.hr/nadanasnjidan/prvi-kralj-rumunjske-bio-je-nijemac-1881/|title=Prvi kralj Rumunjske bio je Nijemac (1881.)|publisher=Povijest.hr|author=|place=|language=hr|date=26. marec 2026|accessdate=13. april 2026}}</ref> pa je 6. marca 1882 izpolnil splošno ljudsko željo, da je skupščina razglasila Srbijo za kraljevino, njenega kneza Milana pa za kralja; ob podporo Avstro-Ogrske je novorazglašeno kraljestvo priznala vsa [[Evropa]]. Naprednjaki pa so začeli odstranjevati uradnike in poslance, ki niso pripadali njihovi stranki; v soglasju s knezom so se mešali tudi v čisto cerkvene zadeve ter jim je celo uspelo zamenjati (1881) in izgnati (1883) beograjskega metropolita, svobodnjaškega <ref> Metropolit Mihailo Jovanović je bil naklonjen liberalni (svobodnjaški) stranki v nasprotju z vladajočo progresivno (naprednjaško) stranko</ref> rusofila [[Mihailo Jovanović|Mihaila Jovanoviča]]. Vsi trije srbski škofje so se tej samovolji enoglasno uprli in niso hoteli izvoliti njegovega naslednika: zato jih je vlada kratko malo odstavila.<ref>{{cite web|url=https://historum.com/t/serbia-1878-1889-an-overview.171345/|title= Serbia 1878-1889: An Overview|publisher=historum.com|author=Tsar|place=|language=sr|date=26. januar 2018|accessdate=12. april 2026}}</ref> === Škof in metropolit === Dimitrij Pavlović pa je 8. novembra 1884 postal niški škof a le do leta 1889, ko je po vrnitvi metropolita Mihaila moral odstopiti; odšel je v Francijo, kjer je nadaljeval študij [[književnost]]i in [[filozofija|filozofije]]. Po smrti metropolita Mihaila 1898 se je vrnil v Srbijo in postal šabaški škof; to službo je opravljal do 1905. Po smrti metropolita [[Inokentij Pavlović|Inokentija]] (1905) pa je bil izvoljen za novega srbskega metropolita in je imel naslov: »Beograjski nadškof in srbski metropolit«. Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko prek [[Albanija|Albanije]] umaknil na [[Krf]]. === Prvi patriarh Združene SPC === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen 1920 kot patriarh nanovoobnovljene [[Pećka patriarhija|Peške patriarhije]] ter tako prvi patriarh Združene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]; umeščen za patriarha je bil [[13. november|13. novembra]] [[1920]] v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]] ob navzočnosti [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[patriarh]]ov, gostov in številnih vernikov.</center> | align = right | image1 = Aeksander-I-Karađordević arhijereji-SPC.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Kraljevina Jugoslavija|Vladar]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je prisostvoval volitvam patriarha in se po potrditvi slikal z vsemi [[škof]]i [[SPC]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]].</center> | image2 = Dimitrije-Pavlović-patrijarh.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen in umeščen [[1920]].</center> | image3 = Dimitrije-Pavlović-ustoličenje.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Na slovesnost so prišli [[patriarh]]i in mnogi verniki.</center> }} Po koncu [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] in ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] so se v eni državi znašle vse srbske škofije iz šesterih pravnih ureditev. Maja 1919 so se v Beogradu sestali škofje iz vseh delov nekdanjega Peškega patriarhata in v novi državi razglasili duhovno in upravno enotnost. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za obnovitev nekdanjega Peškega patriarhata, ukinjenega leta 1766. Nova državna vlada na čelu s kraljem Petrom I. je dala soglasje. Vodstvo Cerkve se je obrnilo na [[Carigrajski patriarhat]] kot matično cerkev in ga obvestila o novonastalih okoliščinah, in o želji po obnovi lastnega patriarhata. Carigrajski patriarhat je to odobril in izdal ustrezno dovoljenje oziroma tomos. Po ustanovitvi Države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je pojavila možnost ponovne združitve različnih avtonomnih srbskih cerkvenih območij. Prva konferenca vseh srbskih škofov je bila 31. decembra 1918 v Sremskih Karlovcih pod predsedstvom metropolita Dimitrija, na kateri je bilo odločeno, da se razglasi združitev vseh srbskih lokalnih cerkva.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 425</ref> Po pogajanjih je Carigrajski patriarhat leta 1920 odobril združitev vseh srbskih pravoslavnih cerkva v avtokefalno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]].66) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 431</ref> Na Svetem škofovskem zboru, ki je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih, je bil slovesno razglašen Srbski patriarhat.67) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 432</ref> Na ta način je bil obnovljen Pećki patriarhat, ki je bil ukinjen leta 1766. Sveti škofovski koncil je 15/28. 12. septembra 1920 je z veliko večino glasov izvolil Dimitrija Pavlovića za prvega patriarha obnovljenega Pećkega patriarhata.68) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 435</ref>Vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov, Srbov in Slovencev se ni strinjala z načinom izvolitve patriarha, zato je v soglasju s Škofovskim svetom objavila odlok o izvolitvi patriarha, po katerem Škofovski svet predlaga tri kandidate, nato pa patriarha izvoli volilni svet, v katerem je kralj ohranil nadzor prek ministra za vero.69) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 436</ref>Na ponovni izvolitvi 12. novembra 1920 je bil Dimitrij Pavlović ponovno izvoljen za patriarha.70) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref> Patriarh Dimitrije je bil ustoličen 13. novembra 1920 na slovesni liturgiji v stolni cerkvi v Beogradu.71) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref>2. aprila 1922 je odposlanec Carigrajskega patriarhata razglasil združitev Srbske cerkve in njeno povzdignjenje na raven patriarhata.72) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 439</ref> Sledilo je priznanje s strani drugih pravoslavnih cerkva. Slovesna ustoličitev v Peški patriarhiji je bila 28. avgusta 1924 v Peći.73) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 441</ref> Na patriarhalni prestol ga je postavil kralj Aleksander I. Karađorđević.74) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 443</ref> Nato je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih škofovski zbor, na katerem je bila sprejeta odločitev o povzdignjenju Srbske metropolitanske cerkve v patriarhalno. Prvi srbski patriarh obnovljenega patriarhata je bil srbski metropolit Dimitrije. Vsega skupaj je škofoval: kot niški škof 1884–1889, kot šabaški škof 1898–1905, kot srbski metropolit 1905–1920 in kot srbski patriarh zadnjih deset let, 1920–1930. === Cerkvena dejavnost === #Na Češkoslovaškem je ustanovil škofijo in 25. septembra 1921 posvetil Gorazda Čeha za češkega in moravskega škofa; ta tvorevina je nastala po prizadevanjih svobodomiselnega Masaryka, ki je prek prozelitizma katoličanov hotel ustanoviti avtokefalno češko Cerkev; tudi sam je zamenjal vero, saj je katoliško zamenjal s [[protestantizem|protestantsko]], a kritiziral je eno in drugo. #Poleg češko-moravske škofije sta bili v času njegove vladavine ustanovljeni tudi ameriško-kanadska in bihaćka škofija, obnovljena pa je bila tudi stara braničevska škofija. #V beograjski stolnici sv. Nadangela Mihaela je v četrtek, 8. junija 1922, poročil kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] in kraljico Marijo ob somaševanju štirih drugih škofov. #Odobril je osnovna načela in podprl delo "Ljudske krščanske skupnosti" (bolj znane kot molitveno gibanje „bogomoljci“). To gibanje je ustanovil sveti škof Nikolaj in je imelo za cilj moralno preporoditi srbski narod vseh slojev in širiti evangelijski nauk. Patriarh Dimitrij je kmalu po ustanovitvi prevzel duhovno vodstvo tega gibanja; neposredni duhovni oče pa mu je postal škof sv. [[Nikolaj Velimirović]]. #V začetku leta 1922 je bila ustanovljena revija "Pravoslavna krščanska skupnost" („Православна Хришћанска Заједница/Pravoslavna Hrišćanska Zajednica“), stekla pa je tudi založniška dejavnost in do leta 1941 so izdali več kot 100 knjig. #Pomagal je pri gradnji cerkve svetega Dimitrija v vasi [[Ratkovići]] in cerkve Pokrova Device Marije v Beogradu. ==== Samovoljno posvečenje ==== Ob petstoletnici smrti despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] ga je leta 1927 patriarh Dimitrij sam, brez sodelvanja arhijerejskega sabora, razglasil za svetnika in nato obhajal hierarhično liturgijo, na kateri je bila molitev in kanon zapet novoimenovanemu svetniku. Za to priložnost je patriarh napisal "Službo svetemu Štefanu", v kateri piše, da je bil Štefan velik vernik in graditelj cerkva, bojevnik in diplomat, pisatelj in graditelj, njegovo glavno delo pa je bilo nenehno dajanje miloščine in pogosto branje bogoslužnih knjig. Dnevni časopis »[[Politika]]« poroča, da je bilo v stolnici bogoslužje, v čast na novo posvečenemu so zapeli kanon, nato pa je skozi Beograd potekala procesija, med katero je bil despot Štefan »prvič omenjen kot svetnik«. Vendar je bila kanonizacija opravljena po patriarhovi lastni volji in je takratni škofovski sinod ni odobraval. === Nabožni pisatelj === Ukvarjal se je tudi s pisateljevanjem; pripravljal je izdajo Hilandarskega tipika svetega Save. Njegova zapuščina vključuje spomine, ki še niso objavljeni. Njegov naslednik kot srbski patriarh je postal [[Varnava Rosić]]. == Smrt in spomin == Pariarh Dimitrij je umrl 6. aprila 1930 ob 14.15 v Beogradu[5] <ref>{{cite web |author= |url=http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |title=Текст о смрти патријарха Димитрија |date=7. april 1930 |website= |publisher=Политика |access-date=17. april 2013 |archive-date=21. november 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121213653/http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |url-status= }}</ref> in je bil pokopan 10. aprila 1930 v samostanu Rakovica. === Ocena === {| |- ! Српски патријарх Димитрије Павловић (кнјига)<ref>{{cite web|url=https://spcprodavnica.rs/e-prodavnica/knjige/razno/srpski-patrijarh-dimitrije-pavlovic-1920-1930-dr-aleksandar-d-sredojevic/|title= Српски патријарх Димитрије Павловић (1920 - 1930) - Др Александар Д. Средојевић|publisher= Архиепископија београдско-карловачка Српске Православне Цркве |author=|place=Beograd|language=sr|date=2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> ! Srbski patriarh Dimitrij Pavlovič (knjiga) |- | <blockquote>Патријарх Димитрије Павловић је био један од најзначајнијих црквених великодостојника у новијој српској историји, судећи по његовом свеукупном раду. На свим дужностима, почев од дужности учитеља и свештеника, преко функције епископа нишког и шабачког, до положаја поглавара Цркве у рангу митрополита и патријарха, Димитрје Павловић је оставио значајан траг. </blockquote> | <blockquote>[[Patriarh]] [[Dimitrij Pavlović]] je bil eden najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov v novejši srbski zgodovini, sodeč po njegovem celotnem delu. V vseh svojih dolžnostih, od učiteljskih in duhovniških dolžnosti, prek službe niško-šabaškega škofa, do položaja cerkvenega poglavarja v oblasti metropolita in patriarha, je Dimitrije Pavlović pustil pomemben pečat. </blockquote> |} === Pesem rajni ženi === <center> {| class="wikitable" |- ! <center>Епитаф Јелици<ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> </center> ! <center>Epitaf Jelici</center> ! <center>Nagrobni napis Jelici</center> |- | <poem> „Снажног тела, умиљатог лика, као да беше природина слика Чиста срца искренога збора, благе душе небескога створа. Безазлена, волела невино, а мрзела злобно, непоштено. Млада беше ко росно цвеће, што процвета у рано пролеће Ал смрт нагла баш је онда снађе, Кад требаше да у живот зађе Смрћу њеном много је изгубљено, до три срца тугом измрвљено До две наде вечно поништене, и две славе навек погашене. Место свега мрачни гроб и кости, оцу, мајци, потпора старости, А супругу ова хладна стена, и судбина горча од пелена…“ </poem> | <poem> „Snažnog tela, umiljatog lika, kao da beše prirodina slika Čista srca iskrenoga zbora, blage duše nebeskoga stvora Bezazlena, volela nevino, a mrzela zlobno, nepošteno Mlada beše ko rosno cveće, što procveta u rano proleće Al smrt nagla baš je onda snađe, kad trebaše da u život zađe Smrću njenom mnogo je izgubljeno, do tri srca tugom izmrvljeno Do dve nade večno poništene, i dve slave navek pogašene Mesto svega mračni grob i kosti, ocu, majci, potpora starosti, A suprugu ova hladna stena, i sudbina gorča od pelena…“ </poem> | <poem> "Močnega telesa, milega obraza, kot da bila bi podoba narave. Čisto srce iskrenega govora, nežna duša nebeškega bitja. Neškodljiva, nedolžno ljubeča — sovražila zlobno je, kakor grozeča. Bila je mlada kot rosen cvet, ki zgodaj spomladi zapustil je sled; Toda dohitela jo je hipoma prav takrat smrt, ko bi morala vstopati v življenja vrt. Njena smrt je bila velika izguba: do tri srca od žalosti potrta, do dve upanji za vedno zadušeni, in dve slavi za vedno ugašeni. Ostal je le temen grob in kosti, brez opore starši v gluhi starosti; na njenega moža pa je padla kot skala — od pelina grenkejša vdovska usoda." </poem> |} </center> Čustveno globoko doživeti nagrobni napis; čudi vendar – glede na dejstvo, da je te verze napisal krščanski duhovnik –, da ne vsebujejo nobene tolažilne misli, ki jih ponuja krščanski pogled na svet v smislu: „Le križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami…“<ref>Pogost napis na nagrobnikih</ref> === Odlikovanja === [[File:Grave of Patriarch Dimitrije.jpg|thumb|right|200px|<center>Grob patriarha Dimitrija]]</center> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:Ordine di Skanderbeg - gran croce.png|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Odličje Skenderbega]], „Veliki križ“, ([[Kraljevina Albanija]].<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=343}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Pravoslavje]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Александар Д. Средојевић: ''Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930) '', Филозофски факултет Универзитета у Београду. Београд, 2013. *Слободан Јовановић: ''Влада Милана Обреновића'', књига 3. Београд, 1934. ________________________________________ * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Dimitrije Pavlović}} {{DEFAULTSORT:Pavlović, Dimitrije}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://urbancityradio.org/prvi-srpski-patrijarh-posle-obnove-patrijarsije-bio-je-dimitrije-iz-brezana/ Dimitrije Pavlović iz Brežana - Prvi srpski patrijarh posle obnove Patrijaršije] *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B Димитрије Павловић [Српска енциклопедија] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Dimitrije_(Pavlovic)_of_Serbia Dimitrije (Pavlovic) of Serbia - OrthodoxWiki] === Film === *[https://www.youtube.com/watch?v=l18IUGM5FIY (762) "Век уједињења Патријарх Димитрије"/"Vek ujedinjenja Patrijarh Dimitrije" - YouTube] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nestor Popović]] | title = [[Škofija Niš|Niški škof]] | years = 1884&ndash;1889 | after = [[Jeronim Jovanović]] }} {{succession box | before = [[Samuil Pantelić]] | title = [[Škofija Šabac|Šabaški škof]] | years = 1898&ndash;1905| after = [[Sergij Georgijević]] }} {{succession box | before = [[Inokentij Pavlović]] | title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] | years =1905&ndash;1920| after = <small>služba prenehala</small>}} {{succession box | before = [[Kalinik II.]] (do 1766)| title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|Srbski patriarh]] | years = 1920&ndash;1930| after = [[Varnava Rosić|Varnava]] }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1846]] [[Kategorija:Umrli leta 1930]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] dvx51cdpnd4j17dmdnux3nu3wx1v6vw 6659675 6659673 2026-04-14T12:53:53Z Stebunik 55592 /* Pesem rajni ženi */ 6659675 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavlovič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Dimitrij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Dimitrije Pavlović | native_name_lang = sr | title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Димитрий в 1920-е годы.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Dimitrij v Beogradu 1920 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjsko]]-[[Sremski Karlovci|karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[28. september]] [[1920]] (izvoljen v Sremskih Karlovcih)<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | appointed = [[12. november]] [[1920]] (na ponovnih volitvah potrjen od vlade Kraljestva SHS) | term = | term_start = [[13. november]] [[1920]] (v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela]]<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[6. april]] [[1930]] (umrl) | predecessor = [[Inokentij Pavlović|Inokentij]] | opposed = | successor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1878]] | ordained_by = | consecration = [[1884]] | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[28. oktober]] [[1846]] |birth_place= [[Brežane]] ([[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]])<br>danes: [[Srbija]] | birth_name = Dimitrije |death_date= {{dda|1930|04|06|1846|10|28|df=y}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = Oče Stojan<br>mati Milosava<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref><br>žena Jelica Radovanović<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live}}</ref> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Niš|niški škof]] (1884-1889)|[[Škofija Šabac|šabaški škof]] (1898-1905)|[[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] (1905–1920)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu|Velika šola v Beogradu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Dimitrij Pavlović''' – '''patriarh Dimitrij''', '''patriarh Dimitrij I.''', ali pa kar '''oče Mita''' – se je rodil kot '''Dimitrije Pavlović''' ({{lang-sr|Димитије Павловић/Dimitrije Pavlović}}) * [[28. oktober]] [[1846]] [[Brežane]] (blizu [[Požarevac|Požarevca]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]] danes: [[Srbija]]), †[[6. april]] [[1930]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]), je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. '''Dimitrij''' je bil sicer nadškof in 39. patriarh [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]], vendar od 1920 tudi prvi patriarh zedinjene [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od leta 1920 do svoje smrti.{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} Njegov celotni naziv se glasi: "Vaša svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh gospod Dimitrij".<ref>Njegov celotni častni naziv se glasi torej: "Vaša svetost, nadškof patriarhalnega samostana Peć, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh"; v [[srbščina|srbščini]]: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин г. Димитрије/Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin g. Dimitrije.''</ref> 39. vrhovni poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] je bil od 1920 do 1930;{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} pred tem je bil [[Metropolija Beograd|beograjski metropolit]] od 1905 do 1920. == Življenjepis == === Družina, mladost in šolanje === Rodil se je 28. oktobra 1846 v kraju [[Brežane|Brežanih]] blizu [[Požarevac|Požarevca]]. Njegovi starši Stojan in Milosava izvirata s [[Kosovo|Kosova]].<ref>Српски етнографски зборник - Српска Краљевска академија, "Насеља српских земаља", (Др. Михајло Ј. Миладиновић књига 25. "Пожаревачка Морава").</ref> V veliki družini, kjer je vladala huda revščina, je komaj uspel dokončati šolanje in nato skrbeti za brate in sestre.<ref name="Именован-20240420173507">{{Cite web|url=https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y|title=Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930)|last=Средојевић|first=Александар Д.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31.januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131164206/https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y}}</ref> Kljub revščini si je oče prizadeval izobraziti svoje otroke. V Požarevcu tako Mita končal osnovno šolo in štiri razrede nižje gimnazije. Zaradi hudega revmatizma v nogi je moral eno leto ostati doma, nakar je nadaljeval šolanje v [[Veliko Selo, Beograd|Velikem Selu]] ter končno na gimnaziji v Beogradu.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 10</ref> Njegov oče je bil tako zadolžen, da ni mogel plačevati šolnine. Postali so celo brezdomci ter so starši hodili v dnino k premožnejšim vaščaniom.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 11</ref>Dimitrij je uspešno končal 5. razred gimnazije v Beogradu<ref name="Именован-20240420173507"/>, preživljal pa se je s služenjem v bogatejših hišah in se nato vpisal v beograjsko Bogoslovje sv. Sava, ki ga je leta 1868 končal z [[matura|maturo]]. Med tem študijem, ki ga je končal z odliko, je prejemal državno štipendijo. <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 12</ref> === Učitelj, duhovnik, predavatelj === Leta 1868 je bil imenovan za učitelja v [[Ratković]]u, leta 1869 pa je bil premeščen v [[Brzan]]. 1870 je učiteljsko službo pustil in se poročil, kar mu je odprlo pot do duhovništva, saj so pravoslavni pred posvečenjem oziroma poroko s Cerkvijo – razen menihov – prisiljeni v poroko z ženo. 1870 je bil najprej posvečen v diakona, nato v duhovnika; svojo prvo službo pa je opravljal v [[Lapovo|Lapovem]].12) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s.17</ref> Poročil se je z Jelico, hčerko lapovskega duhovnika Luka Radovanovića in Kate, pri katerem je tudi začel duhovniško službo kot kaplan.<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> Ko mu je 1873 umrla žena – najbrže od jetike – se kot duhovnik ni mogel več poročiti. Na njen grob je dal vklesati pesem, ki ji jo je sam spesnil; pokopana pa je na sredini med svojimi starši. Tedaj se je zamenišil; naslednje leto pa se je vpisal v »Veliko šolo« v Beogradu na oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] in [[jezikoslovje]]. Študij je končal leta 1878. Takoj zatem je bil imenovan za predavatelja teologije za staroslovanski jezik in govorništvo. Profesorski izpit je opravil leta 1881 in bil imenovan najprej za suplenta, leta 1884 pa za profesorja teologije.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 21</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> === Srbija postane samostojna kraljevina, Cerkev pa svojeglavna metropolija === [[File:Prince-Milan-princess-Natalija Aleksandar-1876.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Kneževina Srbija|Knez]] [[Milan Obrenović]] z ženo Natalijo in sinom Aleksandrom rojenim [[1876]].]]</center> 1868 je zavladal v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] [[Milan Obrenović]], ki je naslednje leto dovolil ustavo. Oblast sta si delila skupščina in knez, ki je imel velika pooblastila. Ustava je razglasila osnovne [[človekove pravice]] – enakost, osebno svobodo, nedotakljivost zasebne lastnine in svobodo tiska. Vladi je leta 1879 uspelo izpogajati svojeglavost (avtokefalnost) Srbske pravoslavne cerkve od Carigrajskega patriarhata, ki mu je bila dotlej neposredno podrejena. Vlada naprednjakov je 1881 izdala sklop zakonov, ki so jamčili ustavne svoboščine; 1883 je uvedla obvezno šolanje in dvoletno vojaško obveznost. Ker v deželi še ni bilo železnic, se je 1881 zadolžila pri francoski družbi „Union générale“, ki je železnico od Beograda do Niša in Pirota tudi zgradila in dobila pravice do njene proste uporabe. Opozicijski tisk [[Nikola Pašić|Pašićevih]] radikalov se je razpisal o vsotah denarja, ki da so izginile v naprednjaške žepe, torej o veliki [[korupcija|korupciji]]. Da bi pomiril javnost, je knez Milan izkoristil dejstvo, da je 26. marca 1881 postala kraljevina sosednja Romunija s prvim kraljem [[Karel I. Romunski|Karlom I.]] – ki med drugim ni znal romunsko, ampak le francosko ter je bil katoliške vere,<ref>{{cite web|url=https://povijest.hr/nadanasnjidan/prvi-kralj-rumunjske-bio-je-nijemac-1881/|title=Prvi kralj Rumunjske bio je Nijemac (1881.)|publisher=Povijest.hr|author=|place=|language=hr|date=26. marec 2026|accessdate=13. april 2026}}</ref> pa je 6. marca 1882 izpolnil splošno ljudsko željo, da je skupščina razglasila Srbijo za kraljevino, njenega kneza Milana pa za kralja; ob podporo Avstro-Ogrske je novorazglašeno kraljestvo priznala vsa [[Evropa]]. Naprednjaki pa so začeli odstranjevati uradnike in poslance, ki niso pripadali njihovi stranki; v soglasju s knezom so se mešali tudi v čisto cerkvene zadeve ter jim je celo uspelo zamenjati (1881) in izgnati (1883) beograjskega metropolita, svobodnjaškega <ref> Metropolit Mihailo Jovanović je bil naklonjen liberalni (svobodnjaški) stranki v nasprotju z vladajočo progresivno (naprednjaško) stranko</ref> rusofila [[Mihailo Jovanović|Mihaila Jovanoviča]]. Vsi trije srbski škofje so se tej samovolji enoglasno uprli in niso hoteli izvoliti njegovega naslednika: zato jih je vlada kratko malo odstavila.<ref>{{cite web|url=https://historum.com/t/serbia-1878-1889-an-overview.171345/|title= Serbia 1878-1889: An Overview|publisher=historum.com|author=Tsar|place=|language=sr|date=26. januar 2018|accessdate=12. april 2026}}</ref> === Škof in metropolit === Dimitrij Pavlović pa je 8. novembra 1884 postal niški škof a le do leta 1889, ko je po vrnitvi metropolita Mihaila moral odstopiti; odšel je v Francijo, kjer je nadaljeval študij [[književnost]]i in [[filozofija|filozofije]]. Po smrti metropolita Mihaila 1898 se je vrnil v Srbijo in postal šabaški škof; to službo je opravljal do 1905. Po smrti metropolita [[Inokentij Pavlović|Inokentija]] (1905) pa je bil izvoljen za novega srbskega metropolita in je imel naslov: »Beograjski nadškof in srbski metropolit«. Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko prek [[Albanija|Albanije]] umaknil na [[Krf]]. === Prvi patriarh Združene SPC === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen 1920 kot patriarh nanovoobnovljene [[Pećka patriarhija|Peške patriarhije]] ter tako prvi patriarh Združene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]; umeščen za patriarha je bil [[13. november|13. novembra]] [[1920]] v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]] ob navzočnosti [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[patriarh]]ov, gostov in številnih vernikov.</center> | align = right | image1 = Aeksander-I-Karađordević arhijereji-SPC.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Kraljevina Jugoslavija|Vladar]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je prisostvoval volitvam patriarha in se po potrditvi slikal z vsemi [[škof]]i [[SPC]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]].</center> | image2 = Dimitrije-Pavlović-patrijarh.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen in umeščen [[1920]].</center> | image3 = Dimitrije-Pavlović-ustoličenje.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Na slovesnost so prišli [[patriarh]]i in mnogi verniki.</center> }} Po koncu [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] in ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] so se v eni državi znašle vse srbske škofije iz šesterih pravnih ureditev. Maja 1919 so se v Beogradu sestali škofje iz vseh delov nekdanjega Peškega patriarhata in v novi državi razglasili duhovno in upravno enotnost. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za obnovitev nekdanjega Peškega patriarhata, ukinjenega leta 1766. Nova državna vlada na čelu s kraljem Petrom I. je dala soglasje. Vodstvo Cerkve se je obrnilo na [[Carigrajski patriarhat]] kot matično cerkev in ga obvestila o novonastalih okoliščinah, in o želji po obnovi lastnega patriarhata. Carigrajski patriarhat je to odobril in izdal ustrezno dovoljenje oziroma tomos. Po ustanovitvi Države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je pojavila možnost ponovne združitve različnih avtonomnih srbskih cerkvenih območij. Prva konferenca vseh srbskih škofov je bila 31. decembra 1918 v Sremskih Karlovcih pod predsedstvom metropolita Dimitrija, na kateri je bilo odločeno, da se razglasi združitev vseh srbskih lokalnih cerkva.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 425</ref> Po pogajanjih je Carigrajski patriarhat leta 1920 odobril združitev vseh srbskih pravoslavnih cerkva v avtokefalno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]].66) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 431</ref> Na Svetem škofovskem zboru, ki je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih, je bil slovesno razglašen Srbski patriarhat.67) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 432</ref> Na ta način je bil obnovljen Pećki patriarhat, ki je bil ukinjen leta 1766. Sveti škofovski koncil je 15/28. 12. septembra 1920 je z veliko večino glasov izvolil Dimitrija Pavlovića za prvega patriarha obnovljenega Pećkega patriarhata.68) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 435</ref>Vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov, Srbov in Slovencev se ni strinjala z načinom izvolitve patriarha, zato je v soglasju s Škofovskim svetom objavila odlok o izvolitvi patriarha, po katerem Škofovski svet predlaga tri kandidate, nato pa patriarha izvoli volilni svet, v katerem je kralj ohranil nadzor prek ministra za vero.69) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 436</ref>Na ponovni izvolitvi 12. novembra 1920 je bil Dimitrij Pavlović ponovno izvoljen za patriarha.70) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref> Patriarh Dimitrije je bil ustoličen 13. novembra 1920 na slovesni liturgiji v stolni cerkvi v Beogradu.71) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref>2. aprila 1922 je odposlanec Carigrajskega patriarhata razglasil združitev Srbske cerkve in njeno povzdignjenje na raven patriarhata.72) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 439</ref> Sledilo je priznanje s strani drugih pravoslavnih cerkva. Slovesna ustoličitev v Peški patriarhiji je bila 28. avgusta 1924 v Peći.73) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 441</ref> Na patriarhalni prestol ga je postavil kralj Aleksander I. Karađorđević.74) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 443</ref> Nato je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih škofovski zbor, na katerem je bila sprejeta odločitev o povzdignjenju Srbske metropolitanske cerkve v patriarhalno. Prvi srbski patriarh obnovljenega patriarhata je bil srbski metropolit Dimitrije. Vsega skupaj je škofoval: kot niški škof 1884–1889, kot šabaški škof 1898–1905, kot srbski metropolit 1905–1920 in kot srbski patriarh zadnjih deset let, 1920–1930. === Cerkvena dejavnost === #Na Češkoslovaškem je ustanovil škofijo in 25. septembra 1921 posvetil Gorazda Čeha za češkega in moravskega škofa; ta tvorevina je nastala po prizadevanjih svobodomiselnega Masaryka, ki je prek prozelitizma katoličanov hotel ustanoviti avtokefalno češko Cerkev; tudi sam je zamenjal vero, saj je katoliško zamenjal s [[protestantizem|protestantsko]], a kritiziral je eno in drugo. #Poleg češko-moravske škofije sta bili v času njegove vladavine ustanovljeni tudi ameriško-kanadska in bihaćka škofija, obnovljena pa je bila tudi stara braničevska škofija. #V beograjski stolnici sv. Nadangela Mihaela je v četrtek, 8. junija 1922, poročil kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] in kraljico Marijo ob somaševanju štirih drugih škofov. #Odobril je osnovna načela in podprl delo "Ljudske krščanske skupnosti" (bolj znane kot molitveno gibanje „bogomoljci“). To gibanje je ustanovil sveti škof Nikolaj in je imelo za cilj moralno preporoditi srbski narod vseh slojev in širiti evangelijski nauk. Patriarh Dimitrij je kmalu po ustanovitvi prevzel duhovno vodstvo tega gibanja; neposredni duhovni oče pa mu je postal škof sv. [[Nikolaj Velimirović]]. #V začetku leta 1922 je bila ustanovljena revija "Pravoslavna krščanska skupnost" („Православна Хришћанска Заједница/Pravoslavna Hrišćanska Zajednica“), stekla pa je tudi založniška dejavnost in do leta 1941 so izdali več kot 100 knjig. #Pomagal je pri gradnji cerkve svetega Dimitrija v vasi [[Ratkovići]] in cerkve Pokrova Device Marije v Beogradu. ==== Samovoljno posvečenje ==== Ob petstoletnici smrti despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] ga je leta 1927 patriarh Dimitrij sam, brez sodelvanja arhijerejskega sabora, razglasil za svetnika in nato obhajal hierarhično liturgijo, na kateri je bila molitev in kanon zapet novoimenovanemu svetniku. Za to priložnost je patriarh napisal "Službo svetemu Štefanu", v kateri piše, da je bil Štefan velik vernik in graditelj cerkva, bojevnik in diplomat, pisatelj in graditelj, njegovo glavno delo pa je bilo nenehno dajanje miloščine in pogosto branje bogoslužnih knjig. Dnevni časopis »[[Politika]]« poroča, da je bilo v stolnici bogoslužje, v čast na novo posvečenemu so zapeli kanon, nato pa je skozi Beograd potekala procesija, med katero je bil despot Štefan »prvič omenjen kot svetnik«. Vendar je bila kanonizacija opravljena po patriarhovi lastni volji in je takratni škofovski sinod ni odobraval. === Nabožni pisatelj === Ukvarjal se je tudi s pisateljevanjem; pripravljal je izdajo Hilandarskega tipika svetega Save. Njegova zapuščina vključuje spomine, ki še niso objavljeni. Njegov naslednik kot srbski patriarh je postal [[Varnava Rosić]]. == Smrt in spomin == Pariarh Dimitrij je umrl 6. aprila 1930 ob 14.15 v Beogradu[5] <ref>{{cite web |author= |url=http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |title=Текст о смрти патријарха Димитрија |date=7. april 1930 |website= |publisher=Политика |access-date=17. april 2013 |archive-date=21. november 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121213653/http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |url-status= }}</ref> in je bil pokopan 10. aprila 1930 v samostanu Rakovica. === Ocena === {| |- ! Српски патријарх Димитрије Павловић (кнјига)<ref>{{cite web|url=https://spcprodavnica.rs/e-prodavnica/knjige/razno/srpski-patrijarh-dimitrije-pavlovic-1920-1930-dr-aleksandar-d-sredojevic/|title= Српски патријарх Димитрије Павловић (1920 - 1930) - Др Александар Д. Средојевић|publisher= Архиепископија београдско-карловачка Српске Православне Цркве |author=|place=Beograd|language=sr|date=2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> ! Srbski patriarh Dimitrij Pavlovič (knjiga) |- | <blockquote>Патријарх Димитрије Павловић је био један од најзначајнијих црквених великодостојника у новијој српској историји, судећи по његовом свеукупном раду. На свим дужностима, почев од дужности учитеља и свештеника, преко функције епископа нишког и шабачког, до положаја поглавара Цркве у рангу митрополита и патријарха, Димитрје Павловић је оставио значајан траг. </blockquote> | <blockquote>[[Patriarh]] [[Dimitrij Pavlović]] je bil eden najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov v novejši srbski zgodovini, sodeč po njegovem celotnem delu. V vseh svojih dolžnostih, od učiteljskih in duhovniških dolžnosti, prek službe niško-šabaškega škofa, do položaja cerkvenega poglavarja v oblasti metropolita in patriarha, je Dimitrije Pavlović pustil pomemben pečat. </blockquote> |} === Pesem rajni ženi === <center> {| class="wikitable" |- ! <center>Епитаф Јелици<ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> </center> ! <center>Epitaf Jelici</center> ! <center>Nagrobni napis Jelici</center> |- | <poem> „Снажног тела, умиљатог лика, као да беше природина слика Чиста срца искренога збора, благе душе небескога створа. Безазлена, волела невино, а мрзела злобно, непоштено. Млада беше ко росно цвеће, што процвета у рано пролеће Ал смрт нагла баш је онда снађе, Кад требаше да у живот зађе Смрћу њеном много је изгубљено, до три срца тугом измрвљено До две наде вечно поништене, и две славе навек погашене. Место свега мрачни гроб и кости, оцу, мајци, потпора старости, А супругу ова хладна стена, и судбина горча од пелена…“ </poem> | <poem> „Snažnog tela, umiljatog lika, kao da beše prirodina slika Čista srca iskrenoga zbora, blage duše nebeskoga stvora Bezazlena, volela nevino, a mrzela zlobno, nepošteno Mlada beše ko rosno cveće, što procveta u rano proleće Al smrt nagla baš je onda snađe, kad trebaše da u život zađe Smrću njenom mnogo je izgubljeno, do tri srca tugom izmrvljeno Do dve nade večno poništene, i dve slave navek pogašene Mesto svega mračni grob i kosti, ocu, majci, potpora starosti, A suprugu ova hladna stena, i sudbina gorča od pelena…“ </poem> | <poem> "Močnega telesa, milega obraza, kot da bila bi podoba narave. Čisto srce iskrenega govora, nežna duša nebeškega bitja. Neškodljiva, nedolžno ljubeča — sovražila zlobno je, kakor grozeča. Bila je mlada kot rosen cvet, ki zgodaj spomladi zapustil je sled; dohitela jo je hipoma prav takrat smrt, ko bi morala vstopati v življenja vrt. Njena smrt je bila velika izguba: do tri srca od žalosti potrta, do dve upanji za vedno zadušeni, in dve slavi za vedno ugašeni. Ostal je le temen grob in kosti, brez opore starši v gluhi starosti; na njenega moža pa je padla kot skala — od pelina grenkejša vdovska usoda." </poem> |} </center> Čustveno globoko doživeti nagrobni napis; čudi vendar – glede na dejstvo, da je te verze napisal krščanski duhovnik –, da ne vsebujejo nobene tolažilne misli, ki jih ponuja krščanski pogled na svet v smislu: „Le križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami…“<ref>Pogost napis na nagrobnikih</ref> === Odlikovanja === [[File:Grave of Patriarch Dimitrije.jpg|thumb|right|200px|<center>Grob patriarha Dimitrija]]</center> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:Ordine di Skanderbeg - gran croce.png|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Odličje Skenderbega]], „Veliki križ“, ([[Kraljevina Albanija]].<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=343}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Pravoslavje]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Александар Д. Средојевић: ''Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930) '', Филозофски факултет Универзитета у Београду. Београд, 2013. *Слободан Јовановић: ''Влада Милана Обреновића'', књига 3. Београд, 1934. ________________________________________ * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Dimitrije Pavlović}} {{DEFAULTSORT:Pavlović, Dimitrije}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://urbancityradio.org/prvi-srpski-patrijarh-posle-obnove-patrijarsije-bio-je-dimitrije-iz-brezana/ Dimitrije Pavlović iz Brežana - Prvi srpski patrijarh posle obnove Patrijaršije] *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B Димитрије Павловић [Српска енциклопедија] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Dimitrije_(Pavlovic)_of_Serbia Dimitrije (Pavlovic) of Serbia - OrthodoxWiki] === Film === *[https://www.youtube.com/watch?v=l18IUGM5FIY (762) "Век уједињења Патријарх Димитрије"/"Vek ujedinjenja Patrijarh Dimitrije" - YouTube] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nestor Popović]] | title = [[Škofija Niš|Niški škof]] | years = 1884&ndash;1889 | after = [[Jeronim Jovanović]] }} {{succession box | before = [[Samuil Pantelić]] | title = [[Škofija Šabac|Šabaški škof]] | years = 1898&ndash;1905| after = [[Sergij Georgijević]] }} {{succession box | before = [[Inokentij Pavlović]] | title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] | years =1905&ndash;1920| after = <small>služba prenehala</small>}} {{succession box | before = [[Kalinik II.]] (do 1766)| title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|Srbski patriarh]] | years = 1920&ndash;1930| after = [[Varnava Rosić|Varnava]] }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1846]] [[Kategorija:Umrli leta 1930]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] ax6edym1qg1qlrupyxf071fxvxg1ce9 6659677 6659675 2026-04-14T13:08:47Z Stebunik 55592 /* Srbija postane samostojna kraljevina, Cerkev pa svojeglavna metropolija */ 6659677 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Pavlovič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Dimitrij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Dimitrije Pavlović | native_name_lang = sr | title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Димитрий в 1920-е годы.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Dimitrij v Beogradu 1920 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjsko]]-[[Sremski Karlovci|karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[28. september]] [[1920]] (izvoljen v Sremskih Karlovcih)<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | appointed = [[12. november]] [[1920]] (na ponovnih volitvah potrjen od vlade Kraljestva SHS) | term = | term_start = [[13. november]] [[1920]] (v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela]]<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[6. april]] [[1930]] (umrl) | predecessor = [[Inokentij Pavlović|Inokentij]] | opposed = | successor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1878]] | ordained_by = | consecration = [[1884]] | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[28. oktober]] [[1846]] |birth_place= [[Brežane]] ([[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]])<br>danes: [[Srbija]] | birth_name = Dimitrije |death_date= {{dda|1930|04|06|1846|10|28|df=y}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = Oče Stojan<br>mati Milosava<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref><br>žena Jelica Radovanović<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live}}</ref> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Niš|niški škof]] (1884-1889)|[[Škofija Šabac|šabaški škof]] (1898-1905)|[[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] (1905–1920)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu|Velika šola v Beogradu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Dimitrij Pavlović''' – '''patriarh Dimitrij''', '''patriarh Dimitrij I.''', ali pa kar '''oče Mita''' – se je rodil kot '''Dimitrije Pavlović''' ({{lang-sr|Димитије Павловић/Dimitrije Pavlović}}) * [[28. oktober]] [[1846]] [[Brežane]] (blizu [[Požarevac|Požarevca]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]] danes: [[Srbija]]), †[[6. april]] [[1930]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]), je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. '''Dimitrij''' je bil sicer nadškof in 39. patriarh [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]], vendar od 1920 tudi prvi patriarh zedinjene [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od leta 1920 do svoje smrti.{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} Njegov celotni naziv se glasi: "Vaša svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh gospod Dimitrij".<ref>Njegov celotni častni naziv se glasi torej: "Vaša svetost, nadškof patriarhalnega samostana Peć, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh"; v [[srbščina|srbščini]]: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин г. Димитрије/Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin g. Dimitrije.''</ref> 39. vrhovni poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] je bil od 1920 do 1930;{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} pred tem je bil [[Metropolija Beograd|beograjski metropolit]] od 1905 do 1920. == Življenjepis == === Družina, mladost in šolanje === Rodil se je 28. oktobra 1846 v kraju [[Brežane|Brežanih]] blizu [[Požarevac|Požarevca]]. Njegovi starši Stojan in Milosava izvirata s [[Kosovo|Kosova]].<ref>Српски етнографски зборник - Српска Краљевска академија, "Насеља српских земаља", (Др. Михајло Ј. Миладиновић књига 25. "Пожаревачка Морава").</ref> V veliki družini, kjer je vladala huda revščina, je komaj uspel dokončati šolanje in nato skrbeti za brate in sestre.<ref name="Именован-20240420173507">{{Cite web|url=https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y|title=Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930)|last=Средојевић|first=Александар Д.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31.januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131164206/https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y}}</ref> Kljub revščini si je oče prizadeval izobraziti svoje otroke. V Požarevcu tako Mita končal osnovno šolo in štiri razrede nižje gimnazije. Zaradi hudega revmatizma v nogi je moral eno leto ostati doma, nakar je nadaljeval šolanje v [[Veliko Selo, Beograd|Velikem Selu]] ter končno na gimnaziji v Beogradu.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 10</ref> Njegov oče je bil tako zadolžen, da ni mogel plačevati šolnine. Postali so celo brezdomci ter so starši hodili v dnino k premožnejšim vaščaniom.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 11</ref>Dimitrij je uspešno končal 5. razred gimnazije v Beogradu<ref name="Именован-20240420173507"/>, preživljal pa se je s služenjem v bogatejših hišah in se nato vpisal v beograjsko Bogoslovje sv. Sava, ki ga je leta 1868 končal z [[matura|maturo]]. Med tem študijem, ki ga je končal z odliko, je prejemal državno štipendijo. <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 12</ref> === Učitelj, duhovnik, predavatelj === Leta 1868 je bil imenovan za učitelja v [[Ratković]]u, leta 1869 pa je bil premeščen v [[Brzan]]. 1870 je učiteljsko službo pustil in se poročil, kar mu je odprlo pot do duhovništva, saj so pravoslavni pred posvečenjem oziroma poroko s Cerkvijo – razen menihov – prisiljeni v poroko z ženo. 1870 je bil najprej posvečen v diakona, nato v duhovnika; svojo prvo službo pa je opravljal v [[Lapovo|Lapovem]].12) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s.17</ref> Poročil se je z Jelico, hčerko lapovskega duhovnika Luka Radovanovića in Kate, pri katerem je tudi začel duhovniško službo kot kaplan.<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> Ko mu je 1873 umrla žena – najbrže od jetike – se kot duhovnik ni mogel več poročiti. Na njen grob je dal vklesati pesem, ki ji jo je sam spesnil; pokopana pa je na sredini med svojimi starši. Tedaj se je zamenišil; naslednje leto pa se je vpisal v »Veliko šolo« v Beogradu na oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] in [[jezikoslovje]]. Študij je končal leta 1878. Takoj zatem je bil imenovan za predavatelja teologije za staroslovanski jezik in govorništvo. Profesorski izpit je opravil leta 1881 in bil imenovan najprej za suplenta, leta 1884 pa za profesorja teologije.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 21</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> === Srbija postane samostojna kraljevina, Cerkev pa svojeglavna metropolija === [[File:Prince-Milan-princess-Natalija Aleksandar-1876.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Kneževina Srbija|Knez]] [[Milan Obrenović]] z ženo Natalijo in sinom Aleksandrom rojenim [[1876]].]]</center> 1868 je zavladal v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] [[Milan Obrenović]], ki je naslednje leto dovolil ustavo. Oblast sta si delila skupščina in knez, ki je imel velika pooblastila. Ustava je razglasila osnovne [[človekove pravice]] – enakost, osebno svobodo, nedotakljivost zasebne lastnine in svobodo tiska. Vladi je leta 1879 uspelo izpogajati svojeglavost (avtokefalnost) Srbske pravoslavne cerkve od Carigrajskega patriarhata, ki mu je bila dotlej neposredno podrejena. Vlada naprednjakov je 1881 izdala sklop zakonov, ki so jamčili ustavne svoboščine; 1883 je uvedla obvezno šolanje in dvoletno vojaško obveznost. Ker v deželi še ni bilo železnic, se je 1881 zadolžila pri francoski družbi „Union générale“, ki je železnico od Beograda do Niša in Pirota tudi zgradila in dobila pravice do njene proste uporabe. Opozicijski tisk [[Nikola Pašić|Pašićevih]] radikalov se je razpisal o vsotah denarja, ki da so izginile v naprednjaške žepe, torej o veliki [[korupcija|korupciji]]. Da bi pomiril javnost, je knez Milan izkoristil dejstvo, da je 26. marca 1881 postala kraljevina sosednja Romunija s prvim kraljem [[Karel I. Romunski|Karlom I.]] – ki med drugim ni znal romunsko, ampak le francosko ter je bil katoliške vere,<ref>{{cite web|url=https://povijest.hr/nadanasnjidan/prvi-kralj-rumunjske-bio-je-nijemac-1881/|title=Prvi kralj Rumunjske bio je Nijemac (1881.)|publisher=Povijest.hr|author=|place=|language=hr|date=26. marec 2026|accessdate=13. april 2026}}</ref> pa je 6. marca 1882 izpolnil splošno ljudsko željo, da je skupščina razglasila Srbijo za kraljevino, njenega kneza Milana pa za kralja; ob podpori prijateljske Avstro-Ogrske je novorazglašeno kraljestvo priznala vsa [[Evropa]]. Naprednjaki pa so začeli odstranjevati uradnike in poslance, ki niso pripadali njihovi stranki; v soglasju s knezom so se mešali tudi v čisto cerkvene zadeve ter jim je celo uspelo zamenjati (1881) in izgnati (1883) beograjskega metropolita, svobodnjaškega <ref> Metropolit Mihailo Jovanović je bil naklonjen liberalni (svobodnjaški) stranki v nasprotju z vladajočo progresivno (naprednjaško) stranko</ref> rusofila [[Mihailo Jovanović|Mihaila Jovanoviča]]. Vsi trije srbski škofje so se tej samovolji enoglasno uprli in niso hoteli izvoliti njegovega naslednika: zato jih je vlada kratko malo odstavila.<ref>{{cite web|url=https://historum.com/t/serbia-1878-1889-an-overview.171345/|title= Serbia 1878-1889: An Overview|publisher=historum.com|author=Tsar|place=|language=sr|date=26. januar 2018|accessdate=12. april 2026}}</ref> === Škof in metropolit === Dimitrij Pavlović pa je 8. novembra 1884 postal niški škof a le do leta 1889, ko je po vrnitvi metropolita Mihaila moral odstopiti; odšel je v Francijo, kjer je nadaljeval študij [[književnost]]i in [[filozofija|filozofije]]. Po smrti metropolita Mihaila 1898 se je vrnil v Srbijo in postal šabaški škof; to službo je opravljal do 1905. Po smrti metropolita [[Inokentij Pavlović|Inokentija]] (1905) pa je bil izvoljen za novega srbskega metropolita in je imel naslov: »Beograjski nadškof in srbski metropolit«. Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko prek [[Albanija|Albanije]] umaknil na [[Krf]]. === Prvi patriarh Združene SPC === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen 1920 kot patriarh nanovoobnovljene [[Pećka patriarhija|Peške patriarhije]] ter tako prvi patriarh Združene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]; umeščen za patriarha je bil [[13. november|13. novembra]] [[1920]] v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]] ob navzočnosti [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[patriarh]]ov, gostov in številnih vernikov.</center> | align = right | image1 = Aeksander-I-Karađordević arhijereji-SPC.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Kraljevina Jugoslavija|Vladar]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je prisostvoval volitvam patriarha in se po potrditvi slikal z vsemi [[škof]]i [[SPC]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]].</center> | image2 = Dimitrije-Pavlović-patrijarh.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen in umeščen [[1920]].</center> | image3 = Dimitrije-Pavlović-ustoličenje.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Na slovesnost so prišli [[patriarh]]i in mnogi verniki.</center> }} Po koncu [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] in ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] so se v eni državi znašle vse srbske škofije iz šesterih pravnih ureditev. Maja 1919 so se v Beogradu sestali škofje iz vseh delov nekdanjega Peškega patriarhata in v novi državi razglasili duhovno in upravno enotnost. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za obnovitev nekdanjega Peškega patriarhata, ukinjenega leta 1766. Nova državna vlada na čelu s kraljem Petrom I. je dala soglasje. Vodstvo Cerkve se je obrnilo na [[Carigrajski patriarhat]] kot matično cerkev in ga obvestila o novonastalih okoliščinah, in o želji po obnovi lastnega patriarhata. Carigrajski patriarhat je to odobril in izdal ustrezno dovoljenje oziroma tomos. Po ustanovitvi Države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je pojavila možnost ponovne združitve različnih avtonomnih srbskih cerkvenih območij. Prva konferenca vseh srbskih škofov je bila 31. decembra 1918 v Sremskih Karlovcih pod predsedstvom metropolita Dimitrija, na kateri je bilo odločeno, da se razglasi združitev vseh srbskih lokalnih cerkva.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 425</ref> Po pogajanjih je Carigrajski patriarhat leta 1920 odobril združitev vseh srbskih pravoslavnih cerkva v avtokefalno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]].66) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 431</ref> Na Svetem škofovskem zboru, ki je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih, je bil slovesno razglašen Srbski patriarhat.67) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 432</ref> Na ta način je bil obnovljen Pećki patriarhat, ki je bil ukinjen leta 1766. Sveti škofovski koncil je 15/28. 12. septembra 1920 je z veliko večino glasov izvolil Dimitrija Pavlovića za prvega patriarha obnovljenega Pećkega patriarhata.68) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 435</ref>Vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov, Srbov in Slovencev se ni strinjala z načinom izvolitve patriarha, zato je v soglasju s Škofovskim svetom objavila odlok o izvolitvi patriarha, po katerem Škofovski svet predlaga tri kandidate, nato pa patriarha izvoli volilni svet, v katerem je kralj ohranil nadzor prek ministra za vero.69) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 436</ref>Na ponovni izvolitvi 12. novembra 1920 je bil Dimitrij Pavlović ponovno izvoljen za patriarha.70) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref> Patriarh Dimitrije je bil ustoličen 13. novembra 1920 na slovesni liturgiji v stolni cerkvi v Beogradu.71) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref>2. aprila 1922 je odposlanec Carigrajskega patriarhata razglasil združitev Srbske cerkve in njeno povzdignjenje na raven patriarhata.72) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 439</ref> Sledilo je priznanje s strani drugih pravoslavnih cerkva. Slovesna ustoličitev v Peški patriarhiji je bila 28. avgusta 1924 v Peći.73) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 441</ref> Na patriarhalni prestol ga je postavil kralj Aleksander I. Karađorđević.74) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 443</ref> Nato je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih škofovski zbor, na katerem je bila sprejeta odločitev o povzdignjenju Srbske metropolitanske cerkve v patriarhalno. Prvi srbski patriarh obnovljenega patriarhata je bil srbski metropolit Dimitrije. Vsega skupaj je škofoval: kot niški škof 1884–1889, kot šabaški škof 1898–1905, kot srbski metropolit 1905–1920 in kot srbski patriarh zadnjih deset let, 1920–1930. === Cerkvena dejavnost === #Na Češkoslovaškem je ustanovil škofijo in 25. septembra 1921 posvetil Gorazda Čeha za češkega in moravskega škofa; ta tvorevina je nastala po prizadevanjih svobodomiselnega Masaryka, ki je prek prozelitizma katoličanov hotel ustanoviti avtokefalno češko Cerkev; tudi sam je zamenjal vero, saj je katoliško zamenjal s [[protestantizem|protestantsko]], a kritiziral je eno in drugo. #Poleg češko-moravske škofije sta bili v času njegove vladavine ustanovljeni tudi ameriško-kanadska in bihaćka škofija, obnovljena pa je bila tudi stara braničevska škofija. #V beograjski stolnici sv. Nadangela Mihaela je v četrtek, 8. junija 1922, poročil kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] in kraljico Marijo ob somaševanju štirih drugih škofov. #Odobril je osnovna načela in podprl delo "Ljudske krščanske skupnosti" (bolj znane kot molitveno gibanje „bogomoljci“). To gibanje je ustanovil sveti škof Nikolaj in je imelo za cilj moralno preporoditi srbski narod vseh slojev in širiti evangelijski nauk. Patriarh Dimitrij je kmalu po ustanovitvi prevzel duhovno vodstvo tega gibanja; neposredni duhovni oče pa mu je postal škof sv. [[Nikolaj Velimirović]]. #V začetku leta 1922 je bila ustanovljena revija "Pravoslavna krščanska skupnost" („Православна Хришћанска Заједница/Pravoslavna Hrišćanska Zajednica“), stekla pa je tudi založniška dejavnost in do leta 1941 so izdali več kot 100 knjig. #Pomagal je pri gradnji cerkve svetega Dimitrija v vasi [[Ratkovići]] in cerkve Pokrova Device Marije v Beogradu. ==== Samovoljno posvečenje ==== Ob petstoletnici smrti despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] ga je leta 1927 patriarh Dimitrij sam, brez sodelvanja arhijerejskega sabora, razglasil za svetnika in nato obhajal hierarhično liturgijo, na kateri je bila molitev in kanon zapet novoimenovanemu svetniku. Za to priložnost je patriarh napisal "Službo svetemu Štefanu", v kateri piše, da je bil Štefan velik vernik in graditelj cerkva, bojevnik in diplomat, pisatelj in graditelj, njegovo glavno delo pa je bilo nenehno dajanje miloščine in pogosto branje bogoslužnih knjig. Dnevni časopis »[[Politika]]« poroča, da je bilo v stolnici bogoslužje, v čast na novo posvečenemu so zapeli kanon, nato pa je skozi Beograd potekala procesija, med katero je bil despot Štefan »prvič omenjen kot svetnik«. Vendar je bila kanonizacija opravljena po patriarhovi lastni volji in je takratni škofovski sinod ni odobraval. === Nabožni pisatelj === Ukvarjal se je tudi s pisateljevanjem; pripravljal je izdajo Hilandarskega tipika svetega Save. Njegova zapuščina vključuje spomine, ki še niso objavljeni. Njegov naslednik kot srbski patriarh je postal [[Varnava Rosić]]. == Smrt in spomin == Pariarh Dimitrij je umrl 6. aprila 1930 ob 14.15 v Beogradu[5] <ref>{{cite web |author= |url=http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |title=Текст о смрти патријарха Димитрија |date=7. april 1930 |website= |publisher=Политика |access-date=17. april 2013 |archive-date=21. november 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121213653/http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |url-status= }}</ref> in je bil pokopan 10. aprila 1930 v samostanu Rakovica. === Ocena === {| |- ! Српски патријарх Димитрије Павловић (кнјига)<ref>{{cite web|url=https://spcprodavnica.rs/e-prodavnica/knjige/razno/srpski-patrijarh-dimitrije-pavlovic-1920-1930-dr-aleksandar-d-sredojevic/|title= Српски патријарх Димитрије Павловић (1920 - 1930) - Др Александар Д. Средојевић|publisher= Архиепископија београдско-карловачка Српске Православне Цркве |author=|place=Beograd|language=sr|date=2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> ! Srbski patriarh Dimitrij Pavlovič (knjiga) |- | <blockquote>Патријарх Димитрије Павловић је био један од најзначајнијих црквених великодостојника у новијој српској историји, судећи по његовом свеукупном раду. На свим дужностима, почев од дужности учитеља и свештеника, преко функције епископа нишког и шабачког, до положаја поглавара Цркве у рангу митрополита и патријарха, Димитрје Павловић је оставио значајан траг. </blockquote> | <blockquote>[[Patriarh]] [[Dimitrij Pavlović]] je bil eden najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov v novejši srbski zgodovini, sodeč po njegovem celotnem delu. V vseh svojih dolžnostih, od učiteljskih in duhovniških dolžnosti, prek službe niško-šabaškega škofa, do položaja cerkvenega poglavarja v oblasti metropolita in patriarha, je Dimitrije Pavlović pustil pomemben pečat. </blockquote> |} === Pesem rajni ženi === <center> {| class="wikitable" |- ! <center>Епитаф Јелици<ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> </center> ! <center>Epitaf Jelici</center> ! <center>Nagrobni napis Jelici</center> |- | <poem> „Снажног тела, умиљатог лика, као да беше природина слика Чиста срца искренога збора, благе душе небескога створа. Безазлена, волела невино, а мрзела злобно, непоштено. Млада беше ко росно цвеће, што процвета у рано пролеће Ал смрт нагла баш је онда снађе, Кад требаше да у живот зађе Смрћу њеном много је изгубљено, до три срца тугом измрвљено До две наде вечно поништене, и две славе навек погашене. Место свега мрачни гроб и кости, оцу, мајци, потпора старости, А супругу ова хладна стена, и судбина горча од пелена…“ </poem> | <poem> „Snažnog tela, umiljatog lika, kao da beše prirodina slika Čista srca iskrenoga zbora, blage duše nebeskoga stvora Bezazlena, volela nevino, a mrzela zlobno, nepošteno Mlada beše ko rosno cveće, što procveta u rano proleće Al smrt nagla baš je onda snađe, kad trebaše da u život zađe Smrću njenom mnogo je izgubljeno, do tri srca tugom izmrvljeno Do dve nade večno poništene, i dve slave navek pogašene Mesto svega mračni grob i kosti, ocu, majci, potpora starosti, A suprugu ova hladna stena, i sudbina gorča od pelena…“ </poem> | <poem> "Močnega telesa, milega obraza, kot da bila bi podoba narave. Čisto srce iskrenega govora, nežna duša nebeškega bitja. Neškodljiva, nedolžno ljubeča — sovražila zlobno je, kakor grozeča. Bila je mlada kot rosen cvet, ki zgodaj spomladi zapustil je sled; dohitela jo je hipoma prav takrat smrt, ko bi morala vstopati v življenja vrt. Njena smrt je bila velika izguba: do tri srca od žalosti potrta, do dve upanji za vedno zadušeni, in dve slavi za vedno ugašeni. Ostal je le temen grob in kosti, brez opore starši v gluhi starosti; na njenega moža pa je padla kot skala — od pelina grenkejša vdovska usoda." </poem> |} </center> Čustveno globoko doživeti nagrobni napis; čudi vendar – glede na dejstvo, da je te verze napisal krščanski duhovnik –, da ne vsebujejo nobene tolažilne misli, ki jih ponuja krščanski pogled na svet v smislu: „Le križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami…“<ref>Pogost napis na nagrobnikih</ref> === Odlikovanja === [[File:Grave of Patriarch Dimitrije.jpg|thumb|right|200px|<center>Grob patriarha Dimitrija]]</center> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:Ordine di Skanderbeg - gran croce.png|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Odličje Skenderbega]], „Veliki križ“, ([[Kraljevina Albanija]].<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=343}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Pravoslavje]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Александар Д. Средојевић: ''Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930) '', Филозофски факултет Универзитета у Београду. Београд, 2013. *Слободан Јовановић: ''Влада Милана Обреновића'', књига 3. Београд, 1934. ________________________________________ * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Dimitrije Pavlović}} {{DEFAULTSORT:Pavlović, Dimitrije}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://urbancityradio.org/prvi-srpski-patrijarh-posle-obnove-patrijarsije-bio-je-dimitrije-iz-brezana/ Dimitrije Pavlović iz Brežana - Prvi srpski patrijarh posle obnove Patrijaršije] *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B Димитрије Павловић [Српска енциклопедија] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Dimitrije_(Pavlovic)_of_Serbia Dimitrije (Pavlovic) of Serbia - OrthodoxWiki] === Film === *[https://www.youtube.com/watch?v=l18IUGM5FIY (762) "Век уједињења Патријарх Димитрије"/"Vek ujedinjenja Patrijarh Dimitrije" - YouTube] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nestor Popović]] | title = [[Škofija Niš|Niški škof]] | years = 1884&ndash;1889 | after = [[Jeronim Jovanović]] }} {{succession box | before = [[Samuil Pantelić]] | title = [[Škofija Šabac|Šabaški škof]] | years = 1898&ndash;1905| after = [[Sergij Georgijević]] }} {{succession box | before = [[Inokentij Pavlović]] | title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] | years =1905&ndash;1920| after = <small>služba prenehala</small>}} {{succession box | before = [[Kalinik II.]] (do 1766)| title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|Srbski patriarh]] | years = 1920&ndash;1930| after = [[Varnava Rosić|Varnava]] }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1846]] [[Kategorija:Umrli leta 1930]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] tlfag02c36uj18ju7obiahvo8r1ccn9 6659678 6659677 2026-04-14T13:11:26Z Stebunik 55592 6659678 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Pavlovič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Dimitrij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Dimitrije Pavlović | native_name_lang = sr | title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Димитрий в 1920-е годы.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Dimitrij v Beogradu 1920 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjsko]]-[[Sremski Karlovci|karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[28. september]] [[1920]] (izvoljen v Sremskih Karlovcih)<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | appointed = [[12. november]] [[1920]] (na ponovnih volitvah potrjen od vlade Kraljestva SHS) | term = | term_start = [[13. november]] [[1920]] (v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela]]<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[6. april]] [[1930]] (umrl) | predecessor = [[Inokentij Pavlović|Inokentij]] | opposed = | successor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1878]] | ordained_by = | consecration = [[1884]] | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[28. oktober]] [[1846]] |birth_place= [[Brežane]] ([[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]])<br>danes: [[Srbija]] | birth_name = Dimitrije |death_date= {{dda|1930|04|06|1846|10|28|df=y}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = Oče Stojan<br>mati Milosava<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref><br>žena Jelica Radovanović<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live}}</ref> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Niš|niški škof]] (1884-1889)|[[Škofija Šabac|šabaški škof]] (1898-1905)|[[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] (1905–1920)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu|Velika šola v Beogradu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Dimitrij Pavlović''' – '''patriarh Dimitrij''', '''patriarh Dimitrij I.''', ali pa kar '''oče Mita''' – se je rodil kot '''Dimitrije Pavlović''' ({{lang-sr|Димитије Павловић/Dimitrije Pavlović}}) * [[28. oktober]] [[1846]] [[Brežane]] (blizu [[Požarevac|Požarevca]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]] danes: [[Srbija]]), †[[6. april]] [[1930]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]), je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. '''Dimitrij''' je bil sicer nadškof in 39. patriarh [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]], vendar od 1920 tudi prvi patriarh zedinjene [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od leta 1920 do svoje smrti.{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} Njegov celotni naziv se glasi: "Vaša svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh gospod Dimitrij".<ref>Njegov celotni častni naziv se glasi torej: "Vaša svetost, nadškof patriarhalnega samostana Peć, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh"; v [[srbščina|srbščini]]: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин г. Димитрије/Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin g. Dimitrije.''</ref> 39. vrhovni poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] je bil od 1920 do 1930;{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} pred tem je bil [[Metropolija Beograd|beograjski metropolit]] od 1905 do 1920. == Življenjepis == === Družina, mladost in šolanje === Rodil se je 28. oktobra 1846 v kraju [[Brežane|Brežanih]] blizu [[Požarevac|Požarevca]]. Njegovi starši Stojan in Milosava izvirata s [[Kosovo|Kosova]].<ref>Српски етнографски зборник - Српска Краљевска академија, "Насеља српских земаља", (Др. Михајло Ј. Миладиновић књига 25. "Пожаревачка Морава").</ref> V veliki družini, kjer je vladala huda revščina, je komaj uspel dokončati šolanje in nato skrbeti za brate in sestre.<ref name="Именован-20240420173507">{{Cite web|url=https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y|title=Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930)|last=Средојевић|first=Александар Д.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31.januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131164206/https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y}}</ref> Kljub revščini si je oče prizadeval izobraziti svoje otroke. V Požarevcu tako Mita končal osnovno šolo in štiri razrede nižje gimnazije. Zaradi hudega revmatizma v nogi je moral eno leto ostati doma, nakar je nadaljeval šolanje v [[Veliko Selo, Beograd|Velikem Selu]] ter končno na gimnaziji v Beogradu.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 10</ref> Njegov oče je bil tako zadolžen, da ni mogel plačevati šolnine. Postali so celo brezdomci ter so starši hodili v dnino k premožnejšim vaščaniom.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 11</ref>Dimitrij je uspešno končal 5. razred gimnazije v Beogradu<ref name="Именован-20240420173507"/>, preživljal pa se je s služenjem v bogatejših hišah in se nato vpisal v beograjsko Bogoslovje sv. Sava, ki ga je leta 1868 končal z [[matura|maturo]]. Med tem študijem, ki ga je končal z odliko, je prejemal državno štipendijo. <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 12</ref> === Učitelj, duhovnik, predavatelj === Leta 1868 je bil imenovan za učitelja v [[Ratković]]u, leta 1869 pa je bil premeščen v [[Brzan]]. 1870 je učiteljsko službo pustil in se poročil, kar mu je odprlo pot do duhovništva, saj so pravoslavni pred posvečenjem oziroma poroko s Cerkvijo – razen menihov – prisiljeni v poroko z ženo. 1870 je bil najprej posvečen v diakona, nato v duhovnika; svojo prvo službo pa je opravljal v [[Lapovo|Lapovem]].12) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s.17</ref> Poročil se je z Jelico, hčerko lapovskega duhovnika Luka Radovanovića in Kate, pri katerem je tudi začel duhovniško službo kot kaplan.<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> Ko mu je 1873 umrla žena – najbrže od jetike – se kot duhovnik ni mogel več poročiti. Na njen grob je dal vklesati pesem, ki ji jo je sam spesnil; pokopana pa je na sredini med svojimi starši. Tedaj se je zamenišil; naslednje leto pa se je vpisal v »Veliko šolo« v Beogradu na oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] in [[jezikoslovje]]. Študij je končal leta 1878. Takoj zatem je bil imenovan za predavatelja teologije za staroslovanski jezik in govorništvo. Profesorski izpit je opravil leta 1881 in bil imenovan najprej za suplenta, leta 1884 pa za profesorja teologije.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 21</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> === Srbija postane samostojna kraljevina, Cerkev pa svojeglavna metropolija === [[File:Prince-Milan-princess-Natalija Aleksandar-1876.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Kneževina Srbija|Knez]] [[Milan Obrenović]] z ženo Natalijo in sinom Aleksandrom rojenim [[1876]].]]</center> 1868 je zavladal v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] [[Milan Obrenović]], ki je naslednje leto dovolil ustavo. Oblast sta si delila skupščina in knez, ki je imel velika pooblastila. Ustava je razglasila osnovne [[človekove pravice]] – enakost, osebno svobodo, nedotakljivost zasebne lastnine in svobodo tiska. Vladi je leta 1879 uspelo izpogajati svojeglavost (avtokefalnost) Srbske pravoslavne cerkve od Carigrajskega patriarhata, ki mu je bila dotlej neposredno podrejena. Vlada naprednjakov je 1881 izdala sklop zakonov, ki so jamčili ustavne svoboščine; 1883 je uvedla obvezno šolanje in dvoletno vojaško obveznost. Ker v deželi še ni bilo železnic, se je 1881 zadolžila pri francoski družbi „Union générale“, ki je železnico od Beograda do Niša in Pirota tudi zgradila in dobila pravice do njene proste uporabe. Opozicijski tisk [[Nikola Pašić|Pašićevih]] radikalov se je razpisal o vsotah denarja, ki da so izginile v naprednjaške žepe, torej o veliki [[korupcija|korupciji]]. Da bi pomiril javnost, je knez Milan izkoristil dejstvo, da je 26. marca 1881 postala kraljevina sosednja Romunija s prvim kraljem [[Karel I. Romunski|Karlom I.]] – ki med drugim ni znal romunsko, ampak le francosko ter je bil katoliške vere,<ref>{{cite web|url=https://povijest.hr/nadanasnjidan/prvi-kralj-rumunjske-bio-je-nijemac-1881/|title=Prvi kralj Rumunjske bio je Nijemac (1881.)|publisher=Povijest.hr|author=|place=|language=hr|date=26. marec 2026|accessdate=13. april 2026}}</ref> pa je 6. marca 1882 izpolnil splošno ljudsko željo, da je skupščina razglasila Srbijo za kraljevino, njenega kneza Milana pa za kralja; ob podpori prijateljske Avstro-Ogrske je novorazglašeno kraljestvo priznala vsa [[Evropa]]. Naprednjaki pa so začeli odstranjevati uradnike in poslance, ki niso pripadali njihovi stranki; v soglasju s knezom so se mešali tudi v čisto cerkvene zadeve ter jim je celo uspelo zamenjati (1881) in izgnati (1883) beograjskega metropolita, svobodnjaškega <ref> Metropolit Mihailo Jovanović je bil naklonjen liberalni (svobodnjaški) stranki v nasprotju z vladajočo progresivno (naprednjaško) stranko</ref> rusofila [[Mihailo Jovanović|Mihaila Jovanoviča]]. Vsi trije srbski škofje so se tej samovolji enoglasno uprli in niso hoteli izvoliti njegovega naslednika: zato jih je vlada kratko malo odstavila.<ref>{{cite web|url=https://historum.com/t/serbia-1878-1889-an-overview.171345/|title= Serbia 1878-1889: An Overview|publisher=historum.com|author=Tsar|place=|language=sr|date=26. januar 2018|accessdate=12. april 2026}}</ref> === Škof in metropolit === Dimitrij Pavlović pa je 8. novembra 1884 postal niški škof a le do leta 1889, ko je po vrnitvi metropolita Mihaila moral odstopiti; odšel je v Francijo, kjer je nadaljeval študij [[književnost]]i in [[filozofija|filozofije]]. Po smrti metropolita Mihaila 1898 se je vrnil v Srbijo in postal šabaški škof; to službo je opravljal do 1905. Po smrti metropolita [[Inokentij Pavlović|Inokentija]] (1905) pa je bil izvoljen za novega srbskega metropolita in je imel naslov: »Beograjski nadškof in srbski metropolit«. Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko prek [[Albanija|Albanije]] umaknil na [[Krf]]. === Prvi patriarh Združene SPC === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen 1920 kot patriarh nanovoobnovljene [[Pećka patriarhija|Peške patriarhije]] ter tako prvi patriarh Združene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]; umeščen za patriarha je bil [[13. november|13. novembra]] [[1920]] v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]] ob navzočnosti [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[patriarh]]ov, gostov in številnih vernikov.</center> | align = right | image1 = Aeksander-I-Karađordević arhijereji-SPC.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Kraljevina Jugoslavija|Vladar]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je prisostvoval volitvam patriarha in se po potrditvi slikal z vsemi [[škof]]i [[SPC]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]].</center> | image2 = Dimitrije-Pavlović-patrijarh.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen in umeščen [[1920]].</center> | image3 = Dimitrije-Pavlović-ustoličenje.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Na slovesnost so prišli [[patriarh]]i in mnogi verniki.</center> }} Po koncu [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] in ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] so se v eni državi znašle vse srbske škofije iz šesterih pravnih ureditev. Maja 1919 so se v Beogradu sestali škofje iz vseh delov nekdanjega Peškega patriarhata in v novi državi razglasili duhovno in upravno enotnost. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za obnovitev nekdanjega Peškega patriarhata, ukinjenega leta 1766. Nova državna vlada na čelu s kraljem Petrom I. je dala soglasje. Vodstvo Cerkve se je obrnilo na [[Carigrajski patriarhat]] kot matično cerkev in ga obvestila o novonastalih okoliščinah, in o želji po obnovi lastnega patriarhata. Carigrajski patriarhat je to odobril in izdal ustrezno dovoljenje oziroma tomos. Po ustanovitvi Države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je pojavila možnost ponovne združitve različnih avtonomnih srbskih cerkvenih območij. Prva konferenca vseh srbskih škofov je bila 31. decembra 1918 v Sremskih Karlovcih pod predsedstvom metropolita Dimitrija, na kateri je bilo odločeno, da se razglasi združitev vseh srbskih lokalnih cerkva.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 425</ref> Po pogajanjih je Carigrajski patriarhat leta 1920 odobril združitev vseh srbskih pravoslavnih cerkva v avtokefalno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]].66) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 431</ref> Na Svetem škofovskem zboru, ki je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih, je bil slovesno razglašen Srbski patriarhat.67) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 432</ref> Na ta način je bil obnovljen Pećki patriarhat, ki je bil ukinjen leta 1766. Sveti škofovski koncil je 15/28. 12. septembra 1920 je z veliko večino glasov izvolil Dimitrija Pavlovića za prvega patriarha obnovljenega Pećkega patriarhata.68) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 435</ref>Vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov, Srbov in Slovencev se ni strinjala z načinom izvolitve patriarha, zato je v soglasju s Škofovskim svetom objavila odlok o izvolitvi patriarha, po katerem Škofovski svet predlaga tri kandidate, nato pa patriarha izvoli volilni svet, v katerem je kralj ohranil nadzor prek ministra za vero.69) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 436</ref>Na ponovni izvolitvi 12. novembra 1920 je bil Dimitrij Pavlović ponovno izvoljen za patriarha.70) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref> Patriarh Dimitrije je bil ustoličen 13. novembra 1920 na slovesni liturgiji v stolni cerkvi v Beogradu.71) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref>2. aprila 1922 je odposlanec Carigrajskega patriarhata razglasil združitev Srbske cerkve in njeno povzdignjenje na raven patriarhata.72) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 439</ref> Sledilo je priznanje s strani drugih pravoslavnih cerkva. Slovesna ustoličitev v Peški patriarhiji je bila 28. avgusta 1924 v Peći.73) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 441</ref> Na patriarhalni prestol ga je postavil kralj Aleksander I. Karađorđević.74) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 443</ref> Nato je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih škofovski zbor, na katerem je bila sprejeta odločitev o povzdignjenju Srbske metropolitanske cerkve v patriarhalno. Prvi srbski patriarh obnovljenega patriarhata je bil srbski metropolit Dimitrije. Vsega skupaj je škofoval: kot niški škof 1884–1889, kot šabaški škof 1898–1905, kot srbski metropolit 1905–1920 in kot srbski patriarh zadnjih deset let, 1920–1930. === Cerkvena dejavnost === #Na Češkoslovaškem je ustanovil škofijo in 25. septembra 1921 posvetil Gorazda Čeha za češkega in moravskega škofa; ta tvorevina je nastala po prizadevanjih svobodomiselnega Masaryka, ki je prek prozelitizma katoličanov hotel ustanoviti avtokefalno češko Cerkev; tudi sam je zamenjal vero, saj je katoliško zamenjal s [[protestantizem|protestantsko]], a kritiziral je eno in drugo. #Poleg češko-moravske škofije sta bili v času njegove vladavine ustanovljeni tudi ameriško-kanadska in bihaćka škofija, obnovljena pa je bila tudi stara braničevska škofija. #V beograjski stolnici sv. Nadangela Mihaela je v četrtek, 8. junija 1922, poročil kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] in kraljico Marijo ob somaševanju štirih drugih škofov. #Odobril je osnovna načela in podprl delo "Ljudske krščanske skupnosti" (bolj znane kot molitveno gibanje „bogomoljci“). To gibanje je ustanovil sveti škof Nikolaj in je imelo za cilj moralno preporoditi srbski narod vseh slojev in širiti evangelijski nauk. Patriarh Dimitrij je kmalu po ustanovitvi prevzel duhovno vodstvo tega gibanja; neposredni duhovni oče pa mu je postal škof sv. [[Nikolaj Velimirović]]. #V začetku leta 1922 je bila ustanovljena revija "Pravoslavna krščanska skupnost" („Православна Хришћанска Заједница/Pravoslavna Hrišćanska Zajednica“), stekla pa je tudi založniška dejavnost in do leta 1941 so izdali več kot 100 knjig. #Pomagal je pri gradnji cerkve svetega Dimitrija v vasi [[Ratkovići]] in cerkve Pokrova Device Marije v Beogradu. ==== Samovoljno posvečenje ==== Ob petstoletnici smrti despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] ga je leta 1927 patriarh Dimitrij sam, brez sodelvanja arhijerejskega sabora, razglasil za svetnika in nato obhajal hierarhično liturgijo, na kateri je bila molitev in kanon zapet novoimenovanemu svetniku. Za to priložnost je patriarh napisal "Službo svetemu Štefanu", v kateri piše, da je bil Štefan velik vernik in graditelj cerkva, bojevnik in diplomat, pisatelj in graditelj, njegovo glavno delo pa je bilo nenehno dajanje miloščine in pogosto branje bogoslužnih knjig. Dnevni časopis »[[Politika]]« poroča, da je bilo v stolnici bogoslužje, v čast na novo posvečenemu so zapeli kanon, nato pa je skozi Beograd potekala procesija, med katero je bil despot Štefan »prvič omenjen kot svetnik«. Vendar je bila kanonizacija opravljena po patriarhovi lastni volji in je takratni škofovski sinod ni odobraval. === Nabožni pisatelj === Ukvarjal se je tudi s pisateljevanjem; pripravljal je izdajo Hilandarskega tipika svetega Save. Njegova zapuščina vključuje spomine, ki še niso objavljeni. Njegov naslednik kot srbski patriarh je postal [[Varnava Rosić]]. == Smrt in spomin == Pariarh Dimitrij je umrl 6. aprila 1930 ob 14.15 v Beogradu[5] <ref>{{cite web |author= |url=http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |title=Текст о смрти патријарха Димитрија |date=7. april 1930 |website= |publisher=Политика |access-date=17. april 2013 |archive-date=21. november 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121213653/http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |url-status= }}</ref> in je bil pokopan 10. aprila 1930 v samostanu Rakovica. === Ocena === {| |- ! Српски патријарх Димитрије Павловић (кнјига)<ref>{{cite web|url=https://spcprodavnica.rs/e-prodavnica/knjige/razno/srpski-patrijarh-dimitrije-pavlovic-1920-1930-dr-aleksandar-d-sredojevic/|title= Српски патријарх Димитрије Павловић (1920 - 1930) - Др Александар Д. Средојевић|publisher= Архиепископија београдско-карловачка Српске Православне Цркве |author=|place=Beograd|language=sr|date=2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> ! Srbski patriarh Dimitrij Pavlovič (knjiga) |- | <blockquote>Патријарх Димитрије Павловић је био један од најзначајнијих црквених великодостојника у новијој српској историји, судећи по његовом свеукупном раду. На свим дужностима, почев од дужности учитеља и свештеника, преко функције епископа нишког и шабачког, до положаја поглавара Цркве у рангу митрополита и патријарха, Димитрје Павловић је оставио значајан траг. </blockquote> | <blockquote>[[Patriarh]] [[Dimitrij Pavlović]] je bil eden najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov v novejši srbski zgodovini, sodeč po njegovem celotnem delu. V vseh svojih dolžnostih, od učiteljskih in duhovniških dolžnosti, prek službe niško-šabaškega škofa, do položaja cerkvenega poglavarja v oblasti metropolita in patriarha, je Dimitrije Pavlović pustil pomemben pečat. </blockquote> |} === Pesem rajni ženi === <center> {| class="wikitable" |- ! <center>Епитаф Јелици<ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> </center> ! <center>Epitaf Jelici</center> ! <center>Nagrobni napis Jelici</center> |- | <poem> „Снажног тела, умиљатог лика, као да беше природина слика Чиста срца искренога збора, благе душе небескога створа. Безазлена, волела невино, а мрзела злобно, непоштено. Млада беше ко росно цвеће, што процвета у рано пролеће Ал смрт нагла баш је онда снађе, Кад требаше да у живот зађе Смрћу њеном много је изгубљено, до три срца тугом измрвљено До две наде вечно поништене, и две славе навек погашене. Место свега мрачни гроб и кости, оцу, мајци, потпора старости, А супругу ова хладна стена, и судбина горча од пелена…“ </poem> | <poem> „Snažnog tela, umiljatog lika, kao da beše prirodina slika Čista srca iskrenoga zbora, blage duše nebeskoga stvora Bezazlena, volela nevino, a mrzela zlobno, nepošteno Mlada beše ko rosno cveće, što procveta u rano proleće Al smrt nagla baš je onda snađe, kad trebaše da u život zađe Smrću njenom mnogo je izgubljeno, do tri srca tugom izmrvljeno Do dve nade večno poništene, i dve slave navek pogašene Mesto svega mračni grob i kosti, ocu, majci, potpora starosti, A suprugu ova hladna stena, i sudbina gorča od pelena…“ </poem> | <poem> "Močnega telesa, milega obraza, kot da bila bi podoba narave. Čisto srce iskrenega govora, nežna duša nebeškega bitja. Neškodljiva, nedolžno ljubeča — sovražila zlobno je, kakor grozeča. Bila je mlada kot rosen cvet, ki zgodaj spomladi zapustil je sled; dohitela jo je hipoma prav takrat smrt, ko bi morala vstopati v življenja vrt. Njena smrt je bila velika izguba: do tri srca od žalosti potrta, do dve upanji za vedno zadušeni, in dve slavi za vedno ugašeni. Ostal je le temen grob in kosti, brez opore starši v gluhi starosti; na njenega moža pa je padla kot skala — od pelina grenkejša vdovska usoda." </poem> |} </center> Čustveno globoko doživeti nagrobni napis; čudi vendar – glede na dejstvo, da je te verze napisal krščanski duhovnik –, da ne vsebujejo nobene tolažilne misli, ki jih ponuja krščanski pogled na svet v smislu: „Le križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami…“<ref>Pogost napis na nagrobnikih</ref> === Odlikovanja === [[File:Grave of Patriarch Dimitrije.jpg|thumb|right|200px|<center>Grob patriarha Dimitrija]]</center> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:Ordine di Skanderbeg - gran croce.png|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Odličje Skenderbega]], „Veliki križ“, ([[Kraljevina Albanija]].<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=343}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Pravoslavje]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Александар Д. Средојевић: ''Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930) '', Филозофски факултет Универзитета у Београду. Београд, 2013. *Слободан Јовановић: ''Влада Милана Обреновића'', књига 3. Београд, 1934. ________________________________________ * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Dimitrije Pavlović}} {{DEFAULTSORT:Pavlović, Dimitrije}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://urbancityradio.org/prvi-srpski-patrijarh-posle-obnove-patrijarsije-bio-je-dimitrije-iz-brezana/ Dimitrije Pavlović iz Brežana - Prvi srpski patrijarh posle obnove Patrijaršije] *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B Димитрије Павловић [Српска енциклопедија] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Dimitrije_(Pavlovic)_of_Serbia Dimitrije (Pavlovic) of Serbia - OrthodoxWiki] === Film === *[https://www.youtube.com/watch?v=l18IUGM5FIY (762) "Век уједињења Патријарх Димитрије"/"Vek ujedinjenja Patrijarh Dimitrije" - YouTube] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nestor Popović]] | title = [[Škofija Niš|Niški škof]] | years = 1884&ndash;1889 | after = [[Jeronim Jovanović]] }} {{succession box | before = [[Samuil Pantelić]] | title = [[Škofija Šabac|Šabaški škof]] | years = 1898&ndash;1905| after = [[Sergij Georgijević]] }} {{succession box | before = [[Inokentij Pavlović]] | title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] | years =1905&ndash;1920| after = <small>služba prenehala</small>}} {{succession box | before = [[Kalinik II.]] (do 1766)| title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|Srbski patriarh]] | years = 1920&ndash;1930| after = [[Varnava Rosić|Varnava]] }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1846]] [[Kategorija:Umrli leta 1930]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 7iorji5scd561xwahhe8g8ik8pqp900 6659680 6659678 2026-04-14T13:17:32Z Stebunik 55592 6659680 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Pavlovič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Dimitrij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Dimitrije Pavlović | native_name_lang = sr | title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Димитрий в 1920-е годы.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Dimitrij v Beogradu 1920 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjsko]]-[[Sremski Karlovci|karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[28. september]] [[1920]] (izvoljen v Sremskih Karlovcih)<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | appointed = [[12. november]] [[1920]] (na ponovnih volitvah potrjen od vlade Kraljestva SHS) | term = | term_start = [[13. november]] [[1920]] (v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela]]<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[6. april]] [[1930]] (umrl) | predecessor = [[Inokentij Pavlović|Inokentij]] | opposed = | successor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1878]] | ordained_by = | consecration = [[1884]] | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[28. oktober]] [[1846]] |birth_place= [[Brežane]] ([[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]])<br>danes: [[Srbija]] | birth_name = Dimitrije |death_date= {{dda|1930|04|06|1846|10|28|df=y}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = Oče Stojan<br>mati Milosava<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref><br>žena Jelica Radovanović<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live}}</ref> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Niš|niški škof]] (1884-1889)|[[Škofija Šabac|šabaški škof]] (1898-1905)|[[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] (1905–1920)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu|Velika šola v Beogradu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Dimitrij Pavlović''' – '''patriarh Dimitrij''', '''patriarh Dimitrij I.''', ali pa kar '''oče Mita''' – rojen kot '''Dimitrij Pavlović''' ({{lang-sr|Димитије Павловић/Dimitrije Pavlović}}) * [[28. oktober]] [[1846]] [[Brežane]] (blizu [[Požarevac|Požarevca]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]] danes: [[Srbija]]), †[[6. april]] [[1930]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]), je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. '''Dimitrij''' je bil sicer nadškof in 39. patriarh [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]], vendar od 1920 tudi prvi patriarh zedinjene [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od leta 1920 do svoje smrti.{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} Njegov celotni naziv se glasi: "Vaša svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh gospod Dimitrij".<ref>Njegov celotni častni naziv se glasi torej: "Vaša svetost, nadškof patriarhalnega samostana Peć, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh"; v [[srbščina|srbščini]]: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин г. Димитрије/Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin g. Dimitrije.''</ref> 39. vrhovni poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] je bil od 1920 do 1930;{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} pred tem je bil [[Metropolija Beograd|beograjski metropolit]] od 1905 do 1920. == Življenjepis == === Družina, mladost in šolanje === Rodil se je 28. oktobra 1846 v kraju [[Brežane|Brežanih]] blizu [[Požarevac|Požarevca]]. Njegovi starši Stojan in Milosava izvirata s [[Kosovo|Kosova]].<ref>Српски етнографски зборник - Српска Краљевска академија, "Насеља српских земаља", (Др. Михајло Ј. Миладиновић књига 25. "Пожаревачка Морава").</ref> V veliki družini, kjer je vladala huda revščina, je komaj uspel dokončati šolanje in nato skrbeti za brate in sestre.<ref name="Именован-20240420173507">{{Cite web|url=https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y|title=Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930)|last=Средојевић|first=Александар Д.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31.januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131164206/https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y}}</ref> Kljub revščini si je oče prizadeval izobraziti svoje otroke. V Požarevcu tako Mita končal osnovno šolo in štiri razrede nižje gimnazije. Zaradi hudega revmatizma v nogi je moral eno leto ostati doma, nakar je nadaljeval šolanje v [[Veliko Selo, Beograd|Velikem Selu]] ter končno na gimnaziji v Beogradu.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 10</ref> Njegov oče je bil tako zadolžen, da ni mogel plačevati šolnine. Postali so celo brezdomci ter so starši hodili v dnino k premožnejšim vaščaniom.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 11</ref>Dimitrij je uspešno končal 5. razred gimnazije v Beogradu<ref name="Именован-20240420173507"/>, preživljal pa se je s služenjem v bogatejših hišah in se nato vpisal v beograjsko Bogoslovje sv. Sava, ki ga je leta 1868 končal z [[matura|maturo]]. Med tem študijem, ki ga je končal z odliko, je prejemal državno štipendijo. <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 12</ref> === Učitelj, duhovnik, predavatelj === Leta 1868 je bil imenovan za učitelja v [[Ratković]]u, leta 1869 pa je bil premeščen v [[Brzan]]. 1870 je učiteljsko službo pustil in se poročil, kar mu je odprlo pot do duhovništva, saj so pravoslavni pred posvečenjem oziroma poroko s Cerkvijo – razen menihov – prisiljeni v poroko z ženo. 1870 je bil najprej posvečen v diakona, nato v duhovnika; svojo prvo službo pa je opravljal v [[Lapovo|Lapovem]].12) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s.17</ref> Poročil se je z Jelico, hčerko lapovskega duhovnika Luka Radovanovića in Kate, pri katerem je tudi začel duhovniško službo kot kaplan.<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> Ko mu je 1873 umrla žena – najbrže od jetike – se kot duhovnik ni mogel več poročiti. Na njen grob je dal vklesati pesem, ki ji jo je sam spesnil; pokopana pa je na sredini med svojimi starši. Tedaj se je zamenišil; naslednje leto pa se je vpisal v »Veliko šolo« v Beogradu na oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] in [[jezikoslovje]]. Študij je končal leta 1878. Takoj zatem je bil imenovan za predavatelja teologije za staroslovanski jezik in govorništvo. Profesorski izpit je opravil leta 1881 in bil imenovan najprej za suplenta, leta 1884 pa za profesorja teologije.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 21</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> === Srbija postane samostojna kraljevina, Cerkev pa svojeglavna metropolija === [[File:Prince-Milan-princess-Natalija Aleksandar-1876.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Kneževina Srbija|Knez]] [[Milan Obrenović]] z ženo Natalijo in sinom Aleksandrom rojenim [[1876]].]]</center> 1868 je zavladal v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] [[Milan Obrenović]], ki je naslednje leto dovolil ustavo. Oblast sta si delila skupščina in knez, ki je imel velika pooblastila. Ustava je razglasila osnovne [[človekove pravice]] – enakost, osebno svobodo, nedotakljivost zasebne lastnine in svobodo tiska. Vladi je leta 1879 uspelo izpogajati svojeglavost (avtokefalnost) Srbske pravoslavne cerkve od Carigrajskega patriarhata, ki mu je bila dotlej neposredno podrejena. Vlada naprednjakov je 1881 izdala sklop zakonov, ki so jamčili ustavne svoboščine; 1883 je uvedla obvezno šolanje in dvoletno vojaško obveznost. Ker v deželi še ni bilo železnic, se je 1881 zadolžila pri francoski družbi „Union générale“, ki je železnico od Beograda do Niša in Pirota tudi zgradila in dobila pravice do njene proste uporabe. Opozicijski tisk [[Nikola Pašić|Pašićevih]] radikalov se je razpisal o vsotah denarja, ki da so izginile v naprednjaške žepe, torej o veliki [[korupcija|korupciji]]. Da bi pomiril javnost, je knez Milan izkoristil dejstvo, da je 26. marca 1881 postala kraljevina sosednja Romunija s prvim kraljem [[Karel I. Romunski|Karlom I.]] – ki med drugim ni znal romunsko, ampak le francosko ter je bil katoliške vere,<ref>{{cite web|url=https://povijest.hr/nadanasnjidan/prvi-kralj-rumunjske-bio-je-nijemac-1881/|title=Prvi kralj Rumunjske bio je Nijemac (1881.)|publisher=Povijest.hr|author=|place=|language=hr|date=26. marec 2026|accessdate=13. april 2026}}</ref> pa je 6. marca 1882 izpolnil splošno ljudsko željo, da je skupščina razglasila Srbijo za kraljevino, njenega kneza Milana pa za kralja; ob podpori prijateljske Avstro-Ogrske je novorazglašeno kraljestvo priznala vsa [[Evropa]]. Naprednjaki pa so začeli odstranjevati uradnike in poslance, ki niso pripadali njihovi stranki; v soglasju s knezom so se mešali tudi v čisto cerkvene zadeve ter jim je celo uspelo zamenjati (1881) in izgnati (1883) beograjskega metropolita, svobodnjaškega <ref> Metropolit Mihailo Jovanović je bil naklonjen liberalni (svobodnjaški) stranki v nasprotju z vladajočo progresivno (naprednjaško) stranko</ref> rusofila [[Mihailo Jovanović|Mihaila Jovanoviča]]. Vsi trije srbski škofje so se tej samovolji enoglasno uprli in niso hoteli izvoliti njegovega naslednika: zato jih je vlada kratko malo odstavila.<ref>{{cite web|url=https://historum.com/t/serbia-1878-1889-an-overview.171345/|title= Serbia 1878-1889: An Overview|publisher=historum.com|author=Tsar|place=|language=sr|date=26. januar 2018|accessdate=12. april 2026}}</ref> === Škof in metropolit === Dimitrij Pavlović pa je 8. novembra 1884 postal niški škof a le do leta 1889, ko je po vrnitvi metropolita Mihaila moral odstopiti; odšel je v Francijo, kjer je nadaljeval študij [[književnost]]i in [[filozofija|filozofije]]. Po smrti metropolita Mihaila 1898 se je vrnil v Srbijo in postal šabaški škof; to službo je opravljal do 1905. Po smrti metropolita [[Inokentij Pavlović|Inokentija]] (1905) pa je bil izvoljen za novega srbskega metropolita in je imel naslov: »Beograjski nadškof in srbski metropolit«. Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko prek [[Albanija|Albanije]] umaknil na [[Krf]]. === Prvi patriarh Združene SPC === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen 1920 kot patriarh nanovoobnovljene [[Pećka patriarhija|Peške patriarhije]] ter tako prvi patriarh Združene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]; umeščen za patriarha je bil [[13. november|13. novembra]] [[1920]] v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]] ob navzočnosti [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[patriarh]]ov, gostov in številnih vernikov.</center> | align = right | image1 = Aeksander-I-Karađordević arhijereji-SPC.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Kraljevina Jugoslavija|Vladar]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je prisostvoval volitvam patriarha in se po potrditvi slikal z vsemi [[škof]]i [[SPC]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]].</center> | image2 = Dimitrije-Pavlović-patrijarh.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen in umeščen [[1920]].</center> | image3 = Dimitrije-Pavlović-ustoličenje.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Na slovesnost so prišli [[patriarh]]i in mnogi verniki.</center> }} Po koncu [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] in ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] so se v eni državi znašle vse srbske škofije iz šesterih pravnih ureditev. Maja 1919 so se v Beogradu sestali škofje iz vseh delov nekdanjega Peškega patriarhata in v novi državi razglasili duhovno in upravno enotnost. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za obnovitev nekdanjega Peškega patriarhata, ukinjenega leta 1766. Nova državna vlada na čelu s kraljem Petrom I. je dala soglasje. Vodstvo Cerkve se je obrnilo na [[Carigrajski patriarhat]] kot matično cerkev in ga obvestila o novonastalih okoliščinah, in o želji po obnovi lastnega patriarhata. Carigrajski patriarhat je to odobril in izdal ustrezno dovoljenje oziroma tomos. Po ustanovitvi Države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je pojavila možnost ponovne združitve različnih avtonomnih srbskih cerkvenih območij. Prva konferenca vseh srbskih škofov je bila 31. decembra 1918 v Sremskih Karlovcih pod predsedstvom metropolita Dimitrija, na kateri je bilo odločeno, da se razglasi združitev vseh srbskih lokalnih cerkva.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 425</ref> Po pogajanjih je Carigrajski patriarhat leta 1920 odobril združitev vseh srbskih pravoslavnih cerkva v avtokefalno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]].66) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 431</ref> Na Svetem škofovskem zboru, ki je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih, je bil slovesno razglašen Srbski patriarhat.67) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 432</ref> Na ta način je bil obnovljen Pećki patriarhat, ki je bil ukinjen leta 1766. Sveti škofovski koncil je 15/28. 12. septembra 1920 je z veliko večino glasov izvolil Dimitrija Pavlovića za prvega patriarha obnovljenega Pećkega patriarhata.68) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 435</ref>Vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov, Srbov in Slovencev se ni strinjala z načinom izvolitve patriarha, zato je v soglasju s Škofovskim svetom objavila odlok o izvolitvi patriarha, po katerem Škofovski svet predlaga tri kandidate, nato pa patriarha izvoli volilni svet, v katerem je kralj ohranil nadzor prek ministra za vero.69) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 436</ref>Na ponovni izvolitvi 12. novembra 1920 je bil Dimitrij Pavlović ponovno izvoljen za patriarha.70) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref> Patriarh Dimitrije je bil ustoličen 13. novembra 1920 na slovesni liturgiji v stolni cerkvi v Beogradu.71) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref>2. aprila 1922 je odposlanec Carigrajskega patriarhata razglasil združitev Srbske cerkve in njeno povzdignjenje na raven patriarhata.72) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 439</ref> Sledilo je priznanje s strani drugih pravoslavnih cerkva. Slovesna ustoličitev v Peški patriarhiji je bila 28. avgusta 1924 v Peći.73) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 441</ref> Na patriarhalni prestol ga je postavil kralj Aleksander I. Karađorđević.74) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 443</ref> Nato je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih škofovski zbor, na katerem je bila sprejeta odločitev o povzdignjenju Srbske metropolitanske cerkve v patriarhalno. Prvi srbski patriarh obnovljenega patriarhata je bil srbski metropolit Dimitrije. Vsega skupaj je škofoval: kot niški škof 1884–1889, kot šabaški škof 1898–1905, kot srbski metropolit 1905–1920 in kot srbski patriarh zadnjih deset let, 1920–1930. === Cerkvena dejavnost === #Na Češkoslovaškem je ustanovil škofijo in 25. septembra 1921 posvetil Gorazda Čeha za češkega in moravskega škofa; ta tvorevina je nastala po prizadevanjih svobodomiselnega Masaryka, ki je prek prozelitizma katoličanov hotel ustanoviti avtokefalno češko Cerkev; tudi sam je zamenjal vero, saj je katoliško zamenjal s [[protestantizem|protestantsko]], a kritiziral je eno in drugo. #Poleg češko-moravske škofije sta bili v času njegove vladavine ustanovljeni tudi ameriško-kanadska in bihaćka škofija, obnovljena pa je bila tudi stara braničevska škofija. #V beograjski stolnici sv. Nadangela Mihaela je v četrtek, 8. junija 1922, poročil kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] in kraljico Marijo ob somaševanju štirih drugih škofov. #Odobril je osnovna načela in podprl delo "Ljudske krščanske skupnosti" (bolj znane kot molitveno gibanje „bogomoljci“). To gibanje je ustanovil sveti škof Nikolaj in je imelo za cilj moralno preporoditi srbski narod vseh slojev in širiti evangelijski nauk. Patriarh Dimitrij je kmalu po ustanovitvi prevzel duhovno vodstvo tega gibanja; neposredni duhovni oče pa mu je postal škof sv. [[Nikolaj Velimirović]]. #V začetku leta 1922 je bila ustanovljena revija "Pravoslavna krščanska skupnost" („Православна Хришћанска Заједница/Pravoslavna Hrišćanska Zajednica“), stekla pa je tudi založniška dejavnost in do leta 1941 so izdali več kot 100 knjig. #Pomagal je pri gradnji cerkve svetega Dimitrija v vasi [[Ratkovići]] in cerkve Pokrova Device Marije v Beogradu. ==== Samovoljno posvečenje ==== Ob petstoletnici smrti despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] ga je leta 1927 patriarh Dimitrij sam, brez sodelvanja arhijerejskega sabora, razglasil za svetnika in nato obhajal hierarhično liturgijo, na kateri je bila molitev in kanon zapet novoimenovanemu svetniku. Za to priložnost je patriarh napisal "Službo svetemu Štefanu", v kateri piše, da je bil Štefan velik vernik in graditelj cerkva, bojevnik in diplomat, pisatelj in graditelj, njegovo glavno delo pa je bilo nenehno dajanje miloščine in pogosto branje bogoslužnih knjig. Dnevni časopis »[[Politika]]« poroča, da je bilo v stolnici bogoslužje, v čast na novo posvečenemu so zapeli kanon, nato pa je skozi Beograd potekala procesija, med katero je bil despot Štefan »prvič omenjen kot svetnik«. Vendar je bila kanonizacija opravljena po patriarhovi lastni volji in je takratni škofovski sinod ni odobraval. === Nabožni pisatelj === Ukvarjal se je tudi s pisateljevanjem; pripravljal je izdajo Hilandarskega tipika svetega Save. Njegova zapuščina vključuje spomine, ki še niso objavljeni. Njegov naslednik kot srbski patriarh je postal [[Varnava Rosić]]. == Smrt in spomin == Pariarh Dimitrij je umrl 6. aprila 1930 ob 14.15 v Beogradu[5] <ref>{{cite web |author= |url=http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |title=Текст о смрти патријарха Димитрија |date=7. april 1930 |website= |publisher=Политика |access-date=17. april 2013 |archive-date=21. november 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121213653/http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |url-status= }}</ref> in je bil pokopan 10. aprila 1930 v samostanu Rakovica. === Ocena === {| |- ! Српски патријарх Димитрије Павловић (кнјига)<ref>{{cite web|url=https://spcprodavnica.rs/e-prodavnica/knjige/razno/srpski-patrijarh-dimitrije-pavlovic-1920-1930-dr-aleksandar-d-sredojevic/|title= Српски патријарх Димитрије Павловић (1920 - 1930) - Др Александар Д. Средојевић|publisher= Архиепископија београдско-карловачка Српске Православне Цркве |author=|place=Beograd|language=sr|date=2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> ! Srbski patriarh Dimitrij Pavlovič (knjiga) |- | <blockquote>Патријарх Димитрије Павловић је био један од најзначајнијих црквених великодостојника у новијој српској историји, судећи по његовом свеукупном раду. На свим дужностима, почев од дужности учитеља и свештеника, преко функције епископа нишког и шабачког, до положаја поглавара Цркве у рангу митрополита и патријарха, Димитрје Павловић је оставио значајан траг. </blockquote> | <blockquote>[[Patriarh]] [[Dimitrij Pavlović]] je bil eden najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov v novejši srbski zgodovini, sodeč po njegovem celotnem delu. V vseh svojih dolžnostih, od učiteljskih in duhovniških dolžnosti, prek službe niško-šabaškega škofa, do položaja cerkvenega poglavarja v oblasti metropolita in patriarha, je Dimitrije Pavlović pustil pomemben pečat. </blockquote> |} === Pesem rajni ženi === <center> {| class="wikitable" |- ! <center>Епитаф Јелици<ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> </center> ! <center>Epitaf Jelici</center> ! <center>Nagrobni napis Jelici</center> |- | <poem> „Снажног тела, умиљатог лика, као да беше природина слика Чиста срца искренога збора, благе душе небескога створа. Безазлена, волела невино, а мрзела злобно, непоштено. Млада беше ко росно цвеће, што процвета у рано пролеће Ал смрт нагла баш је онда снађе, Кад требаше да у живот зађе Смрћу њеном много је изгубљено, до три срца тугом измрвљено До две наде вечно поништене, и две славе навек погашене. Место свега мрачни гроб и кости, оцу, мајци, потпора старости, А супругу ова хладна стена, и судбина горча од пелена…“ </poem> | <poem> „Snažnog tela, umiljatog lika, kao da beše prirodina slika Čista srca iskrenoga zbora, blage duše nebeskoga stvora Bezazlena, volela nevino, a mrzela zlobno, nepošteno Mlada beše ko rosno cveće, što procveta u rano proleće Al smrt nagla baš je onda snađe, kad trebaše da u život zađe Smrću njenom mnogo je izgubljeno, do tri srca tugom izmrvljeno Do dve nade večno poništene, i dve slave navek pogašene Mesto svega mračni grob i kosti, ocu, majci, potpora starosti, A suprugu ova hladna stena, i sudbina gorča od pelena…“ </poem> | <poem> "Močnega telesa, milega obraza, kot da bila bi podoba narave. Čisto srce iskrenega govora, nežna duša nebeškega bitja. Neškodljiva, nedolžno ljubeča — sovražila zlobno je, kakor grozeča. Bila je mlada kot rosen cvet, ki zgodaj spomladi zapustil je sled; dohitela jo je hipoma prav takrat smrt, ko bi morala vstopati v življenja vrt. Njena smrt je bila velika izguba: do tri srca od žalosti potrta, do dve upanji za vedno zadušeni, in dve slavi za vedno ugašeni. Ostal je le temen grob in kosti, brez opore starši v gluhi starosti; na njenega moža pa je padla kot skala — od pelina grenkejša vdovska usoda." </poem> |} </center> Čustveno globoko doživeti nagrobni napis; čudi vendar – glede na dejstvo, da je te verze napisal krščanski duhovnik –, da ne vsebujejo nobene tolažilne misli, ki jih ponuja krščanski pogled na svet v smislu: „Le križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami…“<ref>Pogost napis na nagrobnikih</ref> === Odlikovanja === [[File:Grave of Patriarch Dimitrije.jpg|thumb|right|200px|<center>Grob patriarha Dimitrija]]</center> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:Ordine di Skanderbeg - gran croce.png|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Odličje Skenderbega]], „Veliki križ“, ([[Kraljevina Albanija]].<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=343}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Pravoslavje]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Александар Д. Средојевић: ''Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930) '', Филозофски факултет Универзитета у Београду. Београд, 2013. *Слободан Јовановић: ''Влада Милана Обреновића'', књига 3. Београд, 1934. ________________________________________ * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Dimitrije Pavlović}} {{DEFAULTSORT:Pavlović, Dimitrije}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://urbancityradio.org/prvi-srpski-patrijarh-posle-obnove-patrijarsije-bio-je-dimitrije-iz-brezana/ Dimitrije Pavlović iz Brežana - Prvi srpski patrijarh posle obnove Patrijaršije] *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B Димитрије Павловић [Српска енциклопедија] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Dimitrije_(Pavlovic)_of_Serbia Dimitrije (Pavlovic) of Serbia - OrthodoxWiki] === Film === *[https://www.youtube.com/watch?v=l18IUGM5FIY (762) "Век уједињења Патријарх Димитрије"/"Vek ujedinjenja Patrijarh Dimitrije" - YouTube] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nestor Popović]] | title = [[Škofija Niš|Niški škof]] | years = 1884&ndash;1889 | after = [[Jeronim Jovanović]] }} {{succession box | before = [[Samuil Pantelić]] | title = [[Škofija Šabac|Šabaški škof]] | years = 1898&ndash;1905| after = [[Sergij Georgijević]] }} {{succession box | before = [[Inokentij Pavlović]] | title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] | years =1905&ndash;1920| after = <small>služba prenehala</small>}} {{succession box | before = [[Kalinik II.]] (do 1766)| title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|Srbski patriarh]] | years = 1920&ndash;1930| after = [[Varnava Rosić|Varnava]] }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1846]] [[Kategorija:Umrli leta 1930]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] eydeb8beqd9ukhmusyhbkumdyqnop67 6659682 6659680 2026-04-14T13:23:17Z Stebunik 55592 /* Škof in metropolit */ 6659682 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Pavlovič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Dimitrij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Dimitrije Pavlović | native_name_lang = sr | title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Димитрий в 1920-е годы.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Dimitrij v Beogradu 1920 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjsko]]-[[Sremski Karlovci|karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[28. september]] [[1920]] (izvoljen v Sremskih Karlovcih)<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | appointed = [[12. november]] [[1920]] (na ponovnih volitvah potrjen od vlade Kraljestva SHS) | term = | term_start = [[13. november]] [[1920]] (v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela]]<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[6. april]] [[1930]] (umrl) | predecessor = [[Inokentij Pavlović|Inokentij]] | opposed = | successor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1878]] | ordained_by = | consecration = [[1884]] | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[28. oktober]] [[1846]] |birth_place= [[Brežane]] ([[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]])<br>danes: [[Srbija]] | birth_name = Dimitrije |death_date= {{dda|1930|04|06|1846|10|28|df=y}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = Oče Stojan<br>mati Milosava<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref><br>žena Jelica Radovanović<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live}}</ref> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Niš|niški škof]] (1884-1889)|[[Škofija Šabac|šabaški škof]] (1898-1905)|[[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] (1905–1920)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu|Velika šola v Beogradu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Dimitrij Pavlović''' – '''patriarh Dimitrij''', '''patriarh Dimitrij I.''', ali pa kar '''oče Mita''' – rojen kot '''Dimitrij Pavlović''' ({{lang-sr|Димитије Павловић/Dimitrije Pavlović}}) * [[28. oktober]] [[1846]] [[Brežane]] (blizu [[Požarevac|Požarevca]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]] danes: [[Srbija]]), †[[6. april]] [[1930]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]), je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. '''Dimitrij''' je bil sicer nadškof in 39. patriarh [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]], vendar od 1920 tudi prvi patriarh zedinjene [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od leta 1920 do svoje smrti.{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} Njegov celotni naziv se glasi: "Vaša svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh gospod Dimitrij".<ref>Njegov celotni častni naziv se glasi torej: "Vaša svetost, nadškof patriarhalnega samostana Peć, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh"; v [[srbščina|srbščini]]: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин г. Димитрије/Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin g. Dimitrije.''</ref> 39. vrhovni poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] je bil od 1920 do 1930;{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} pred tem je bil [[Metropolija Beograd|beograjski metropolit]] od 1905 do 1920. == Življenjepis == === Družina, mladost in šolanje === Rodil se je 28. oktobra 1846 v kraju [[Brežane|Brežanih]] blizu [[Požarevac|Požarevca]]. Njegovi starši Stojan in Milosava izvirata s [[Kosovo|Kosova]].<ref>Српски етнографски зборник - Српска Краљевска академија, "Насеља српских земаља", (Др. Михајло Ј. Миладиновић књига 25. "Пожаревачка Морава").</ref> V veliki družini, kjer je vladala huda revščina, je komaj uspel dokončati šolanje in nato skrbeti za brate in sestre.<ref name="Именован-20240420173507">{{Cite web|url=https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y|title=Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930)|last=Средојевић|first=Александар Д.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31.januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131164206/https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y}}</ref> Kljub revščini si je oče prizadeval izobraziti svoje otroke. V Požarevcu tako Mita končal osnovno šolo in štiri razrede nižje gimnazije. Zaradi hudega revmatizma v nogi je moral eno leto ostati doma, nakar je nadaljeval šolanje v [[Veliko Selo, Beograd|Velikem Selu]] ter končno na gimnaziji v Beogradu.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 10</ref> Njegov oče je bil tako zadolžen, da ni mogel plačevati šolnine. Postali so celo brezdomci ter so starši hodili v dnino k premožnejšim vaščaniom.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 11</ref>Dimitrij je uspešno končal 5. razred gimnazije v Beogradu<ref name="Именован-20240420173507"/>, preživljal pa se je s služenjem v bogatejših hišah in se nato vpisal v beograjsko Bogoslovje sv. Sava, ki ga je leta 1868 končal z [[matura|maturo]]. Med tem študijem, ki ga je končal z odliko, je prejemal državno štipendijo. <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 12</ref> === Učitelj, duhovnik, predavatelj === Leta 1868 je bil imenovan za učitelja v [[Ratković]]u, leta 1869 pa je bil premeščen v [[Brzan]]. 1870 je učiteljsko službo pustil in se poročil, kar mu je odprlo pot do duhovništva, saj so pravoslavni pred posvečenjem oziroma poroko s Cerkvijo – razen menihov – prisiljeni v poroko z ženo. 1870 je bil najprej posvečen v diakona, nato v duhovnika; svojo prvo službo pa je opravljal v [[Lapovo|Lapovem]].12) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s.17</ref> Poročil se je z Jelico, hčerko lapovskega duhovnika Luka Radovanovića in Kate, pri katerem je tudi začel duhovniško službo kot kaplan.<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> Ko mu je 1873 umrla žena – najbrže od jetike – se kot duhovnik ni mogel več poročiti. Na njen grob je dal vklesati pesem, ki ji jo je sam spesnil; pokopana pa je na sredini med svojimi starši. Tedaj se je zamenišil; naslednje leto pa se je vpisal v »Veliko šolo« v Beogradu na oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] in [[jezikoslovje]]. Študij je končal leta 1878. Takoj zatem je bil imenovan za predavatelja teologije za staroslovanski jezik in govorništvo. Profesorski izpit je opravil leta 1881 in bil imenovan najprej za suplenta, leta 1884 pa za profesorja teologije.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 21</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> === Srbija postane samostojna kraljevina, Cerkev pa svojeglavna metropolija === [[File:Prince-Milan-princess-Natalija Aleksandar-1876.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Kneževina Srbija|Knez]] [[Milan Obrenović]] z ženo Natalijo in sinom Aleksandrom rojenim [[1876]].]]</center> 1868 je zavladal v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] [[Milan Obrenović]], ki je naslednje leto dovolil ustavo. Oblast sta si delila skupščina in knez, ki je imel velika pooblastila. Ustava je razglasila osnovne [[človekove pravice]] – enakost, osebno svobodo, nedotakljivost zasebne lastnine in svobodo tiska. Vladi je leta 1879 uspelo izpogajati svojeglavost (avtokefalnost) Srbske pravoslavne cerkve od Carigrajskega patriarhata, ki mu je bila dotlej neposredno podrejena. Vlada naprednjakov je 1881 izdala sklop zakonov, ki so jamčili ustavne svoboščine; 1883 je uvedla obvezno šolanje in dvoletno vojaško obveznost. Ker v deželi še ni bilo železnic, se je 1881 zadolžila pri francoski družbi „Union générale“, ki je železnico od Beograda do Niša in Pirota tudi zgradila in dobila pravice do njene proste uporabe. Opozicijski tisk [[Nikola Pašić|Pašićevih]] radikalov se je razpisal o vsotah denarja, ki da so izginile v naprednjaške žepe, torej o veliki [[korupcija|korupciji]]. Da bi pomiril javnost, je knez Milan izkoristil dejstvo, da je 26. marca 1881 postala kraljevina sosednja Romunija s prvim kraljem [[Karel I. Romunski|Karlom I.]] – ki med drugim ni znal romunsko, ampak le francosko ter je bil katoliške vere,<ref>{{cite web|url=https://povijest.hr/nadanasnjidan/prvi-kralj-rumunjske-bio-je-nijemac-1881/|title=Prvi kralj Rumunjske bio je Nijemac (1881.)|publisher=Povijest.hr|author=|place=|language=hr|date=26. marec 2026|accessdate=13. april 2026}}</ref> pa je 6. marca 1882 izpolnil splošno ljudsko željo, da je skupščina razglasila Srbijo za kraljevino, njenega kneza Milana pa za kralja; ob podpori prijateljske Avstro-Ogrske je novorazglašeno kraljestvo priznala vsa [[Evropa]]. Naprednjaki pa so začeli odstranjevati uradnike in poslance, ki niso pripadali njihovi stranki; v soglasju s knezom so se mešali tudi v čisto cerkvene zadeve ter jim je celo uspelo zamenjati (1881) in izgnati (1883) beograjskega metropolita, svobodnjaškega <ref> Metropolit Mihailo Jovanović je bil naklonjen liberalni (svobodnjaški) stranki v nasprotju z vladajočo progresivno (naprednjaško) stranko</ref> rusofila [[Mihailo Jovanović|Mihaila Jovanoviča]]. Vsi trije srbski škofje so se tej samovolji enoglasno uprli in niso hoteli izvoliti njegovega naslednika: zato jih je vlada kratko malo odstavila.<ref>{{cite web|url=https://historum.com/t/serbia-1878-1889-an-overview.171345/|title= Serbia 1878-1889: An Overview|publisher=historum.com|author=Tsar|place=|language=sr|date=26. januar 2018|accessdate=12. april 2026}}</ref> === Škof in metropolit === [[File:Dimitrije Pavlović.pdf|thumb|200px|right|<center>Dimitrij Pavlovič kot šabaški škof; prej je bil škof v [[Niš]]u.]]</center> Dimitrij Pavlović pa je 8. novembra 1884 postal niški škof a le do leta 1889, ko je po vrnitvi metropolita Mihaila moral odstopiti; odšel je v Francijo, kjer je nadaljeval študij [[književnost]]i in [[filozofija|filozofije]]. Po smrti metropolita Mihaila 1898 se je vrnil v Srbijo in postal šabaški škof; to službo je opravljal do 1905. Po smrti metropolita [[Inokentij Pavlović|Inokentija]] (1905) pa je bil izvoljen za novega srbskega metropolita in je imel naslov: »Beograjski nadškof in srbski metropolit«. Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko prek [[Albanija|Albanije]] umaknil na [[Krf]]. === Prvi patriarh Združene SPC === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen 1920 kot patriarh nanovoobnovljene [[Pećka patriarhija|Peške patriarhije]] ter tako prvi patriarh Združene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]; umeščen za patriarha je bil [[13. november|13. novembra]] [[1920]] v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]] ob navzočnosti [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[patriarh]]ov, gostov in številnih vernikov.</center> | align = right | image1 = Aeksander-I-Karađordević arhijereji-SPC.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Kraljevina Jugoslavija|Vladar]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je prisostvoval volitvam patriarha in se po potrditvi slikal z vsemi [[škof]]i [[SPC]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]].</center> | image2 = Dimitrije-Pavlović-patrijarh.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen in umeščen [[1920]].</center> | image3 = Dimitrije-Pavlović-ustoličenje.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Na slovesnost so prišli [[patriarh]]i in mnogi verniki.</center> }} Po koncu [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] in ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] so se v eni državi znašle vse srbske škofije iz šesterih pravnih ureditev. Maja 1919 so se v Beogradu sestali škofje iz vseh delov nekdanjega Peškega patriarhata in v novi državi razglasili duhovno in upravno enotnost. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za obnovitev nekdanjega Peškega patriarhata, ukinjenega leta 1766. Nova državna vlada na čelu s kraljem Petrom I. je dala soglasje. Vodstvo Cerkve se je obrnilo na [[Carigrajski patriarhat]] kot matično cerkev in ga obvestila o novonastalih okoliščinah, in o želji po obnovi lastnega patriarhata. Carigrajski patriarhat je to odobril in izdal ustrezno dovoljenje oziroma tomos. Po ustanovitvi Države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je pojavila možnost ponovne združitve različnih avtonomnih srbskih cerkvenih območij. Prva konferenca vseh srbskih škofov je bila 31. decembra 1918 v Sremskih Karlovcih pod predsedstvom metropolita Dimitrija, na kateri je bilo odločeno, da se razglasi združitev vseh srbskih lokalnih cerkva.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 425</ref> Po pogajanjih je Carigrajski patriarhat leta 1920 odobril združitev vseh srbskih pravoslavnih cerkva v avtokefalno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]].66) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 431</ref> Na Svetem škofovskem zboru, ki je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih, je bil slovesno razglašen Srbski patriarhat.67) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 432</ref> Na ta način je bil obnovljen Pećki patriarhat, ki je bil ukinjen leta 1766. Sveti škofovski koncil je 15/28. 12. septembra 1920 je z veliko večino glasov izvolil Dimitrija Pavlovića za prvega patriarha obnovljenega Pećkega patriarhata.68) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 435</ref>Vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov, Srbov in Slovencev se ni strinjala z načinom izvolitve patriarha, zato je v soglasju s Škofovskim svetom objavila odlok o izvolitvi patriarha, po katerem Škofovski svet predlaga tri kandidate, nato pa patriarha izvoli volilni svet, v katerem je kralj ohranil nadzor prek ministra za vero.69) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 436</ref>Na ponovni izvolitvi 12. novembra 1920 je bil Dimitrij Pavlović ponovno izvoljen za patriarha.70) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref> Patriarh Dimitrije je bil ustoličen 13. novembra 1920 na slovesni liturgiji v stolni cerkvi v Beogradu.71) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref>2. aprila 1922 je odposlanec Carigrajskega patriarhata razglasil združitev Srbske cerkve in njeno povzdignjenje na raven patriarhata.72) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 439</ref> Sledilo je priznanje s strani drugih pravoslavnih cerkva. Slovesna ustoličitev v Peški patriarhiji je bila 28. avgusta 1924 v Peći.73) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 441</ref> Na patriarhalni prestol ga je postavil kralj Aleksander I. Karađorđević.74) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 443</ref> Nato je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih škofovski zbor, na katerem je bila sprejeta odločitev o povzdignjenju Srbske metropolitanske cerkve v patriarhalno. Prvi srbski patriarh obnovljenega patriarhata je bil srbski metropolit Dimitrije. Vsega skupaj je škofoval: kot niški škof 1884–1889, kot šabaški škof 1898–1905, kot srbski metropolit 1905–1920 in kot srbski patriarh zadnjih deset let, 1920–1930. === Cerkvena dejavnost === #Na Češkoslovaškem je ustanovil škofijo in 25. septembra 1921 posvetil Gorazda Čeha za češkega in moravskega škofa; ta tvorevina je nastala po prizadevanjih svobodomiselnega Masaryka, ki je prek prozelitizma katoličanov hotel ustanoviti avtokefalno češko Cerkev; tudi sam je zamenjal vero, saj je katoliško zamenjal s [[protestantizem|protestantsko]], a kritiziral je eno in drugo. #Poleg češko-moravske škofije sta bili v času njegove vladavine ustanovljeni tudi ameriško-kanadska in bihaćka škofija, obnovljena pa je bila tudi stara braničevska škofija. #V beograjski stolnici sv. Nadangela Mihaela je v četrtek, 8. junija 1922, poročil kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] in kraljico Marijo ob somaševanju štirih drugih škofov. #Odobril je osnovna načela in podprl delo "Ljudske krščanske skupnosti" (bolj znane kot molitveno gibanje „bogomoljci“). To gibanje je ustanovil sveti škof Nikolaj in je imelo za cilj moralno preporoditi srbski narod vseh slojev in širiti evangelijski nauk. Patriarh Dimitrij je kmalu po ustanovitvi prevzel duhovno vodstvo tega gibanja; neposredni duhovni oče pa mu je postal škof sv. [[Nikolaj Velimirović]]. #V začetku leta 1922 je bila ustanovljena revija "Pravoslavna krščanska skupnost" („Православна Хришћанска Заједница/Pravoslavna Hrišćanska Zajednica“), stekla pa je tudi založniška dejavnost in do leta 1941 so izdali več kot 100 knjig. #Pomagal je pri gradnji cerkve svetega Dimitrija v vasi [[Ratkovići]] in cerkve Pokrova Device Marije v Beogradu. ==== Samovoljno posvečenje ==== Ob petstoletnici smrti despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] ga je leta 1927 patriarh Dimitrij sam, brez sodelvanja arhijerejskega sabora, razglasil za svetnika in nato obhajal hierarhično liturgijo, na kateri je bila molitev in kanon zapet novoimenovanemu svetniku. Za to priložnost je patriarh napisal "Službo svetemu Štefanu", v kateri piše, da je bil Štefan velik vernik in graditelj cerkva, bojevnik in diplomat, pisatelj in graditelj, njegovo glavno delo pa je bilo nenehno dajanje miloščine in pogosto branje bogoslužnih knjig. Dnevni časopis »[[Politika]]« poroča, da je bilo v stolnici bogoslužje, v čast na novo posvečenemu so zapeli kanon, nato pa je skozi Beograd potekala procesija, med katero je bil despot Štefan »prvič omenjen kot svetnik«. Vendar je bila kanonizacija opravljena po patriarhovi lastni volji in je takratni škofovski sinod ni odobraval. === Nabožni pisatelj === Ukvarjal se je tudi s pisateljevanjem; pripravljal je izdajo Hilandarskega tipika svetega Save. Njegova zapuščina vključuje spomine, ki še niso objavljeni. Njegov naslednik kot srbski patriarh je postal [[Varnava Rosić]]. == Smrt in spomin == Pariarh Dimitrij je umrl 6. aprila 1930 ob 14.15 v Beogradu[5] <ref>{{cite web |author= |url=http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |title=Текст о смрти патријарха Димитрија |date=7. april 1930 |website= |publisher=Политика |access-date=17. april 2013 |archive-date=21. november 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121213653/http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |url-status= }}</ref> in je bil pokopan 10. aprila 1930 v samostanu Rakovica. === Ocena === {| |- ! Српски патријарх Димитрије Павловић (кнјига)<ref>{{cite web|url=https://spcprodavnica.rs/e-prodavnica/knjige/razno/srpski-patrijarh-dimitrije-pavlovic-1920-1930-dr-aleksandar-d-sredojevic/|title= Српски патријарх Димитрије Павловић (1920 - 1930) - Др Александар Д. Средојевић|publisher= Архиепископија београдско-карловачка Српске Православне Цркве |author=|place=Beograd|language=sr|date=2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> ! Srbski patriarh Dimitrij Pavlovič (knjiga) |- | <blockquote>Патријарх Димитрије Павловић је био један од најзначајнијих црквених великодостојника у новијој српској историји, судећи по његовом свеукупном раду. На свим дужностима, почев од дужности учитеља и свештеника, преко функције епископа нишког и шабачког, до положаја поглавара Цркве у рангу митрополита и патријарха, Димитрје Павловић је оставио значајан траг. </blockquote> | <blockquote>[[Patriarh]] [[Dimitrij Pavlović]] je bil eden najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov v novejši srbski zgodovini, sodeč po njegovem celotnem delu. V vseh svojih dolžnostih, od učiteljskih in duhovniških dolžnosti, prek službe niško-šabaškega škofa, do položaja cerkvenega poglavarja v oblasti metropolita in patriarha, je Dimitrije Pavlović pustil pomemben pečat. </blockquote> |} === Pesem rajni ženi === <center> {| class="wikitable" |- ! <center>Епитаф Јелици<ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> </center> ! <center>Epitaf Jelici</center> ! <center>Nagrobni napis Jelici</center> |- | <poem> „Снажног тела, умиљатог лика, као да беше природина слика Чиста срца искренога збора, благе душе небескога створа. Безазлена, волела невино, а мрзела злобно, непоштено. Млада беше ко росно цвеће, што процвета у рано пролеће Ал смрт нагла баш је онда снађе, Кад требаше да у живот зађе Смрћу њеном много је изгубљено, до три срца тугом измрвљено До две наде вечно поништене, и две славе навек погашене. Место свега мрачни гроб и кости, оцу, мајци, потпора старости, А супругу ова хладна стена, и судбина горча од пелена…“ </poem> | <poem> „Snažnog tela, umiljatog lika, kao da beše prirodina slika Čista srca iskrenoga zbora, blage duše nebeskoga stvora Bezazlena, volela nevino, a mrzela zlobno, nepošteno Mlada beše ko rosno cveće, što procveta u rano proleće Al smrt nagla baš je onda snađe, kad trebaše da u život zađe Smrću njenom mnogo je izgubljeno, do tri srca tugom izmrvljeno Do dve nade večno poništene, i dve slave navek pogašene Mesto svega mračni grob i kosti, ocu, majci, potpora starosti, A suprugu ova hladna stena, i sudbina gorča od pelena…“ </poem> | <poem> "Močnega telesa, milega obraza, kot da bila bi podoba narave. Čisto srce iskrenega govora, nežna duša nebeškega bitja. Neškodljiva, nedolžno ljubeča — sovražila zlobno je, kakor grozeča. Bila je mlada kot rosen cvet, ki zgodaj spomladi zapustil je sled; dohitela jo je hipoma prav takrat smrt, ko bi morala vstopati v življenja vrt. Njena smrt je bila velika izguba: do tri srca od žalosti potrta, do dve upanji za vedno zadušeni, in dve slavi za vedno ugašeni. Ostal je le temen grob in kosti, brez opore starši v gluhi starosti; na njenega moža pa je padla kot skala — od pelina grenkejša vdovska usoda." </poem> |} </center> Čustveno globoko doživeti nagrobni napis; čudi vendar – glede na dejstvo, da je te verze napisal krščanski duhovnik –, da ne vsebujejo nobene tolažilne misli, ki jih ponuja krščanski pogled na svet v smislu: „Le križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami…“<ref>Pogost napis na nagrobnikih</ref> === Odlikovanja === [[File:Grave of Patriarch Dimitrije.jpg|thumb|right|200px|<center>Grob patriarha Dimitrija]]</center> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:Ordine di Skanderbeg - gran croce.png|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Odličje Skenderbega]], „Veliki križ“, ([[Kraljevina Albanija]].<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=343}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Pravoslavje]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Александар Д. Средојевић: ''Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930) '', Филозофски факултет Универзитета у Београду. Београд, 2013. *Слободан Јовановић: ''Влада Милана Обреновића'', књига 3. Београд, 1934. ________________________________________ * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Dimitrije Pavlović}} {{DEFAULTSORT:Pavlović, Dimitrije}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://urbancityradio.org/prvi-srpski-patrijarh-posle-obnove-patrijarsije-bio-je-dimitrije-iz-brezana/ Dimitrije Pavlović iz Brežana - Prvi srpski patrijarh posle obnove Patrijaršije] *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B Димитрије Павловић [Српска енциклопедија] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Dimitrije_(Pavlovic)_of_Serbia Dimitrije (Pavlovic) of Serbia - OrthodoxWiki] === Film === *[https://www.youtube.com/watch?v=l18IUGM5FIY (762) "Век уједињења Патријарх Димитрије"/"Vek ujedinjenja Patrijarh Dimitrije" - YouTube] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nestor Popović]] | title = [[Škofija Niš|Niški škof]] | years = 1884&ndash;1889 | after = [[Jeronim Jovanović]] }} {{succession box | before = [[Samuil Pantelić]] | title = [[Škofija Šabac|Šabaški škof]] | years = 1898&ndash;1905| after = [[Sergij Georgijević]] }} {{succession box | before = [[Inokentij Pavlović]] | title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] | years =1905&ndash;1920| after = <small>služba prenehala</small>}} {{succession box | before = [[Kalinik II.]] (do 1766)| title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|Srbski patriarh]] | years = 1920&ndash;1930| after = [[Varnava Rosić|Varnava]] }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1846]] [[Kategorija:Umrli leta 1930]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] nfvnw48ag4wirpiilxccbhewf5hf910 6659687 6659682 2026-04-14T13:30:05Z Stebunik 55592 /* Prvi patriarh Združene SPC */ 6659687 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Pavlovič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Dimitrij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Dimitrije Pavlović | native_name_lang = sr | title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Димитрий в 1920-е годы.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Dimitrij v Beogradu 1920 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjsko]]-[[Sremski Karlovci|karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[28. september]] [[1920]] (izvoljen v Sremskih Karlovcih)<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | appointed = [[12. november]] [[1920]] (na ponovnih volitvah potrjen od vlade Kraljestva SHS) | term = | term_start = [[13. november]] [[1920]] (v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela]]<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[6. april]] [[1930]] (umrl) | predecessor = [[Inokentij Pavlović|Inokentij]] | opposed = | successor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1878]] | ordained_by = | consecration = [[1884]] | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[28. oktober]] [[1846]] |birth_place= [[Brežane]] ([[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]])<br>danes: [[Srbija]] | birth_name = Dimitrije |death_date= {{dda|1930|04|06|1846|10|28|df=y}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = Oče Stojan<br>mati Milosava<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref><br>žena Jelica Radovanović<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live}}</ref> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Niš|niški škof]] (1884-1889)|[[Škofija Šabac|šabaški škof]] (1898-1905)|[[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] (1905–1920)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu|Velika šola v Beogradu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Dimitrij Pavlović''' – '''patriarh Dimitrij''', '''patriarh Dimitrij I.''', ali pa kar '''oče Mita''' – rojen kot '''Dimitrij Pavlović''' ({{lang-sr|Димитије Павловић/Dimitrije Pavlović}}) * [[28. oktober]] [[1846]] [[Brežane]] (blizu [[Požarevac|Požarevca]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]] danes: [[Srbija]]), †[[6. april]] [[1930]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]), je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. '''Dimitrij''' je bil sicer nadškof in 39. patriarh [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]], vendar od 1920 tudi prvi patriarh zedinjene [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od leta 1920 do svoje smrti.{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} Njegov celotni naziv se glasi: "Vaša svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh gospod Dimitrij".<ref>Njegov celotni častni naziv se glasi torej: "Vaša svetost, nadškof patriarhalnega samostana Peć, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh"; v [[srbščina|srbščini]]: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин г. Димитрије/Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin g. Dimitrije.''</ref> 39. vrhovni poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] je bil od 1920 do 1930;{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} pred tem je bil [[Metropolija Beograd|beograjski metropolit]] od 1905 do 1920. == Življenjepis == === Družina, mladost in šolanje === Rodil se je 28. oktobra 1846 v kraju [[Brežane|Brežanih]] blizu [[Požarevac|Požarevca]]. Njegovi starši Stojan in Milosava izvirata s [[Kosovo|Kosova]].<ref>Српски етнографски зборник - Српска Краљевска академија, "Насеља српских земаља", (Др. Михајло Ј. Миладиновић књига 25. "Пожаревачка Морава").</ref> V veliki družini, kjer je vladala huda revščina, je komaj uspel dokončati šolanje in nato skrbeti za brate in sestre.<ref name="Именован-20240420173507">{{Cite web|url=https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y|title=Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930)|last=Средојевић|first=Александар Д.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31.januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131164206/https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y}}</ref> Kljub revščini si je oče prizadeval izobraziti svoje otroke. V Požarevcu tako Mita končal osnovno šolo in štiri razrede nižje gimnazije. Zaradi hudega revmatizma v nogi je moral eno leto ostati doma, nakar je nadaljeval šolanje v [[Veliko Selo, Beograd|Velikem Selu]] ter končno na gimnaziji v Beogradu.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 10</ref> Njegov oče je bil tako zadolžen, da ni mogel plačevati šolnine. Postali so celo brezdomci ter so starši hodili v dnino k premožnejšim vaščaniom.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 11</ref>Dimitrij je uspešno končal 5. razred gimnazije v Beogradu<ref name="Именован-20240420173507"/>, preživljal pa se je s služenjem v bogatejših hišah in se nato vpisal v beograjsko Bogoslovje sv. Sava, ki ga je leta 1868 končal z [[matura|maturo]]. Med tem študijem, ki ga je končal z odliko, je prejemal državno štipendijo. <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 12</ref> === Učitelj, duhovnik, predavatelj === Leta 1868 je bil imenovan za učitelja v [[Ratković]]u, leta 1869 pa je bil premeščen v [[Brzan]]. 1870 je učiteljsko službo pustil in se poročil, kar mu je odprlo pot do duhovništva, saj so pravoslavni pred posvečenjem oziroma poroko s Cerkvijo – razen menihov – prisiljeni v poroko z ženo. 1870 je bil najprej posvečen v diakona, nato v duhovnika; svojo prvo službo pa je opravljal v [[Lapovo|Lapovem]].12) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s.17</ref> Poročil se je z Jelico, hčerko lapovskega duhovnika Luka Radovanovića in Kate, pri katerem je tudi začel duhovniško službo kot kaplan.<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> Ko mu je 1873 umrla žena – najbrže od jetike – se kot duhovnik ni mogel več poročiti. Na njen grob je dal vklesati pesem, ki ji jo je sam spesnil; pokopana pa je na sredini med svojimi starši. Tedaj se je zamenišil; naslednje leto pa se je vpisal v »Veliko šolo« v Beogradu na oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] in [[jezikoslovje]]. Študij je končal leta 1878. Takoj zatem je bil imenovan za predavatelja teologije za staroslovanski jezik in govorništvo. Profesorski izpit je opravil leta 1881 in bil imenovan najprej za suplenta, leta 1884 pa za profesorja teologije.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 21</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> === Srbija postane samostojna kraljevina, Cerkev pa svojeglavna metropolija === [[File:Prince-Milan-princess-Natalija Aleksandar-1876.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Kneževina Srbija|Knez]] [[Milan Obrenović]] z ženo Natalijo in sinom Aleksandrom rojenim [[1876]].]]</center> 1868 je zavladal v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] [[Milan Obrenović]], ki je naslednje leto dovolil ustavo. Oblast sta si delila skupščina in knez, ki je imel velika pooblastila. Ustava je razglasila osnovne [[človekove pravice]] – enakost, osebno svobodo, nedotakljivost zasebne lastnine in svobodo tiska. Vladi je leta 1879 uspelo izpogajati svojeglavost (avtokefalnost) Srbske pravoslavne cerkve od Carigrajskega patriarhata, ki mu je bila dotlej neposredno podrejena. Vlada naprednjakov je 1881 izdala sklop zakonov, ki so jamčili ustavne svoboščine; 1883 je uvedla obvezno šolanje in dvoletno vojaško obveznost. Ker v deželi še ni bilo železnic, se je 1881 zadolžila pri francoski družbi „Union générale“, ki je železnico od Beograda do Niša in Pirota tudi zgradila in dobila pravice do njene proste uporabe. Opozicijski tisk [[Nikola Pašić|Pašićevih]] radikalov se je razpisal o vsotah denarja, ki da so izginile v naprednjaške žepe, torej o veliki [[korupcija|korupciji]]. Da bi pomiril javnost, je knez Milan izkoristil dejstvo, da je 26. marca 1881 postala kraljevina sosednja Romunija s prvim kraljem [[Karel I. Romunski|Karlom I.]] – ki med drugim ni znal romunsko, ampak le francosko ter je bil katoliške vere,<ref>{{cite web|url=https://povijest.hr/nadanasnjidan/prvi-kralj-rumunjske-bio-je-nijemac-1881/|title=Prvi kralj Rumunjske bio je Nijemac (1881.)|publisher=Povijest.hr|author=|place=|language=hr|date=26. marec 2026|accessdate=13. april 2026}}</ref> pa je 6. marca 1882 izpolnil splošno ljudsko željo, da je skupščina razglasila Srbijo za kraljevino, njenega kneza Milana pa za kralja; ob podpori prijateljske Avstro-Ogrske je novorazglašeno kraljestvo priznala vsa [[Evropa]]. Naprednjaki pa so začeli odstranjevati uradnike in poslance, ki niso pripadali njihovi stranki; v soglasju s knezom so se mešali tudi v čisto cerkvene zadeve ter jim je celo uspelo zamenjati (1881) in izgnati (1883) beograjskega metropolita, svobodnjaškega <ref> Metropolit Mihailo Jovanović je bil naklonjen liberalni (svobodnjaški) stranki v nasprotju z vladajočo progresivno (naprednjaško) stranko</ref> rusofila [[Mihailo Jovanović|Mihaila Jovanoviča]]. Vsi trije srbski škofje so se tej samovolji enoglasno uprli in niso hoteli izvoliti njegovega naslednika: zato jih je vlada kratko malo odstavila.<ref>{{cite web|url=https://historum.com/t/serbia-1878-1889-an-overview.171345/|title= Serbia 1878-1889: An Overview|publisher=historum.com|author=Tsar|place=|language=sr|date=26. januar 2018|accessdate=12. april 2026}}</ref> === Škof in metropolit === [[File:Dimitrije Pavlović.pdf|thumb|200px|right|<center>Dimitrij Pavlovič kot šabaški škof; prej je bil škof v [[Niš]]u.]]</center> Dimitrij Pavlović pa je 8. novembra 1884 postal niški škof a le do leta 1889, ko je po vrnitvi metropolita Mihaila moral odstopiti; odšel je v Francijo, kjer je nadaljeval študij [[književnost]]i in [[filozofija|filozofije]]. Po smrti metropolita Mihaila 1898 se je vrnil v Srbijo in postal šabaški škof; to službo je opravljal do 1905. Po smrti metropolita [[Inokentij Pavlović|Inokentija]] (1905) pa je bil izvoljen za novega srbskega metropolita in je imel naslov: »Beograjski nadškof in srbski metropolit«. Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko prek [[Albanija|Albanije]] umaknil na [[Krf]]. === Prvi patriarh Združene SPC === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen 1920 kot patriarh nanovoobnovljene [[Pećka patriarhija|Peške patriarhije]] ter tako prvi patriarh Združene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]; umeščen za patriarha je bil [[13. november|13. novembra]] [[1920]] v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]] ob navzočnosti [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[patriarh]]ov, gostov in številnih vernikov.</center> | align = left | image1 = Aeksander-I-Karađordević arhijereji-SPC.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Kraljevina Jugoslavija|Vladar]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je prisostvoval volitvam patriarha in se po potrditvi slikal z vsemi [[škof]]i [[SPC]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]].</center> | image2 = Dimitrije-Pavlović-patrijarh.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen in umeščen [[1920]].</center> | image3 = Dimitrije-Pavlović-ustoličenje.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Na slovesnost so prišli [[patriarh]]i in mnogi verniki.</center> }} Po koncu [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] in ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] so se v eni državi znašle vse srbske škofije iz šesterih pravnih ureditev. Maja 1919 so se v Beogradu sestali škofje iz vseh delov nekdanjega Peškega patriarhata in v novi državi razglasili duhovno in upravno enotnost. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za obnovitev nekdanjega Peškega patriarhata, ukinjenega leta 1766. Nova državna vlada na čelu s kraljem Petrom I. je dala soglasje. Vodstvo Cerkve se je obrnilo na [[Carigrajski patriarhat]] kot matično cerkev in ga obvestila o novonastalih okoliščinah, in o želji po obnovi lastnega patriarhata. Carigrajski patriarhat je to odobril in izdal ustrezno dovoljenje oziroma tomos. Po ustanovitvi Države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je pojavila možnost ponovne združitve različnih avtonomnih srbskih cerkvenih območij. Prva konferenca vseh srbskih škofov je bila 31. decembra 1918 v Sremskih Karlovcih pod predsedstvom metropolita Dimitrija, na kateri je bilo odločeno, da se razglasi združitev vseh srbskih lokalnih cerkva.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 425</ref> Po pogajanjih je Carigrajski patriarhat leta 1920 odobril združitev vseh srbskih pravoslavnih cerkva v avtokefalno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]].66) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 431</ref> Na Svetem škofovskem zboru, ki je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih, je bil slovesno razglašen Srbski patriarhat.67) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 432</ref> Na ta način je bil obnovljen Pećki patriarhat, ki je bil ukinjen leta 1766. Sveti škofovski koncil je 15/28. 12. septembra 1920 je z veliko večino glasov izvolil Dimitrija Pavlovića za prvega patriarha obnovljenega Pećkega patriarhata.68) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 435</ref>Vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov, Srbov in Slovencev se ni strinjala z načinom izvolitve patriarha, zato je v soglasju s Škofovskim svetom objavila odlok o izvolitvi patriarha, po katerem Škofovski svet predlaga tri kandidate, nato pa patriarha izvoli volilni svet, v katerem je kralj ohranil nadzor prek ministra za vero.69) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 436</ref>Na ponovni izvolitvi 12. novembra 1920 je bil Dimitrij Pavlović ponovno izvoljen za patriarha.70) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref> Patriarh Dimitrije je bil ustoličen 13. novembra 1920 na slovesni liturgiji v stolni cerkvi v Beogradu.71) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref>2. aprila 1922 je odposlanec Carigrajskega patriarhata razglasil združitev Srbske cerkve in njeno povzdignjenje na raven patriarhata.72) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 439</ref> Sledilo je priznanje s strani drugih pravoslavnih cerkva. Slovesna ustoličitev v Peški patriarhiji je bila 28. avgusta 1924 v Peći.73) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 441</ref> Na patriarhalni prestol ga je postavil kralj Aleksander I. Karađorđević.74) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 443</ref> Nato je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih škofovski zbor, na katerem je bila sprejeta odločitev o povzdignjenju Srbske metropolitanske cerkve v patriarhalno. Prvi srbski patriarh obnovljenega patriarhata je bil srbski metropolit Dimitrije. Vsega skupaj je škofoval: kot niški škof 1884–1889, kot šabaški škof 1898–1905, kot srbski metropolit 1905–1920 in kot srbski patriarh zadnjih deset let, 1920–1930. === Cerkvena dejavnost === #Na Češkoslovaškem je ustanovil škofijo in 25. septembra 1921 posvetil Gorazda Čeha za češkega in moravskega škofa; ta tvorevina je nastala po prizadevanjih svobodomiselnega Masaryka, ki je prek prozelitizma katoličanov hotel ustanoviti avtokefalno češko Cerkev; tudi sam je zamenjal vero, saj je katoliško zamenjal s [[protestantizem|protestantsko]], a kritiziral je eno in drugo. #Poleg češko-moravske škofije sta bili v času njegove vladavine ustanovljeni tudi ameriško-kanadska in bihaćka škofija, obnovljena pa je bila tudi stara braničevska škofija. #V beograjski stolnici sv. Nadangela Mihaela je v četrtek, 8. junija 1922, poročil kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] in kraljico Marijo ob somaševanju štirih drugih škofov. #Odobril je osnovna načela in podprl delo "Ljudske krščanske skupnosti" (bolj znane kot molitveno gibanje „bogomoljci“). To gibanje je ustanovil sveti škof Nikolaj in je imelo za cilj moralno preporoditi srbski narod vseh slojev in širiti evangelijski nauk. Patriarh Dimitrij je kmalu po ustanovitvi prevzel duhovno vodstvo tega gibanja; neposredni duhovni oče pa mu je postal škof sv. [[Nikolaj Velimirović]]. #V začetku leta 1922 je bila ustanovljena revija "Pravoslavna krščanska skupnost" („Православна Хришћанска Заједница/Pravoslavna Hrišćanska Zajednica“), stekla pa je tudi založniška dejavnost in do leta 1941 so izdali več kot 100 knjig. #Pomagal je pri gradnji cerkve svetega Dimitrija v vasi [[Ratkovići]] in cerkve Pokrova Device Marije v Beogradu. ==== Samovoljno posvečenje ==== Ob petstoletnici smrti despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] ga je leta 1927 patriarh Dimitrij sam, brez sodelvanja arhijerejskega sabora, razglasil za svetnika in nato obhajal hierarhično liturgijo, na kateri je bila molitev in kanon zapet novoimenovanemu svetniku. Za to priložnost je patriarh napisal "Službo svetemu Štefanu", v kateri piše, da je bil Štefan velik vernik in graditelj cerkva, bojevnik in diplomat, pisatelj in graditelj, njegovo glavno delo pa je bilo nenehno dajanje miloščine in pogosto branje bogoslužnih knjig. Dnevni časopis »[[Politika]]« poroča, da je bilo v stolnici bogoslužje, v čast na novo posvečenemu so zapeli kanon, nato pa je skozi Beograd potekala procesija, med katero je bil despot Štefan »prvič omenjen kot svetnik«. Vendar je bila kanonizacija opravljena po patriarhovi lastni volji in je takratni škofovski sinod ni odobraval. === Nabožni pisatelj === Ukvarjal se je tudi s pisateljevanjem; pripravljal je izdajo Hilandarskega tipika svetega Save. Njegova zapuščina vključuje spomine, ki še niso objavljeni. Njegov naslednik kot srbski patriarh je postal [[Varnava Rosić]]. == Smrt in spomin == Pariarh Dimitrij je umrl 6. aprila 1930 ob 14.15 v Beogradu[5] <ref>{{cite web |author= |url=http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |title=Текст о смрти патријарха Димитрија |date=7. april 1930 |website= |publisher=Политика |access-date=17. april 2013 |archive-date=21. november 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121213653/http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |url-status= }}</ref> in je bil pokopan 10. aprila 1930 v samostanu Rakovica. === Ocena === {| |- ! Српски патријарх Димитрије Павловић (кнјига)<ref>{{cite web|url=https://spcprodavnica.rs/e-prodavnica/knjige/razno/srpski-patrijarh-dimitrije-pavlovic-1920-1930-dr-aleksandar-d-sredojevic/|title= Српски патријарх Димитрије Павловић (1920 - 1930) - Др Александар Д. Средојевић|publisher= Архиепископија београдско-карловачка Српске Православне Цркве |author=|place=Beograd|language=sr|date=2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> ! Srbski patriarh Dimitrij Pavlovič (knjiga) |- | <blockquote>Патријарх Димитрије Павловић је био један од најзначајнијих црквених великодостојника у новијој српској историји, судећи по његовом свеукупном раду. На свим дужностима, почев од дужности учитеља и свештеника, преко функције епископа нишког и шабачког, до положаја поглавара Цркве у рангу митрополита и патријарха, Димитрје Павловић је оставио значајан траг. </blockquote> | <blockquote>[[Patriarh]] [[Dimitrij Pavlović]] je bil eden najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov v novejši srbski zgodovini, sodeč po njegovem celotnem delu. V vseh svojih dolžnostih, od učiteljskih in duhovniških dolžnosti, prek službe niško-šabaškega škofa, do položaja cerkvenega poglavarja v oblasti metropolita in patriarha, je Dimitrije Pavlović pustil pomemben pečat. </blockquote> |} === Pesem rajni ženi === <center> {| class="wikitable" |- ! <center>Епитаф Јелици<ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> </center> ! <center>Epitaf Jelici</center> ! <center>Nagrobni napis Jelici</center> |- | <poem> „Снажног тела, умиљатог лика, као да беше природина слика Чиста срца искренога збора, благе душе небескога створа. Безазлена, волела невино, а мрзела злобно, непоштено. Млада беше ко росно цвеће, што процвета у рано пролеће Ал смрт нагла баш је онда снађе, Кад требаше да у живот зађе Смрћу њеном много је изгубљено, до три срца тугом измрвљено До две наде вечно поништене, и две славе навек погашене. Место свега мрачни гроб и кости, оцу, мајци, потпора старости, А супругу ова хладна стена, и судбина горча од пелена…“ </poem> | <poem> „Snažnog tela, umiljatog lika, kao da beše prirodina slika Čista srca iskrenoga zbora, blage duše nebeskoga stvora Bezazlena, volela nevino, a mrzela zlobno, nepošteno Mlada beše ko rosno cveće, što procveta u rano proleće Al smrt nagla baš je onda snađe, kad trebaše da u život zađe Smrću njenom mnogo je izgubljeno, do tri srca tugom izmrvljeno Do dve nade večno poništene, i dve slave navek pogašene Mesto svega mračni grob i kosti, ocu, majci, potpora starosti, A suprugu ova hladna stena, i sudbina gorča od pelena…“ </poem> | <poem> "Močnega telesa, milega obraza, kot da bila bi podoba narave. Čisto srce iskrenega govora, nežna duša nebeškega bitja. Neškodljiva, nedolžno ljubeča — sovražila zlobno je, kakor grozeča. Bila je mlada kot rosen cvet, ki zgodaj spomladi zapustil je sled; dohitela jo je hipoma prav takrat smrt, ko bi morala vstopati v življenja vrt. Njena smrt je bila velika izguba: do tri srca od žalosti potrta, do dve upanji za vedno zadušeni, in dve slavi za vedno ugašeni. Ostal je le temen grob in kosti, brez opore starši v gluhi starosti; na njenega moža pa je padla kot skala — od pelina grenkejša vdovska usoda." </poem> |} </center> Čustveno globoko doživeti nagrobni napis; čudi vendar – glede na dejstvo, da je te verze napisal krščanski duhovnik –, da ne vsebujejo nobene tolažilne misli, ki jih ponuja krščanski pogled na svet v smislu: „Le križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami…“<ref>Pogost napis na nagrobnikih</ref> === Odlikovanja === [[File:Grave of Patriarch Dimitrije.jpg|thumb|right|200px|<center>Grob patriarha Dimitrija]]</center> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:Ordine di Skanderbeg - gran croce.png|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Odličje Skenderbega]], „Veliki križ“, ([[Kraljevina Albanija]].<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=343}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Pravoslavje]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Александар Д. Средојевић: ''Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930) '', Филозофски факултет Универзитета у Београду. Београд, 2013. *Слободан Јовановић: ''Влада Милана Обреновића'', књига 3. Београд, 1934. ________________________________________ * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Dimitrije Pavlović}} {{DEFAULTSORT:Pavlović, Dimitrije}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://urbancityradio.org/prvi-srpski-patrijarh-posle-obnove-patrijarsije-bio-je-dimitrije-iz-brezana/ Dimitrije Pavlović iz Brežana - Prvi srpski patrijarh posle obnove Patrijaršije] *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B Димитрије Павловић [Српска енциклопедија] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Dimitrije_(Pavlovic)_of_Serbia Dimitrije (Pavlovic) of Serbia - OrthodoxWiki] === Film === *[https://www.youtube.com/watch?v=l18IUGM5FIY (762) "Век уједињења Патријарх Димитрије"/"Vek ujedinjenja Patrijarh Dimitrije" - YouTube] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nestor Popović]] | title = [[Škofija Niš|Niški škof]] | years = 1884&ndash;1889 | after = [[Jeronim Jovanović]] }} {{succession box | before = [[Samuil Pantelić]] | title = [[Škofija Šabac|Šabaški škof]] | years = 1898&ndash;1905| after = [[Sergij Georgijević]] }} {{succession box | before = [[Inokentij Pavlović]] | title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] | years =1905&ndash;1920| after = <small>služba prenehala</small>}} {{succession box | before = [[Kalinik II.]] (do 1766)| title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|Srbski patriarh]] | years = 1920&ndash;1930| after = [[Varnava Rosić|Varnava]] }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1846]] [[Kategorija:Umrli leta 1930]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 4p9dwhcgg90ib8baa738y4obwexse84 6659690 6659687 2026-04-14T13:33:23Z Stebunik 55592 6659690 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Pavlovič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Dimitrij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Dimitrije Pavlović | native_name_lang = sr | title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Димитрий в 1920-е годы.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Dimitrij v Beogradu 1920 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjsko]]-[[Sremski Karlovci|karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[28. september]] [[1920]] (izvoljen v Sremskih Karlovcih)<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | appointed = [[12. november]] [[1920]] (na ponovnih volitvah potrjen od vlade Kraljestva SHS) | term = | term_start = [[13. november]] [[1920]] (v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela]]<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[6. april]] [[1930]] (umrl) | predecessor = [[Inokentij Pavlović|Inokentij]] | opposed = | successor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1878]] | ordained_by = | consecration = [[1884]] | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[28. oktober]] [[1846]] |birth_place= [[Brežane]] ([[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]])<br>danes: [[Srbija]] | birth_name = Dimitrije |death_date= {{dda|1930|04|06|1846|10|28|df=y}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = Oče Stojan<br>mati Milosava<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref><br>žena Jelica Radovanović<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live}}</ref> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Niš|niški škof]] (1884-1889)|[[Škofija Šabac|šabaški škof]] (1898-1905)|[[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] (1905–1920)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu|Velika šola v Beogradu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Dimitrij Pavlović''' – '''patriarh Dimitrij''', '''patriarh Dimitrij I.''', ali pa kar '''oče Mita''' – rojen kot '''Dimitrij Pavlović''' ({{lang-sr|Димитије Павловић/Dimitrije Pavlović}}) * [[28. oktober]] [[1846]] [[Brežane]] (blizu [[Požarevac|Požarevca]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]] danes: [[Srbija]]), †[[6. april]] [[1930]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]), je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. '''Dimitrij''' je bil sicer nadškof in 39. patriarh [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]], vendar od 1920 tudi prvi patriarh zedinjene [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od leta 1920 do svoje smrti.{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} Njegov celotni naziv se glasi: "Vaša svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh gospod Dimitrij".<ref>Njegov celotni častni naziv se glasi torej: "Vaša svetost, nadškof patriarhalnega samostana Peć, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh"; v [[srbščina|srbščini]]: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин г. Димитрије/Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin g. Dimitrije.''</ref> 39. vrhovni poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] je bil od 1920 do 1930;{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} pred tem je bil [[Metropolija Beograd|beograjski metropolit]] od 1905 do 1920. == Življenjepis == === Družina, mladost in šolanje === Rodil se je 28. oktobra 1846 v kraju [[Brežane|Brežanih]] blizu [[Požarevac|Požarevca]]. Njegovi starši Stojan in Milosava izvirata s [[Kosovo|Kosova]].<ref>Српски етнографски зборник - Српска Краљевска академија, "Насеља српских земаља", (Др. Михајло Ј. Миладиновић књига 25. "Пожаревачка Морава").</ref> V veliki družini, kjer je vladala huda revščina, je komaj uspel dokončati šolanje in nato skrbeti za brate in sestre.<ref name="Именован-20240420173507">{{Cite web|url=https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y|title=Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930)|last=Средојевић|first=Александар Д.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31.januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131164206/https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y}}</ref> Kljub revščini si je oče prizadeval izobraziti svoje otroke. V Požarevcu tako Mita končal osnovno šolo in štiri razrede nižje gimnazije. Zaradi hudega revmatizma v nogi je moral eno leto ostati doma, nakar je nadaljeval šolanje v [[Veliko Selo, Beograd|Velikem Selu]] ter končno na gimnaziji v Beogradu.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 10</ref> Njegov oče je bil tako zadolžen, da ni mogel plačevati šolnine. Postali so celo brezdomci ter so starši hodili v dnino k premožnejšim vaščaniom.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 11</ref>Dimitrij je uspešno končal 5. razred gimnazije v Beogradu<ref name="Именован-20240420173507"/>, preživljal pa se je s služenjem v bogatejših hišah in se nato vpisal v beograjsko Bogoslovje sv. Sava, ki ga je leta 1868 končal z [[matura|maturo]]. Med tem študijem, ki ga je končal z odliko, je prejemal državno štipendijo. <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 12</ref> === Učitelj, duhovnik, predavatelj === Leta 1868 je bil imenovan za učitelja v [[Ratković]]u, leta 1869 pa je bil premeščen v [[Brzan]]. 1870 je učiteljsko službo pustil in se poročil, kar mu je odprlo pot do duhovništva, saj so pravoslavni pred posvečenjem oziroma poroko s Cerkvijo – razen menihov – prisiljeni v poroko z ženo. 1870 je bil najprej posvečen v diakona, nato v duhovnika; svojo prvo službo pa je opravljal v [[Lapovo|Lapovem]].12) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s.17</ref> Poročil se je z Jelico, hčerko lapovskega duhovnika Luka Radovanovića in Kate, pri katerem je tudi začel duhovniško službo kot kaplan.<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> Ko mu je 1873 umrla žena – najbrže od jetike – se kot duhovnik ni mogel več poročiti. Na njen grob je dal vklesati pesem, ki ji jo je sam spesnil; pokopana pa je na sredini med svojimi starši. Tedaj se je zamenišil; naslednje leto pa se je vpisal v »Veliko šolo« v Beogradu na oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] in [[jezikoslovje]]. Študij je končal leta 1878. Takoj zatem je bil imenovan za predavatelja teologije za staroslovanski jezik in govorništvo. Profesorski izpit je opravil leta 1881 in bil imenovan najprej za suplenta, leta 1884 pa za profesorja teologije.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 21</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> === Srbija postane samostojna kraljevina, Cerkev pa svojeglavna metropolija === [[File:Prince-Milan-princess-Natalija Aleksandar-1876.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Kneževina Srbija|Knez]] [[Milan Obrenović]] z ženo Natalijo in sinom Aleksandrom rojenim [[1876]].]]</center> 1868 je zavladal v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] [[Milan Obrenović]], ki je naslednje leto dovolil ustavo. Oblast sta si delila skupščina in knez, ki je imel velika pooblastila. Ustava je razglasila osnovne [[človekove pravice]] – enakost, osebno svobodo, nedotakljivost zasebne lastnine in svobodo tiska. Vladi je leta 1879 uspelo izpogajati svojeglavost (avtokefalnost) Srbske pravoslavne cerkve od Carigrajskega patriarhata, ki mu je bila dotlej neposredno podrejena. Vlada naprednjakov je 1881 izdala sklop zakonov, ki so jamčili ustavne svoboščine; 1883 je uvedla obvezno šolanje in dvoletno vojaško obveznost. Ker v deželi še ni bilo železnic, se je 1881 zadolžila pri francoski družbi „Union générale“, ki je železnico od Beograda do Niša in Pirota tudi zgradila in dobila pravice do njene proste uporabe. Opozicijski tisk [[Nikola Pašić|Pašićevih]] radikalov se je razpisal o vsotah denarja, ki da so izginile v naprednjaške žepe, torej o veliki [[korupcija|korupciji]]. Da bi pomiril javnost, je knez Milan izkoristil dejstvo, da je 26. marca 1881 postala kraljevina sosednja Romunija s prvim kraljem [[Karel I. Romunski|Karlom I.]] – ki med drugim ni znal romunsko, ampak le francosko ter je bil katoliške vere,<ref>{{cite web|url=https://povijest.hr/nadanasnjidan/prvi-kralj-rumunjske-bio-je-nijemac-1881/|title=Prvi kralj Rumunjske bio je Nijemac (1881.)|publisher=Povijest.hr|author=|place=|language=hr|date=26. marec 2026|accessdate=13. april 2026}}</ref> pa je 6. marca 1882 izpolnil splošno ljudsko željo, da je skupščina razglasila Srbijo za kraljevino, njenega kneza Milana pa za kralja; ob podpori prijateljske Avstro-Ogrske je novorazglašeno kraljestvo priznala vsa [[Evropa]]. Naprednjaki pa so začeli odstranjevati uradnike in poslance, ki niso pripadali njihovi stranki; v soglasju s knezom so se mešali tudi v čisto cerkvene zadeve ter jim je celo uspelo zamenjati (1881) in izgnati (1883) beograjskega metropolita, svobodnjaškega <ref> Metropolit Mihailo Jovanović je bil naklonjen liberalni (svobodnjaški) stranki v nasprotju z vladajočo progresivno (naprednjaško) stranko</ref> rusofila [[Mihailo Jovanović|Mihaila Jovanoviča]]. Vsi trije srbski škofje so se tej samovolji enoglasno uprli in niso hoteli izvoliti njegovega naslednika: zato jih je vlada kratko malo odstavila.<ref>{{cite web|url=https://historum.com/t/serbia-1878-1889-an-overview.171345/|title= Serbia 1878-1889: An Overview|publisher=historum.com|author=Tsar|place=|language=sr|date=26. januar 2018|accessdate=12. april 2026}}</ref> === Škof in metropolit === [[File:Dimitrije Pavlović.pdf|thumb|200px|right|<center>Dimitrij Pavlovič kot šabaški škof; prej je bil škof v [[Niš]]u.]]</center> Dimitrij Pavlović pa je 8. novembra 1884 postal niški škof a le do leta 1889, ko je po vrnitvi metropolita Mihaila moral odstopiti; odšel je v Francijo, kjer je nadaljeval študij [[književnost]]i in [[filozofija|filozofije]]. Po smrti metropolita Mihaila 1898 se je vrnil v Srbijo in postal šabaški škof; to službo je opravljal do 1905. Po smrti metropolita [[Inokentij Pavlović|Inokentija]] (1905) pa je bil izvoljen za novega srbskega metropolita in je imel naslov: »Beograjski nadškof in srbski metropolit«. Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko prek [[Albanija|Albanije]] umaknil na [[Krf]]. === Prvi patriarh Združene SPC === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen 1920 kot patriarh nanovoobnovljene [[Pećka patriarhija|Peške patriarhije]] ter tako prvi patriarh Združene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]; umeščen za patriarha je bil [[13. november|13. novembra]] [[1920]] v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]] ob navzočnosti [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[patriarh]]ov, gostov in številnih vernikov.</center> | align = left | image1 = Aeksander-I-Karađordević arhijereji-SPC.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Kraljevina Jugoslavija|Vladar]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je prisostvoval volitvam patriarha in se po potrditvi slikal z vsemi [[škof]]i [[SPC]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]].</center> | image2 = Dimitrije-Pavlović-patrijarh.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen in umeščen [[1920]].</center> | image3 = Dimitrije-Pavlović-ustoličenje.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Na slovesnost so prišli [[patriarh]]i in mnogi verniki.</center> }} Po koncu [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] in ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] so se v eni državi znašle vse srbske škofije iz šesterih pravnih ureditev. Maja 1919 so se v Beogradu sestali škofje iz vseh delov nekdanjega Peškega patriarhata in v novi državi razglasili duhovno in upravno enotnost. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za obnovitev nekdanjega Peškega patriarhata, ukinjenega leta 1766. Nova državna vlada na čelu s kraljem Petrom I. je dala soglasje. Vodstvo Cerkve se je obrnilo na [[Carigrajski patriarhat]] kot matično cerkev in ga obvestila o novonastalih okoliščinah, in o želji po obnovi lastnega patriarhata. Carigrajski patriarhat je to odobril in izdal ustrezno dovoljenje oziroma tomos. Po ustanovitvi Države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je pojavila možnost ponovne združitve različnih avtonomnih srbskih cerkvenih območij. Prva konferenca vseh srbskih škofov je bila 31. decembra 1918 v Sremskih Karlovcih pod predsedstvom metropolita Dimitrija, na kateri je bilo odločeno, da se razglasi združitev vseh srbskih lokalnih cerkva.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 425</ref> Po pogajanjih je Carigrajski patriarhat leta 1920 odobril združitev vseh srbskih pravoslavnih cerkva v avtokefalno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]].66) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 431</ref> Na Svetem škofovskem zboru, ki je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih, je bil slovesno razglašen Srbski patriarhat.67) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 432</ref> Na ta način je bil obnovljen Pećki patriarhat, ki je bil ukinjen leta 1766. Sveti škofovski koncil je 15/28. 12. septembra 1920 je z veliko večino glasov izvolil Dimitrija Pavlovića za prvega patriarha obnovljenega Pećkega patriarhata.68) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 435</ref>Vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov, Srbov in Slovencev se ni strinjala z načinom izvolitve patriarha, zato je v soglasju s Škofovskim svetom objavila odlok o izvolitvi patriarha, po katerem Škofovski svet predlaga tri kandidate, nato pa patriarha izvoli volilni svet, v katerem je kralj ohranil nadzor prek ministra za vero.69) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 436</ref>Na ponovni izvolitvi 12. novembra 1920 je bil Dimitrij Pavlović ponovno izvoljen za patriarha.70) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref> Patriarh Dimitrije je bil ustoličen 13. novembra 1920 na slovesni liturgiji v stolni cerkvi v Beogradu.71) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref>2. aprila 1922 je odposlanec Carigrajskega patriarhata razglasil združitev Srbske cerkve in njeno povzdignjenje na raven patriarhata.72) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 439</ref> Sledilo je priznanje s strani drugih pravoslavnih cerkva. Slovesna ustoličitev v Peški patriarhiji je bila 28. avgusta 1924 v Peći.73) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 441</ref> Na patriarhalni prestol ga je postavil kralj Aleksander I. Karađorđević.74) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 443</ref> Nato je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih škofovski zbor, na katerem je bila sprejeta odločitev o povzdignjenju Srbske metropolitanske cerkve v patriarhalno. Prvi srbski patriarh obnovljenega patriarhata je bil srbski metropolit Dimitrije. Vsega skupaj je škofoval: kot niški škof 1884–1889, kot šabaški škof 1898–1905, kot srbski metropolit 1905–1920 in kot srbski patriarh zadnjih deset let, 1920–1930. === Cerkvena dejavnost === #Na Češkoslovaškem je ustanovil škofijo in 25. septembra 1921 posvetil Gorazda Čeha za češkega in moravskega škofa; ta tvorevina je nastala po prizadevanjih svobodomiselnega Masaryka, ki je prek prozelitizma katoličanov hotel ustanoviti avtokefalno češko Cerkev; tudi sam je zamenjal vero, saj je katoliško zamenjal s [[protestantizem|protestantsko]], a kritiziral je eno in drugo. #Poleg češko-moravske škofije sta bili v času njegove vladavine ustanovljeni tudi ameriško-kanadska in bihaćka škofija, obnovljena pa je bila tudi stara braničevska škofija. #V beograjski stolnici sv. Nadangela Mihaela je v četrtek, 8. junija 1922, poročil kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] in kraljico Marijo ob somaševanju štirih drugih škofov. #Odobril je osnovna načela in podprl delo "Ljudske krščanske skupnosti" (bolj znane kot molitveno gibanje „bogomoljci“). To gibanje je ustanovil sveti škof Nikolaj in je imelo za cilj moralno preporoditi srbski narod vseh slojev in širiti evangelijski nauk. Patriarh Dimitrij je kmalu po ustanovitvi prevzel duhovno vodstvo tega gibanja; neposredni duhovni oče pa mu je postal škof sv. [[Nikolaj Velimirović]]. #V začetku leta 1922 je bila ustanovljena revija "Pravoslavna krščanska skupnost" („Православна Хришћанска Заједница/Pravoslavna Hrišćanska Zajednica“), stekla pa je tudi založniška dejavnost in do leta 1941 so izdali več kot 100 knjig. #Pomagal je pri gradnji cerkve svetega Dimitrija v vasi [[Ratkovići]] in cerkve Pokrova Device Marije v Beogradu. ==== Samovoljno posvečenje ==== Ob petstoletnici smrti despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] ga je leta 1927 patriarh Dimitrij sam, brez sodelvanja arhijerejskega sabora, razglasil za svetnika in nato obhajal hierarhično liturgijo, na kateri je bila molitev in kanon zapet novoimenovanemu svetniku. Za to priložnost je patriarh napisal "Službo svetemu Štefanu", v kateri piše, da je bil Štefan velik vernik in graditelj cerkva, bojevnik in diplomat, pisatelj in graditelj, njegovo glavno delo pa je bilo nenehno dajanje miloščine in pogosto branje bogoslužnih knjig. Dnevni časopis »[[Politika]]« poroča, da je bilo v stolnici bogoslužje, v čast na novo posvečenemu so zapeli kanon, nato pa je skozi Beograd potekala procesija, med katero je bil despot Štefan »prvič omenjen kot svetnik«. Vendar je bila kanonizacija opravljena po patriarhovi lastni volji in je takratni škofovski sinod ni odobraval. === Nabožni pisatelj === Ukvarjal se je tudi s pisateljevanjem; pripravljal je izdajo Hilandarskega tipika svetega Save. Njegova zapuščina vključuje spomine, ki še niso objavljeni. Njegov naslednik kot srbski patriarh je postal [[Varnava Rosić]]. == Smrt in spomin == Pariarh Dimitrij je umrl 6. aprila 1930 ob 14.15 v Beogradu[5] <ref>{{cite web |author= |url=http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |title=Текст о смрти патријарха Димитрија |date=7. april 1930 |website= |publisher=Политика |access-date=17. april 2013 |archive-date=21. november 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121213653/http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |url-status= }}</ref> in je bil pokopan 10. aprila 1930 v samostanu Rakovica. === Ocena === {| |- ! Српски патријарх Димитрије Павловић (кнјига)<ref>{{cite web|url=https://spcprodavnica.rs/e-prodavnica/knjige/razno/srpski-patrijarh-dimitrije-pavlovic-1920-1930-dr-aleksandar-d-sredojevic/|title= Српски патријарх Димитрије Павловић (1920 - 1930) - Др Александар Д. Средојевић|publisher= Архиепископија београдско-карловачка Српске Православне Цркве |author=|place=Beograd|language=sr|date=2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> ! Srbski patriarh Dimitrij Pavlovič (knjiga) |- | <blockquote>Патријарх Димитрије Павловић је био један од најзначајнијих црквених великодостојника у новијој српској историји, судећи по његовом свеукупном раду. На свим дужностима, почев од дужности учитеља и свештеника, преко функције епископа нишког и шабачког, до положаја поглавара Цркве у рангу митрополита и патријарха, Димитрје Павловић је оставио значајан траг. </blockquote> | <blockquote>[[Patriarh]] [[Dimitrij Pavlović]] je bil eden najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov v novejši srbski zgodovini, sodeč po njegovem celotnem delu. V vseh svojih dolžnostih, od učiteljskih in duhovniških dolžnosti, prek službe niško-šabaškega škofa, do položaja cerkvenega poglavarja v oblasti metropolita in patriarha, je Dimitrije Pavlović pustil pomemben pečat. </blockquote> |} === Pesem rajni ženi === <center> {| class="wikitable" |- ! <center>Епитаф Јелици<ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> </center> ! <center>Epitaf Jelici</center> ! <center>Nagrobni napis Jelici</center> |- | <poem> „Снажног тела, умиљатог лика, као да беше природина слика Чиста срца искренога збора, благе душе небескога створа. Безазлена, волела невино, а мрзела злобно, непоштено. Млада беше ко росно цвеће, што процвета у рано пролеће Ал смрт нагла баш је онда снађе, Кад требаше да у живот зађе Смрћу њеном много је изгубљено, до три срца тугом измрвљено До две наде вечно поништене, и две славе навек погашене. Место свега мрачни гроб и кости, оцу, мајци, потпора старости, А супругу ова хладна стена, и судбина горча од пелена…“ </poem> | <poem> „Snažnog tela, umiljatog lika, kao da beše prirodina slika Čista srca iskrenoga zbora, blage duše nebeskoga stvora Bezazlena, volela nevino, a mrzela zlobno, nepošteno Mlada beše ko rosno cveće, što procveta u rano proleće Al smrt nagla baš je onda snađe, kad trebaše da u život zađe Smrću njenom mnogo je izgubljeno, do tri srca tugom izmrvljeno Do dve nade večno poništene, i dve slave navek pogašene Mesto svega mračni grob i kosti, ocu, majci, potpora starosti, A suprugu ova hladna stena, i sudbina gorča od pelena…“ </poem> | <poem> "Močnega telesa, milega obraza, kot da bila bi podoba narave. Čisto srce iskrenega govora, nežna duša nebeškega bitja. Neškodljiva, nedolžno ljubeča — sovražila zlobno je, kakor grozeča. Bila je mlada kot rosen cvet, ki zgodaj spomladi zapustil je sled; dohitela jo je hipoma prav takrat smrt, ko bi morala vstopati v življenja vrt. Njena smrt je bila velika izguba: do tri srca od žalosti potrta, do dve upanji za vedno zadušeni, in dve slavi za vedno ugašeni. Ostal je le temen grob in kosti, brez opore starši v gluhi starosti; na njenega moža pa je padla kot skala — od pelina grenkejša vdovska usoda." </poem> |} </center> Čustveno globoko doživeti nagrobni napis; čudi vendar – glede na dejstvo, da je te verze napisal krščanski duhovnik –, da ne vsebujejo nobene tolažilne misli, ki jih ponuja krščanski pogled na svet v smislu: „Le križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami…“<ref>Pogost napis na nagrobnikih</ref> === Odlikovanja === [[File:Grave of Patriarch Dimitrije.jpg|thumb|right|200px|<center>Grob patriarha Dimitrija]]</center> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:Ordine di Skanderbeg - gran croce.png|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Odličje Skenderbega]], „Veliki križ“, ([[Kraljevina Albanija]].<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=343}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Pravoslavje]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Александар Д. Средојевић: ''Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930) '', Филозофски факултет Универзитета у Београду. Београд, 2013. *Слободан Јовановић: ''Влада Милана Обреновића'', књига 3. Београд, 1934. ________________________________________ * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Dimitrije Pavlović}} {{DEFAULTSORT:Pavlović, Dimitrije}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://urbancityradio.org/prvi-srpski-patrijarh-posle-obnove-patrijarsije-bio-je-dimitrije-iz-brezana/ Dimitrije Pavlović iz Brežana - Prvi srpski patrijarh posle obnove Patrijaršije] *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B Димитрије Павловић [Српска енциклопедија] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Dimitrije_(Pavlovic)_of_Serbia Dimitrije (Pavlovic) of Serbia - OrthodoxWiki] === Film === *[https://www.youtube.com/watch?v=l18IUGM5FIY (762) "Век уједињења Патријарх Димитрије"/"Vek ujedinjenja Patrijarh Dimitrije" - YouTube] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nestor Popović]] | title = [[Škofija Niš|Niški škof]] | years = 1884&ndash;1889 | after = [[Jeronim Jovanović]] }} {{succession box | before = [[Samuil Pantelić]] | title = [[Škofija Šabac|Šabaški škof]] | years = 1898&ndash;1905| after = [[Sergij Georgijević]] }} {{succession box | before = [[Inokentij Pavlović]] | title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] | years =1905&ndash;1920| after = <small>služba prenehala</small>}} {{succession box | before = [[Kalinik II.]] (do 1766)| title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|Srbski patriarh]] | years = 1920&ndash;1930| after = [[Varnava Rosić|Varnava]] }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1846]] [[Kategorija:Umrli leta 1930]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] o91803a0q1i39zcfx6umpih43slq4sk 6659736 6659690 2026-04-14T15:06:42Z Stebunik 55592 6659736 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Pavlovič}} {{drugipomeni3|Pavlović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Dimitrij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Dimitrije Pavlović | native_name_lang = sr | title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Димитрий в 1920-е годы.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Dimitrij v Beogradu 1920 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjsko]]-[[Sremski Karlovci|karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[28. september]] [[1920]] (izvoljen v Sremskih Karlovcih)<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | appointed = [[12. november]] [[1920]] (na ponovnih volitvah potrjen od vlade Kraljestva SHS) | term = | term_start = [[13. november]] [[1920]] (v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela]]<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[6. april]] [[1930]] (umrl) | predecessor = [[Inokentij Pavlović|Inokentij]] | opposed = | successor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1878]] | ordained_by = | consecration = [[1884]] | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[28. oktober]] [[1846]] |birth_place= [[Brežane]] ([[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]])<br>danes: [[Srbija]] | birth_name = Dimitrije |death_date= {{dda|1930|04|06|1846|10|28|df=y}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = Oče Stojan<br>mati Milosava<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref><br>žena Jelica Radovanović<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live}}</ref> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Niš|niški škof]] (1884-1889)|[[Škofija Šabac|šabaški škof]] (1898-1905)|[[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] (1905–1920)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu|Velika šola v Beogradu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Dimitrij Pavlović''' – '''patriarh Dimitrij''', '''patriarh Dimitrij I.''', ali pa kar '''oče Mita''' – rojen kot '''Dimitrij Pavlović''' ({{lang-sr|Димитије Павловић/Dimitrije Pavlović}}) * [[28. oktober]] [[1846]] [[Brežane]] (blizu [[Požarevac|Požarevca]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]] danes: [[Srbija]]), †[[6. april]] [[1930]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]), je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. '''Dimitrij''' je bil sicer nadškof in 39. patriarh [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]], vendar od 1920 tudi prvi patriarh zedinjene [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od leta 1920 do svoje smrti.{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} Njegov celotni naziv se glasi: "Vaša svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh gospod Dimitrij".<ref>Njegov celotni častni naziv se glasi torej: "Vaša svetost, nadškof patriarhalnega samostana Peć, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh"; v [[srbščina|srbščini]]: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин г. Димитрије/Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin g. Dimitrije.''</ref> 39. vrhovni poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] je bil od 1920 do 1930;{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} pred tem je bil [[Metropolija Beograd|beograjski metropolit]] od 1905 do 1920. == Življenjepis == === Družina, mladost in šolanje === Rodil se je 28. oktobra 1846 v kraju [[Brežane|Brežanih]] blizu [[Požarevac|Požarevca]]. Njegovi starši Stojan in Milosava izvirata s [[Kosovo|Kosova]].<ref>Српски етнографски зборник - Српска Краљевска академија, "Насеља српских земаља", (Др. Михајло Ј. Миладиновић књига 25. "Пожаревачка Морава").</ref> V veliki družini, kjer je vladala huda revščina, je komaj uspel dokončati šolanje in nato skrbeti za brate in sestre.<ref name="Именован-20240420173507">{{Cite web|url=https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y|title=Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930)|last=Средојевић|first=Александар Д.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31.januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131164206/https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y}}</ref> Kljub revščini si je oče prizadeval izobraziti svoje otroke. V Požarevcu tako Mita končal osnovno šolo in štiri razrede nižje gimnazije. Zaradi hudega revmatizma v nogi je moral eno leto ostati doma, nakar je nadaljeval šolanje v [[Veliko Selo, Beograd|Velikem Selu]] ter končno na gimnaziji v Beogradu.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 10</ref> Njegov oče je bil tako zadolžen, da ni mogel plačevati šolnine. Postali so celo brezdomci ter so starši hodili v dnino k premožnejšim vaščaniom.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 11</ref>Dimitrij je uspešno končal 5. razred gimnazije v Beogradu<ref name="Именован-20240420173507"/>, preživljal pa se je s služenjem v bogatejših hišah in se nato vpisal v beograjsko Bogoslovje sv. Sava, ki ga je leta 1868 končal z [[matura|maturo]]. Med tem študijem, ki ga je končal z odliko, je prejemal državno štipendijo. <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 12</ref> === Učitelj, duhovnik, predavatelj === Leta 1868 je bil imenovan za učitelja v [[Ratković]]u, leta 1869 pa je bil premeščen v [[Brzan]]. 1870 je učiteljsko službo pustil in se poročil, kar mu je odprlo pot do duhovništva, saj so pravoslavni pred posvečenjem oziroma poroko s Cerkvijo – razen menihov – prisiljeni v poroko z ženo. 1870 je bil najprej posvečen v diakona, nato v duhovnika; svojo prvo službo pa je opravljal v [[Lapovo|Lapovem]].12) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s.17</ref> Poročil se je z Jelico, hčerko lapovskega duhovnika Luka Radovanovića in Kate, pri katerem je tudi začel duhovniško službo kot kaplan.<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> Ko mu je 1873 umrla žena – najbrže od jetike – se kot duhovnik ni mogel več poročiti. Na njen grob je dal vklesati pesem, ki ji jo je sam spesnil; pokopana pa je na sredini med svojimi starši. Tedaj se je zamenišil; naslednje leto pa se je vpisal v »Veliko šolo« v Beogradu na oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] in [[jezikoslovje]]. Študij je končal leta 1878. Takoj zatem je bil imenovan za predavatelja teologije za staroslovanski jezik in govorništvo. Profesorski izpit je opravil leta 1881 in bil imenovan najprej za suplenta, leta 1884 pa za profesorja teologije.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 21</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> === Srbija postane samostojna kraljevina, Cerkev pa svojeglavna metropolija === [[File:Prince-Milan-princess-Natalija Aleksandar-1876.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Kneževina Srbija|Knez]] [[Milan Obrenović]] z ženo Natalijo in sinom Aleksandrom rojenim [[1876]].]]</center> 1868 je zavladal v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] [[Milan Obrenović]], ki je naslednje leto dovolil ustavo. Oblast sta si delila skupščina in knez, ki je imel velika pooblastila. Ustava je razglasila osnovne [[človekove pravice]] – enakost, osebno svobodo, nedotakljivost zasebne lastnine in svobodo tiska. Vladi je leta 1879 uspelo izpogajati svojeglavost (avtokefalnost) Srbske pravoslavne cerkve od Carigrajskega patriarhata, ki mu je bila dotlej neposredno podrejena. Vlada naprednjakov je 1881 izdala sklop zakonov, ki so jamčili ustavne svoboščine; 1883 je uvedla obvezno šolanje in dvoletno vojaško obveznost. Ker v deželi še ni bilo železnic, se je 1881 zadolžila pri francoski družbi „Union générale“, ki je železnico od Beograda do Niša in Pirota tudi zgradila in dobila pravice do njene proste uporabe. Opozicijski tisk [[Nikola Pašić|Pašićevih]] radikalov se je razpisal o vsotah denarja, ki da so izginile v naprednjaške žepe, torej o veliki [[korupcija|korupciji]]. Da bi pomiril javnost, je knez Milan izkoristil dejstvo, da je 26. marca 1881 postala kraljevina sosednja Romunija s prvim kraljem [[Karel I. Romunski|Karlom I.]] – ki med drugim ni znal romunsko, ampak le francosko ter je bil katoliške vere,<ref>{{cite web|url=https://povijest.hr/nadanasnjidan/prvi-kralj-rumunjske-bio-je-nijemac-1881/|title=Prvi kralj Rumunjske bio je Nijemac (1881.)|publisher=Povijest.hr|author=|place=|language=hr|date=26. marec 2026|accessdate=13. april 2026}}</ref> pa je 6. marca 1882 izpolnil splošno ljudsko željo, da je skupščina razglasila Srbijo za kraljevino, njenega kneza Milana pa za kralja; ob podpori prijateljske Avstro-Ogrske je novorazglašeno kraljestvo priznala vsa [[Evropa]]. Naprednjaki pa so začeli odstranjevati uradnike in poslance, ki niso pripadali njihovi stranki; v soglasju s knezom so se mešali tudi v čisto cerkvene zadeve ter jim je celo uspelo zamenjati (1881) in izgnati (1883) beograjskega metropolita, svobodnjaškega <ref> Metropolit Mihailo Jovanović je bil naklonjen liberalni (svobodnjaški) stranki v nasprotju z vladajočo progresivno (naprednjaško) stranko</ref> rusofila [[Mihailo Jovanović|Mihaila Jovanoviča]]. Vsi trije srbski škofje so se tej samovolji enoglasno uprli in niso hoteli izvoliti njegovega naslednika: zato jih je vlada kratko malo odstavila.<ref>{{cite web|url=https://historum.com/t/serbia-1878-1889-an-overview.171345/|title= Serbia 1878-1889: An Overview|publisher=historum.com|author=Tsar|place=|language=sr|date=26. januar 2018|accessdate=12. april 2026}}</ref> === Škof in metropolit === [[File:Dimitrije Pavlović.pdf|thumb|200px|right|<center>Dimitrij Pavlovič kot šabaški škof; prej je bil škof v [[Niš]]u.]]</center> Dimitrij Pavlović pa je 8. novembra 1884 postal niški škof a le do leta 1889, ko je po vrnitvi metropolita Mihaila moral odstopiti; odšel je v Francijo, kjer je nadaljeval študij [[književnost]]i in [[filozofija|filozofije]]. Po smrti metropolita Mihaila 1898 se je vrnil v Srbijo in postal šabaški škof; to službo je opravljal do 1905. Po smrti metropolita [[Inokentij Pavlović|Inokentija]] (1905) pa je bil izvoljen za novega srbskega metropolita in je imel naslov: »Beograjski nadškof in srbski metropolit«. Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko prek [[Albanija|Albanije]] umaknil na [[Krf]]. === Prvi patriarh Združene SPC === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen 1920 kot patriarh nanovoobnovljene [[Pećka patriarhija|Peške patriarhije]] ter tako prvi patriarh Združene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]; umeščen za patriarha je bil [[13. november|13. novembra]] [[1920]] v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]] ob navzočnosti [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[patriarh]]ov, gostov in številnih vernikov.</center> | align = left | image1 = Aeksander-I-Karađordević arhijereji-SPC.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Kraljevina Jugoslavija|Vladar]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je prisostvoval volitvam patriarha in se po potrditvi slikal z vsemi [[škof]]i [[SPC]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]].</center> | image2 = Dimitrije-Pavlović-patrijarh.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen in umeščen [[1920]].</center> | image3 = Dimitrije-Pavlović-ustoličenje.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Na slovesnost so prišli [[patriarh]]i in mnogi verniki.</center> }} Po koncu [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] in ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] so se v eni državi znašle vse srbske škofije iz šesterih pravnih ureditev. Maja 1919 so se v Beogradu sestali škofje iz vseh delov nekdanjega Peškega patriarhata in v novi državi razglasili duhovno in upravno enotnost. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za obnovitev nekdanjega Peškega patriarhata, ukinjenega leta 1766. Nova državna vlada na čelu s kraljem Petrom I. je dala soglasje. Vodstvo Cerkve se je obrnilo na [[Carigrajski patriarhat]] kot matično cerkev in ga obvestila o novonastalih okoliščinah, in o želji po obnovi lastnega patriarhata. Carigrajski patriarhat je to odobril in izdal ustrezno dovoljenje oziroma tomos. Po ustanovitvi Države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je pojavila možnost ponovne združitve različnih avtonomnih srbskih cerkvenih območij. Prva konferenca vseh srbskih škofov je bila 31. decembra 1918 v Sremskih Karlovcih pod predsedstvom metropolita Dimitrija, na kateri je bilo odločeno, da se razglasi združitev vseh srbskih lokalnih cerkva.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 425</ref> Po pogajanjih je Carigrajski patriarhat leta 1920 odobril združitev vseh srbskih pravoslavnih cerkva v avtokefalno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]].66) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 431</ref> Na Svetem škofovskem zboru, ki je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih, je bil slovesno razglašen Srbski patriarhat.67) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 432</ref> Na ta način je bil obnovljen Pećki patriarhat, ki je bil ukinjen leta 1766. Sveti škofovski koncil je 15/28. 12. septembra 1920 je z veliko večino glasov izvolil Dimitrija Pavlovića za prvega patriarha obnovljenega Pećkega patriarhata.68) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 435</ref>Vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov, Srbov in Slovencev se ni strinjala z načinom izvolitve patriarha, zato je v soglasju s Škofovskim svetom objavila odlok o izvolitvi patriarha, po katerem Škofovski svet predlaga tri kandidate, nato pa patriarha izvoli volilni svet, v katerem je kralj ohranil nadzor prek ministra za vero.69) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 436</ref>Na ponovni izvolitvi 12. novembra 1920 je bil Dimitrij Pavlović ponovno izvoljen za patriarha.70) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref> Patriarh Dimitrije je bil ustoličen 13. novembra 1920 na slovesni liturgiji v stolni cerkvi v Beogradu.71) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref>2. aprila 1922 je odposlanec Carigrajskega patriarhata razglasil združitev Srbske cerkve in njeno povzdignjenje na raven patriarhata.72) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 439</ref> Sledilo je priznanje s strani drugih pravoslavnih cerkva. Slovesna ustoličitev v Peški patriarhiji je bila 28. avgusta 1924 v Peći.73) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 441</ref> Na patriarhalni prestol ga je postavil kralj Aleksander I. Karađorđević.74) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 443</ref> Nato je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih škofovski zbor, na katerem je bila sprejeta odločitev o povzdignjenju Srbske metropolitanske cerkve v patriarhalno. Prvi srbski patriarh obnovljenega patriarhata je bil srbski metropolit Dimitrije. Vsega skupaj je škofoval: kot niški škof 1884–1889, kot šabaški škof 1898–1905, kot srbski metropolit 1905–1920 in kot srbski patriarh zadnjih deset let, 1920–1930. === Cerkvena dejavnost === #Na Češkoslovaškem je ustanovil škofijo in 25. septembra 1921 posvetil Gorazda Čeha za češkega in moravskega škofa; ta tvorevina je nastala po prizadevanjih svobodomiselnega Masaryka, ki je prek prozelitizma katoličanov hotel ustanoviti avtokefalno češko Cerkev; tudi sam je zamenjal vero, saj je katoliško zamenjal s [[protestantizem|protestantsko]], a kritiziral je eno in drugo. #Poleg češko-moravske škofije sta bili v času njegove vladavine ustanovljeni tudi ameriško-kanadska in bihaćka škofija, obnovljena pa je bila tudi stara braničevska škofija. #V beograjski stolnici sv. Nadangela Mihaela je v četrtek, 8. junija 1922, poročil kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] in kraljico Marijo ob somaševanju štirih drugih škofov. #Odobril je osnovna načela in podprl delo "Ljudske krščanske skupnosti" (bolj znane kot molitveno gibanje „bogomoljci“). To gibanje je ustanovil sveti škof Nikolaj in je imelo za cilj moralno preporoditi srbski narod vseh slojev in širiti evangelijski nauk. Patriarh Dimitrij je kmalu po ustanovitvi prevzel duhovno vodstvo tega gibanja; neposredni duhovni oče pa mu je postal škof sv. [[Nikolaj Velimirović]]. #V začetku leta 1922 je bila ustanovljena revija "Pravoslavna krščanska skupnost" („Православна Хришћанска Заједница/Pravoslavna Hrišćanska Zajednica“), stekla pa je tudi založniška dejavnost in do leta 1941 so izdali več kot 100 knjig. #Pomagal je pri gradnji cerkve svetega Dimitrija v vasi [[Ratkovići]] in cerkve Pokrova Device Marije v Beogradu. ==== Samovoljno posvečenje ==== Ob petstoletnici smrti despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] ga je leta 1927 patriarh Dimitrij sam, brez sodelvanja arhijerejskega sabora, razglasil za svetnika in nato obhajal hierarhično liturgijo, na kateri je bila molitev in kanon zapet novoimenovanemu svetniku. Za to priložnost je patriarh napisal "Službo svetemu Štefanu", v kateri piše, da je bil Štefan velik vernik in graditelj cerkva, bojevnik in diplomat, pisatelj in graditelj, njegovo glavno delo pa je bilo nenehno dajanje miloščine in pogosto branje bogoslužnih knjig. Dnevni časopis »[[Politika]]« poroča, da je bilo v stolnici bogoslužje, v čast na novo posvečenemu so zapeli kanon, nato pa je skozi Beograd potekala procesija, med katero je bil despot Štefan »prvič omenjen kot svetnik«. Vendar je bila kanonizacija opravljena po patriarhovi lastni volji in je takratni škofovski sinod ni odobraval. === Nabožni pisatelj === Ukvarjal se je tudi s pisateljevanjem; pripravljal je izdajo Hilandarskega tipika svetega Save. Njegova zapuščina vključuje spomine, ki še niso objavljeni. Njegov naslednik kot srbski patriarh je postal [[Varnava Rosić]]. == Smrt in spomin == Pariarh Dimitrij je umrl 6. aprila 1930 ob 14.15 v Beogradu[5] <ref>{{cite web |author= |url=http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |title=Текст о смрти патријарха Димитрија |date=7. april 1930 |website= |publisher=Политика |access-date=17. april 2013 |archive-date=21. november 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121213653/http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |url-status= }}</ref> in je bil pokopan 10. aprila 1930 v samostanu Rakovica. === Ocena === {| |- ! Српски патријарх Димитрије Павловић (кнјига)<ref>{{cite web|url=https://spcprodavnica.rs/e-prodavnica/knjige/razno/srpski-patrijarh-dimitrije-pavlovic-1920-1930-dr-aleksandar-d-sredojevic/|title= Српски патријарх Димитрије Павловић (1920 - 1930) - Др Александар Д. Средојевић|publisher= Архиепископија београдско-карловачка Српске Православне Цркве |author=|place=Beograd|language=sr|date=2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> ! Srbski patriarh Dimitrij Pavlovič (knjiga) |- | <blockquote>Патријарх Димитрије Павловић је био један од најзначајнијих црквених великодостојника у новијој српској историји, судећи по његовом свеукупном раду. На свим дужностима, почев од дужности учитеља и свештеника, преко функције епископа нишког и шабачког, до положаја поглавара Цркве у рангу митрополита и патријарха, Димитрје Павловић је оставио значајан траг. </blockquote> | <blockquote>[[Patriarh]] [[Dimitrij Pavlović]] je bil eden najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov v novejši srbski zgodovini, sodeč po njegovem celotnem delu. V vseh svojih dolžnostih, od učiteljskih in duhovniških dolžnosti, prek službe niško-šabaškega škofa, do položaja cerkvenega poglavarja v oblasti metropolita in patriarha, je Dimitrije Pavlović pustil pomemben pečat. </blockquote> |} === Pesem rajni ženi === <center> {| class="wikitable" |- ! <center>Епитаф Јелици<ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> </center> ! <center>Epitaf Jelici</center> ! <center>Nagrobni napis Jelici</center> |- | <poem> „Снажног тела, умиљатог лика, као да беше природина слика Чиста срца искренога збора, благе душе небескога створа. Безазлена, волела невино, а мрзела злобно, непоштено. Млада беше ко росно цвеће, што процвета у рано пролеће Ал смрт нагла баш је онда снађе, Кад требаше да у живот зађе Смрћу њеном много је изгубљено, до три срца тугом измрвљено До две наде вечно поништене, и две славе навек погашене. Место свега мрачни гроб и кости, оцу, мајци, потпора старости, А супругу ова хладна стена, и судбина горча од пелена…“ </poem> | <poem> „Snažnog tela, umiljatog lika, kao da beše prirodina slika Čista srca iskrenoga zbora, blage duše nebeskoga stvora Bezazlena, volela nevino, a mrzela zlobno, nepošteno Mlada beše ko rosno cveće, što procveta u rano proleće Al smrt nagla baš je onda snađe, kad trebaše da u život zađe Smrću njenom mnogo je izgubljeno, do tri srca tugom izmrvljeno Do dve nade večno poništene, i dve slave navek pogašene Mesto svega mračni grob i kosti, ocu, majci, potpora starosti, A suprugu ova hladna stena, i sudbina gorča od pelena…“ </poem> | <poem> "Močnega telesa, milega obraza, kot da bila bi podoba narave. Čisto srce iskrenega govora, nežna duša nebeškega bitja. Neškodljiva, nedolžno ljubeča — sovražila zlobno je, kakor grozeča. Bila je mlada kot rosen cvet, ki zgodaj spomladi zapustil je sled; dohitela jo je hipoma prav takrat smrt, ko bi morala vstopati v življenja vrt. Njena smrt je bila velika izguba: do tri srca od žalosti potrta, do dve upanji za vedno zadušeni, in dve slavi za vedno ugašeni. Ostal je le temen grob in kosti, brez opore starši v gluhi starosti; na njenega moža pa je padla kot skala — od pelina grenkejša vdovska usoda." </poem> |} </center> Čustveno globoko doživeti nagrobni napis; čudi vendar – glede na dejstvo, da je te verze napisal krščanski duhovnik –, da ne vsebujejo nobene tolažilne misli, ki jih ponuja krščanski pogled na svet v smislu: „Le križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami…“<ref>Pogost napis na nagrobnikih</ref> === Odlikovanja === [[File:Grave of Patriarch Dimitrije.jpg|thumb|right|200px|<center>Grob patriarha Dimitrija]]</center> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:Ordine di Skanderbeg - gran croce.png|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Odličje Skenderbega]], „Veliki križ“, ([[Kraljevina Albanija]].<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=343}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Pravoslavje]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Александар Д. Средојевић: ''Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930) '', Филозофски факултет Универзитета у Београду. Београд, 2013. *Слободан Јовановић: ''Влада Милана Обреновића'', књига 3. Београд, 1934. ________________________________________ * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Dimitrije Pavlović}} {{DEFAULTSORT:Pavlović, Dimitrije}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://urbancityradio.org/prvi-srpski-patrijarh-posle-obnove-patrijarsije-bio-je-dimitrije-iz-brezana/ Dimitrije Pavlović iz Brežana - Prvi srpski patrijarh posle obnove Patrijaršije] *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B Димитрије Павловић [Српска енциклопедија] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Dimitrije_(Pavlovic)_of_Serbia Dimitrije (Pavlovic) of Serbia - OrthodoxWiki] === Film === *[https://www.youtube.com/watch?v=l18IUGM5FIY (762) "Век уједињења Патријарх Димитрије"/"Vek ujedinjenja Patrijarh Dimitrije" - YouTube] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nestor Popović]] | title = [[Škofija Niš|Niški škof]] | years = 1884&ndash;1889 | after = [[Jeronim Jovanović]] }} {{succession box | before = [[Samuil Pantelić]] | title = [[Škofija Šabac|Šabaški škof]] | years = 1898&ndash;1905| after = [[Sergij Georgijević]] }} {{succession box | before = [[Inokentij Pavlović]] | title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] | years =1905&ndash;1920| after = <small>služba prenehala</small>}} {{succession box | before = [[Kalinik II.]] (do 1766)| title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|Srbski patriarh]] | years = 1920&ndash;1930| after = [[Varnava Rosić|Varnava]] }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1846]] [[Kategorija:Umrli leta 1930]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] co21b0wfbeyig2ph0blx6er8ti21dc3 6659738 6659736 2026-04-14T15:10:58Z Stebunik 55592 /* Srbija postane samostojna kraljevina, Cerkev pa svojeglavna metropolija */ 6659738 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Pavlovič}} {{drugipomeni3|Pavlović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Dimitrij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Dimitrije Pavlović | native_name_lang = sr | title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Димитрий в 1920-е годы.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Dimitrij v Beogradu 1920 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjsko]]-[[Sremski Karlovci|karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[28. september]] [[1920]] (izvoljen v Sremskih Karlovcih)<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | appointed = [[12. november]] [[1920]] (na ponovnih volitvah potrjen od vlade Kraljestva SHS) | term = | term_start = [[13. november]] [[1920]] (v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela]]<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[6. april]] [[1930]] (umrl) | predecessor = [[Inokentij Pavlović|Inokentij]] | opposed = | successor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1878]] | ordained_by = | consecration = [[1884]] | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[28. oktober]] [[1846]] |birth_place= [[Brežane]] ([[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]])<br>danes: [[Srbija]] | birth_name = Dimitrije |death_date= {{dda|1930|04|06|1846|10|28|df=y}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = Oče Stojan<br>mati Milosava<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref><br>žena Jelica Radovanović<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live}}</ref> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Niš|niški škof]] (1884-1889)|[[Škofija Šabac|šabaški škof]] (1898-1905)|[[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] (1905–1920)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu|Velika šola v Beogradu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Dimitrij Pavlović''' – '''patriarh Dimitrij''', '''patriarh Dimitrij I.''', ali pa kar '''oče Mita''' – rojen kot '''Dimitrij Pavlović''' ({{lang-sr|Димитије Павловић/Dimitrije Pavlović}}) * [[28. oktober]] [[1846]] [[Brežane]] (blizu [[Požarevac|Požarevca]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]] danes: [[Srbija]]), †[[6. april]] [[1930]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]), je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. '''Dimitrij''' je bil sicer nadškof in 39. patriarh [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]], vendar od 1920 tudi prvi patriarh zedinjene [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od leta 1920 do svoje smrti.{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} Njegov celotni naziv se glasi: "Vaša svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh gospod Dimitrij".<ref>Njegov celotni častni naziv se glasi torej: "Vaša svetost, nadškof patriarhalnega samostana Peć, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh"; v [[srbščina|srbščini]]: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин г. Димитрије/Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin g. Dimitrije.''</ref> 39. vrhovni poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] je bil od 1920 do 1930;{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} pred tem je bil [[Metropolija Beograd|beograjski metropolit]] od 1905 do 1920. == Življenjepis == === Družina, mladost in šolanje === Rodil se je 28. oktobra 1846 v kraju [[Brežane|Brežanih]] blizu [[Požarevac|Požarevca]]. Njegovi starši Stojan in Milosava izvirata s [[Kosovo|Kosova]].<ref>Српски етнографски зборник - Српска Краљевска академија, "Насеља српских земаља", (Др. Михајло Ј. Миладиновић књига 25. "Пожаревачка Морава").</ref> V veliki družini, kjer je vladala huda revščina, je komaj uspel dokončati šolanje in nato skrbeti za brate in sestre.<ref name="Именован-20240420173507">{{Cite web|url=https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y|title=Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930)|last=Средојевић|first=Александар Д.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31.januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131164206/https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y}}</ref> Kljub revščini si je oče prizadeval izobraziti svoje otroke. V Požarevcu tako Mita končal osnovno šolo in štiri razrede nižje gimnazije. Zaradi hudega revmatizma v nogi je moral eno leto ostati doma, nakar je nadaljeval šolanje v [[Veliko Selo, Beograd|Velikem Selu]] ter končno na gimnaziji v Beogradu.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 10</ref> Njegov oče je bil tako zadolžen, da ni mogel plačevati šolnine. Postali so celo brezdomci ter so starši hodili v dnino k premožnejšim vaščaniom.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 11</ref>Dimitrij je uspešno končal 5. razred gimnazije v Beogradu<ref name="Именован-20240420173507"/>, preživljal pa se je s služenjem v bogatejših hišah in se nato vpisal v beograjsko Bogoslovje sv. Sava, ki ga je leta 1868 končal z [[matura|maturo]]. Med tem študijem, ki ga je končal z odliko, je prejemal državno štipendijo. <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 12</ref> === Učitelj, duhovnik, predavatelj === Leta 1868 je bil imenovan za učitelja v [[Ratković]]u, leta 1869 pa je bil premeščen v [[Brzan]]. 1870 je učiteljsko službo pustil in se poročil, kar mu je odprlo pot do duhovništva, saj so pravoslavni pred posvečenjem oziroma poroko s Cerkvijo – razen menihov – prisiljeni v poroko z ženo. 1870 je bil najprej posvečen v diakona, nato v duhovnika; svojo prvo službo pa je opravljal v [[Lapovo|Lapovem]].12) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s.17</ref> Poročil se je z Jelico, hčerko lapovskega duhovnika Luka Radovanovića in Kate, pri katerem je tudi začel duhovniško službo kot kaplan.<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> Ko mu je 1873 umrla žena – najbrže od jetike – se kot duhovnik ni mogel več poročiti. Na njen grob je dal vklesati pesem, ki ji jo je sam spesnil; pokopana pa je na sredini med svojimi starši. Tedaj se je zamenišil; naslednje leto pa se je vpisal v »Veliko šolo« v Beogradu na oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] in [[jezikoslovje]]. Študij je končal leta 1878. Takoj zatem je bil imenovan za predavatelja teologije za staroslovanski jezik in govorništvo. Profesorski izpit je opravil leta 1881 in bil imenovan najprej za suplenta, leta 1884 pa za profesorja teologije.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 21</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> === Srbija postane samostojna kraljevina, Cerkev pa svojeglavna metropolija === [[File:Prince-Milan-princess-Natalija Aleksandar-1876.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Kneževina Srbija|Knez]] [[Milan Obrenović]] z ženo Natalijo in sinom Aleksandrom rojenim [[1876]].]]</center> 1868 je zavladal v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] [[Milan Obrenović]], ki je naslednje leto dovolil ustavo. Oblast sta si delila skupščina in knez, ki je imel velika pooblastila. Ustava je razglasila osnovne [[človekove pravice]] – enakost, osebno svobodo, nedotakljivost zasebne lastnine in svobodo tiska. Vladi je leta 1879 uspelo izpogajati svojeglavnost (avtokefalnost) Srbske pravoslavne cerkve od Carigrajskega patriarhata, ki mu je bila dotlej neposredno podrejena. Vlada naprednjakov je 1881 izdala sklop zakonov, ki so jamčili ustavne svoboščine; 1883 je uvedla obvezno šolanje in dvoletno vojaško obveznost. Ker v deželi še ni bilo železnic, se je 1881 zadolžila pri francoski družbi „Union générale“, ki je železnico od Beograda do Niša in Pirota tudi zgradila in dobila pravice do njene proste uporabe. Opozicijski tisk [[Nikola Pašić|Pašićevih]] radikalov se je razpisal o vsotah denarja, ki da so izginile v naprednjaške žepe, torej o veliki [[korupcija|korupciji]]. Da bi pomiril javnost, je knez Milan izkoristil dejstvo, da je 26. marca 1881 postala kraljevina sosednja Romunija s prvim kraljem [[Karel I. Romunski|Karlom I.]] — ki med drugim ni znal romunsko, ampak le francosko ter je bil katoliške vere, —<ref>{{cite web|url=https://povijest.hr/nadanasnjidan/prvi-kralj-rumunjske-bio-je-nijemac-1881/|title=Prvi kralj Rumunjske bio je Nijemac (1881.)|publisher=Povijest.hr|author=|place=|language=hr|date=26. marec 2026|accessdate=13. april 2026}}</ref> pa je 6. marca 1882 izpolnil splošno ljudsko željo, da je skupščina razglasila Srbijo za kraljevino, njenega kneza Milana pa za kralja; ob podpori prijateljske [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]] je novorazglašeno kraljestvo priznala vsa [[Evropa]]. Naprednjaki pa so začeli odstranjevati uradnike in poslance, ki niso pripadali njihovi stranki; v soglasju s knezom so se mešali tudi v čisto cerkvene zadeve ter jim je celo uspelo zamenjati (1881) in izgnati (1883) beograjskega metropolita, svobodnjaškega <ref> Metropolit Mihailo Jovanović je bil naklonjen liberalni (svobodnjaški) stranki v nasprotju z vladajočo progresivno (naprednjaško) stranko</ref> rusofila [[Mihailo Jovanović|Mihaila Jovanoviča]]. Vsi trije srbski škofje so se tej samovolji enoglasno uprli in niso hoteli izvoliti njegovega naslednika: zato jih je vlada kratko malo odstavila.<ref>{{cite web|url=https://historum.com/t/serbia-1878-1889-an-overview.171345/|title= Serbia 1878-1889: An Overview|publisher=historum.com|author=Tsar|place=|language=sr|date=26. januar 2018|accessdate=12. april 2026}}</ref> === Škof in metropolit === [[File:Dimitrije Pavlović.pdf|thumb|200px|right|<center>Dimitrij Pavlovič kot šabaški škof; prej je bil škof v [[Niš]]u.]]</center> Dimitrij Pavlović pa je 8. novembra 1884 postal niški škof a le do leta 1889, ko je po vrnitvi metropolita Mihaila moral odstopiti; odšel je v Francijo, kjer je nadaljeval študij [[književnost]]i in [[filozofija|filozofije]]. Po smrti metropolita Mihaila 1898 se je vrnil v Srbijo in postal šabaški škof; to službo je opravljal do 1905. Po smrti metropolita [[Inokentij Pavlović|Inokentija]] (1905) pa je bil izvoljen za novega srbskega metropolita in je imel naslov: »Beograjski nadškof in srbski metropolit«. Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko prek [[Albanija|Albanije]] umaknil na [[Krf]]. === Prvi patriarh Združene SPC === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen 1920 kot patriarh nanovoobnovljene [[Pećka patriarhija|Peške patriarhije]] ter tako prvi patriarh Združene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]; umeščen za patriarha je bil [[13. november|13. novembra]] [[1920]] v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]] ob navzočnosti [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[patriarh]]ov, gostov in številnih vernikov.</center> | align = left | image1 = Aeksander-I-Karađordević arhijereji-SPC.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Kraljevina Jugoslavija|Vladar]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je prisostvoval volitvam patriarha in se po potrditvi slikal z vsemi [[škof]]i [[SPC]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]].</center> | image2 = Dimitrije-Pavlović-patrijarh.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen in umeščen [[1920]].</center> | image3 = Dimitrije-Pavlović-ustoličenje.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Na slovesnost so prišli [[patriarh]]i in mnogi verniki.</center> }} Po koncu [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] in ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] so se v eni državi znašle vse srbske škofije iz šesterih pravnih ureditev. Maja 1919 so se v Beogradu sestali škofje iz vseh delov nekdanjega Peškega patriarhata in v novi državi razglasili duhovno in upravno enotnost. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za obnovitev nekdanjega Peškega patriarhata, ukinjenega leta 1766. Nova državna vlada na čelu s kraljem Petrom I. je dala soglasje. Vodstvo Cerkve se je obrnilo na [[Carigrajski patriarhat]] kot matično cerkev in ga obvestila o novonastalih okoliščinah, in o želji po obnovi lastnega patriarhata. Carigrajski patriarhat je to odobril in izdal ustrezno dovoljenje oziroma tomos. Po ustanovitvi Države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je pojavila možnost ponovne združitve različnih avtonomnih srbskih cerkvenih območij. Prva konferenca vseh srbskih škofov je bila 31. decembra 1918 v Sremskih Karlovcih pod predsedstvom metropolita Dimitrija, na kateri je bilo odločeno, da se razglasi združitev vseh srbskih lokalnih cerkva.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 425</ref> Po pogajanjih je Carigrajski patriarhat leta 1920 odobril združitev vseh srbskih pravoslavnih cerkva v avtokefalno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]].66) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 431</ref> Na Svetem škofovskem zboru, ki je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih, je bil slovesno razglašen Srbski patriarhat.67) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 432</ref> Na ta način je bil obnovljen Pećki patriarhat, ki je bil ukinjen leta 1766. Sveti škofovski koncil je 15/28. 12. septembra 1920 je z veliko večino glasov izvolil Dimitrija Pavlovića za prvega patriarha obnovljenega Pećkega patriarhata.68) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 435</ref>Vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov, Srbov in Slovencev se ni strinjala z načinom izvolitve patriarha, zato je v soglasju s Škofovskim svetom objavila odlok o izvolitvi patriarha, po katerem Škofovski svet predlaga tri kandidate, nato pa patriarha izvoli volilni svet, v katerem je kralj ohranil nadzor prek ministra za vero.69) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 436</ref>Na ponovni izvolitvi 12. novembra 1920 je bil Dimitrij Pavlović ponovno izvoljen za patriarha.70) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref> Patriarh Dimitrije je bil ustoličen 13. novembra 1920 na slovesni liturgiji v stolni cerkvi v Beogradu.71) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref>2. aprila 1922 je odposlanec Carigrajskega patriarhata razglasil združitev Srbske cerkve in njeno povzdignjenje na raven patriarhata.72) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 439</ref> Sledilo je priznanje s strani drugih pravoslavnih cerkva. Slovesna ustoličitev v Peški patriarhiji je bila 28. avgusta 1924 v Peći.73) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 441</ref> Na patriarhalni prestol ga je postavil kralj Aleksander I. Karađorđević.74) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 443</ref> Nato je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih škofovski zbor, na katerem je bila sprejeta odločitev o povzdignjenju Srbske metropolitanske cerkve v patriarhalno. Prvi srbski patriarh obnovljenega patriarhata je bil srbski metropolit Dimitrije. Vsega skupaj je škofoval: kot niški škof 1884–1889, kot šabaški škof 1898–1905, kot srbski metropolit 1905–1920 in kot srbski patriarh zadnjih deset let, 1920–1930. === Cerkvena dejavnost === #Na Češkoslovaškem je ustanovil škofijo in 25. septembra 1921 posvetil Gorazda Čeha za češkega in moravskega škofa; ta tvorevina je nastala po prizadevanjih svobodomiselnega Masaryka, ki je prek prozelitizma katoličanov hotel ustanoviti avtokefalno češko Cerkev; tudi sam je zamenjal vero, saj je katoliško zamenjal s [[protestantizem|protestantsko]], a kritiziral je eno in drugo. #Poleg češko-moravske škofije sta bili v času njegove vladavine ustanovljeni tudi ameriško-kanadska in bihaćka škofija, obnovljena pa je bila tudi stara braničevska škofija. #V beograjski stolnici sv. Nadangela Mihaela je v četrtek, 8. junija 1922, poročil kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] in kraljico Marijo ob somaševanju štirih drugih škofov. #Odobril je osnovna načela in podprl delo "Ljudske krščanske skupnosti" (bolj znane kot molitveno gibanje „bogomoljci“). To gibanje je ustanovil sveti škof Nikolaj in je imelo za cilj moralno preporoditi srbski narod vseh slojev in širiti evangelijski nauk. Patriarh Dimitrij je kmalu po ustanovitvi prevzel duhovno vodstvo tega gibanja; neposredni duhovni oče pa mu je postal škof sv. [[Nikolaj Velimirović]]. #V začetku leta 1922 je bila ustanovljena revija "Pravoslavna krščanska skupnost" („Православна Хришћанска Заједница/Pravoslavna Hrišćanska Zajednica“), stekla pa je tudi založniška dejavnost in do leta 1941 so izdali več kot 100 knjig. #Pomagal je pri gradnji cerkve svetega Dimitrija v vasi [[Ratkovići]] in cerkve Pokrova Device Marije v Beogradu. ==== Samovoljno posvečenje ==== Ob petstoletnici smrti despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] ga je leta 1927 patriarh Dimitrij sam, brez sodelvanja arhijerejskega sabora, razglasil za svetnika in nato obhajal hierarhično liturgijo, na kateri je bila molitev in kanon zapet novoimenovanemu svetniku. Za to priložnost je patriarh napisal "Službo svetemu Štefanu", v kateri piše, da je bil Štefan velik vernik in graditelj cerkva, bojevnik in diplomat, pisatelj in graditelj, njegovo glavno delo pa je bilo nenehno dajanje miloščine in pogosto branje bogoslužnih knjig. Dnevni časopis »[[Politika]]« poroča, da je bilo v stolnici bogoslužje, v čast na novo posvečenemu so zapeli kanon, nato pa je skozi Beograd potekala procesija, med katero je bil despot Štefan »prvič omenjen kot svetnik«. Vendar je bila kanonizacija opravljena po patriarhovi lastni volji in je takratni škofovski sinod ni odobraval. === Nabožni pisatelj === Ukvarjal se je tudi s pisateljevanjem; pripravljal je izdajo Hilandarskega tipika svetega Save. Njegova zapuščina vključuje spomine, ki še niso objavljeni. Njegov naslednik kot srbski patriarh je postal [[Varnava Rosić]]. == Smrt in spomin == Pariarh Dimitrij je umrl 6. aprila 1930 ob 14.15 v Beogradu[5] <ref>{{cite web |author= |url=http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |title=Текст о смрти патријарха Димитрија |date=7. april 1930 |website= |publisher=Политика |access-date=17. april 2013 |archive-date=21. november 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121213653/http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |url-status= }}</ref> in je bil pokopan 10. aprila 1930 v samostanu Rakovica. === Ocena === {| |- ! Српски патријарх Димитрије Павловић (кнјига)<ref>{{cite web|url=https://spcprodavnica.rs/e-prodavnica/knjige/razno/srpski-patrijarh-dimitrije-pavlovic-1920-1930-dr-aleksandar-d-sredojevic/|title= Српски патријарх Димитрије Павловић (1920 - 1930) - Др Александар Д. Средојевић|publisher= Архиепископија београдско-карловачка Српске Православне Цркве |author=|place=Beograd|language=sr|date=2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> ! Srbski patriarh Dimitrij Pavlovič (knjiga) |- | <blockquote>Патријарх Димитрије Павловић је био један од најзначајнијих црквених великодостојника у новијој српској историји, судећи по његовом свеукупном раду. На свим дужностима, почев од дужности учитеља и свештеника, преко функције епископа нишког и шабачког, до положаја поглавара Цркве у рангу митрополита и патријарха, Димитрје Павловић је оставио значајан траг. </blockquote> | <blockquote>[[Patriarh]] [[Dimitrij Pavlović]] je bil eden najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov v novejši srbski zgodovini, sodeč po njegovem celotnem delu. V vseh svojih dolžnostih, od učiteljskih in duhovniških dolžnosti, prek službe niško-šabaškega škofa, do položaja cerkvenega poglavarja v oblasti metropolita in patriarha, je Dimitrije Pavlović pustil pomemben pečat. </blockquote> |} === Pesem rajni ženi === <center> {| class="wikitable" |- ! <center>Епитаф Јелици<ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> </center> ! <center>Epitaf Jelici</center> ! <center>Nagrobni napis Jelici</center> |- | <poem> „Снажног тела, умиљатог лика, као да беше природина слика Чиста срца искренога збора, благе душе небескога створа. Безазлена, волела невино, а мрзела злобно, непоштено. Млада беше ко росно цвеће, што процвета у рано пролеће Ал смрт нагла баш је онда снађе, Кад требаше да у живот зађе Смрћу њеном много је изгубљено, до три срца тугом измрвљено До две наде вечно поништене, и две славе навек погашене. Место свега мрачни гроб и кости, оцу, мајци, потпора старости, А супругу ова хладна стена, и судбина горча од пелена…“ </poem> | <poem> „Snažnog tela, umiljatog lika, kao da beše prirodina slika Čista srca iskrenoga zbora, blage duše nebeskoga stvora Bezazlena, volela nevino, a mrzela zlobno, nepošteno Mlada beše ko rosno cveće, što procveta u rano proleće Al smrt nagla baš je onda snađe, kad trebaše da u život zađe Smrću njenom mnogo je izgubljeno, do tri srca tugom izmrvljeno Do dve nade večno poništene, i dve slave navek pogašene Mesto svega mračni grob i kosti, ocu, majci, potpora starosti, A suprugu ova hladna stena, i sudbina gorča od pelena…“ </poem> | <poem> "Močnega telesa, milega obraza, kot da bila bi podoba narave. Čisto srce iskrenega govora, nežna duša nebeškega bitja. Neškodljiva, nedolžno ljubeča — sovražila zlobno je, kakor grozeča. Bila je mlada kot rosen cvet, ki zgodaj spomladi zapustil je sled; dohitela jo je hipoma prav takrat smrt, ko bi morala vstopati v življenja vrt. Njena smrt je bila velika izguba: do tri srca od žalosti potrta, do dve upanji za vedno zadušeni, in dve slavi za vedno ugašeni. Ostal je le temen grob in kosti, brez opore starši v gluhi starosti; na njenega moža pa je padla kot skala — od pelina grenkejša vdovska usoda." </poem> |} </center> Čustveno globoko doživeti nagrobni napis; čudi vendar – glede na dejstvo, da je te verze napisal krščanski duhovnik –, da ne vsebujejo nobene tolažilne misli, ki jih ponuja krščanski pogled na svet v smislu: „Le križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami…“<ref>Pogost napis na nagrobnikih</ref> === Odlikovanja === [[File:Grave of Patriarch Dimitrije.jpg|thumb|right|200px|<center>Grob patriarha Dimitrija]]</center> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:Ordine di Skanderbeg - gran croce.png|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Odličje Skenderbega]], „Veliki križ“, ([[Kraljevina Albanija]].<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=343}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Pravoslavje]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Александар Д. Средојевић: ''Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930) '', Филозофски факултет Универзитета у Београду. Београд, 2013. *Слободан Јовановић: ''Влада Милана Обреновића'', књига 3. Београд, 1934. ________________________________________ * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Dimitrije Pavlović}} {{DEFAULTSORT:Pavlović, Dimitrije}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://urbancityradio.org/prvi-srpski-patrijarh-posle-obnove-patrijarsije-bio-je-dimitrije-iz-brezana/ Dimitrije Pavlović iz Brežana - Prvi srpski patrijarh posle obnove Patrijaršije] *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B Димитрије Павловић [Српска енциклопедија] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Dimitrije_(Pavlovic)_of_Serbia Dimitrije (Pavlovic) of Serbia - OrthodoxWiki] === Film === *[https://www.youtube.com/watch?v=l18IUGM5FIY (762) "Век уједињења Патријарх Димитрије"/"Vek ujedinjenja Patrijarh Dimitrije" - YouTube] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nestor Popović]] | title = [[Škofija Niš|Niški škof]] | years = 1884&ndash;1889 | after = [[Jeronim Jovanović]] }} {{succession box | before = [[Samuil Pantelić]] | title = [[Škofija Šabac|Šabaški škof]] | years = 1898&ndash;1905| after = [[Sergij Georgijević]] }} {{succession box | before = [[Inokentij Pavlović]] | title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] | years =1905&ndash;1920| after = <small>služba prenehala</small>}} {{succession box | before = [[Kalinik II.]] (do 1766)| title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|Srbski patriarh]] | years = 1920&ndash;1930| after = [[Varnava Rosić|Varnava]] }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1846]] [[Kategorija:Umrli leta 1930]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] s2uro3shgpao4yw4ngo39du5h1iqut2 6659739 6659738 2026-04-14T15:14:30Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6659739 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Pavlovič}} {{drugipomeni3|Pavlović}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Dimitrij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Dimitrije Pavlović | native_name_lang = sr | title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Димитрий в 1920-е годы.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Dimitrij v Beogradu 1920 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjsko]]-[[Sremski Karlovci|karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[28. september]] [[1920]] (izvoljen v Sremskih Karlovcih)<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | appointed = [[12. november]] [[1920]] (na ponovnih volitvah potrjen od vlade Kraljestva SHS) | term = | term_start = [[13. november]] [[1920]] (v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela]]<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[6. april]] [[1930]] (umrl) | predecessor = [[Inokentij Pavlović|Inokentij]] | opposed = | successor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1878]] | ordained_by = | consecration = [[1884]] | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[28. oktober]] [[1846]] |birth_place= [[Brežane]] ([[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]])<br>danes: [[Srbija]] | birth_name = Dimitrije |death_date= {{dda|1930|04|06|1846|10|28|df=y}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = Oče Stojan<br>mati Milosava<ref>{{cite web|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref><br>žena Jelica Radovanović<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live}}</ref> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Niš|niški škof]] (1884-1889)|[[Škofija Šabac|šabaški škof]] (1898-1905)|[[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] (1905–1920)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu|Velika šola v Beogradu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Dimitrij Pavlović''' – '''patriarh Dimitrij''', '''patriarh Dimitrij I.''', ali pa kar '''oče Mita''' – rojen kot '''Dimitrij Pavlović''' ({{lang-sr|Димитије Павловић/Dimitrije Pavlović}}) * [[28. oktober]] [[1846]] [[Brežane]] (blizu [[Požarevac|Požarevca]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]] danes: [[Srbija]]), †[[6. april]] [[1930]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]), je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. '''Dimitrij''' je bil sicer nadškof in 39. patriarh [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]], vendar od 1920 tudi prvi patriarh zedinjene [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od leta 1920 do svoje smrti.{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} Njegov celotni naziv se glasi: "Vaša svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh gospod Dimitrij".<ref>Njegov celotni častni naziv se glasi torej: "Vaša svetost, nadškof patriarhalnega samostana Peć, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh"; v [[srbščina|srbščini]]: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин г. Димитрије/Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin g. Dimitrije.''</ref> 39. vrhovni poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] je bil od 1920 do 1930;{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} pred tem je bil [[Metropolija Beograd|beograjski metropolit]] od 1905 do 1920. == Življenjepis == === Družina, mladost in šolanje === Rodil se je 28. oktobra 1846 v kraju [[Brežane|Brežanih]] blizu [[Požarevac|Požarevca]]. Njegovi starši Stojan in Milosava izvirata s [[Kosovo|Kosova]].<ref>Српски етнографски зборник - Српска Краљевска академија, "Насеља српских земаља", (Др. Михајло Ј. Миладиновић књига 25. "Пожаревачка Морава").</ref> V veliki družini, kjer je vladala huda revščina, je komaj uspel dokončati šolanje in nato skrbeti za brate in sestre.<ref name="Именован-20240420173507">{{Cite web|url=https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y|title=Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930)|last=Средојевић|first=Александар Д.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31.januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131164206/https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y}}</ref> Kljub revščini si je oče prizadeval izobraziti svoje otroke. V Požarevcu tako Mita končal osnovno šolo in štiri razrede nižje gimnazije. Zaradi hudega revmatizma v nogi je moral eno leto ostati doma, nakar je nadaljeval šolanje v [[Veliko Selo, Beograd|Velikem Selu]] ter končno na gimnaziji v Beogradu.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 10</ref> Njegov oče je bil tako zadolžen, da ni mogel plačevati šolnine. Postali so celo brezdomci ter so starši hodili v dnino k premožnejšim vaščaniom.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 11</ref>Dimitrij je uspešno končal 5. razred gimnazije v Beogradu<ref name="Именован-20240420173507"/>, preživljal pa se je s služenjem v bogatejših hišah in se nato vpisal v beograjsko Bogoslovje sv. Sava, ki ga je leta 1868 končal z [[matura|maturo]]. Med tem študijem, ki ga je končal z odliko, je prejemal državno štipendijo. <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 12</ref> === Učitelj, duhovnik, predavatelj === Leta 1868 je bil imenovan za učitelja v [[Ratković]]u, leta 1869 pa je bil premeščen v [[Brzan]]. 1870 je učiteljsko službo pustil in se poročil, kar mu je odprlo pot do duhovništva, saj so pravoslavni pred posvečenjem oziroma poroko s Cerkvijo – razen menihov – prisiljeni v poroko z ženo. 1870 je bil najprej posvečen v diakona, nato v duhovnika; svojo prvo službo pa je opravljal v [[Lapovo|Lapovem]].12) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s.17</ref> Poročil se je z Jelico, hčerko lapovskega duhovnika Luka Radovanovića in Kate, pri katerem je tudi začel duhovniško službo kot kaplan.<ref>{{cite news |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> Ko mu je 1873 umrla žena – najbrže od jetike – se kot duhovnik ni mogel več poročiti. Na njen grob je dal vklesati pesem, ki ji jo je sam spesnil; pokopana pa je na sredini med svojimi starši. Tedaj se je zamenišil; naslednje leto pa se je vpisal v »Veliko šolo« v Beogradu na oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] in [[jezikoslovje]]. Študij je končal leta 1878. Takoj zatem je bil imenovan za predavatelja teologije za staroslovanski jezik in govorništvo. Profesorski izpit je opravil leta 1881 in bil imenovan najprej za suplenta, leta 1884 pa za profesorja teologije.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 21</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> === Srbija postane samostojna kraljevina, Cerkev pa svojeglavna metropolija === [[File:Prince-Milan-princess-Natalija Aleksandar-1876.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Kneževina Srbija|Knez]] [[Milan Obrenović]] z ženo Natalijo in sinom Aleksandrom rojenim [[1876]].]]</center> 1868 je zavladal v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] [[Milan Obrenović]], ki je naslednje leto dovolil ustavo. Oblast sta si delila skupščina in knez, ki je imel velika pooblastila. Ustava je razglasila osnovne [[človekove pravice]] – enakost, osebno svobodo, nedotakljivost zasebne lastnine in svobodo tiska. Vladi je leta 1879 uspelo izpogajati svojeglavnost (avtokefalnost) Srbske pravoslavne cerkve od Carigrajskega patriarhata, ki mu je bila dotlej neposredno podrejena. Vlada naprednjakov je 1881 izdala sklop zakonov, ki so jamčili ustavne svoboščine; 1883 je uvedla obvezno šolanje in dvoletno vojaško obveznost. Ker v deželi še ni bilo železnic, se je 1881 zadolžila pri francoski družbi „Union générale“, ki je železnico od Beograda do Niša in Pirota tudi zgradila in dobila pravice do njene proste uporabe. Opozicijski tisk [[Nikola Pašić|Pašićevih]] radikalov se je razpisal o vsotah denarja, ki da so izginile v naprednjaške žepe, torej o veliki [[korupcija|korupciji]]. Da bi pomiril javnost, je knez Milan izkoristil dejstvo, da je 26. marca 1881 postala kraljevina sosednja Romunija s prvim kraljem [[Karel I. Romunski|Karlom I.]] — ki med drugim ni znal romunsko, ampak le francosko ter je bil katoliške vere, —<ref>{{cite web|url=https://povijest.hr/nadanasnjidan/prvi-kralj-rumunjske-bio-je-nijemac-1881/|title=Prvi kralj Rumunjske bio je Nijemac (1881.)|publisher=Povijest.hr|author=|place=|language=hr|date=26. marec 2026|accessdate=13. april 2026}}</ref> pa je 6. marca 1882 izpolnil splošno ljudsko željo, da je skupščina razglasila Srbijo za kraljevino, njenega kneza Milana pa za kralja; ob podpori prijateljske [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske monarhije]] je novorazglašeno kraljestvo priznala vsa [[Evropa]]. Naprednjaki pa so začeli odstranjevati uradnike in poslance, ki niso pripadali njihovi stranki; v soglasju s knezom so se mešali tudi v čisto cerkvene zadeve ter jim je celo uspelo zamenjati (1881) in izgnati (1883) beograjskega metropolita, svobodnjaškega <ref> Metropolit Mihailo Jovanović je bil naklonjen liberalni (svobodnjaški) stranki v nasprotju z vladajočo progresivno (naprednjaško) stranko</ref> rusofila [[Mihailo Jovanović|Mihaila Jovanoviča]]. Vsi trije srbski škofje so se tej samovolji enoglasno uprli in niso hoteli izvoliti njegovega naslednika: zato jih je vlada kratko malo odstavila.<ref>{{cite web|url=https://historum.com/t/serbia-1878-1889-an-overview.171345/|title= Serbia 1878-1889: An Overview|publisher=historum.com|author=Tsar|place=|language=sr|date=26. januar 2018|accessdate=12. april 2026}}</ref> === Škof in metropolit === [[File:Dimitrije Pavlović.pdf|thumb|200px|right|<center>Dimitrij Pavlovič kot šabaški škof; prej je bil škof v [[Niš]]u.]]</center> Dimitrij Pavlović pa je 8. novembra 1884 postal niški škof a le do leta 1889, ko je po vrnitvi metropolita Mihaila moral odstopiti; odšel je v Francijo, kjer je nadaljeval študij [[književnost]]i in [[filozofija|filozofije]]. Po smrti metropolita Mihaila 1898 se je vrnil v Srbijo in postal šabaški škof; to službo je opravljal do 1905. Po smrti metropolita [[Inokentij Pavlović|Inokentija]] (1905) pa je bil izvoljen za novega srbskega metropolita in je imel naslov: »Beograjski nadškof in srbski metropolit«. Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko prek [[Albanija|Albanije]] umaknil na [[Krf]]. === Prvi patriarh Združene SPC === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen 1920 kot patriarh nanovoobnovljene [[Pećka patriarhija|Peške patriarhije]] ter tako prvi patriarh Združene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]; umeščen za patriarha je bil [[13. november|13. novembra]] [[1920]] v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]] ob navzočnosti [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[patriarh]]ov, gostov in številnih vernikov.</center> | align = left | image1 = Aeksander-I-Karađordević arhijereji-SPC.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Kraljevina Jugoslavija|Vladar]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je prisostvoval volitvam patriarha in se po potrditvi slikal z vsemi [[škof]]i [[SPC]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]].</center> | image2 = Dimitrije-Pavlović-patrijarh.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen in umeščen [[1920]].</center> | image3 = Dimitrije-Pavlović-ustoličenje.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Na slovesnost so prišli [[patriarh]]i in mnogi verniki.</center> }} Po koncu [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] in ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] so se v eni državi znašle vse srbske škofije iz šesterih pravnih ureditev. Maja 1919 so se v Beogradu sestali škofje iz vseh delov nekdanjega Peškega patriarhata in v novi državi razglasili duhovno in upravno enotnost. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za obnovitev nekdanjega Peškega patriarhata, ukinjenega leta 1766. Nova državna vlada na čelu s kraljem Petrom I. je dala soglasje. Vodstvo Cerkve se je obrnilo na [[Carigrajski patriarhat]] kot matično cerkev in ga obvestila o novonastalih okoliščinah, in o želji po obnovi lastnega patriarhata. Carigrajski patriarhat je to odobril in izdal ustrezno dovoljenje oziroma tomos. Po ustanovitvi Države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je pojavila možnost ponovne združitve različnih avtonomnih srbskih cerkvenih območij. Prva konferenca vseh srbskih škofov je bila 31. decembra 1918 v Sremskih Karlovcih pod predsedstvom metropolita Dimitrija, na kateri je bilo odločeno, da se razglasi združitev vseh srbskih lokalnih cerkva.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 425</ref> Po pogajanjih je Carigrajski patriarhat leta 1920 odobril združitev vseh srbskih pravoslavnih cerkva v avtokefalno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]].66) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 431</ref> Na Svetem škofovskem zboru, ki je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih, je bil slovesno razglašen Srbski patriarhat.67) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 432</ref> Na ta način je bil obnovljen Pećki patriarhat, ki je bil ukinjen leta 1766. Sveti škofovski koncil je 15/28. 12. septembra 1920 je z veliko večino glasov izvolil Dimitrija Pavlovića za prvega patriarha obnovljenega Pećkega patriarhata.68) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 435</ref>Vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov, Srbov in Slovencev se ni strinjala z načinom izvolitve patriarha, zato je v soglasju s Škofovskim svetom objavila odlok o izvolitvi patriarha, po katerem Škofovski svet predlaga tri kandidate, nato pa patriarha izvoli volilni svet, v katerem je kralj ohranil nadzor prek ministra za vero.69) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 436</ref>Na ponovni izvolitvi 12. novembra 1920 je bil Dimitrij Pavlović ponovno izvoljen za patriarha.70) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref> Patriarh Dimitrije je bil ustoličen 13. novembra 1920 na slovesni liturgiji v stolni cerkvi v Beogradu.71) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref>2. aprila 1922 je odposlanec Carigrajskega patriarhata razglasil združitev Srbske cerkve in njeno povzdignjenje na raven patriarhata.72) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 439</ref> Sledilo je priznanje s strani drugih pravoslavnih cerkva. Slovesna ustoličitev v Peški patriarhiji je bila 28. avgusta 1924 v Peći.73) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 441</ref> Na patriarhalni prestol ga je postavil kralj Aleksander I. Karađorđević.74) <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 443</ref> Nato je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih škofovski zbor, na katerem je bila sprejeta odločitev o povzdignjenju Srbske metropolitanske cerkve v patriarhalno. Prvi srbski patriarh obnovljenega patriarhata je bil srbski metropolit Dimitrije. Vsega skupaj je škofoval: kot niški škof 1884–1889, kot šabaški škof 1898–1905, kot srbski metropolit 1905–1920 in kot srbski patriarh zadnjih deset let, 1920–1930. === Cerkvena dejavnost === #Na Češkoslovaškem je ustanovil škofijo in 25. septembra 1921 posvetil Gorazda Čeha za češkega in moravskega škofa; ta tvorevina je nastala po prizadevanjih svobodomiselnega Masaryka, ki je prek prozelitizma katoličanov hotel ustanoviti avtokefalno češko Cerkev; tudi sam je zamenjal vero, saj je katoliško zamenjal s [[protestantizem|protestantsko]], a kritiziral je eno in drugo. #Poleg češko-moravske škofije sta bili v času njegove vladavine ustanovljeni tudi ameriško-kanadska in bihaćka škofija, obnovljena pa je bila tudi stara braničevska škofija. #V beograjski stolnici sv. Nadangela Mihaela je v četrtek, 8. junija 1922, poročil kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] in kraljico Marijo ob somaševanju štirih drugih škofov. #Odobril je osnovna načela in podprl delo "Ljudske krščanske skupnosti" (bolj znane kot molitveno gibanje „bogomoljci“). To gibanje je ustanovil sveti škof Nikolaj in je imelo za cilj moralno preporoditi srbski narod vseh slojev in širiti evangelijski nauk. Patriarh Dimitrij je kmalu po ustanovitvi prevzel duhovno vodstvo tega gibanja; neposredni duhovni oče pa mu je postal škof sv. [[Nikolaj Velimirović]]. #V začetku leta 1922 je bila ustanovljena revija "Pravoslavna krščanska skupnost" („Православна Хришћанска Заједница/Pravoslavna Hrišćanska Zajednica“), stekla pa je tudi založniška dejavnost in do leta 1941 so izdali več kot 100 knjig. #Pomagal je pri gradnji cerkve svetega Dimitrija v vasi [[Ratkovići]] in cerkve Pokrova Device Marije v Beogradu. ==== Samovoljno posvečenje ==== Ob petstoletnici smrti despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] ga je leta 1927 patriarh Dimitrij sam, brez sodelvanja arhijerejskega sabora, razglasil za svetnika in nato obhajal hierarhično liturgijo, na kateri je bila molitev in kanon zapet novoimenovanemu svetniku. Za to priložnost je patriarh napisal "Službo svetemu Štefanu", v kateri piše, da je bil Štefan velik vernik in graditelj cerkva, bojevnik in diplomat, pisatelj in graditelj, njegovo glavno delo pa je bilo nenehno dajanje miloščine in pogosto branje bogoslužnih knjig. Dnevni časopis »[[Politika]]« poroča, da je bilo v stolnici bogoslužje, v čast na novo posvečenemu so zapeli kanon, nato pa je skozi Beograd potekala procesija, med katero je bil despot Štefan »prvič omenjen kot svetnik«. Vendar je bila kanonizacija opravljena po patriarhovi lastni volji in je takratni škofovski sinod ni odobraval. === Nabožni pisatelj === Ukvarjal se je tudi s pisateljevanjem; pripravljal je izdajo Hilandarskega tipika svetega Save. Njegova zapuščina vključuje spomine, ki še niso objavljeni. Njegov naslednik kot srbski patriarh je postal [[Varnava Rosić]]. == Smrt in spomin == Pariarh Dimitrij je umrl 6. aprila 1930 ob 14.15 v Beogradu[5] <ref>{{cite web |author= |url=http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |title=Текст о смрти патријарха Димитрија |date=7. april 1930 |website= |publisher=Политика |access-date=17. april 2013 |archive-date=21. november 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121213653/http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |url-status= }}</ref> in je bil pokopan 10. aprila 1930 v samostanu Rakovica. === Ocena === {| |- ! Српски патријарх Димитрије Павловић (кнјига)<ref>{{cite web|url=https://spcprodavnica.rs/e-prodavnica/knjige/razno/srpski-patrijarh-dimitrije-pavlovic-1920-1930-dr-aleksandar-d-sredojevic/|title= Српски патријарх Димитрије Павловић (1920 - 1930) - Др Александар Д. Средојевић|publisher= Архиепископија београдско-карловачка Српске Православне Цркве |author=|place=Beograd|language=sr|date=2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> ! Srbski patriarh Dimitrij Pavlovič (knjiga) |- | <blockquote>Патријарх Димитрије Павловић је био један од најзначајнијих црквених великодостојника у новијој српској историји, судећи по његовом свеукупном раду. На свим дужностима, почев од дужности учитеља и свештеника, преко функције епископа нишког и шабачког, до положаја поглавара Цркве у рангу митрополита и патријарха, Димитрје Павловић је оставио значајан траг. </blockquote> | <blockquote>[[Patriarh]] [[Dimitrij Pavlović]] je bil eden najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov v novejši srbski zgodovini, sodeč po njegovem celotnem delu. V vseh svojih dolžnostih, od učiteljskih in duhovniških dolžnosti, prek službe niško-šabaškega škofa, do položaja cerkvenega poglavarja v oblasti metropolita in patriarha, je Dimitrije Pavlović pustil pomemben pečat. </blockquote> |} === Pesem rajni ženi === <center> {| class="wikitable" |- ! <center>Епитаф Јелици<ref>{{cite web|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> </center> ! <center>Epitaf Jelici</center> ! <center>Nagrobni napis Jelici</center> |- | <poem> „Снажног тела, умиљатог лика, као да беше природина слика Чиста срца искренога збора, благе душе небескога створа. Безазлена, волела невино, а мрзела злобно, непоштено. Млада беше ко росно цвеће, што процвета у рано пролеће Ал смрт нагла баш је онда снађе, Кад требаше да у живот зађе Смрћу њеном много је изгубљено, до три срца тугом измрвљено До две наде вечно поништене, и две славе навек погашене. Место свега мрачни гроб и кости, оцу, мајци, потпора старости, А супругу ова хладна стена, и судбина горча од пелена…“ </poem> | <poem> „Snažnog tela, umiljatog lika, kao da beše prirodina slika Čista srca iskrenoga zbora, blage duše nebeskoga stvora Bezazlena, volela nevino, a mrzela zlobno, nepošteno Mlada beše ko rosno cveće, što procveta u rano proleće Al smrt nagla baš je onda snađe, kad trebaše da u život zađe Smrću njenom mnogo je izgubljeno, do tri srca tugom izmrvljeno Do dve nade večno poništene, i dve slave navek pogašene Mesto svega mračni grob i kosti, ocu, majci, potpora starosti, A suprugu ova hladna stena, i sudbina gorča od pelena…“ </poem> | <poem> "Močnega telesa, milega obraza, kot da bila bi podoba narave. Čisto srce iskrenega govora, nežna duša nebeškega bitja. Neškodljiva, nedolžno ljubeča — sovražila zlobno je, kakor grozeča. Bila je mlada kot rosen cvet, ki zgodaj spomladi zapustil je sled; dohitela jo je hipoma prav takrat smrt, ko bi morala vstopati v življenja vrt. Njena smrt je bila velika izguba: do tri srca od žalosti potrta, do dve upanji za vedno zadušeni, in dve slavi za vedno ugašeni. Ostal je le temen grob in kosti, brez opore starši v gluhi starosti; na njenega moža pa je padla kot skala — od pelina grenkejša vdovska usoda." </poem> |} </center> Čustveno globoko doživeti nagrobni napis; čudi vendar – glede na dejstvo, da je te verze napisal krščanski duhovnik –, da ne vsebujejo nobene tolažilne misli, ki jih ponuja krščanski pogled na svet v smislu: „Le križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami…“<ref>Pogost napis na nagrobnikih</ref> === Odlikovanja === [[File:Grave of Patriarch Dimitrije.jpg|thumb|right|200px|<center>Grob patriarha Dimitrija]]</center> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:Ordine di Skanderbeg - gran croce.png|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Odličje Skenderbega]], „Veliki križ“, ([[Kraljevina Albanija]].<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=343}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Pravoslavje]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Александар Д. Средојевић: ''Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930) '', Филозофски факултет Универзитета у Београду. Београд, 2013. *Слободан Јовановић: ''Влада Милана Обреновића'', књига 3. Београд, 1934. ________________________________________ * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Dimitrije Pavlović}} {{DEFAULTSORT:Pavlović, Dimitrije}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://urbancityradio.org/prvi-srpski-patrijarh-posle-obnove-patrijarsije-bio-je-dimitrije-iz-brezana/ Dimitrije Pavlović iz Brežana - Prvi srpski patrijarh posle obnove Patrijaršije] *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B Димитрије Павловић | Српска енциклопедија] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Dimitrije_(Pavlovic)_of_Serbia Dimitrije (Pavlovic) of Serbia - OrthodoxWiki] === Film === *[https://www.youtube.com/watch?v=l18IUGM5FIY (762) "Век уједињења Патријарх Димитрије"/"Vek ujedinjenja Patrijarh Dimitrije" - YouTube] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nestor Popović]] | title = [[Škofija Niš|Niški škof]] | years = 1884&ndash;1889 | after = [[Jeronim Jovanović]] }} {{succession box | before = [[Samuil Pantelić]] | title = [[Škofija Šabac|Šabaški škof]] | years = 1898&ndash;1905| after = [[Sergij Georgijević]] }} {{succession box | before = [[Inokentij Pavlović]] | title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] | years =1905&ndash;1920| after = <small>služba prenehala</small>}} {{succession box | before = [[Kalinik II.]] (do 1766)| title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|Srbski patriarh]] | years = 1920&ndash;1930| after = [[Varnava Rosić|Varnava]] }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1846]] [[Kategorija:Umrli leta 1930]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] sgqkvczmz3na4efjijhwhw1vz0yqlnw Dirka po Sloveniji 2026 0 600926 6659708 6659628 2026-04-14T14:25:53Z Sporti 5955 /* Potrjene ekipe */ dp 6659708 wikitext text/x-wiki {{prihodnji športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Sloveniji 2026 | series = [[UCI ProSeries 2026]] | race_no = | season_no = | image = 2026 Tour of Slovenia.jpg | image_caption = Novinarska konferenca ob napovedi trase | image_size = | date = 17.–21. junij 2026 | stages = 5 | distance = 800 | unit = km | time = | speed = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = | team = | team_nat = | previous = [[Dirka po Sloveniji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Sloveniji 2027|2027]] }} '''Dirka po Sloveniji 2026''' je dvaintrideseta izvedba petdnevne etapne [[Dirka po Sloveniji|Dirke po Sloveniji]], ki bo okriljem serije UCI ProSeries potekala od 17. do 21. junija 2026.<ref>{{cite web |title=Dirka po Sloveniji se po 13 letih vrača na Vršič |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-sloveniji/dirka-po-sloveniji-se-po-13-letih-vraca-na-vrsic/779292 |website=[[MMC-RTV SLO]] |date=2026-04-14 |access-date=2026-04-14}}</ref> ==Ekipe== '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BBH|2026}} * {{UCI team code|CJR|2026}} * {{UCI team code|EKP|2026}} * {{UCI team code|EUK|2026}} * {{UCI team code|MBH|2026}} * {{UCI team code|TFT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TNN|2026}} * {{UCI team code|MAP2|2026}} * {{UCI team code|VBF|2026}} {{div col end}} '''UCI Continental''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|CTK|2026}} * {{UCI team code|TUS|2026}} * {{UCI team code|LGS|2026}} * {{UCI team code|ADR|2026}} * {{UCI team code|LPP|2026}} {{div col end}} == Trasa in etape == {| class="wikitable" |- !Etapa !Datum !Trasa !Dolžina ! scope="col" | V. razlika !colspan="2"|Disciplina !Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:center;" | 17. junij | [[Velenje]] – [[Rogaška Slatina]] | style="text-align:center;" |141,6 km | style="text-align:center;" |1600 m | [[File:Hillystage.svg|20px|link=|alt=]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:center;" | 18. junij | [[Radlje ob Dravi]] – [[Ormož]] | style="text-align:center;" | 176,8 km | style="text-align:center;" | 1400 m | [[File:Hillystage.svg|20px|link=|alt=]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:center;" | 19. junij | [[Maribor]] – [[Celje]] | style="text-align:center;" | 137 km | style="text-align:center;" | 2000 m | [[File:Hillystage.svg|20px|link=|alt=]] | razgibana etapa | |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:center;" | 20. junij | [[Kranj]] – [[Kranjska Gora]] | style="text-align:center;" | 183 km | style="text-align:center;" | 4000 m | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:center;" | 21. junij | [[Litija]] – [[Novo Mesto]] | style="text-align:center;" | 162,1 km | style="text-align:center;" | 2000 m | [[File:Hillystage.svg|20px|link=|alt=]] | razgibana etapa | |- ! colspan="3" | Skupaj | style="text-align:center;" | 800,6 km | style="text-align:center;" | 10.999 m | colspan="3" style="text-align:center;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official website|http://www.tourofslovenia.si/}} * {{sports links}} {{Dirka po Sloveniji}} [[Kategorija:2026 v športu]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:Dirka po Sloveniji|2026]] d3iur2ckcoociv2tdl53e84wobtv9vn Kategorija:Univerza v Sofiji 14 600940 6659656 2026-04-14T12:34:11Z Yerpo 8417 n 6659656 wikitext text/x-wiki {{catmore}} [[Kategorija:Univerze v Bolgariji|Sofija]] [[Kategorija:Ustanove v Sofiji]] dj43j4ud64lnjx475hkbr4saczynoga Kategorija:Ustanove v Sofiji 14 600941 6659657 2026-04-14T12:35:26Z Yerpo 8417 n 6659657 wikitext text/x-wiki {{ktgr|ustanovah s sedežem v [[Sofija|Sofiji]], [[Bolgarija]]}} [[Kategorija:Sofija]] [[Kategorija:Ustanove po mestih|Sofija]] [[Kategorija:Ustanove v Bolgariji|Sofija]] j033bubkzlmxccmsz8qkrfey243lzsf Kategorija:Ustanove v Bolgariji 14 600942 6659661 2026-04-14T12:37:29Z Yerpo 8417 n 6659661 wikitext text/x-wiki {{ktgr|ustanovah s sedežem v [[Bolgarija|Bolgariji]]}} [[Kategorija:Bolgarija]] [[kategorija:Ustanove po državah|Bolgarija]] [[kategorija:Ustanove v Evropi|Bolgarija]] hl88cfz74u8khgb9yn2q5cklr2cpym6 Uporabniški pogovor:~2026-21580-76 3 600944 6659684 2026-04-14T13:23:44Z Yerpo 8417 navodilo 6659684 wikitext text/x-wiki Pozdrav. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zoran_Mu%C5%A1i%C4%8D&curid=30768&diff=6659679&oldid=6659400 Tovrstna nesoglasja] rešujemo z razpravo na pogovornih straneh (v konkretnem primeru [[Pogovor:Zoran Mušič]]), ne z urejevalskimi vojnami. Velja tudi [[Wikipedija:Brez pravnih groženj]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:23, 14. april 2026 (CEST) jpobcs2x97tnuuvm0yaoagsdilmgt8l 6659688 6659684 2026-04-14T13:31:46Z Andrejj 94 kateremu imenu!? 6659688 wikitext text/x-wiki == Zoran Mušič == Pozdrav. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zoran_Mu%C5%A1i%C4%8D&curid=30768&diff=6659679&oldid=6659400 Tovrstna nesoglasja] rešujemo z razpravo na pogovornih straneh (v konkretnem primeru [[Pogovor:Zoran Mušič]]), ne z urejevalskimi vojnami. Velja tudi [[Wikipedija:Brez pravnih groženj]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:23, 14. april 2026 (CEST) In še: ''"... KER TO DELA NAMERNO IN ŠKODI MOJEMU DOBREMU IMENU ..."'' komu pravzaprav, glede na to, da je bilo urejanje anonimno? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:31, 14. april 2026 (CEST) pevmzrjm7m5ydew2wrg8zkv7sghrwlb 6659689 6659688 2026-04-14T13:32:33Z Andrejj 94 : 6659689 wikitext text/x-wiki == Zoran Mušič == Pozdrav. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zoran_Mu%C5%A1i%C4%8D&curid=30768&diff=6659679&oldid=6659400 Tovrstna nesoglasja] rešujemo z razpravo na pogovornih straneh (v konkretnem primeru [[Pogovor:Zoran Mušič]]), ne z urejevalskimi vojnami. Velja tudi [[Wikipedija:Brez pravnih groženj]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:23, 14. april 2026 (CEST) :In še: :''"... KER TO DELA NAMERNO IN ŠKODI MOJEMU DOBREMU IMENU ..."'' :komu pravzaprav, glede na to, da je bilo urejanje anonimno? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:31, 14. april 2026 (CEST) l3go00p0765fk47k5te43mdtq5ogfs3 6659717 6659689 2026-04-14T14:35:04Z ~2026-21580-76 257878 odgovor 6659717 wikitext text/x-wiki == Zoran Mušič == Pozdrav. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zoran_Mu%C5%A1i%C4%8D&curid=30768&diff=6659679&oldid=6659400 Tovrstna nesoglasja] rešujemo z razpravo na pogovornih straneh (v konkretnem primeru [[Pogovor:Zoran Mušič]]), ne z urejevalskimi vojnami. Velja tudi [[Wikipedija:Brez pravnih groženj]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:23, 14. april 2026 (CEST) :In še: :''"... KER TO DELA NAMERNO IN ŠKODI MOJEMU DOBREMU IMENU ..."'' :komu pravzaprav, glede na to, da je bilo urejanje anonimno? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:31, 14. april 2026 (CEST) :Ja, se pravičujem, ne poznam pravil, ker jih nisem nikoli študirala. Pri drugih imenih ne vem, pri Zoranu Mušiču pa že dalj časa opažam pristranske in sovražne zapise. Ne vem kdo je avtor. Toda korektno bi bilo, da se n ateh straneh poroča objektivno, strokovno in ne pristranskoin sovražno. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-21580-76|&#126;2026-21580-76]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-21580-76|pogovor]]) 16:35, 14. april 2026 (CEST) dnm5dlp4lui8y7uf18fh0cuzz5ftmnl 6659718 6659717 2026-04-14T14:37:11Z ~2026-21580-76 257878 /* Zoran Mušič */ odgovor 6659718 wikitext text/x-wiki == Zoran Mušič == Pozdrav. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zoran_Mu%C5%A1i%C4%8D&curid=30768&diff=6659679&oldid=6659400 Tovrstna nesoglasja] rešujemo z razpravo na pogovornih straneh (v konkretnem primeru [[Pogovor:Zoran Mušič]]), ne z urejevalskimi vojnami. Velja tudi [[Wikipedija:Brez pravnih groženj]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:23, 14. april 2026 (CEST) :In še: :''"... KER TO DELA NAMERNO IN ŠKODI MOJEMU DOBREMU IMENU ..."'' :komu pravzaprav, glede na to, da je bilo urejanje anonimno? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:31, 14. april 2026 (CEST) ::Ne, ni anonimno. Govora je bilo o katalogu, za kaerga se ve, kdo ga je uredil, kdo je avtor.Zato, to ni anonimno temveč ciljno uperjeno v enega človeka. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-21580-76|&#126;2026-21580-76]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-21580-76|pogovor]]) 16:37, 14. april 2026 (CEST) :Ja, se pravičujem, ne poznam pravil, ker jih nisem nikoli študirala. Pri drugih imenih ne vem, pri Zoranu Mušiču pa že dalj časa opažam pristranske in sovražne zapise. Ne vem kdo je avtor. Toda korektno bi bilo, da se n ateh straneh poroča objektivno, strokovno in ne pristranskoin sovražno. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-21580-76|&#126;2026-21580-76]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-21580-76|pogovor]]) 16:35, 14. april 2026 (CEST) rhdvk0gt45xoexhzy77t7bixsco2r7u 6659790 6659718 2026-04-14T18:36:39Z A09 188929 /* Zoran Mušič */ odgovor 6659790 wikitext text/x-wiki == Zoran Mušič == Pozdrav. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zoran_Mu%C5%A1i%C4%8D&curid=30768&diff=6659679&oldid=6659400 Tovrstna nesoglasja] rešujemo z razpravo na pogovornih straneh (v konkretnem primeru [[Pogovor:Zoran Mušič]]), ne z urejevalskimi vojnami. Velja tudi [[Wikipedija:Brez pravnih groženj]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:23, 14. april 2026 (CEST) :In še: :''"... KER TO DELA NAMERNO IN ŠKODI MOJEMU DOBREMU IMENU ..."'' :komu pravzaprav, glede na to, da je bilo urejanje anonimno? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:31, 14. april 2026 (CEST) ::Ne, ni anonimno. Govora je bilo o katalogu, za kaerga se ve, kdo ga je uredil, kdo je avtor.Zato, to ni anonimno temveč ciljno uperjeno v enega človeka. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-21580-76|&#126;2026-21580-76]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-21580-76|pogovor]]) 16:37, 14. april 2026 (CEST) :::To so zelo težke obtožbe, predlagam, da jih umakneš. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:36, 14. april 2026 (CEST) :Ja, se pravičujem, ne poznam pravil, ker jih nisem nikoli študirala. Pri drugih imenih ne vem, pri Zoranu Mušiču pa že dalj časa opažam pristranske in sovražne zapise. Ne vem kdo je avtor. Toda korektno bi bilo, da se n ateh straneh poroča objektivno, strokovno in ne pristranskoin sovražno. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-21580-76|&#126;2026-21580-76]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-21580-76|pogovor]]) 16:35, 14. april 2026 (CEST) pwr0oi4g954pdkz77f9zrudohin2pyq 6659791 6659790 2026-04-14T18:38:36Z A09 188929 /* Zoran Mušič */ odgovor 6659791 wikitext text/x-wiki == Zoran Mušič == Pozdrav. [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zoran_Mu%C5%A1i%C4%8D&curid=30768&diff=6659679&oldid=6659400 Tovrstna nesoglasja] rešujemo z razpravo na pogovornih straneh (v konkretnem primeru [[Pogovor:Zoran Mušič]]), ne z urejevalskimi vojnami. Velja tudi [[Wikipedija:Brez pravnih groženj]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] <sup>[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]</sup> 15:23, 14. april 2026 (CEST) :In še: :''"... KER TO DELA NAMERNO IN ŠKODI MOJEMU DOBREMU IMENU ..."'' :komu pravzaprav, glede na to, da je bilo urejanje anonimno? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 15:31, 14. april 2026 (CEST) ::Ne, ni anonimno. Govora je bilo o katalogu, za kaerga se ve, kdo ga je uredil, kdo je avtor.Zato, to ni anonimno temveč ciljno uperjeno v enega človeka. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-21580-76|&#126;2026-21580-76]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-21580-76|pogovor]]) 16:37, 14. april 2026 (CEST) :::To so zelo težke obtožbe, predlagam, da jih umakneš. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:36, 14. april 2026 (CEST) :Ja, se pravičujem, ne poznam pravil, ker jih nisem nikoli študirala. Pri drugih imenih ne vem, pri Zoranu Mušiču pa že dalj časa opažam pristranske in sovražne zapise. Ne vem kdo je avtor. Toda korektno bi bilo, da se n ateh straneh poroča objektivno, strokovno in ne pristranskoin sovražno. [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-21580-76|&#126;2026-21580-76]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-21580-76|pogovor]]) 16:35, 14. april 2026 (CEST) ::Kdo je avtor redakcij je razvidno iz zgodovine članka ([[Posebno:History/Zoran Mušič]]), bi pa potreboval temeljito čiščenje esejističnega pisanja, ki ni primeren za enciklopedijo, to pa pravim neodvisno od domnevnih težav z zgoraj omenjenimi zapisi. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:38, 14. april 2026 (CEST) gfvisspujn18bwpkfeobmbz6zow8b5x Andrej Gjurov 0 600945 6659695 2026-04-14T13:51:46Z Pv21 142817 ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1346957328|Andrey Gyurov]]« 6659695 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Andrey Gyurov|native_name={{nobold|Андрей Гюров}}|image=Andrey-Gyurov-PM.jpg|caption=|office=[[Predsednik vlade Bolgarije]]|termstart=19. februar 2026|termend=|deputy=|president=[[Iliana Jotova]]|predecessor=[[Rosen Željazkov]]|office1=|termstart1=|termend1=|constituency1=|birth_name=Andrej Atanasov Gjurov|birth_date=31. december 1975|birth_place=[[Delčev]], pokrajina Blagoevgrad, Ljudska republika Bolgarija|party=neodvisen|otherparty=|alma_mater=}} '''Andrej Atanasov Gjurov''' ({{Langx|bg|Андрей Атанасов Гюров}}), [[Bolgari|bolgarski]] [[politik]]; * [[31. december]] [[1975]], Goce Delčev. Od leta 2026 je [[Predsednik vlade Bolgarije|predsednik začasne bolgarske vlade]]. == Življenjepis == Od leta 2023 je bil namestnik guvernerja Bolgarske narodne banke.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bnb.bg/AboutUs/AUBNBGovernment/AUSDeputyGovernors/index.htm|title=Подуправители|publisher=[[Bulgarian National Bank]]|language=bg}}</ref> Pred tem od leta 2021 do 2023 član [[Narodna skupščina Bolgarije|Državnega zbora]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.strazha.bg/mps/andrey-atanasov-gyurov/|title=Андрей Атанасов Гюров|website=Strazha.bg|language=bg}}</ref> Preden je postal predsednik vlade, je Gjurov delal kot profesor poslovnih ved na Ameriški univerzi v Bolgariji.<ref>{{Navedi splet|last=Arzumanyan|first=Vera|date=2020-12-03|title=AUBG Professor Andrey Gurov: 'AUBG was like coming home'|url=https://www.aubg.edu/aubg-today/aubg-professor-andrey-gurov-aubg-was-like-coming-home/|accessdate=2026-03-28|website=AUBG|language=en-US}}</ref> 11. februarja 2026 je predsednica Iliana Jotova Gjurova imenovala za vršilca dolžnosti predsednika vlade do bolgarskih parlamentarnih volitev leta 2026, potem ko je z mesta premierja odstopil [[Rosen Željazkov]].<ref>{{Navedi novice|title=Bulgaria’s president picks senior central bank official as acting PM|url=https://www.aljazeera.com/news/2026/2/11/bulgarias-president-picks-senior-central-bank-official-as-acting-pm|work=[[Al Jazeera]]|date=11 February 2026}}</ref> Uradno je bil imenovan naslednji teden.<ref>{{Navedi novice|title=Bulgaria appoints caretaker government until elections|url=https://apnews.com/article/bulgaria-interim-prime-minister-government-elections-yotova-gyurov-ffcbd3233a968ecc0c4275ad5ab9fcd5|work=[[AP News]]|date=12 February 2026}}</ref> == Sklici == {{Sklici}}{{Evropski svet}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1975]] [[Kategorija:Bolgarski politiki]] 1gr90pfnmsoh8di0zslo1c8xb22j0u2 Kategorija:Univerze v Bolgariji 14 600946 6659696 2026-04-14T13:52:30Z Yerpo 8417 n 6659696 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[univerza]]h v [[Bolgarija|Bolgariji]]}} [[kategorija:Univerze po državah|Bolgarija]] [[Kategorija:Ustanove v Bolgariji]] [[Kategorija:Znanost in tehnika v Bolgariji]] at8uegb3qw27ngwe2w4qazqgzzca8zh Lukáš Hlava 0 600947 6659699 2026-04-14T14:01:00Z Sporti 5955 n 6659699 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar | name = Lukáš Hlava [[File:ski jumping pictogram white.svg|20px]] | fullname = | image = <!-- WD --> | nationality = {{CZE}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = | club = [[ASO Dukla Liberec]] | personalbest = 207 m ([[Letalnica Heini Klopfer|Oberstdorf]] 2011) | career_start = [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2003|2003]] | career_end = [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2019|2019]]<ref name="berkutschi"/> | olympicteams = 3 | olympicmedals = | worldsteams = 6 | worldmedals = | wcwins = | wcpodiums = 1 | medaltemplates = }} '''Lukáš Hlava''', [[Čehi|češki]] [[smučarski skoki|smučarski skakalec]], * [[10. september]] [[1984]], [[Turnov]], [[Češkoslovaška]]. Je nekdanji član kluba [[ASO Dukla Liberec]] in češke moške skakalne reprezentance. V [[Celinski pokal v smučarskih skokih|celinskem pokalu]] je dosegel štiri zmage, dve drugi in osem tretjih mest, v sezoni 2008/09 je osvojil drugo mesto v skupnem seštevku celinskega pokala. V [[svetovni pokal v smučarskih skokih|svetovnem pokalu]] je debitiral 11. januarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2003|2003]] na domači tekmi v [[Liberec|Libercu]] s 47. mestom. 13. januarja [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2007|2007]] se je na tekmi v [[smučarski poleti|poletih]] na letalnici [[Vikersundbakken]] v [[Vikersund]]u prvič uvrstil med dobitnike točk s 27. mestom. Prva uvrstitev v prvo deseterico mu je uspela 3. decembra s petim mestom v [[Lillehammer]]ju, kar je njegova druga najboljša uvrstitev kariere, edinkrat se je na stopničke uvrstil 4. marca [[svetovni pokal v smučarskih skokih 2012|2012]] s tretjim mestom v [[Lahti]]ju.<ref name="berkutschi">{{cite web|url=https://berkutschi.com/de/front/news/9568-lukas-hlava-vom-springer-zum-trainer|title=Lukas Hlava: Vom Springer zum Trainer|work=berkutschi.com|date=2019-05-16|access-date=2019-05-16|language=de}}</ref> Na [[Zimske olimpijske igre|zimskih olimpijskih igrah]] je nastopil v letih [[Zimske olimpijske igre 2010|2010]], [[Zimske olimpijske igre 2014|2014]] in [[Zimske olimpijske igre 2018|2018]], najboljši uvrstitvi je dosegel leta 2010 z 38. mestom posamično na srednji skakalnici in sedmim mestom na ekipni tekmi.<ref>{{cite Sports-Reference |title=Lukáš Hlava |url=https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/hl/lukas-hlava-1.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20161203080927/https://www.sports-reference.com/olympics/athletes/hl/lukas-hlava-1.html |archive-date=3 December 2016}}</ref> Na [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju|svetovnih prvenstvih]] je nastopil v letih [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2003|2003]], [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2005|2005]], [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2009|2009]], [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2011|2011]], [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2013|2013]] in [[Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2015|2015]], najboljši uvrstitvi je dosegel leta 2009 z 20. mestom na srednji skakalnici posamično in petim mestom na ekipni tekmi. Na [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih|svetovnih prvenstvih v poletih]] je nastopil v letih [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2004|2004]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2010|2010]], [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2012|2012]] in [[Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih 2016|2016]], najboljšo posamično uvrstitev je dosegel leta 2012 s 16. mestom. ekipno pa leta 2010 s petim mestom. Tudi njegov brat [[Jakub Hlava|Jakub]] je nekdanji smučarski skakalec. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o smučarskem skakalcu}} {{DEFAULTSORT:Hlava, Lukáš}} [[Kategorija:Češki smučarski skakalci]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Češko]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2010]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2014]] [[Kategorija:Smučarski skakalci Zimskih olimpijskih iger 2018]] 3w7f4fa1dbxzljbxe5z68vkih96kjme Lukaš Hlava 0 600948 6659700 2026-04-14T14:01:26Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Lukáš Hlava]] 6659700 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Lukáš Hlava]] gafzsg0ltcaou5hs9r1xbf3ssm9sjux Pogovor:Lukáš Hlava 1 600949 6659703 2026-04-14T14:02:51Z Sporti 5955 CEE 6659703 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Sporti |tema=Šport |država=Češka }} n2t62g6c9d4ygnyyhhlbvzxll1xh51x Predloga:Kolesarski podatki LPP 10 600950 6659710 2026-04-14T14:26:34Z Sporti 5955 n 6659710 wikitext text/x-wiki {{ {{{1<noinclude>|Predloga:Cycling showdata</noinclude>}}} | team link = Wibatech Lubelskie Perła Polski | team name = Wibatech Lubelskie Perła Polski | team name-2024 = Lubelskie Perła Polski | team name-2025 = Menogo Lubelskie Perła Polski | team name-2026 = Wibatech Lubelskie Perła Polski | year = {{{year|}}} }}<noinclude> [[Kategorija:Podatki kolesarskih moštev]] </noinclude> rwkgk63m08prwnrp7qg8lhif9fm42fw Predloga:Kolesarski podatki MAP2 10 600951 6659711 2026-04-14T14:27:02Z Sporti 5955 n 6659711 wikitext text/x-wiki {{ {{{1<noinclude>|Predloga:Cycling showdata</noinclude>}}} | team link = Modern Adventure Pro Cycling | team name = Modern Adventure Pro Cycling | team name-2026 = Modern Adventure Pro Cycling | year = {{{year|}}} }}<noinclude> [[Kategorija:Podatki kolesarskih moštev]] </noinclude> isti5afpd6noj9n2rnt1r51b8944cj6 Karmen Furman 0 600952 6659720 2026-04-14T14:40:17Z Pv21 142817 začetek 6659720 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Karmen Furman|office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|termstart=22. junij 2018|party=[[SDS]]|birth_date=17. april 1980|birth_place=[[Maribor]]}} '''Karmen Furma'''n, [[Slovenci|slovenska]] [[Politik|političarka]] in [[Pravnik|pravnica]]; * [[17. april]] [[1980]], [[Maribor]]. Je magistrica pravnih znanosti s področja delovnega prava in prava socialne varnosti. Od leta 2018 je poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije, kjer je članica poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. == Mladost in izobraževanje == Rodila se je 17. aprila 1980 v Mariboru. Odraščala je v [[Poljčane|Poljčanah]], kjer je obiskovala tudi osnovno šolo.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Furman Karmen – biografski-sb.si|url=https://biografski-sb.si/?page_id=19511|accessdate=2026-04-14|language=sl-SI}}</ref> Leta 1999 je maturirala na [[II. gimnazija Maribor|II. gimnaziji Maribor]]. Leta 2005 je študij na [[Pravna fakulteta v Mariboru|Pravni fakulteti Univerze v Mariboru]] zaključila kot univerzitetna diplomirana pravnica in istega leta opravila državni izpit iz javne uprave. Leta 2014 je opravila še pravosodni izpit, leta 2016 pa uspešno zagovarjala znanstveno magistrsko delo iz delovnega prava in prava socialne varnosti na mariborski Pravni fakulteti.<ref>{{Navedi splet|title=Mag. Karmen Furman|url=https://www.sds.si/oseba/mag-karmen-furman/|website=SDS|accessdate=2026-04-14|language=sl-SI}}</ref> == Pravniško delo == Leta 2005 je zaposlila v pravni službi [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], leta 2007 pa v pravni in kadrovski službi [[Občina Poljčane|Občine Poljčane]]. Tam je leta 2011 prevzela tudi vodenje [[Občinska uprava|občinske uprave]], na položaju pa ostala do izvolitve na poslansko mesto. == Politika == Na državnozborskih volitvah leta 2018 je bila na listi Slovenske demokratske stranke izvoljena za poslanko v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], nato pa tudi v letih 2022 in 2026. == Zasebno == Od leta 2009 je poročena s podjetnikom [[Žarko Furman|Žarkom Furmanom]], s katerim ima sina.<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> [[Kategorija:Slovenski politiki|Furman, Karmen]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije|Furman, Karmen]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije|Furman, Karmen]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije|Furman, Karmen]] dfrwnbhn8f79ksw7zj7shbq1uo69qlo 6659726 6659720 2026-04-14T14:54:51Z Sporti 5955 + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6659726 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Karmen Furman|office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|termstart=22. junij 2018|party=[[SDS]]}} '''Karmen Furman''', [[Slovenci|slovenska]] [[Politik|političarka]] in [[Pravnik|pravnica]], * [[17. april]] [[1980]], [[Maribor]]. Je magistrica pravnih znanosti s področja delovnega prava in prava socialne varnosti. Od leta 2018 je poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije, kjer je članica poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. == Mladost in izobraževanje == Rodila se je 17. aprila 1980 v Mariboru. Odraščala je v [[Poljčane|Poljčanah]], kjer je obiskovala tudi osnovno šolo.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Furman Karmen – biografski-sb.si|url=https://biografski-sb.si/?page_id=19511|accessdate=2026-04-14|language=sl-SI}}</ref> Leta 1999 je maturirala na [[II. gimnazija Maribor|II. gimnaziji Maribor]]. Leta 2005 je študij na [[Pravna fakulteta v Mariboru|Pravni fakulteti Univerze v Mariboru]] zaključila kot univerzitetna diplomirana pravnica in istega leta opravila državni izpit iz javne uprave. Leta 2014 je opravila še pravosodni izpit, leta 2016 pa uspešno zagovarjala znanstveno magistrsko delo iz delovnega prava in prava socialne varnosti na mariborski Pravni fakulteti.<ref>{{Navedi splet|title=Mag. Karmen Furman|url=https://www.sds.si/oseba/mag-karmen-furman/|website=SDS|accessdate=2026-04-14|language=sl-SI}}</ref> == Pravniško delo == Leta 2005 je zaposlila v pravni službi [[Občina Slovenska Bistrica|Občine Slovenska Bistrica]], leta 2007 pa v pravni in kadrovski službi [[Občina Poljčane|Občine Poljčane]]. Tam je leta 2011 prevzela tudi vodenje [[Občinska uprava|občinske uprave]], na položaju pa ostala do izvolitve na poslansko mesto. == Politika == Na državnozborskih volitvah leta 2018 je bila na listi Slovenske demokratske stranke izvoljena za poslanko v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru Republike Slovenije]], nato pa tudi v letih 2022 in 2026. == Zasebno == Od leta 2009 je poročena s podjetnikom [[Žarko Furman|Žarkom Furmanom]], s katerim ima sina.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Furman, Karmen}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Mariboru]] [[Kategorija:Magistrirali na Pravni fakulteti v Mariboru]] q6kwaw3m33iz44yumf5bujol5kg6ujf Nedeljko Todorović 0 600953 6659724 2026-04-14T14:53:13Z Pv21 142817 začetek 6659724 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Nedeljko Todorović|office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|termstart=10. april 2026|party=[[Resni.ca]]|birth_date=16. oktober 1982|birth_place=[[Ljubljana]]}}{{Infopolje Funkcionar}} '''Nedeljko Todorović''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in [[podjetnik]]; * [[16. oktober]] [[1982]], [[Ljubljana]]. Leta 2001 je maturiral na [[Gimnazija Ledina|Gimnaziji Ledina]] v Ljubljani. Leta 2011 je postal [[samostojni podjetnik]], leta 2013 pa ustanovil podjetje NTA d. o. o. in bil njegov direktor. Deluje na področju računovodstva in poslovnega svetovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo sta Stevanovićeva človeka v Ljubljani {{!}} Ljubljanainfo.com|url=https://ljubljanainfo.com/novica/lokalno/kdo-sta-stevanoviceva-cloveka-v-ljubljani/342328|website=ljubljanainfo.com|date=2026-03-24|accessdate=2026-04-14|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah leta 2026]] je bil na listi stranke [[Resni.ca|Resnica]] izvoljen za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. V volilnem okraju Ljubljana Moste-Polje II. je prejel 725 glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Pregled - Nedeljko Todorović|url=https://parlameter.si/poslanec/11457-nedeljko-todorovic|website=parlameter.si|accessdate=2026-04-14}}</ref> == Sklici == <references /> {{DEFAULTSORT:Todorović, Nedeljko}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] gv6dspalpuzi43ewiejyv5yh22n3y2k 6659729 6659724 2026-04-14T14:57:57Z Sporti 5955 slog 6659729 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Nedeljko Todorović|office=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|termstart=10. april 2026|party=[[Resni.ca]]}} '''Nedeljko Todorović''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]] in [[podjetnik]], * [[16. oktober]] [[1982]], [[Ljubljana]]. Leta 2001 je maturiral na [[Gimnazija Ledina|Gimnaziji Ledina]] v Ljubljani. Leta 2011 je postal [[samostojni podjetnik]], leta 2013 pa ustanovil podjetje NTA d. o. o. in bil njegov direktor. Deluje na področju računovodstva in poslovnega svetovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo sta Stevanovićeva človeka v Ljubljani {{!}} Ljubljanainfo.com|url=https://ljubljanainfo.com/novica/lokalno/kdo-sta-stevanoviceva-cloveka-v-ljubljani/342328|website=ljubljanainfo.com|date=2026-03-24|accessdate=2026-04-14|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah leta 2026]] je bil na listi stranke [[Resni.ca|Resnica]] izvoljen za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. V volilnem okraju Ljubljana Moste-Polje II. je prejel 725 glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Pregled - Nedeljko Todorović|url=https://parlameter.si/poslanec/11457-nedeljko-todorovic|website=parlameter.si|accessdate=2026-04-14}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Todorović, Nedeljko}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. Državnega zbora Republike Slovenije]] q20p8jz6zk56sl5t6avcew3dz1eadsg Vemerana 0 600954 6659741 2026-04-14T15:21:12Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Vemerana */ 6659741 wikitext text/x-wiki {{Infobox Former Country |native_name = République indépendante de Vemarana |conventional_long_name = Vemerana |common_name = Republika Vemerana |status = Nepriznana država |era = |year_start = 1979 |date_start = november 14 |event_start = |year_end = 1980 |date_end = avgust 31 |event_end = |p1 = Novi Hebridi |flag_p1 = Flag of New Hebrides (1969).svg |s1 = Vanuatu |flag_s1 = Flag of Vanuatu.svg |s2 = |flag_s2 = |image_flag = Flag of Vemerana.svg |image_coat = |image_map = Map Espiritu santo.jpg |image_map_caption = Zemljevid otoka Espiritu Santo |capital = Luganville |government_type = Republika |leader1 = [[Jimmy Stevens (politik)|Jimmy Stevens »Moses«]] }} '''Vemerana''' ali '''Svobodna Republika Vemerana''' ({{lang-fr|République indépendante de Vemarana}}) je bila kratkoživa nepriznana država na otoku Espiritu Santo v [[Oceanija|Oceaniji]] med 1979 in 1980. Otok se je hotel posebno osamosvojiti od [[Francija|francosko]]-[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanske]] kolonialne oblasti, da bi preprečil pripadnost [[Vanuatu]]ju, ki je v istem času postal samostojna država.<ref name="crw">{{cite web|author=Ian MacDonald |title=State of Vemarana (Vanuatu) |work=CRW Flags |url=https://www.crwflags.com/fotw/flags/vu%7Dvemer.html |date=15.5.2021 |accessdate=14.4.2026 |language=en }}</ref> == Ozadje in vzroki želje za osamosvojitev == Otoki današnjega Vanuatuja ([[Novi Hebridi]]) so bili od 1887 pod sovladjem (kondominij) Francije in Velike Britanije. Na otoku Espiritu Santo je živela večja [[Francozi|francoska]] skupnost, tudi staroselci so bili [[frankofonija|frankofonski]]. Ko je že potekal osamosvojitveni postopek Novih Hebridov, je bilo očitno, da bodo anglofonski otoki vodili novo državo. Ugleden plemenski poglavar [[Jimmy Stevens (politik)|Jimmy Stevens »Moses«]] že je 27. decembra 1957 poskusil razglasiti samostojnost Espirituja Santa, toda je to francosko-angleško sovladje zavrnilo. Leta 1960 se je začelo udejstvovati narodno gibanje ''[[Nagriamel]]'' na Espirituju Santu, ki mu je pozneje nastala separatistična frakcija ''Venemara'' (Jutranjica<ref name="crw" />). Francoski posestniki so podpirali obe gibanji, ker je bodoča anglofonska vlada načrtovala razdelitev zemljišč.<ref name="crw" /> Drugi podpornik gibanj je bil podjetje Phoenix iz [[Združene države Amerike|Združenih držav]],<ref name="time">{{cite web|title=NEW HEBRIDES: Coup in Paradise |work=Time |url=https://time.com/archive/6858086/new-hebrides-coup-in-paradise/ |date=16.6.1980 |accessdate=13.4.2026 |language=en }}</ref> ki je bilo zainteresirano za ustanovitev [[davčna oaza|davčne oaze]] na Espirituju Santu.<ref name="crw" /> == Osamosvojitev == Leta 1979 je bila pred vrati osamosvojitev Vanuatuja. Stevens in trije člani gibanja ([[Georges Cronsteadt]], [[Albert Ravutia]] in [[Alfred Maliu]]) so sprejeli sklep o ustanovitvi samostojne države na otoku, ki se imenuje Vemerana.<ref>{{cite web|title=Une compagnie de parachutistes est envoyée à Nouméa |work=Le Monde |url=https://www.lemonde.fr/archives/article/1980/06/21/une-compagnie-de-parachutistes-est-envoyee-a-noumea_2806236_1819218.html |date=21.6.1980 |accessdate=14.4.2026 |language=en }}</ref> Francija je skrivoma podpirala osamosvojitveno prizadevanje zaradi francoskih prebivalcev na otoku. 28. maja 1980 je osemsto razkolnikov<ref name="crw" /> (ki so bili oboroženi z loki in puščicami) zavzelo [[Luganville]], središče otoka, kjer so razorožili policijo in si prilaščali njeno orožarno. Akcijo so podpirali tudi francoski prebivalci.<ref name="time" /> Francoske in angleške vojaške enote so samo križemrok gledale dogodke.<ref name="crw" /> Francozi, ker so bili na strani separatistov, so ovirali vojaški odgovor, čeprav niso hoteli konflikta z [[Angleži]].<ref name="time" /> Stevens je v Luganvillu uradno sestavil svojo vlado,<ref name="crw" /> medtem ko je lokalni poslanec francoske države priznal samostojnost Vemerane. Tudi Michael Oliver, ki je bil eden voditeljev podjetja Phoenix, je pozdravil odločitev Stevensa in njegovih pristašev ter jim je obetal naložbe in infrastrukturno razvijanje na otoku.<ref name="time" /> == Borba za otok == Vanuatujski predsednik [[Walter Lini]] je odredil blokirati Espiritu Santo, čeprav Vanuatu še ni imel vojske. S tem je izbruhnila t. i. ''kokosova vojna'' ({{lang-en|Coconut War}}).<ref>{{cite web|title=Coconut War |work=Grokipedia |url=https://grokipedia.com/page/Coconut_War |date= |accessdate=14.4.2026 |language=en }}</ref> Ker so Francozi še vedno podpirali separatiste, je Vanuatu do oktobra prekinil mednarodne odnose s Francijo. Vanuatu in Vemerana sta najprej z razgovorom poskusila poravnati spor, ampak je možnost sporazuma propadla. Vmes so Angleži in Francozi zapustili Espiritu Santo, zato je Lini zaprosil [[Papuanska Nova Gvineja|Papuansko Novo Gvinejo]] in [[Salomonovi otoki|Salomonove otoke]] za pomoč proti Vemerani.<ref name="crw" /> Razkolniki Vemerane niso mogli zaustaviti papuanske čete, ker so komaj imeli strelna orožja.<ref name="time" /> [[Amnesty International]] je poročal o več nasilnih zlorabah, ki so jih storili papuanski vojaki na Espirituju Santu, ko so ponovno osvojili otok. Menda so vanuatujski policisti hujskali Papuance k nasilju. == Posledice == Papuanska vojska je prijela 760 ljudi, med njimi tudi Stevensa, ki je bil obsojen na štirinajset let zapora. Vanuatujci so odganjali dvatisoč Francozov iz Espirituja Santa in izgnali francosko govoreče politike iz države (kot Cronsteadta). Tudi so onemogočili v naslednjih letih gospodarskega razvoja na Espirituju Santu. Do danes so poskusi ponovno vzpostaviti samostojnost otoka ali vsaj doseči njegovo avtonomijo. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše nepriznane države]] [[Kategorija:Bivše države v Oceaniji]] [[Kategorija:Vanuatu]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1979]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1980]] i5z69v4mszoaxb7qazuhvoejpu1swtb Svobodna Republika Vemerana 0 600955 6659744 2026-04-14T15:26:05Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Vemerana]] 6659744 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Vemerana]] i36meqy9r1l5ctro642r0odsii0o4f7 Republika Vemerana 0 600956 6659746 2026-04-14T15:26:22Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Vemerana]] 6659746 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Vemerana]] i36meqy9r1l5ctro642r0odsii0o4f7 Predloga:Taksonomija/Rheum 10 600957 6659765 2026-04-14T17:07:31Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Rabarbara|Rheum |parent=Polygonoideae |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6659765 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Rabarbara|Rheum |parent=Polygonoideae |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} 54l5fbskgiaopbz39o6ew6yd2oboofj Predloga:Taksonomija/Polygonoideae 10 600958 6659766 2026-04-14T17:08:06Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Polygonoideae |parent=Polygonaceae |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }}« 6659766 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=subfamilia |link=Polygonoideae |parent=Polygonaceae |refs=<!--Shown on this page only; don't include <ref> tags --> }} ompy2r1mrfj5lhyrlw6lv04e2wb1jai Predloga:Taksonomija/Polygonaceae 10 600959 6659768 2026-04-14T17:09:46Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Dresnovke|Polygonaceae |parent=Caryophyllales |refs={{Cite journal|author=Angiosperm Phylogeny Group|year=2016|title=An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG IV|journal=Botanical Journal of the Linnean Society|volume=181|issue=1|pages=1–20|url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/boj.12385/epdf|format=PDF|issn=00244074|doi=10...« 6659768 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link=Dresnovke|Polygonaceae |parent=Caryophyllales |refs={{Cite journal|author=Angiosperm Phylogeny Group|year=2016|title=An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG IV|journal=Botanical Journal of the Linnean Society|volume=181|issue=1|pages=1–20|url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/boj.12385/epdf|format=PDF|issn=00244074|doi=10.1111/boj.12385}} }} ck3qwq4r1qygwfiew571fx42lref5u0 Uporabnik:Stebunik/peskovnik52 - Tomaž Perko 2 600960 6659775 2026-04-14T17:28:40Z Stebunik 55592 Ustvarjam v peskovniku stran Tomaž Perko 6659775 wikitext text/x-wiki 2sl Tomaž Perko osnovni podatki oče 14.iv.2026 Okno: {{Infobox artist | name = Rembrandt | image = Rembrandt van Rijn - Self-Portrait - Google Art Project.jpg | caption = ''[[Self-Portrait with Beret and Turned-Up Collar]]'' (1659) | birth_name = Rembrandt Harmenszoon van Rijn | birth_date = {{Birth date|df=y|1606|7|15}}<ref name="BY">Or possibly 1607 as on 10 June 1634 he himself claimed to be 26 years old. See [http://www.codart.nl/news/82/ Is the Rembrandt Year being celebrated one year too soon? One year too late?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101121211856/http://codart.nl/news/82/ |date=21 November 2010 }} and {{in lang|nl}} J. de Jong, [http://www.nd.nl/artikelen/2006/februari/03/rembrandts-geboortejaar-een-jaar-te-vroeg-gevierd Rembrandts geboortejaar een jaar te vroeg gevierd] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100718111837/http://www.nd.nl/artikelen/2006/februari/03/rembrandts-geboortejaar-een-jaar-te-vroeg-gevierd |date=18 July 2010 }} for sources concerning Rembrandt's birth year, especially supporting 1607. However, most sources continue to use 1606.</ref> | birth_place = [[Leiden]], [[Dutch Republic]] | death_date = {{Death date and age|1669|10|4|1606|7|15|df=y}} | death_place = [[Amsterdam]], Dutch Republic | spouse = {{marriage|[[Saskia van Uylenburgh]]|1634|1642|end=died}} | children = 2, including [[Titus van Rijn|Titus]] | field = [[Painting]], [[printmaking]], [[drawing]] | training = [[Jacob van Swanenburg]] <br /> [[Pieter Lastman]] | movement = [[Dutch Golden Age painting|Dutch Golden Age]]<br />[[Baroque painting|Baroque]] | works = [[Self-portraits by Rembrandt|Self-portraits]]<br />''[[The Anatomy Lesson of Dr. Nicolaes Tulp]]'' (1632)<br />''[[The Storm on the Sea of Galilee]]'' (1633)<br />''[[Belshazzar's Feast (Rembrandt)|Belshazzar's Feast]]'' (1635–1638)<br />''[[The Night Watch]]'' (1642)<br />''[[The Hundred Guilder Print]]'' (etching, c.&nbsp;1647–1649)<br />''[[Bathsheba at Her Bath (Rembrandt)|Bathsheba at Her Bath]]'' (1654)<br />''[[Syndics of the Drapers' Guild]]'' (1662)<br />''[[The Return of the Prodigal Son (Rembrandt)|The Return of the Prodigal Son]]'' (1661–1669) | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = Rembrandt autograph.svg}} }} '''Rembrandt Harmenszoon van Rijn'''{{efn|{{IPAc-en|ˈ|r|ɛ|m|b|r|æ|n|t|,_|ˈ|r|ɛ|m|b|r|ɑː|n|t}};<ref>[http://dictionary.reference.com/browse/rembrandt "Rembrandt"] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160304200247/http://dictionary.reference.com/browse/rembrandt |date=4 March 2016 }}. ''[[Random House Webster's Unabridged Dictionary]]''.</ref> {{IPA|nl|ˈrɛmbrɑnt ˈɦɑrmə(n)ˌsoːɱ vɑn ˈrɛin|lang|Rembrandtvanrijn.ogg}}}}{{family name footnote|[[Van Rijn]]|Rijn|lang=Dutch}} (15 July 1606<ref name="BY" />&nbsp;– 4 October 1669) was a [[Dutch Golden Age painter]], [[printmaker]], and [[Drawing|draughtsman]]. He is generally considered one of the greatest [[visual artists]] in the history of [[Art of Europe|Western art]].<ref name="Gombrich, p. 420">Gombrich, p. 420.</ref> It is estimated that Rembrandt's surviving works amount to about three hundred paintings, three hundred etchings, and several hundred drawings. == Oče == {{Infopolje Umetnik | bgcolour = rgb(150,180,180) | name = Lojze Perko | nationality = [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = {{marriage|Jožefa Perko roj. Gabrovec<br/>|1945}} | field = slikarstvo </br> [[oljno slikarstvo]] </br> [[akvarel]] | alma_mater = Akademija likovnih umetnosti Beograd }} '''Lojze Perko''', slovenski slikar, * [[21. april]] [[1909]], [[Stari trg pri Ložu]], † [[19. junij]] [[1980]], Ljubljana. Je eden treh velikih slikarjev [[Notranjska|Notranjske]].<ref name="MGLPFS"/> == Zgodnja leta in študij == Perko se je rodil 21. aprila 1909 v [[Stari trg pri Ložu|Starem trgu pri Ložu]]; oče Dragotin je bil brivec, mati Terezija roj. Telešman gospodinja, družina je bila revna. Imela sta 16 otrok, ki pa so večinoma umrli še majhni, ostali so le trije bratje in dve sestri. Lojze (Alojz) se je rodil kot deseti sin. Že od malega je želel postati umetnik, slikar. Po končani osnovni šoli je bil najprej pleskarski vajenec, nato fotograf, za šolo na Dunaju ni bilo denarja. Pri 27-ih letih je bil sprejet na Srednjo tehnično šolo v Ljubljani, ki je imela tudi smer za oblikovanje, vodil jo je slikar in kipar [[France Kralj]]; končal jo je leta 1939. Želel se je vpisati na [[Akademija likovnih umetnosti v Zagrebu|Akademijo likovnih umetnosti v Zagrebu]], predložena dela so bila ustrezna, zavrnjen je bil zaradi starosti. Odpravil se je študirat v [[Sofija|Sofijo]] na Umetnostno akademijo, a se moral leta 1941 ob izbruhu druge svetovne vojne vrniti. Študij je nadaljeval leta 1945 na Akademiji likovnih umetnosti v [[Beograd]]u in diplomiral leta 1949.<ref name="LP"/> == Delo == Naselil se je v [[Kamnik]]u, kjer si je ustvaril družino, obenem pa se še dodatno izpopolnjeval v [[atelje]]ju [[Petar Lubarda|P. Lubarde]] na [[Cetinje|Cetinju]]. Leta 1968 se je naselil v [[Dolenja vas, Cerknica|Dolenji vasi]] blizu [[Cerknica|Cerknice]]. Tam si je uredil slikarsko delavnico in slikal pokrajino kar iz delavnice. Večina njegovih slik zato prikazuje motive iz [[Notranjska|Notranjske]], občasno pa je potoval po drugih slovenskih pokrajinah, ki jih je tudi upodobil na svojih slikah.<ref name="NZDNZ"/> Lojze Perko se je osredotočil na dva predmeta slikanja. Prvi prikazuje čisto pokrajino, drugi pa zajema povezavo krajine s človekom (obdelovanje zemlje, družabne navade – pust, pogreb …). Poleg slikanja v [[oljno slikarstvo|olju]] se je Perko ukvarjal tudi z [[akvarel]]om, risbo in [[ilustrator|ilustracijo]]. Med drugimi je ilustriral tudi [[Fran Levstik|Levstikovega]] [[Martin Krpan|Martina Krpana]] (1942).<ref name="PLA"/><ref name="LPM"/> Bibliografija Lojzeta Perka v katalogu slovenskega knjižničnega informacijskega sistema (COBISS) obsega 51 enot.<ref name="LPOB"/> Umrl je v Ljubljani za posledicami prometne nesreče. == Razstave == V naslednjih dveh izbirnih seznamih so najprej navedene razstave, pri katerih so bila razstavljena ali le Perkova dela ali skupaj s še enim oziroma dvema avtorjema, na drugem pa skupinske razstave v času Perkovega življenja.<ref name="LPM"/><ref name="PBMGRU"/> {{Collapsible list | title = Samostojne razstave | 1940 MARIBOR, Bela dvorana Sokolskega doma (Herman Pečarič in Lojze Perko) | LJUBLJANA, »Salon Kos« v pasaži nebotičnika (Herman Pečarič in Lojze Perko) | 1941 LJUBLJANA, Galerija Obersnel | 1951 LJUBLJANA, Mladinska knjiga - »Salon Kos« (Lojze Perko in Herman Pečarič) | 1954 LJUBLJANA, Mala galerija, ''Razstava otroškega portreta ob »Tednu otroka«'' (Marjan Keršič in Lojze Perko) | 1957 POSTOJNA, Osnovna šola, ''Razstava notranjskih slikarjev'' (Maksim Gaspari in Lojze Perko) | 1960 NOVO MESTO, Dolenjski muzej, 28. 12. 1960 - 21. 1. 1961 | 1962 LJUBLJANA, Šahovska dvorana / Hotel »Union«, ''Mala retrospektivna razstava Lojzeta Perka'' | 1965 LJUTOMER, Galerija Ante Trstenjaka | BLED, Festivalna dvorana (Aleksander Kovač in Lojze Perko) | 1969 CERKNICA, Salon industrije pohištva »Brest« (Dore Klemenčič - Maj in Lojze Perko) | SLOVENJ GRADEC, Umetnostni paviljon, ''Retrospektivna razstava ob Perkovi 60-letnici'' | 1970 LJUBLJANA, »Metalka« (Marjan Keršič in Lojze Perko) | 1973 ŠKOFJA LOKA, Galerija na gradu (Marjan Keršič in Lojze Perko) | 1975 VELENJE, Galerija Kulturnega centra »Ivan Napotnik« | ŠOŠTANJ, Dom kulture | 1977 SEŽANA, Mala galerija | 1978 VELENJE, Galerija na Velenjskem gradu, ''Stalna postavitev del L. Perka'' | 1979 STARI TRG PRI LOŽU, Dom Partizana, ''Jubilejna razstava ob 70-letnici rojstva'' | KAMNIK, Razstavišče »Veronika«, ''Jubilejna razstava ob 750-letnici mesta Kamnik'' | 1991 MOZIRJE, Galerija Mozirje; 14. 2. 1991 - 1. 3. 1992, ''Lojze Perko'' | 1993 VELENJE, Galerija na Velenjskem gradu, ''Lojze Perko'' | 1999 MENGEŠ, Kulturni dom; 18. 12. 1999 - 5. 3. 2000, ''Lojze Perko - Spominska razstava'' | 2000 RADOVLJICA, Galerija Šivčeva hiša, ''Lojze Perko, 1909-1980'' | 2001 CERKNICA, Knjižnica Jožeta Udoviča, ''Maksim Gaspari, Lojze Perko in Franjo Sterle'' | 2005 LJUBLJANA, Poslovni center Mercator, ''Nikolaj Omersa in Lojze Perko'' | 2009 KOZARŠČE, Grad Snežnik, ''Lojze Perko'' | 2020 NOVO MESTO, Galerija Dolenjskega muzeja, ''Lojze Perko: Med viharjem in jasnino'' | 2021 KAMNIK, Galerija Miha Maleš, ''Lojze Perko: Med viharjem in jasnino'' }} {{Collapsible list | title = Skupinske razstave 1941-1979 | 1941 LJUBLJANA, Batova palača, ''Razstava učencev prof. Franceta Kralja na državni obrtni šoli'' | 1951 BEOGRAD, Akademija likovnih umetnosti, ''Razstava diplomantov'' | 1953 POSTOJNA, Osnovna šola (M. Gaspari, V. Cotič, I. Zajec, F. Smerdu, F. Sterle, L. Vilhar in L. Perko) | 1955 LJUBLJANA, Moderna galerija, ''Razstava »Slovenska umetnost po osvoboditvi 1945-1955« | 1957 NOVO MESTO, Dolenjski muzej. ''Ob občinskem prazniku'' (B. Jakac, I. Mole in L. Perko) | 1958 KAMNIK, Razstavišče »Veronika« ''Kamniški likovni umetniki'' (K. Zelenko, M. Bergant, Kestner, P. Mihelič in L. Perko) | 1964 NOVO MESTO, Dolenjska galerija, ''Ob otvoritvi galerije'' (B. Borčič, I. Čargo, Z. Didek, J. Germ, J. Gorjup, B. Jakac, T. Kralj,<br> M. Kugler, V. Lamut, M. Langus, M. Maleš, F. Mihelič, J. Savinšek, F. Stiplovšek, V. Štoviček, I. Vavpotič, F. Vesel in L. Perko) | LJUBLJANA, Mestna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1965 BLED, Festivalna dvorana (J. Bernik, S. Batič, I. Šubic, R. Kotnik, V. Makuc, M. Sedej, M. Keršič, S. Tihec, A. Kovač, L. Perko in drugi) | KOSTANJEVICA NA KRKI, Lamutov salon | LJUBLJANA, Mestna galerija | 1966 KRANJ, Gorenjski muzej, ''Razstava gorenjskih likovnih umetnikov'' | ŠKOFJA LOKA, Galerija na gradu; Prenos razstave iz Kranja | LJUBLJANA, Mestna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1971 RAVNE NA KOROŠKEM, Likovni salon, ''Slikarska kolonija »Ravne 71«'' (F. Boštjan, L. Pandur, O. Polak, L. Ravnikar, I. Seljak-Čopič, J. Vidic in L. Perko) | 1976 KOSTANJEVICA NA KRKI, Lamutov salon, ''»Zlati oktober« ob 20. letnici Dolenjskega kulturnega festivala'' (L. Bratuš, J. Centa, F. Godec, G. Humek,<br> B. Jakac, B. Kobe, M. Koritnik, J. Kovačič, M. Kugler, N. Omersa, L. Perko, M. Pliberšek, V. Povše in F. Slana) | LJUBLJANA, Moderna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1977 LJUBLJANA, Moderna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1978 RAVNE NA KOROŠKEM, ''Razstava slikarskih kolonij 1970-1977'' | 1979 GRASSAU (ZR Nemčija), Klub jugoslovanskih delavcev, ''Umetniške upodobitve Velenja in okolice«'' }} [[File:Tomaž Perko Selfportrait 2006 (cropped).png|thumb|upright=0.9|right|Avtoportret sina Tomaža]] == Družina == Leta 1945 se je poročil z učiteljico Jožefo Gabrovec. Imela sta štiri otroke: Veroniko (1946), Tomaža (1947), Valentina (Tineta, 1950) in Andreja (1953). Veronika je postala učiteljica izraznega plesa, [[Tomaž Perko|Tomaž]] akademski slikar, Tine filmski snemalec, Andrej pa psiholog.<ref name="LP"/> Ko se je leta 1968 preselil v Dolenjo vas pri Cerknici, je njegova družina ostala v Kamniku.<ref name="APZSP"/> == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] == Sklici == {{sklici|2|refs= <ref name="NZDNZ">{{cite magazine | first = Štefan | last = Bogovčič - Bošt | date = julij 1965 | title = Najraje živim in delam na notranjski zemlji | language = sl | pages = 9 | volume = 4 | issue = 7 | magazine = Glas Notranjske | location = Cerknica | publisher = Socialistična zveza delovnega ljudstva Cerknica | url = https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6EN0Y3NF | accessdate = 13. februarja 2025}}</ref> <ref name="PLA">{{cite web | first = Vesna | last = Telič Kovač | title = PERKO, Lojze (Alojzij) | date = 16. junij 2010 | language = sl | publisher = Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica | location = Cerknica | url = http://www.notranjci.si/osebe/perko-lojze-(alojzij)/568/ | accessdate = 29. marca 2025}}</ref> <ref name="LP">{{navedi splet | date = 1. april 2009 | title = Lojze Perko | language = sl | publisher = Ognjišče | location = Koper | url = https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/1960-lojze-perko | accessdate = 29. marca 2025}}</ref> <ref name="APZSP">{{cite magazine | first = David | last = Križman | issue = 9 | year = 2018 | title = Dr. Andrej Perko: »Žena ima »škarje in platno« v rokah za spremembe v družini, ker ima večji interes.« | language = sl | pages = 8-12 | magazine = Družina in Življenje | location = Leskovec pri Krškem | publisher = Družina in Življenje, mednarodna krščanska organizacija Family Life | url = https://issuu.com/druzina-in-zivljenje/docs/diz_revija_september18_www | accessdate = 29. marca 2025 }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref name="LPOB">{{cite web | title = Lojze Perko / Osebna bibliografija | language = sl | date = 2025 | work = COBISS, virtualna knjižnica Slovenije | location = Maribor | publisher = IZUM – Institut informacijskih znanosti | url = https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/conor/860771 | accessdate = 11 June 2024}}</ref> <ref name="MGLPFS">{{citation | first1 = Polona | last1 = Škodič | first2 = Božidar | last2 = Strman | title = Maksim Gaspari ; Lojze Perko ; Franjo Sterle | language = sl | date = 2001 | pages = 7 | work = katalog razstave | location = Cerknica | publisher = Društvo notranjskih kulturnikov Krpan}}</ref> <ref name="LPM">{{navedi knjigo | first1 = Stane | last1 = Mikuž | first2 = Mirko | last2 = Juteršek | first3 = Marjan | last3 = Marinšek | first4 = Milan | last4 = Babić | first5 = Valentin | last5 = Perko | first6 = Marjan | last6 = Tekauc | first7 = Ingeborg | last7 = Čas | title = Lojze Perko : monografija | language = sl | date = 1981 | publisher = Državna založba Slovenije, Kulturni center "Ivan Napotnik", Kulturna skupnost, Mladinska knjiga | pages = 141 | location = Ljubljana, Titovo Velenje, Cerknica, Ljubljana}}</ref> <ref name="PBMGRU">{{navedi splet | date = 2025 | title = Podatkovna baza Moderne galerije v Ljubljani o razstavah (Raz) in umetnikih (Ume) 20. in 21. stoletja na Slovenskem. Lojze Perko | language = sl | publisher = Moderna galerija | location = Ljubljana | url = https://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=1518 | accessdate = 4. aprila 2025}}</ref> }} == Zunanje povezave == * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija,Slovenski slikarji]] [[Kategorija,Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija,Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija,Umrli v prometnih nesrečah]] 35f6he4cl76tyk4n79iz7rxxlz1e7cb 6659776 6659775 2026-04-14T17:31:21Z Stebunik 55592 6659776 wikitext text/x-wiki 2sl Tomaž Perko osnovni podatki oče 14.iv.2026 Okno: {{Infobox artist | name = Rembrandt | image = Rembrandt van Rijn - Self-Portrait - Google Art Project.jpg | caption = ''[[Self-Portrait with Beret and Turned-Up Collar]]'' (1659) | birth_name = Rembrandt Harmenszoon van Rijn | birth_date = {{Birth date|df=y|1606|7|15}}<ref name="BY">Or possibly 1607 as on 10 June 1634 he himself claimed to be 26 years old. See [http://www.codart.nl/news/82/ Is the Rembrandt Year being celebrated one year too soon? One year too late?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101121211856/http://codart.nl/news/82/ |date=21 November 2010 }} and {{in lang|nl}} J. de Jong, [http://www.nd.nl/artikelen/2006/februari/03/rembrandts-geboortejaar-een-jaar-te-vroeg-gevierd Rembrandts geboortejaar een jaar te vroeg gevierd] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100718111837/http://www.nd.nl/artikelen/2006/februari/03/rembrandts-geboortejaar-een-jaar-te-vroeg-gevierd |date=18 July 2010 }} for sources concerning Rembrandt's birth year, especially supporting 1607. However, most sources continue to use 1606.</ref> | birth_place = [[Leiden]], [[Dutch Republic]] | death_date = {{Death date and age|1669|10|4|1606|7|15|df=y}} | death_place = [[Amsterdam]], Dutch Republic | spouse = {{marriage|[[Saskia van Uylenburgh]]|1634|1642|end=died}} | children = 2, including [[Titus van Rijn|Titus]] | field = [[Painting]], [[printmaking]], [[drawing]] | training = [[Jacob van Swanenburg]] <br /> [[Pieter Lastman]] | movement = [[Dutch Golden Age painting|Dutch Golden Age]]<br />[[Baroque painting|Baroque]] | works = [[Self-portraits by Rembrandt|Self-portraits]]<br />''[[The Anatomy Lesson of Dr. Nicolaes Tulp]]'' (1632)<br />''[[The Storm on the Sea of Galilee]]'' (1633)<br />''[[Belshazzar's Feast (Rembrandt)|Belshazzar's Feast]]'' (1635–1638)<br />''[[The Night Watch]]'' (1642)<br />''[[The Hundred Guilder Print]]'' (etching, c.&nbsp;1647–1649)<br />''[[Bathsheba at Her Bath (Rembrandt)|Bathsheba at Her Bath]]'' (1654)<br />''[[Syndics of the Drapers' Guild]]'' (1662)<br />''[[The Return of the Prodigal Son (Rembrandt)|The Return of the Prodigal Son]]'' (1661–1669) | patrons = | awards = | module = {{Infobox person|child=yes | signature = Rembrandt autograph.svg}} }} '''Rembrandt Harmenszoon van Rijn'''{{efn|{{IPAc-en|ˈ|r|ɛ|m|b|r|æ|n|t|,_|ˈ|r|ɛ|m|b|r|ɑː|n|t}};<ref>[http://dictionary.reference.com/browse/rembrandt "Rembrandt"] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160304200247/http://dictionary.reference.com/browse/rembrandt |date=4 March 2016 }}. ''[[Random House Webster's Unabridged Dictionary]]''.</ref> {{IPA|nl|ˈrɛmbrɑnt ˈɦɑrmə(n)ˌsoːɱ vɑn ˈrɛin|lang|Rembrandtvanrijn.ogg}}}}{{family name footnote|[[Van Rijn]]|Rijn|lang=Dutch}} (15 July 1606<ref name="BY" />&nbsp;– 4 October 1669) was a [[Dutch Golden Age painter]], [[printmaker]], and [[Drawing|draughtsman]]. He is generally considered one of the greatest [[visual artists]] in the history of [[Art of Europe|Western art]].<ref name="Gombrich, p. 420">Gombrich, p. 420.</ref> It is estimated that Rembrandt's surviving works amount to about three hundred paintings, three hundred etchings, and several hundred drawings. == Oče == {{Infopolje Umetnik | bgcolour = rgb(150,180,180) | name = Lojze Perko | nationality = [[Slovenci|Slovenska]] | spouse = {{marriage|Jožefa Perko roj. Gabrovec<br/>|1945}} | field = slikarstvo </br> [[oljno slikarstvo]] </br> [[akvarel]] | alma_mater = Akademija likovnih umetnosti Beograd }} '''Lojze Perko''', slovenski slikar, * [[21. april]] [[1909]], [[Stari trg pri Ložu]], † [[19. junij]] [[1980]], Ljubljana. Je eden treh velikih slikarjev [[Notranjska|Notranjske]].<ref name="MGLPFS"/> == Zgodnja leta in študij == Perko se je rodil 21. aprila 1909 v [[Stari trg pri Ložu|Starem trgu pri Ložu]]; oče Dragotin je bil brivec, mati Terezija roj. Telešman gospodinja, družina je bila revna. Imela sta 16 otrok, ki pa so večinoma umrli še majhni, ostali so le trije bratje in dve sestri. Lojze (Alojz) se je rodil kot deseti sin. Že od malega je želel postati umetnik, slikar. Po končani osnovni šoli je bil najprej pleskarski vajenec, nato fotograf, za šolo na Dunaju ni bilo denarja. Pri 27-ih letih je bil sprejet na Srednjo tehnično šolo v Ljubljani, ki je imela tudi smer za oblikovanje, vodil jo je slikar in kipar [[France Kralj]]; končal jo je leta 1939. Želel se je vpisati na [[Akademija likovnih umetnosti v Zagrebu|Akademijo likovnih umetnosti v Zagrebu]], predložena dela so bila ustrezna, zavrnjen je bil zaradi starosti. Odpravil se je študirat v [[Sofija|Sofijo]] na Umetnostno akademijo, a se moral leta 1941 ob izbruhu druge svetovne vojne vrniti. Študij je nadaljeval leta 1945 na Akademiji likovnih umetnosti v [[Beograd]]u in diplomiral leta 1949.<ref name="LP"/> == Delo == Naselil se je v [[Kamnik]]u, kjer si je ustvaril družino, obenem pa se še dodatno izpopolnjeval v [[atelje]]ju [[Petar Lubarda|P. Lubarde]] na [[Cetinje|Cetinju]]. Leta 1968 se je naselil v [[Dolenja vas, Cerknica|Dolenji vasi]] blizu [[Cerknica|Cerknice]]. Tam si je uredil slikarsko delavnico in slikal pokrajino kar iz delavnice. Večina njegovih slik zato prikazuje motive iz [[Notranjska|Notranjske]], občasno pa je potoval po drugih slovenskih pokrajinah, ki jih je tudi upodobil na svojih slikah.<ref name="NZDNZ"/> Lojze Perko se je osredotočil na dva predmeta slikanja. Prvi prikazuje čisto pokrajino, drugi pa zajema povezavo krajine s človekom (obdelovanje zemlje, družabne navade – pust, pogreb …). Poleg slikanja v [[oljno slikarstvo|olju]] se je Perko ukvarjal tudi z [[akvarel]]om, risbo in [[ilustrator|ilustracijo]]. Med drugimi je ilustriral tudi [[Fran Levstik|Levstikovega]] [[Martin Krpan|Martina Krpana]] (1942).<ref name="PLA"/><ref name="LPM"/> Bibliografija Lojzeta Perka v katalogu slovenskega knjižničnega informacijskega sistema (COBISS) obsega 51 enot.<ref name="LPOB"/> Umrl je v Ljubljani za posledicami prometne nesreče. == Razstave == V naslednjih dveh izbirnih seznamih so najprej navedene razstave, pri katerih so bila razstavljena ali le Perkova dela ali skupaj s še enim oziroma dvema avtorjema, na drugem pa skupinske razstave v času Perkovega življenja.<ref name="LPM"/><ref name="PBMGRU"/> {{Collapsible list | title = Samostojne razstave | 1940 MARIBOR, Bela dvorana Sokolskega doma (Herman Pečarič in Lojze Perko) | LJUBLJANA, »Salon Kos« v pasaži nebotičnika (Herman Pečarič in Lojze Perko) | 1941 LJUBLJANA, Galerija Obersnel | 1951 LJUBLJANA, Mladinska knjiga - »Salon Kos« (Lojze Perko in Herman Pečarič) | 1954 LJUBLJANA, Mala galerija, ''Razstava otroškega portreta ob »Tednu otroka«'' (Marjan Keršič in Lojze Perko) | 1957 POSTOJNA, Osnovna šola, ''Razstava notranjskih slikarjev'' (Maksim Gaspari in Lojze Perko) | 1960 NOVO MESTO, Dolenjski muzej, 28. 12. 1960 - 21. 1. 1961 | 1962 LJUBLJANA, Šahovska dvorana / Hotel »Union«, ''Mala retrospektivna razstava Lojzeta Perka'' | 1965 LJUTOMER, Galerija Ante Trstenjaka | BLED, Festivalna dvorana (Aleksander Kovač in Lojze Perko) | 1969 CERKNICA, Salon industrije pohištva »Brest« (Dore Klemenčič - Maj in Lojze Perko) | SLOVENJ GRADEC, Umetnostni paviljon, ''Retrospektivna razstava ob Perkovi 60-letnici'' | 1970 LJUBLJANA, »Metalka« (Marjan Keršič in Lojze Perko) | 1973 ŠKOFJA LOKA, Galerija na gradu (Marjan Keršič in Lojze Perko) | 1975 VELENJE, Galerija Kulturnega centra »Ivan Napotnik« | ŠOŠTANJ, Dom kulture | 1977 SEŽANA, Mala galerija | 1978 VELENJE, Galerija na Velenjskem gradu, ''Stalna postavitev del L. Perka'' | 1979 STARI TRG PRI LOŽU, Dom Partizana, ''Jubilejna razstava ob 70-letnici rojstva'' | KAMNIK, Razstavišče »Veronika«, ''Jubilejna razstava ob 750-letnici mesta Kamnik'' | 1991 MOZIRJE, Galerija Mozirje; 14. 2. 1991 - 1. 3. 1992, ''Lojze Perko'' | 1993 VELENJE, Galerija na Velenjskem gradu, ''Lojze Perko'' | 1999 MENGEŠ, Kulturni dom; 18. 12. 1999 - 5. 3. 2000, ''Lojze Perko - Spominska razstava'' | 2000 RADOVLJICA, Galerija Šivčeva hiša, ''Lojze Perko, 1909-1980'' | 2001 CERKNICA, Knjižnica Jožeta Udoviča, ''Maksim Gaspari, Lojze Perko in Franjo Sterle'' | 2005 LJUBLJANA, Poslovni center Mercator, ''Nikolaj Omersa in Lojze Perko'' | 2009 KOZARŠČE, Grad Snežnik, ''Lojze Perko'' | 2020 NOVO MESTO, Galerija Dolenjskega muzeja, ''Lojze Perko: Med viharjem in jasnino'' | 2021 KAMNIK, Galerija Miha Maleš, ''Lojze Perko: Med viharjem in jasnino'' }} {{Collapsible list | title = Skupinske razstave 1941-1979 | 1941 LJUBLJANA, Batova palača, ''Razstava učencev prof. Franceta Kralja na državni obrtni šoli'' | 1951 BEOGRAD, Akademija likovnih umetnosti, ''Razstava diplomantov'' | 1953 POSTOJNA, Osnovna šola (M. Gaspari, V. Cotič, I. Zajec, F. Smerdu, F. Sterle, L. Vilhar in L. Perko) | 1955 LJUBLJANA, Moderna galerija, ''Razstava »Slovenska umetnost po osvoboditvi 1945-1955« | 1957 NOVO MESTO, Dolenjski muzej. ''Ob občinskem prazniku'' (B. Jakac, I. Mole in L. Perko) | 1958 KAMNIK, Razstavišče »Veronika« ''Kamniški likovni umetniki'' (K. Zelenko, M. Bergant, Kestner, P. Mihelič in L. Perko) | 1964 NOVO MESTO, Dolenjska galerija, ''Ob otvoritvi galerije'' (B. Borčič, I. Čargo, Z. Didek, J. Germ, J. Gorjup, B. Jakac, T. Kralj,<br> M. Kugler, V. Lamut, M. Langus, M. Maleš, F. Mihelič, J. Savinšek, F. Stiplovšek, V. Štoviček, I. Vavpotič, F. Vesel in L. Perko) | LJUBLJANA, Mestna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1965 BLED, Festivalna dvorana (J. Bernik, S. Batič, I. Šubic, R. Kotnik, V. Makuc, M. Sedej, M. Keršič, S. Tihec, A. Kovač, L. Perko in drugi) | KOSTANJEVICA NA KRKI, Lamutov salon | LJUBLJANA, Mestna galerija | 1966 KRANJ, Gorenjski muzej, ''Razstava gorenjskih likovnih umetnikov'' | ŠKOFJA LOKA, Galerija na gradu; Prenos razstave iz Kranja | LJUBLJANA, Mestna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1971 RAVNE NA KOROŠKEM, Likovni salon, ''Slikarska kolonija »Ravne 71«'' (F. Boštjan, L. Pandur, O. Polak, L. Ravnikar, I. Seljak-Čopič, J. Vidic in L. Perko) | 1976 KOSTANJEVICA NA KRKI, Lamutov salon, ''»Zlati oktober« ob 20. letnici Dolenjskega kulturnega festivala'' (L. Bratuš, J. Centa, F. Godec, G. Humek,<br> B. Jakac, B. Kobe, M. Koritnik, J. Kovačič, M. Kugler, N. Omersa, L. Perko, M. Pliberšek, V. Povše in F. Slana) | LJUBLJANA, Moderna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1977 LJUBLJANA, Moderna galerija, ''Letna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov'' | 1978 RAVNE NA KOROŠKEM, ''Razstava slikarskih kolonij 1970-1977'' | 1979 GRASSAU (ZR Nemčija), Klub jugoslovanskih delavcev, ''Umetniške upodobitve Velenja in okolice«'' }} [[File:Tomaž Perko Selfportrait 2006 (cropped).png|thumb|upright=0.9|right|Avtoportret sina Tomaža]] == Družina == Leta 1945 se je poročil z učiteljico Jožefo Gabrovec. Imela sta štiri otroke: Veroniko (1946), Tomaža (1947), Valentina (Tineta, 1950) in Andreja (1953). Veronika je postala učiteljica izraznega plesa, [[Tomaž Perko|Tomaž]] akademski slikar, Tine filmski snemalec, Andrej pa psiholog.<ref name="LP"/> Ko se je leta 1968 preselil v Dolenjo vas pri Cerknici, je njegova družina ostala v Kamniku.<ref name="APZSP"/> == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki}} * [[seznam slovenskih slikarjev]] * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] == Sklici == {{sklici|2|refs= <ref name="NZDNZ">{{cite magazine | first = Štefan | last = Bogovčič - Bošt | date = julij 1965 | title = Najraje živim in delam na notranjski zemlji | language = sl | pages = 9 | volume = 4 | issue = 7 | magazine = Glas Notranjske | location = Cerknica | publisher = Socialistična zveza delovnega ljudstva Cerknica | url = https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6EN0Y3NF | accessdate = 13. februarja 2025}}</ref> <ref name="PLA">{{cite web | first = Vesna | last = Telič Kovač | title = PERKO, Lojze (Alojzij) | date = 16. junij 2010 | language = sl | publisher = Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica | location = Cerknica | url = http://www.notranjci.si/osebe/perko-lojze-(alojzij)/568/ | accessdate = 29. marca 2025}}</ref> <ref name="LP">{{navedi splet | date = 1. april 2009 | title = Lojze Perko | language = sl | publisher = Ognjišče | location = Koper | url = https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/1960-lojze-perko | accessdate = 29. marca 2025}}</ref> <ref name="APZSP">{{cite magazine | first = David | last = Križman | issue = 9 | year = 2018 | title = Dr. Andrej Perko: »Žena ima »škarje in platno« v rokah za spremembe v družini, ker ima večji interes.« | language = sl | pages = 8-12 | magazine = Družina in Življenje | location = Leskovec pri Krškem | publisher = Družina in Življenje, mednarodna krščanska organizacija Family Life | url = https://issuu.com/druzina-in-zivljenje/docs/diz_revija_september18_www | accessdate = 29. marca 2025 }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref name="LPOB">{{cite web | title = Lojze Perko / Osebna bibliografija | language = sl | date = 2025 | work = COBISS, virtualna knjižnica Slovenije | location = Maribor | publisher = IZUM – Institut informacijskih znanosti | url = https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/conor/860771 | accessdate = 11 June 2024}}</ref> <ref name="MGLPFS">{{citation | first1 = Polona | last1 = Škodič | first2 = Božidar | last2 = Strman | title = Maksim Gaspari ; Lojze Perko ; Franjo Sterle | language = sl | date = 2001 | pages = 7 | work = katalog razstave | location = Cerknica | publisher = Društvo notranjskih kulturnikov Krpan}}</ref> <ref name="LPM">{{navedi knjigo | first1 = Stane | last1 = Mikuž | first2 = Mirko | last2 = Juteršek | first3 = Marjan | last3 = Marinšek | first4 = Milan | last4 = Babić | first5 = Valentin | last5 = Perko | first6 = Marjan | last6 = Tekauc | first7 = Ingeborg | last7 = Čas | title = Lojze Perko : monografija | language = sl | date = 1981 | publisher = Državna založba Slovenije, Kulturni center "Ivan Napotnik", Kulturna skupnost, Mladinska knjiga | pages = 141 | location = Ljubljana, Titovo Velenje, Cerknica, Ljubljana}}</ref> <ref name="PBMGRU">{{navedi splet | date = 2025 | title = Podatkovna baza Moderne galerije v Ljubljani o razstavah (Raz) in umetnikih (Ume) 20. in 21. stoletja na Slovenskem. Lojze Perko | language = sl | publisher = Moderna galerija | location = Ljubljana | url = https://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=1518 | accessdate = 4. aprila 2025}}</ref> }} == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} == Zunanje povezave == * {{leksikon.si|40}} {{painter-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Perko, Lojze}} [[Kategorija,Slovenski slikarji]] [[Kategorija,Slovenski rimokatoličani]] [[Kategorija,Slovenski ilustratorji]] [[Kategorija,Umrli v prometnih nesrečah]] 1mfs1e8v6zvf8va4uqza4etur1bt184 Vrtna rabarbara 0 600961 6659778 2026-04-14T18:04:22Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Short description|Vrsta cvetoče rastline}} {{Speciesbox | name = Vrtna rabarbara | image = Rheum rhaponticum jfg.jpg | genus = Rheum | species = rhaponticum | authority = [[Carl Linnaeus|L.]]<ref name=POWO_696786-1/> |synonyms_ref = <ref name=POWO_696786-1/> |synonyms = {{Species list |Rhabarbarum rhaponticum|(L.) Moench |Rheum rotundatum|Stokes }} }} '''Vrtna rabarbara''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rheum rhaponticum'...« 6659778 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta cvetoče rastline}} {{Speciesbox | name = Vrtna rabarbara | image = Rheum rhaponticum jfg.jpg | genus = Rheum | species = rhaponticum | authority = [[Carl Linnaeus|L.]]<ref name=POWO_696786-1/> |synonyms_ref = <ref name=POWO_696786-1/> |synonyms = {{Species list |Rhabarbarum rhaponticum|(L.) Moench |Rheum rotundatum|Stokes }} }} '''Vrtna rabarbara''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rheum rhaponticum''''') je samonikla rastlinska [[Vrsta (biologija)|vrsta]] iz rodu [[rabarbara]] (''Rheum'')''.''<ref name=ITIS/> To je edina vrsta tega rudu, ki raste izključno v Evropi, danes v naravi uspeva le še v gorovju [[Rila]] v jugozahodni [[Bolgarija|Bolgariji]].<ref name=POWO_696786-1/><ref name="red book"/><ref name=LibeEngl89/> Od tod so jo zanesli tudi v druge dele Evrope.<ref name="red book"/> astlina je pomembna predvsem kot ena od izvornih vrst, iz katerih se je razvila današnja kulinarična [[Rheum rhabarbarum|rabarbara]] (''Rheum rhabarbarum'').<ref name=TanhSuojHart19/> == Opis == Vrtna rabarbara robustna [[trajnica]][[Zelišče|,]] ki raste iz lesnate [[Korenika|korenike]]. Ima velike, Ima velike, nedeljene liste z odebeljenimi [[listni pecelj|listnimi peclji]]. Listna ploskev je dolga do 50 cm in je širša od svoje dolžine. Listno dno je srčaste oblike s petimi izrazitimi žilami. Peclji so zgoraj vdolbeni in spodaj izbočeni, s približno 10 grebeni. Svetlo zeleno-rumeni cvetovi so združeni v [[Lat|latasta socvetja]]. Plodovi imajo membranam podobna krilca in so dolgi približno 5 mm, rastejo pa na [[cvetni pecelj|pecljih]] enake dolžine.<ref name=LibeEngl89/> === Kariotip === Leta 1928 je Jaretzky ugotovil, da ima ''R. rhaponticum'' 2 ''n'' = 44 [[Kromosom|kromosomov]],<ref name=karyotypes>{{cite journal |last1=Ruirui |first1=Liu |last2=Wang |first2=Ailan |last3=Tian |first3=Xinmin |last4=Wang |first4=Dongshi |last5=Liu |first5=Jianquan |date=2010 |title=Uniformity of karyotypes in Rheum (Polygonaceae), a species-rich genus in the Qinghai-Tibetan Plateau and adjacent regions |url=https://www.researchgate.net/publication/261646487 |journal=Caryologia Firenze |volume=63 |issue=1 |pages=82–90 |doi=10.1080/00087114.2010.10589711 |s2cid=86616077 |access-date=24 March 2019|doi-access=free }}</ref> vendar je študija divje bolgarske populacije leta 1989 pokazala kromosomsko število 2 ''n'' = 22.<ref name=LibeEngl89/> == Taksonomija == Rabarbaro je prvi znanstveno opisal [[Carl Linnaeus]] leta 1753.<ref name="IPNI_696786-1">{{cite web |title=Plant Name Details for ''Rheum rhaponticum'' L. |work=[[International Plant Names Index|The International Plant Names Index]] |url=http://www.ipni.org/ipni/idPlantNameSearch.do?id=696786-1 |access-date=2019-03-10 }}</ref> Linnaeus je rastlino poznal le iz gojenih primerkov, vzgojenih v [[Uppsala|Uppsali]] na Švedskem in na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Ti so izvirali iz rastlin, ki so jih v začetku 17. stoletja gojili v [[Botanični vrt v Padovi|botaničnem vrtu v Padovi]], zbral pa jih je nekdanji študent tega vrta Francisco Crasso na območju takratne [[Trakija|Trakije]]. Rastline iz gorovja Rila so primerjali s tistimi v Linnaeusovem herbariju in ugotovili, da gre za isto vrsto. Ime ''Rheum rhaponticum'' se v širšem smislu uporablja tudi za kulinarično rabarbaro.<ref name=LibeEngl89/> == Zgodovina == Besedo ''rha ponticum'', ki v [[Latinščina|latinščini]] pomeni 'rha iz [[Pont|Ponta]]' (območje na severni obali [[Anatolija|Anatolije]]), je prvi omenil [[Pedanius Dioscorides|Dioskorid]]. Zapisal je, da so Rimljani s tem imenom poimenovali cenjeno zdravilno korenino, ki so jo uvažali z vzhoda. Dioskorid navaja tudi, da je korenina najbolj podobna korenini rastline iz rodu ''[[Centaurea|Centauree]]'' (glavinec)<ref name=Diosc>{{cite book |last1=Osbaldeston |first1=Tess Anne |last2=Wood |first2=RPA |date=2000 |title=Dioscorides - De Materia Medica |url=https://archive.org/details/de-materia-medica/page/n392 |location=Johannesburg |publisher=Ibidis Press |pages=364, 367 |isbn=0-620-23435-0}}</ref> Večji del [[Srednji vek|srednjega veka]] in zgodnjega novega veka Evropejci niso poznali izvora teh korenin, ki so postale znane pod imenom ''rheum barbarum'' (poleg številnih drugih imen, vključno s perzijskim ''raved''). Botanika, kot sta bila [[Leonhart Fuchs]] (leta 1542) in [[Rembert Dodoens]] (leta 1554), sta kot vir korenine določila vrsto osata iz družine [[Nebinovke|nebinovk]], ''[[Rhaponticum scariosum]]'', zato so to rastlino uporabljali za pridelavo manjkakovostne rabarbare.<ref>{{cite web |url=https://leesmaar.nl/cruijdeboeck/deel3/capitel010.htm |title=Capitel 10 Deel 3 Cruijdeboeck 1554 |author=<!--Not stated--> |date=18 February 2015 |language=nl |website=Plantaardigheden |publisher= |access-date=16 March 2019}}</ref> ''R. rhaponticum'' je bila prva vrsta rabarbare, s katero so se srečali Evropejci, vendar je trajalo precej časa, preden je v splošnem obveljalo spoznanje, da se rabarbaro dejansko pridobiva iz rastlin rodu [[Rabarbara|''Rheum'']]. == Kemija == V vrtni rabarbari najdemo [[hiperozid]], 3-O-galaktozid kvercetina, ki v krovnih listih rastline verjetno služi kot zaščita pred UV-žarki. Rastlina vsebuje tudi hidroksistilbena [[raponticin]] in [[deoksiraponticin]].<ref>{{Cite journal|doi=10.1186/1749-8546-5-7|pmc=2837008|title=Treatment of menopausal symptoms by an extract from the roots of rhapontic rhubarb: The role of estrogen receptors|year=2010|last1=Vollmer|first1=Gunter|last2=Papke|first2=Anja|last3=Zierau|first3=Oliver|journal=Chinese Medicine|volume=5|pages=7|pmid=20170496 |doi-access=free }}</ref> == Sklici == {{Reflist|refs= <ref name=ITIS>{{ITIS |taxon=''Rheum rhaponticum'' L. |id=21319 |access-date=November 11, 2013}}</ref> <ref name=LibeEngl89>{{Cite journal |last1=Libert |first1=Bo |last2=Englund |first2=Roger |date=1989 |title=Present Distribution and Ecology of ''Rheum rhaponticum'' (Polygonaceae) |journal=Willdenowia |volume=19 |issue=1 |pages=91–98 |jstor=3996925 |name-list-style=amp }}</ref> <ref name=POWO_696786-1>{{cite web |url=http://powo.science.kew.org/taxon/urn:lsid:ipni.org:names:696786-1|title=Rheum rhaponticum|website=Plants of the World Online|access-date=20 January 2019}}</ref> <ref name="red book">{{cite web |url=http://e-ecodb.bas.bg/rdb/bg/vol1/Rherhapo.html |title=''Rheum rhaponticum'' |website=Red Book of Bulgaria, Volume I |access-date=20 January 2019}}</ref> <ref name=TanhSuojHart19>{{Citation |last1=Tanhuanpää |first1=Pirjo |last2=Suojala-Ahlfors |first2=Terhi |last3=Hartikainen |first3=Merja |date=2019 |title=Genetic diversity of Finnish home garden rhubarbs (''Rheum'' spp.) assessed by simple sequence repeat markers |journal=Genetic Resources and Crop Evolution |volume=66 |issue=1 |pages=17–25 |doi=10.1007/s10722-018-0692-8 |s2cid=52821042 |name-list-style=amp }}</ref> }} == Zunanje povezave == *{{Wikispecies-inline|Rheum rhaponticum|''Rheum rhaponticum''}} *{{Commons category-inline|Rheum rhaponticum|''Rheum rhaponticum''}} {{Taxonbar|from=Q7218332}} {{Authority control}} k4aq2f4a515mavj00zmb28zaok7a2uh 6659780 6659778 2026-04-14T18:07:33Z Pinky sl 2932 +[[Kategorija:Dresnovke]]; +[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1753]]; +[[Kategorija:Endemične rastline v Bolgariji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6659780 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta cvetoče rastline}} {{Speciesbox | name = Vrtna rabarbara | image = Rheum rhaponticum jfg.jpg | genus = Rheum | species = rhaponticum | authority = [[Carl Linnaeus|L.]]<ref name=POWO_696786-1/> |synonyms_ref = <ref name=POWO_696786-1/> |synonyms = {{Species list |Rhabarbarum rhaponticum|(L.) Moench |Rheum rotundatum|Stokes }} }} '''Vrtna rabarbara''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Rheum rhaponticum''''') je samonikla rastlinska [[Vrsta (biologija)|vrsta]] iz rodu [[rabarbara]] (''Rheum'')''.''<ref name=ITIS/> To je edina vrsta tega rudu, ki raste izključno v Evropi, danes v naravi uspeva le še v gorovju [[Rila]] v jugozahodni [[Bolgarija|Bolgariji]].<ref name=POWO_696786-1/><ref name="red book"/><ref name=LibeEngl89/> Od tod so jo zanesli tudi v druge dele Evrope.<ref name="red book"/> astlina je pomembna predvsem kot ena od izvornih vrst, iz katerih se je razvila današnja kulinarična [[Rheum rhabarbarum|rabarbara]] (''Rheum rhabarbarum'').<ref name=TanhSuojHart19/> == Opis == Vrtna rabarbara robustna [[trajnica]][[Zelišče|,]] ki raste iz lesnate [[Korenika|korenike]]. Ima velike, Ima velike, nedeljene liste z odebeljenimi [[listni pecelj|listnimi peclji]]. Listna ploskev je dolga do 50 cm in je širša od svoje dolžine. Listno dno je srčaste oblike s petimi izrazitimi žilami. Peclji so zgoraj vdolbeni in spodaj izbočeni, s približno 10 grebeni. Svetlo zeleno-rumeni cvetovi so združeni v [[Lat|latasta socvetja]]. Plodovi imajo membranam podobna krilca in so dolgi približno 5 mm, rastejo pa na [[cvetni pecelj|pecljih]] enake dolžine.<ref name=LibeEngl89/> === Kariotip === Leta 1928 je Jaretzky ugotovil, da ima ''R. rhaponticum'' 2 ''n'' = 44 [[Kromosom|kromosomov]],<ref name=karyotypes>{{cite journal |last1=Ruirui |first1=Liu |last2=Wang |first2=Ailan |last3=Tian |first3=Xinmin |last4=Wang |first4=Dongshi |last5=Liu |first5=Jianquan |date=2010 |title=Uniformity of karyotypes in Rheum (Polygonaceae), a species-rich genus in the Qinghai-Tibetan Plateau and adjacent regions |url=https://www.researchgate.net/publication/261646487 |journal=Caryologia Firenze |volume=63 |issue=1 |pages=82–90 |doi=10.1080/00087114.2010.10589711 |s2cid=86616077 |access-date=24 March 2019|doi-access=free }}</ref> vendar je študija divje bolgarske populacije leta 1989 pokazala kromosomsko število 2 ''n'' = 22.<ref name=LibeEngl89/> == Taksonomija == Rabarbaro je prvi znanstveno opisal [[Carl Linnaeus]] leta 1753.<ref name="IPNI_696786-1">{{cite web |title=Plant Name Details for ''Rheum rhaponticum'' L. |work=[[International Plant Names Index|The International Plant Names Index]] |url=http://www.ipni.org/ipni/idPlantNameSearch.do?id=696786-1 |access-date=2019-03-10 }}</ref> Linnaeus je rastlino poznal le iz gojenih primerkov, vzgojenih v [[Uppsala|Uppsali]] na Švedskem in na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Ti so izvirali iz rastlin, ki so jih v začetku 17. stoletja gojili v [[Botanični vrt v Padovi|botaničnem vrtu v Padovi]], zbral pa jih je nekdanji študent tega vrta Francisco Crasso na območju takratne [[Trakija|Trakije]]. Rastline iz gorovja Rila so primerjali s tistimi v Linnaeusovem herbariju in ugotovili, da gre za isto vrsto. Ime ''Rheum rhaponticum'' se v širšem smislu uporablja tudi za kulinarično rabarbaro.<ref name=LibeEngl89/> == Zgodovina == Besedo ''rha ponticum'', ki v [[Latinščina|latinščini]] pomeni 'rha iz [[Pont|Ponta]]' (območje na severni obali [[Anatolija|Anatolije]]), je prvi omenil [[Pedanius Dioscorides|Dioskorid]]. Zapisal je, da so Rimljani s tem imenom poimenovali cenjeno zdravilno korenino, ki so jo uvažali z vzhoda. Dioskorid navaja tudi, da je korenina najbolj podobna korenini rastline iz rodu ''[[Centaurea|Centauree]]'' (glavinec)<ref name=Diosc>{{cite book |last1=Osbaldeston |first1=Tess Anne |last2=Wood |first2=RPA |date=2000 |title=Dioscorides - De Materia Medica |url=https://archive.org/details/de-materia-medica/page/n392 |location=Johannesburg |publisher=Ibidis Press |pages=364, 367 |isbn=0-620-23435-0}}</ref> Večji del [[Srednji vek|srednjega veka]] in zgodnjega novega veka Evropejci niso poznali izvora teh korenin, ki so postale znane pod imenom ''rheum barbarum'' (poleg številnih drugih imen, vključno s perzijskim ''raved''). Botanika, kot sta bila [[Leonhart Fuchs]] (leta 1542) in [[Rembert Dodoens]] (leta 1554), sta kot vir korenine določila vrsto osata iz družine [[Nebinovke|nebinovk]], ''[[Rhaponticum scariosum]]'', zato so to rastlino uporabljali za pridelavo manjkakovostne rabarbare.<ref>{{cite web |url=https://leesmaar.nl/cruijdeboeck/deel3/capitel010.htm |title=Capitel 10 Deel 3 Cruijdeboeck 1554 |author=<!--Not stated--> |date=18 February 2015 |language=nl |website=Plantaardigheden |publisher= |access-date=16 March 2019}}</ref> ''R. rhaponticum'' je bila prva vrsta rabarbare, s katero so se srečali Evropejci, vendar je trajalo precej časa, preden je v splošnem obveljalo spoznanje, da se rabarbaro dejansko pridobiva iz rastlin rodu [[Rabarbara|''Rheum'']]. == Kemija == V vrtni rabarbari najdemo [[hiperozid]], 3-O-galaktozid kvercetina, ki v krovnih listih rastline verjetno služi kot zaščita pred UV-žarki. Rastlina vsebuje tudi hidroksistilbena [[raponticin]] in [[deoksiraponticin]].<ref>{{Cite journal|doi=10.1186/1749-8546-5-7|pmc=2837008|title=Treatment of menopausal symptoms by an extract from the roots of rhapontic rhubarb: The role of estrogen receptors|year=2010|last1=Vollmer|first1=Gunter|last2=Papke|first2=Anja|last3=Zierau|first3=Oliver|journal=Chinese Medicine|volume=5|pages=7|pmid=20170496 |doi-access=free }}</ref> == Sklici == {{Reflist|refs= <ref name=ITIS>{{ITIS |taxon=''Rheum rhaponticum'' L. |id=21319 |access-date=November 11, 2013}}</ref> <ref name=LibeEngl89>{{Cite journal |last1=Libert |first1=Bo |last2=Englund |first2=Roger |date=1989 |title=Present Distribution and Ecology of ''Rheum rhaponticum'' (Polygonaceae) |journal=Willdenowia |volume=19 |issue=1 |pages=91–98 |jstor=3996925 |name-list-style=amp }}</ref> <ref name=POWO_696786-1>{{cite web |url=http://powo.science.kew.org/taxon/urn:lsid:ipni.org:names:696786-1|title=Rheum rhaponticum|website=Plants of the World Online|access-date=20 January 2019}}</ref> <ref name="red book">{{cite web |url=http://e-ecodb.bas.bg/rdb/bg/vol1/Rherhapo.html |title=''Rheum rhaponticum'' |website=Red Book of Bulgaria, Volume I |access-date=20 January 2019}}</ref> <ref name=TanhSuojHart19>{{Citation |last1=Tanhuanpää |first1=Pirjo |last2=Suojala-Ahlfors |first2=Terhi |last3=Hartikainen |first3=Merja |date=2019 |title=Genetic diversity of Finnish home garden rhubarbs (''Rheum'' spp.) assessed by simple sequence repeat markers |journal=Genetic Resources and Crop Evolution |volume=66 |issue=1 |pages=17–25 |doi=10.1007/s10722-018-0692-8 |s2cid=52821042 |name-list-style=amp }}</ref> }} == Zunanje povezave == *{{Wikispecies-inline|Rheum rhaponticum|''Rheum rhaponticum''}} *{{Commons category-inline|Rheum rhaponticum|''Rheum rhaponticum''}} {{Taxonbar|from=Q7218332}} {{Authority control}} [[Kategorija:Dresnovke]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1753]] [[Kategorija:Endemične rastline v Bolgariji]] mjysm0wbz057u94z2cm1w2fpsdtuf2r Rheum rhaponticum 0 600962 6659779 2026-04-14T18:05:08Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Vrtna rabarbara]] 6659779 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Vrtna rabarbara]] qlbrz2qnb1pk16op4juqc5phvgac288 Kategorija:Endemične rastline v Bolgariji 14 600963 6659781 2026-04-14T18:09:02Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: » [[Kategorija:Rastlinstvo Bolgarije]] [[Kategorija:Endemične rastline po državah|Bolgarija]]« 6659781 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Rastlinstvo Bolgarije]] [[Kategorija:Endemične rastline po državah|Bolgarija]] 4t4wzf6zk53f3z8fhf9ie9bnebxrqv1 Kategorija:Rastlinstvo Bolgarije 14 600964 6659782 2026-04-14T18:11:58Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons category}} [[Kategorija:Flora po državah|Bolgarija]] [[Kategorija:Flora Evrope|Bolgarija]] [[Kategorija:Biodiverziteta Bolgarije]] [[Category:Flora by distribution categories that follow the World Geographical Scheme for Recording Plant Distributions|Bolgarija]]« 6659782 wikitext text/x-wiki {{Commons category}} [[Kategorija:Flora po državah|Bolgarija]] [[Kategorija:Flora Evrope|Bolgarija]] [[Kategorija:Biodiverziteta Bolgarije]] [[Category:Flora by distribution categories that follow the World Geographical Scheme for Recording Plant Distributions|Bolgarija]] ijxy9ljaapit6n6219hkeic7th7fplf 6659783 6659782 2026-04-14T18:12:29Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Flora by distribution categories that follow the World Geographical Scheme for Recording Plant Distributions]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6659783 wikitext text/x-wiki {{Commons category}} [[Kategorija:Flora po državah|Bolgarija]] [[Kategorija:Flora Evrope|Bolgarija]] [[Kategorija:Biodiverziteta Bolgarije]] d4qc68b3rnq9a02ecwygge20m5ctw4u Kategorija:Biodiverziteta Bolgarije 14 600965 6659784 2026-04-14T18:14:25Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: » [[Kategorija:Bolgarija]] [[Kategorija:Biodiverziteta po državah|Bolgarija]]« 6659784 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Bolgarija]] [[Kategorija:Biodiverziteta po državah|Bolgarija]] 82daqg55fffnubrjkmikf4tvwgyuq4p Pogovor:Vrtna rabarbara 1 600966 6659786 2026-04-14T18:17:06Z Pinky sl 2932 {{CEE Spring 2026|uporabnik=Pinky sl |tema=Geografija |država= Bolgarija}} 6659786 wikitext text/x-wiki {{CEE Spring 2026|uporabnik=Pinky sl |tema=Geografija |država= Bolgarija}} 5aux8o1p822evvsbzo0gy9vfggphaz3 Univerza v Sofiji 0 600967 6659803 2026-04-14T19:18:41Z Yerpo 8417 n 6659803 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Univerza | name = Univerza v Sofiji | native_name = Софийски университет | native_name_lang = | image = София, декември 2014 ("St. Kliment Ohridski" University of Sofia) - panoramio.jpg | former_name = Višji pedagoški tečaj | motto = Ipsa scientia potestas est | motto_lang = la | mottoeng = Znanje sámo je moč | type = javna | established = {{Start date|df=yes|1888|10|01}} | affiliation = [[Združenje evropskih univerz|EUA]] | endowment = 125 milijonov USD | rector = Georgi Valčev | academic_staff = 1.700 | students = 21.000 (2023) | address = Bulvar carja osvoboditelja 15 | location = [[Sofija]], [[Bolgarija]] | coordinates = {{coord|42|41|37|N|23|20|6|E|type:edu|display=inline,title}} | campus_type = [[urbano območje|urban]] | language = [[bolgarščina]] | colors = {{color box|#660066}} [[vijolična]] | website = {{url|uni-sofia.bg}} | footnotes = }} '''Univerza v Sofiji''' ({{jezik-bg|Софийски университет}}), s polnim imenom '''Sofijska univerza »Sv. Kliment Ohridski«''' (''Софийски университет „Св. Климент Охридски“'') je javna [[univerza]] s sedežem v [[Bolgarija|bolgarskem]] glavnem mestu [[Sofija]]. Je najstarejša in po akademskih ter raziskovalnih dosežkih najvišje rangirana univerza v državi.<ref name="2020enc">{{navedi knjigo |first1=Pepka |last1=Bojadžieva |first2=Petja |last2=Ilieva-Trihkova |year=2020 |chapter=Higher Education Systems and Institutions, Bulgaria |title=The international encyclopedia of higher education systems and institutions |publisher=[[Springer Nature]] |pages=878-885 |doi=10.1007/978-94-017-8905-9 |isbn=9789401789042}}</ref> Pri tem ima zgodovinsko gledano [[Bolgarska akademija znanosti]] s svojimi raziskovalnimi inštituti pomembnejši položaj v znanosti, predvsem naravoslovju in tehniki.<ref>{{navedi dokument| url=http://erawatch.jrc.ec.europa.eu/information/country_pages/bg/organisation/organisation_mig_0012 |title=Bulgarian Academy of Sciences |work=Erawatch |date=2010-04-07 |publisher=[[Evropska komisija]] |accessdate=2026-04-14 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150717135949/https://erawatch.jrc.ec.europa.eu/information/country_pages/bg/organisation/organisation_mig_0012 |archivedate=2015-07-17 |url-status=dead}}</ref> Univerza ima približno 21.500 študentov in 2900 članov akademskega osebja.<ref>{{cite web |title=Sofia University "St. Kliment Ohridski" in Bulgaria |website=US News Best Global Universities |url=https://www.usnews.com/education/best-global-universities/sofia-university-st-kliment-ohridski-504656 |access-date=2026-04-14}}</ref> Imenuje se po prvemu prosvetitelju Bolgarov, [[Kliment Ohridski|Klimentu Ohridskemu]], kar odraža tudi nacionalistične nazore kroga izobražencev v zgodnjih letih razvoja ustanove.<ref name="Pundeff68">{{cite journal |first=Marin |last=Pundeff |date=September 1968 |title=he University of Sofia at Eighty |journal=Slavic Review |volume=27 |issue=3 |pages=438-446 |jstor=2493343 |doi=10.2307/2493343 |s2cid=164056461}}</ref> == Zgodovina == Prve zamisli o ustanovitvi nacionalne visokošolske ustanove so se pojavile v 19. stoletju, ko je bilo ozemlje še pod [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] oblastjo, a zaradi političnih okoliščin niso bile uresničljive. Po osvoboditvi je pobudo prevzel češki zgodovinar [[Konstantin Jireček]], ki je postal minister za izobraževanje, a je predhodnica univerze, enoletni »višji pedagoški tečaj«, zaživela šele po [[Bolgarska kriza (1885–1888)|bolgarski krizi]] leta 1888, predvsem po zaslugi [[Ivan Šišmanov|Ivana Šišmanova]]. Pod vodstvom slednjega je bil program razširjen z oddelkom za fiziko in matematiko ter podaljšan na tri leta, nekaj let kasneje pa je bil dodan še oddelek za [[pravo]]. Ustanova je bila oblikovana po zgledu nemških univerz, vključno z zahtevami po avtonomiji, kar je prispevalo k zgodnji pravni ureditvi visokega šolstva v Bolgariji.<ref name="Pundeff68"/> Kmalu je šola postala center izobraženstva in krepitve narodne zavesti, slednje je vodilo do pogostih študentskih nemirov v politično burnih časih na prelomu stoletja. Po zaslugi Šišmanova, ki je medtem postal minister za izobraževanje, je z zakonom dobila status univerze in je leta 1905 prevzela Klimenta Ohridskega za svojega zavetnika. Nemiri so se nadaljevali in po incidentu ob obisku [[Ferdinand I. Bolgarski|princa Ferdinanda]] je oblast v strahu pred vplivom [[Ruska revolucija (1905)|ruske revolucije]] zaprla univerzo za pol leta in odpustila ves profesorski kader. Vendar je poskus ustanovitve nadomestne univerze z lojalnim kadrom propadel in nova vlada je leta 1908 ponovno odprla staro univerzo s prejšnjimi profesorji ter ji zagotovila avtonomijo.<ref name="Pundeff68"/> [[slika:SU Library.jpg|thumb|left|Študenti v univerzitetni knjižnici v 1930. letih]] Med [[balkanske vojne|balkanskimi vojnami]] in [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bilo delovanje zaradi mobilizacije močno okrnjeno in nekaj časa tudi prekinjeno. Po vojni je bila zaradi velikih potreb po zdravstvenem kadru ustanovljena medicinska fakulteta in nekaj let kasneje še agronomska. Vendar je sledilo novo težavno obdobje, ko je pod agrarnim režimom [[Aleksander Stambolijski|Aleksandra Stambolijskega]] vladal antiintelektualizem. Kljub temu se je univerza razvijala; dodani sta ji bili fakulteti za teologijo in veterino, tu pa je delovalo tudi več vidnejših ruskih učenjakov, ki so emigrirali iz domovine zaradi revolucije. Brata Evlogij in Hristo Georgijev sta takrat donirala sredstva za gradnjo današnjega sedeža univerze, ki je omilil prostorsko stisko.<ref name="Pundeff68"/> Med večino [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bilo delovanje pretežno nemoteno, do 1944, ko je prišla država pod [[Sovjetska zveza|sovjetski]] vpliv in so se pričele korenite družbene spremembe. V prizadevanjih za postavitev univerze na [[socializem|socialistične]] temelje je oblast izvedla čistko ter odstranila več sto profesorjev in več tisoč študentov, ki so bili zaradi porekla ali delovanja obravnavani kot razredni sovražniki.<ref name="Pundeff68"/> Po vojni je sledila intenzivna rast, avtonomijo pa je ustanova znova pridobila šele po demokratizaciji leta 1989.<ref name="2020enc"/> == Članice == [[slika:Faculty of Chemistry Sofia University.jpg|thumb|Fakuleta za kemijo in farmacijo]] Univerzo v Sofiji zdaj sestavlja 16 članic: * Fakulteta za biologijo * Fakulteta za kemijo in farmacijo * Fakulteta za klasično in moderno filologijo * Fakulteta za ekonomijo in poslovodenje * Fakulteta za pedagogiko * Fakulteta za geologijo in geografijo * Fakulteta za zgodovino * Fakulteta za novinarstvo in množično komunikacijo * Pravna fakulteta * Fakulteta za matematiko in informatiko * Filozofska fakulteta * Fakulteta za fiziko * Fakulteta za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje * Fakulteta za slavistiko * Teološka fakulteta * Medicinska fakulteta == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Sofia University}} * {{official}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Univerza v Sofiji| ]] [[Kategorija:Ustanove v Sofiji]] [[Kategorija:Univerze v Bolgariji|Sofija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1888]] 8gtniz9q7ibaxnkug1iriflkmgtif1n 6659805 6659803 2026-04-14T19:20:45Z Yerpo 8417 /* Članice */ še ena slika 6659805 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Univerza | name = Univerza v Sofiji | native_name = Софийски университет | native_name_lang = | image = София, декември 2014 ("St. Kliment Ohridski" University of Sofia) - panoramio.jpg | former_name = Višji pedagoški tečaj | motto = Ipsa scientia potestas est | motto_lang = la | mottoeng = Znanje sámo je moč | type = javna | established = {{Start date|df=yes|1888|10|01}} | affiliation = [[Združenje evropskih univerz|EUA]] | endowment = 125 milijonov USD | rector = Georgi Valčev | academic_staff = 1.700 | students = 21.000 (2023) | address = Bulvar carja osvoboditelja 15 | location = [[Sofija]], [[Bolgarija]] | coordinates = {{coord|42|41|37|N|23|20|6|E|type:edu|display=inline,title}} | campus_type = [[urbano območje|urban]] | language = [[bolgarščina]] | colors = {{color box|#660066}} [[vijolična]] | website = {{url|uni-sofia.bg}} | footnotes = }} '''Univerza v Sofiji''' ({{jezik-bg|Софийски университет}}), s polnim imenom '''Sofijska univerza »Sv. Kliment Ohridski«''' (''Софийски университет „Св. Климент Охридски“'') je javna [[univerza]] s sedežem v [[Bolgarija|bolgarskem]] glavnem mestu [[Sofija]]. Je najstarejša in po akademskih ter raziskovalnih dosežkih najvišje rangirana univerza v državi.<ref name="2020enc">{{navedi knjigo |first1=Pepka |last1=Bojadžieva |first2=Petja |last2=Ilieva-Trihkova |year=2020 |chapter=Higher Education Systems and Institutions, Bulgaria |title=The international encyclopedia of higher education systems and institutions |publisher=[[Springer Nature]] |pages=878-885 |doi=10.1007/978-94-017-8905-9 |isbn=9789401789042}}</ref> Pri tem ima zgodovinsko gledano [[Bolgarska akademija znanosti]] s svojimi raziskovalnimi inštituti pomembnejši položaj v znanosti, predvsem naravoslovju in tehniki.<ref>{{navedi dokument| url=http://erawatch.jrc.ec.europa.eu/information/country_pages/bg/organisation/organisation_mig_0012 |title=Bulgarian Academy of Sciences |work=Erawatch |date=2010-04-07 |publisher=[[Evropska komisija]] |accessdate=2026-04-14 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150717135949/https://erawatch.jrc.ec.europa.eu/information/country_pages/bg/organisation/organisation_mig_0012 |archivedate=2015-07-17 |url-status=dead}}</ref> Univerza ima približno 21.500 študentov in 2900 članov akademskega osebja.<ref>{{cite web |title=Sofia University "St. Kliment Ohridski" in Bulgaria |website=US News Best Global Universities |url=https://www.usnews.com/education/best-global-universities/sofia-university-st-kliment-ohridski-504656 |access-date=2026-04-14}}</ref> Imenuje se po prvemu prosvetitelju Bolgarov, [[Kliment Ohridski|Klimentu Ohridskemu]], kar odraža tudi nacionalistične nazore kroga izobražencev v zgodnjih letih razvoja ustanove.<ref name="Pundeff68">{{cite journal |first=Marin |last=Pundeff |date=September 1968 |title=he University of Sofia at Eighty |journal=Slavic Review |volume=27 |issue=3 |pages=438-446 |jstor=2493343 |doi=10.2307/2493343 |s2cid=164056461}}</ref> == Zgodovina == Prve zamisli o ustanovitvi nacionalne visokošolske ustanove so se pojavile v 19. stoletju, ko je bilo ozemlje še pod [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] oblastjo, a zaradi političnih okoliščin niso bile uresničljive. Po osvoboditvi je pobudo prevzel češki zgodovinar [[Konstantin Jireček]], ki je postal minister za izobraževanje, a je predhodnica univerze, enoletni »višji pedagoški tečaj«, zaživela šele po [[Bolgarska kriza (1885–1888)|bolgarski krizi]] leta 1888, predvsem po zaslugi [[Ivan Šišmanov|Ivana Šišmanova]]. Pod vodstvom slednjega je bil program razširjen z oddelkom za fiziko in matematiko ter podaljšan na tri leta, nekaj let kasneje pa je bil dodan še oddelek za [[pravo]]. Ustanova je bila oblikovana po zgledu nemških univerz, vključno z zahtevami po avtonomiji, kar je prispevalo k zgodnji pravni ureditvi visokega šolstva v Bolgariji.<ref name="Pundeff68"/> Kmalu je šola postala center izobraženstva in krepitve narodne zavesti, slednje je vodilo do pogostih študentskih nemirov v politično burnih časih na prelomu stoletja. Po zaslugi Šišmanova, ki je medtem postal minister za izobraževanje, je z zakonom dobila status univerze in je leta 1905 prevzela Klimenta Ohridskega za svojega zavetnika. Nemiri so se nadaljevali in po incidentu ob obisku [[Ferdinand I. Bolgarski|princa Ferdinanda]] je oblast v strahu pred vplivom [[Ruska revolucija (1905)|ruske revolucije]] zaprla univerzo za pol leta in odpustila ves profesorski kader. Vendar je poskus ustanovitve nadomestne univerze z lojalnim kadrom propadel in nova vlada je leta 1908 ponovno odprla staro univerzo s prejšnjimi profesorji ter ji zagotovila avtonomijo.<ref name="Pundeff68"/> [[slika:SU Library.jpg|thumb|left|Študenti v univerzitetni knjižnici v 1930. letih]] Med [[balkanske vojne|balkanskimi vojnami]] in [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bilo delovanje zaradi mobilizacije močno okrnjeno in nekaj časa tudi prekinjeno. Po vojni je bila zaradi velikih potreb po zdravstvenem kadru ustanovljena medicinska fakulteta in nekaj let kasneje še agronomska. Vendar je sledilo novo težavno obdobje, ko je pod agrarnim režimom [[Aleksander Stambolijski|Aleksandra Stambolijskega]] vladal antiintelektualizem. Kljub temu se je univerza razvijala; dodani sta ji bili fakulteti za teologijo in veterino, tu pa je delovalo tudi več vidnejših ruskih učenjakov, ki so emigrirali iz domovine zaradi revolucije. Brata Evlogij in Hristo Georgijev sta takrat donirala sredstva za gradnjo današnjega sedeža univerze, ki je omilil prostorsko stisko.<ref name="Pundeff68"/> Med večino [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bilo delovanje pretežno nemoteno, do 1944, ko je prišla država pod [[Sovjetska zveza|sovjetski]] vpliv in so se pričele korenite družbene spremembe. V prizadevanjih za postavitev univerze na [[socializem|socialistične]] temelje je oblast izvedla čistko ter odstranila več sto profesorjev in več tisoč študentov, ki so bili zaradi porekla ali delovanja obravnavani kot razredni sovražniki.<ref name="Pundeff68"/> Po vojni je sledila intenzivna rast, avtonomijo pa je ustanova znova pridobila šele po demokratizaciji leta 1989.<ref name="2020enc"/> == Članice == [[slika:Faculty of Chemistry Sofia University.jpg|thumb|Fakuleta za kemijo in farmacijo]] [[slika:Faculty of Theology Sofia.jpg|thumb|Teološka fakulteta]] Univerzo v Sofiji zdaj sestavlja 16 članic: * Fakulteta za biologijo * Fakulteta za kemijo in farmacijo * Fakulteta za klasično in moderno filologijo * Fakulteta za ekonomijo in poslovodenje * Fakulteta za pedagogiko * Fakulteta za geologijo in geografijo * Fakulteta za zgodovino * Fakulteta za novinarstvo in množično komunikacijo * Pravna fakulteta * Fakulteta za matematiko in informatiko * Filozofska fakulteta * Fakulteta za fiziko * Fakulteta za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje * Fakulteta za slavistiko * Teološka fakulteta * Medicinska fakulteta == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Sofia University}} * {{official}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Univerza v Sofiji| ]] [[Kategorija:Ustanove v Sofiji]] [[Kategorija:Univerze v Bolgariji|Sofija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1888]] s31ld8kzlel7mzsmg5gpqb3tki8n7w8 6659860 6659805 2026-04-15T05:17:46Z Yerpo 8417 +podatek 6659860 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Univerza | name = Univerza v Sofiji | native_name = Софийски университет | native_name_lang = | image = София, декември 2014 ("St. Kliment Ohridski" University of Sofia) - panoramio.jpg | former_name = Višji pedagoški tečaj | motto = Ipsa scientia potestas est | motto_lang = la | mottoeng = Znanje sámo je moč | type = javna | established = {{Start date|df=yes|1888|10|01}} | affiliation = [[Združenje evropskih univerz|EUA]] | endowment = 125 milijonov USD | rector = Georgi Valčev | academic_staff = 1.700 | students = 21.000 (2023) | address = Bulvar carja osvoboditelja 15 | location = [[Sofija]], [[Bolgarija]] | coordinates = {{coord|42|41|37|N|23|20|6|E|type:edu|display=inline,title}} | campus_type = [[urbano območje|urban]] | language = [[bolgarščina]] | colors = {{color box|#660066}} [[vijolična]] | website = {{url|uni-sofia.bg}} | footnotes = }} '''Univerza v Sofiji''' ({{jezik-bg|Софийски университет}}), s polnim imenom '''Sofijska univerza »Sv. Kliment Ohridski«''' (''Софийски университет „Св. Климент Охридски“'') je javna [[univerza]] s sedežem v [[Bolgarija|bolgarskem]] glavnem mestu [[Sofija]]. Je najstarejša in po akademskih ter raziskovalnih dosežkih najvišje rangirana univerza v državi.<ref name="2020enc">{{navedi knjigo |first1=Pepka |last1=Bojadžieva |first2=Petja |last2=Ilieva-Trihkova |year=2020 |chapter=Higher Education Systems and Institutions, Bulgaria |title=The international encyclopedia of higher education systems and institutions |publisher=[[Springer Nature]] |pages=878-885 |doi=10.1007/978-94-017-8905-9 |isbn=9789401789042}}</ref> Pri tem ima zgodovinsko gledano [[Bolgarska akademija znanosti]] s svojimi raziskovalnimi inštituti pomembnejši položaj v znanosti, predvsem naravoslovju in tehniki,<ref>{{navedi dokument| url=http://erawatch.jrc.ec.europa.eu/information/country_pages/bg/organisation/organisation_mig_0012 |title=Bulgarian Academy of Sciences |work=Erawatch |date=2010-04-07 |publisher=[[Evropska komisija]] |accessdate=2026-04-14 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150717135949/https://erawatch.jrc.ec.europa.eu/information/country_pages/bg/organisation/organisation_mig_0012 |archivedate=2015-07-17 |url-status=dead}}</ref> medtem ko univerza velja za glavno središče bolgarskih študij.<ref name="Pundeff68">{{cite journal |first=Marin |last=Pundeff |date=September 1968 |title=he University of Sofia at Eighty |journal=Slavic Review |volume=27 |issue=3 |pages=438-446 |jstor=2493343 |doi=10.2307/2493343 |s2cid=164056461}}</ref> Univerza ima približno 21.500 študentov in 2900 članov akademskega osebja.<ref>{{cite web |title=Sofia University "St. Kliment Ohridski" in Bulgaria |website=US News Best Global Universities |url=https://www.usnews.com/education/best-global-universities/sofia-university-st-kliment-ohridski-504656 |access-date=2026-04-14}}</ref> Imenuje se po prvemu prosvetitelju Bolgarov, [[Kliment Ohridski|Klimentu Ohridskemu]], kar odraža tudi nacionalistične nazore kroga izobražencev v zgodnjih letih razvoja ustanove.<ref name="Pundeff68"/> == Zgodovina == Prve zamisli o ustanovitvi nacionalne visokošolske ustanove so se pojavile v 19. stoletju, ko je bilo ozemlje še pod [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] oblastjo, a zaradi političnih okoliščin niso bile uresničljive. Po osvoboditvi je pobudo prevzel češki zgodovinar [[Konstantin Jireček]], ki je postal minister za izobraževanje, a je predhodnica univerze, enoletni »višji pedagoški tečaj«, zaživela šele po [[Bolgarska kriza (1885–1888)|bolgarski krizi]] leta 1888, predvsem po zaslugi [[Ivan Šišmanov|Ivana Šišmanova]]. Pod vodstvom slednjega je bil program razširjen z oddelkom za fiziko in matematiko ter podaljšan na tri leta, nekaj let kasneje pa je bil dodan še oddelek za [[pravo]]. Ustanova je bila oblikovana po zgledu nemških univerz, vključno z zahtevami po avtonomiji, kar je prispevalo k zgodnji pravni ureditvi visokega šolstva v Bolgariji.<ref name="Pundeff68"/> Kmalu je šola postala center izobraženstva in krepitve narodne zavesti, slednje je vodilo do pogostih študentskih nemirov v politično burnih časih na prelomu stoletja. Po zaslugi Šišmanova, ki je medtem postal minister za izobraževanje, je z zakonom dobila status univerze in je leta 1905 prevzela Klimenta Ohridskega za svojega zavetnika. Nemiri so se nadaljevali in po incidentu ob obisku [[Ferdinand I. Bolgarski|princa Ferdinanda]] je oblast v strahu pred vplivom [[Ruska revolucija (1905)|ruske revolucije]] zaprla univerzo za pol leta in odpustila ves profesorski kader. Vendar je poskus ustanovitve nadomestne univerze z lojalnim kadrom propadel in nova vlada je leta 1908 ponovno odprla staro univerzo s prejšnjimi profesorji ter ji zagotovila avtonomijo.<ref name="Pundeff68"/> [[slika:SU Library.jpg|thumb|left|Študenti v univerzitetni knjižnici v 1930. letih]] Med [[balkanske vojne|balkanskimi vojnami]] in [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bilo delovanje zaradi mobilizacije močno okrnjeno in nekaj časa tudi prekinjeno. Po vojni je bila zaradi velikih potreb po zdravstvenem kadru ustanovljena medicinska fakulteta in nekaj let kasneje še agronomska. Vendar je sledilo novo težavno obdobje, ko je pod agrarnim režimom [[Aleksander Stambolijski|Aleksandra Stambolijskega]] vladal antiintelektualizem. Kljub temu se je univerza razvijala; dodani sta ji bili fakulteti za teologijo in veterino, tu pa je delovalo tudi več vidnejših ruskih učenjakov, ki so emigrirali iz domovine zaradi revolucije. Brata Evlogij in Hristo Georgijev sta takrat donirala sredstva za gradnjo današnjega sedeža univerze, ki je omilil prostorsko stisko.<ref name="Pundeff68"/> Med večino [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bilo delovanje pretežno nemoteno, do 1944, ko je prišla država pod [[Sovjetska zveza|sovjetski]] vpliv in so se pričele korenite družbene spremembe. V prizadevanjih za postavitev univerze na [[socializem|socialistične]] temelje je oblast izvedla čistko ter odstranila več sto profesorjev in več tisoč študentov, ki so bili zaradi porekla ali delovanja obravnavani kot razredni sovražniki.<ref name="Pundeff68"/> Po vojni je sledila intenzivna rast, avtonomijo pa je ustanova znova pridobila šele po demokratizaciji leta 1989.<ref name="2020enc"/> == Članice == [[slika:Faculty of Chemistry Sofia University.jpg|thumb|Fakuleta za kemijo in farmacijo]] [[slika:Faculty of Theology Sofia.jpg|thumb|Teološka fakulteta]] Univerzo v Sofiji zdaj sestavlja 16 članic: * Fakulteta za biologijo * Fakulteta za kemijo in farmacijo * Fakulteta za klasično in moderno filologijo * Fakulteta za ekonomijo in poslovodenje * Fakulteta za pedagogiko * Fakulteta za geologijo in geografijo * Fakulteta za zgodovino * Fakulteta za novinarstvo in množično komunikacijo * Pravna fakulteta * Fakulteta za matematiko in informatiko * Filozofska fakulteta * Fakulteta za fiziko * Fakulteta za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje * Fakulteta za slavistiko * Teološka fakulteta * Medicinska fakulteta == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Sofia University}} * {{official}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Univerza v Sofiji| ]] [[Kategorija:Ustanove v Sofiji]] [[Kategorija:Univerze v Bolgariji|Sofija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1888]] clbfctd74u4el9w35srafg0jdrp0w7l 6659875 6659860 2026-04-15T06:30:02Z Yerpo 8417 nazornejša slika 6659875 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Univerza | name = Univerza v Sofiji | native_name = Софийски университет | native_name_lang = | image = Sofia University "St. Kliment Ohridski" (37849719131).jpg | former_name = Višji pedagoški tečaj | motto = Ipsa scientia potestas est | motto_lang = la | mottoeng = Znanje sámo je moč | type = javna | established = {{Start date|df=yes|1888|10|01}} | affiliation = [[Združenje evropskih univerz|EUA]] | endowment = 125 milijonov USD | rector = Georgi Valčev | academic_staff = 1.700 | students = 21.000 (2023) | address = Bulvar carja osvoboditelja 15 | location = [[Sofija]], [[Bolgarija]] | coordinates = {{coord|42|41|37|N|23|20|6|E|type:edu|display=inline,title}} | campus_type = [[urbano območje|urban]] | language = [[bolgarščina]] | colors = {{color box|#660066}} [[vijolična]] | website = {{url|uni-sofia.bg}} | footnotes = }} '''Univerza v Sofiji''' ({{jezik-bg|Софийски университет}}), s polnim imenom '''Sofijska univerza »Sv. Kliment Ohridski«''' (''Софийски университет „Св. Климент Охридски“'') je javna [[univerza]] s sedežem v [[Bolgarija|bolgarskem]] glavnem mestu [[Sofija]]. Je najstarejša in po akademskih ter raziskovalnih dosežkih najvišje rangirana univerza v državi.<ref name="2020enc">{{navedi knjigo |first1=Pepka |last1=Bojadžieva |first2=Petja |last2=Ilieva-Trihkova |year=2020 |chapter=Higher Education Systems and Institutions, Bulgaria |title=The international encyclopedia of higher education systems and institutions |publisher=[[Springer Nature]] |pages=878-885 |doi=10.1007/978-94-017-8905-9 |isbn=9789401789042}}</ref> Pri tem ima zgodovinsko gledano [[Bolgarska akademija znanosti]] s svojimi raziskovalnimi inštituti pomembnejši položaj v znanosti, predvsem naravoslovju in tehniki,<ref>{{navedi dokument| url=http://erawatch.jrc.ec.europa.eu/information/country_pages/bg/organisation/organisation_mig_0012 |title=Bulgarian Academy of Sciences |work=Erawatch |date=2010-04-07 |publisher=[[Evropska komisija]] |accessdate=2026-04-14 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150717135949/https://erawatch.jrc.ec.europa.eu/information/country_pages/bg/organisation/organisation_mig_0012 |archivedate=2015-07-17 |url-status=dead}}</ref> medtem ko univerza velja za glavno središče bolgarskih študij.<ref name="Pundeff68">{{cite journal |first=Marin |last=Pundeff |date=September 1968 |title=he University of Sofia at Eighty |journal=Slavic Review |volume=27 |issue=3 |pages=438-446 |jstor=2493343 |doi=10.2307/2493343 |s2cid=164056461}}</ref> Univerza ima približno 21.500 študentov in 2900 članov akademskega osebja.<ref>{{cite web |title=Sofia University "St. Kliment Ohridski" in Bulgaria |website=US News Best Global Universities |url=https://www.usnews.com/education/best-global-universities/sofia-university-st-kliment-ohridski-504656 |access-date=2026-04-14}}</ref> Imenuje se po prvemu prosvetitelju Bolgarov, [[Kliment Ohridski|Klimentu Ohridskemu]], kar odraža tudi nacionalistične nazore kroga izobražencev v zgodnjih letih razvoja ustanove.<ref name="Pundeff68"/> == Zgodovina == Prve zamisli o ustanovitvi nacionalne visokošolske ustanove so se pojavile v 19. stoletju, ko je bilo ozemlje še pod [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] oblastjo, a zaradi političnih okoliščin niso bile uresničljive. Po osvoboditvi je pobudo prevzel češki zgodovinar [[Konstantin Jireček]], ki je postal minister za izobraževanje, a je predhodnica univerze, enoletni »višji pedagoški tečaj«, zaživela šele po [[Bolgarska kriza (1885–1888)|bolgarski krizi]] leta 1888, predvsem po zaslugi [[Ivan Šišmanov|Ivana Šišmanova]]. Pod vodstvom slednjega je bil program razširjen z oddelkom za fiziko in matematiko ter podaljšan na tri leta, nekaj let kasneje pa je bil dodan še oddelek za [[pravo]]. Ustanova je bila oblikovana po zgledu nemških univerz, vključno z zahtevami po avtonomiji, kar je prispevalo k zgodnji pravni ureditvi visokega šolstva v Bolgariji.<ref name="Pundeff68"/> Kmalu je šola postala center izobraženstva in krepitve narodne zavesti, slednje je vodilo do pogostih študentskih nemirov v politično burnih časih na prelomu stoletja. Po zaslugi Šišmanova, ki je medtem postal minister za izobraževanje, je z zakonom dobila status univerze in je leta 1905 prevzela Klimenta Ohridskega za svojega zavetnika. Nemiri so se nadaljevali in po incidentu ob obisku [[Ferdinand I. Bolgarski|princa Ferdinanda]] je oblast v strahu pred vplivom [[Ruska revolucija (1905)|ruske revolucije]] zaprla univerzo za pol leta in odpustila ves profesorski kader. Vendar je poskus ustanovitve nadomestne univerze z lojalnim kadrom propadel in nova vlada je leta 1908 ponovno odprla staro univerzo s prejšnjimi profesorji ter ji zagotovila avtonomijo.<ref name="Pundeff68"/> [[slika:SU Library.jpg|thumb|left|Študenti v univerzitetni knjižnici v 1930. letih]] Med [[balkanske vojne|balkanskimi vojnami]] in [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bilo delovanje zaradi mobilizacije močno okrnjeno in nekaj časa tudi prekinjeno. Po vojni je bila zaradi velikih potreb po zdravstvenem kadru ustanovljena medicinska fakulteta in nekaj let kasneje še agronomska. Vendar je sledilo novo težavno obdobje, ko je pod agrarnim režimom [[Aleksander Stambolijski|Aleksandra Stambolijskega]] vladal antiintelektualizem. Kljub temu se je univerza razvijala; dodani sta ji bili fakulteti za teologijo in veterino, tu pa je delovalo tudi več vidnejših ruskih učenjakov, ki so emigrirali iz domovine zaradi revolucije. Brata Evlogij in Hristo Georgijev sta takrat donirala sredstva za gradnjo današnjega sedeža univerze, ki je omilil prostorsko stisko.<ref name="Pundeff68"/> Med večino [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bilo delovanje pretežno nemoteno, do 1944, ko je prišla država pod [[Sovjetska zveza|sovjetski]] vpliv in so se pričele korenite družbene spremembe. V prizadevanjih za postavitev univerze na [[socializem|socialistične]] temelje je oblast izvedla čistko ter odstranila več sto profesorjev in več tisoč študentov, ki so bili zaradi porekla ali delovanja obravnavani kot razredni sovražniki.<ref name="Pundeff68"/> Po vojni je sledila intenzivna rast, avtonomijo pa je ustanova znova pridobila šele po demokratizaciji leta 1989.<ref name="2020enc"/> == Članice == [[slika:Faculty of Chemistry Sofia University.jpg|thumb|Fakuleta za kemijo in farmacijo]] [[slika:Faculty of Theology Sofia.jpg|thumb|Teološka fakulteta]] Univerzo v Sofiji zdaj sestavlja 16 članic: * Fakulteta za biologijo * Fakulteta za kemijo in farmacijo * Fakulteta za klasično in moderno filologijo * Fakulteta za ekonomijo in poslovodenje * Fakulteta za pedagogiko * Fakulteta za geologijo in geografijo * Fakulteta za zgodovino * Fakulteta za novinarstvo in množično komunikacijo * Pravna fakulteta * Fakulteta za matematiko in informatiko * Filozofska fakulteta * Fakulteta za fiziko * Fakulteta za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje * Fakulteta za slavistiko * Teološka fakulteta * Medicinska fakulteta == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Sofia University}} * {{official}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Univerza v Sofiji| ]] [[Kategorija:Ustanove v Sofiji]] [[Kategorija:Univerze v Bolgariji|Sofija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1888]] ewphixgam846wunbard61c8npl0bzlk 6659877 6659875 2026-04-15T06:54:12Z Upwinxp 126544 mestnik 6659877 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Univerza | name = Univerza v Sofiji | native_name = Софийски университет | native_name_lang = | image = Sofia University "St. Kliment Ohridski" (37849719131).jpg | former_name = Višji pedagoški tečaj | motto = Ipsa scientia potestas est | motto_lang = la | mottoeng = Znanje sámo je moč | type = javna | established = {{Start date|df=yes|1888|10|01}} | affiliation = [[Združenje evropskih univerz|EUA]] | endowment = 125 milijonov USD | rector = Georgi Valčev | academic_staff = 1.700 | students = 21.000 (2023) | address = Bulvar carja osvoboditelja 15 | location = [[Sofija]], [[Bolgarija]] | coordinates = {{coord|42|41|37|N|23|20|6|E|type:edu|display=inline,title}} | campus_type = [[urbano območje|urban]] | language = [[bolgarščina]] | colors = {{color box|#660066}} [[vijolična]] | website = {{url|uni-sofia.bg}} | footnotes = }} '''Univerza v Sofiji''' ({{jezik-bg|Софийски университет}}), s polnim imenom '''Sofijska univerza »Sv. Kliment Ohridski«''' (''Софийски университет „Св. Климент Охридски“'') je javna [[univerza]] s sedežem v [[Bolgarija|bolgarskem]] glavnem mestu [[Sofija]]. Je najstarejša in po akademskih ter raziskovalnih dosežkih najvišje rangirana univerza v državi.<ref name="2020enc">{{navedi knjigo |first1=Pepka |last1=Bojadžieva |first2=Petja |last2=Ilieva-Trihkova |year=2020 |chapter=Higher Education Systems and Institutions, Bulgaria |title=The international encyclopedia of higher education systems and institutions |publisher=[[Springer Nature]] |pages=878-885 |doi=10.1007/978-94-017-8905-9 |isbn=9789401789042}}</ref> Pri tem ima zgodovinsko gledano [[Bolgarska akademija znanosti]] s svojimi raziskovalnimi inštituti pomembnejši položaj v znanosti, predvsem naravoslovju in tehniki,<ref>{{navedi dokument| url=http://erawatch.jrc.ec.europa.eu/information/country_pages/bg/organisation/organisation_mig_0012 |title=Bulgarian Academy of Sciences |work=Erawatch |date=2010-04-07 |publisher=[[Evropska komisija]] |accessdate=2026-04-14 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150717135949/https://erawatch.jrc.ec.europa.eu/information/country_pages/bg/organisation/organisation_mig_0012 |archivedate=2015-07-17 |url-status=dead}}</ref> medtem ko univerza velja za glavno središče bolgarskih študij.<ref name="Pundeff68">{{cite journal |first=Marin |last=Pundeff |date=September 1968 |title=he University of Sofia at Eighty |journal=Slavic Review |volume=27 |issue=3 |pages=438-446 |jstor=2493343 |doi=10.2307/2493343 |s2cid=164056461}}</ref> Univerza ima približno 21.500 študentov in 2900 članov akademskega osebja.<ref>{{cite web |title=Sofia University "St. Kliment Ohridski" in Bulgaria |website=US News Best Global Universities |url=https://www.usnews.com/education/best-global-universities/sofia-university-st-kliment-ohridski-504656 |access-date=2026-04-14}}</ref> Imenuje se po prvem prosvetitelju Bolgarov, [[Kliment Ohridski|Klimentu Ohridskem]], kar odraža tudi nacionalistične nazore kroga izobražencev v zgodnjih letih razvoja ustanove.<ref name="Pundeff68"/> == Zgodovina == Prve zamisli o ustanovitvi nacionalne visokošolske ustanove so se pojavile v 19. stoletju, ko je bilo ozemlje še pod [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] oblastjo, a zaradi političnih okoliščin niso bile uresničljive. Po osvoboditvi je pobudo prevzel češki zgodovinar [[Konstantin Jireček]], ki je postal minister za izobraževanje, a je predhodnica univerze, enoletni »višji pedagoški tečaj«, zaživela šele po [[Bolgarska kriza (1885–1888)|bolgarski krizi]] leta 1888, predvsem po zaslugi [[Ivan Šišmanov|Ivana Šišmanova]]. Pod vodstvom slednjega je bil program razširjen z oddelkom za fiziko in matematiko ter podaljšan na tri leta, nekaj let kasneje pa je bil dodan še oddelek za [[pravo]]. Ustanova je bila oblikovana po zgledu nemških univerz, vključno z zahtevami po avtonomiji, kar je prispevalo k zgodnji pravni ureditvi visokega šolstva v Bolgariji.<ref name="Pundeff68"/> Kmalu je šola postala center izobraženstva in krepitve narodne zavesti, slednje je vodilo do pogostih študentskih nemirov v politično burnih časih na prelomu stoletja. Po zaslugi Šišmanova, ki je medtem postal minister za izobraževanje, je z zakonom dobila status univerze in je leta 1905 prevzela Klimenta Ohridskega za svojega zavetnika. Nemiri so se nadaljevali in po incidentu ob obisku [[Ferdinand I. Bolgarski|princa Ferdinanda]] je oblast v strahu pred vplivom [[Ruska revolucija (1905)|ruske revolucije]] zaprla univerzo za pol leta in odpustila ves profesorski kader. Vendar je poskus ustanovitve nadomestne univerze z lojalnim kadrom propadel in nova vlada je leta 1908 ponovno odprla staro univerzo s prejšnjimi profesorji ter ji zagotovila avtonomijo.<ref name="Pundeff68"/> [[slika:SU Library.jpg|thumb|left|Študenti v univerzitetni knjižnici v 1930. letih]] Med [[balkanske vojne|balkanskimi vojnami]] in [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je bilo delovanje zaradi mobilizacije močno okrnjeno in nekaj časa tudi prekinjeno. Po vojni je bila zaradi velikih potreb po zdravstvenem kadru ustanovljena medicinska fakulteta in nekaj let kasneje še agronomska. Vendar je sledilo novo težavno obdobje, ko je pod agrarnim režimom [[Aleksander Stambolijski|Aleksandra Stambolijskega]] vladal antiintelektualizem. Kljub temu se je univerza razvijala; dodani sta ji bili fakulteti za teologijo in veterino, tu pa je delovalo tudi več vidnejših ruskih učenjakov, ki so emigrirali iz domovine zaradi revolucije. Brata Evlogij in Hristo Georgijev sta takrat donirala sredstva za gradnjo današnjega sedeža univerze, ki je omilil prostorsko stisko.<ref name="Pundeff68"/> Med večino [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bilo delovanje pretežno nemoteno, do 1944, ko je prišla država pod [[Sovjetska zveza|sovjetski]] vpliv in so se pričele korenite družbene spremembe. V prizadevanjih za postavitev univerze na [[socializem|socialistične]] temelje je oblast izvedla čistko ter odstranila več sto profesorjev in več tisoč študentov, ki so bili zaradi porekla ali delovanja obravnavani kot razredni sovražniki.<ref name="Pundeff68"/> Po vojni je sledila intenzivna rast, avtonomijo pa je ustanova znova pridobila šele po demokratizaciji leta 1989.<ref name="2020enc"/> == Članice == [[slika:Faculty of Chemistry Sofia University.jpg|thumb|Fakulteta za kemijo in farmacijo]] [[slika:Faculty of Theology Sofia.jpg|thumb|Teološka fakulteta]] Univerzo v Sofiji zdaj sestavlja 16 članic: * Fakulteta za biologijo * Fakulteta za kemijo in farmacijo * Fakulteta za klasično in moderno filologijo * Fakulteta za ekonomijo in poslovodenje * Fakulteta za pedagogiko * Fakulteta za geologijo in geografijo * Fakulteta za zgodovino * Fakulteta za novinarstvo in množično komunikacijo * Pravna fakulteta * Fakulteta za matematiko in informatiko * Filozofska fakulteta * Fakulteta za fiziko * Fakulteta za predšolsko in osnovnošolsko izobraževanje * Fakulteta za slavistiko * Teološka fakulteta * Medicinska fakulteta == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Sofia University}} * {{official}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Univerza v Sofiji| ]] [[Kategorija:Ustanove v Sofiji]] [[Kategorija:Univerze v Bolgariji|Sofija]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1888]] ocajk0v0ui4pp1ks2wu8c7jt5dray4g Narodni park Tatre 0 600968 6659807 2026-04-14T19:22:14Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6659807 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Narodni park Tatre | alt_name = Tatrzański Park Narodowy (TPN) | iucn_category = II | image = Rysy 006.JPG | image_caption = Gorski jezeri [[Czarny Staw pod Rysami]] in [[Morskie Oko]], vidni z najvišje točke Poljske, severozahodnega vrha [[Rysy]], z nadmorsko višino 2499 m. [[File:POL Tatrzański Park Narodowy LOGO since 2009.svg|260px|center]] Park logo with the [[Tatra chamois]] | location = [[Tatre (gorovje)]], južna [[Poljska]] | nearest_city = [[Zakopane]] | map = Lesser Poland Voivodeship#Poland | relief = 1 | map_caption = Lega na Poljskem | alt = | coordinates = {{coord|49.2443|19.9556|scale:300000|format=dms|display=inline,title}} | area = {{cvt|211.64|km2}}(81.71 mi<sup>2</sup>) | established = 1954 | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = Ministrstvo za okolje Poljske | website = https://tpn.gov.pl/ | embedded = {{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Glacial lakes in the Tatra National Park<br/ >Ledeniška jezera v NP Tatre | designation1_date = 11. december 2017 | designation1_number = 2340<ref>{{Cite web|title=Glacial lakes in the Tatra National Park|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2340|access-date=25 April 2018}}</ref> | designation2 = Ramsar | designation2_offname = Peat bogs in the Tatra National Park<br/ >Šotišča v NP Tatre | designation2_date = 11. december 2017 | designation2_number = 2341<ref>{{Cite web|title=Peat bogs in the Tatra National Park|website=[[Ramsarska konvencija|Ramsar]] Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/2341|access-date=25 April 2018}}</ref>}} }} '''Narodni park Tatre''' ({{langx|pl|Tatrzański Park Narodowy}}; okrajšava TPN) je [[narodni park]] v [[Tatre (gorovje)|Tatrah]] v okrožju Tatra v [[Malopoljsko vojvodstvo|Malopoljskem vojvodstvu]] v osrednjem južnem delu [[Poljska|Poljske]].<ref name ="tnp">[http://en.poland.gov.pl/Tatra,National,Park,10364.html en.poland.gov: Tatra National Park] . accessed 5.12.2013</ref> Sedež parka je v mestu [[Zakopane]].<ref>{{Cite web |title=Biuletyny Informacji Publicznej |url=https://bip.malopolska.pl/tpnzakopane/Article/id,240992.html |access-date=2023-05-04 |website=bip.malopolska.pl}}</ref> Tatre tvorijo naravno mejo med Poljsko na severu in [[Slovaška|Slovaško]] na jugu, državi pa sodelujeta že od začetka 20. stoletja pri prizadevanjih za zaščito območja. Slovaška je ustanovila sosednji [[Narodni park Tatre, Slovaška|narodni park]], UNESCO pa je območje kasneje razglasil za čezmejni [[biosferni rezervat]]. V Narodnem parku Tatre se lahko na dostopnih območjih ukvarja s [[pohodništvo]]m, [[plezanje]]m, lednim plezanjem in [[smučanje]]m. == Zgodovina parka == Prvi pozivi k zaščiti Tater so se pojavili konec 19. stoletja.<ref name=":0">{{Cite web |date=2021-01-14 |title=Poznaj |url=https://tpn.pl/poznaj |archive-url=https://web.archive.org/web/20230313203537/https://tpn.pl/poznaj |archive-date=2023-03-13 |access-date=2023-05-04 |website=Tatrzański Park Narodowy |language=pl-PL}}</ref> Leta 1925 so se v sodelovanju s [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]] začela prva prizadevanja za ustanovitev narodnega parka. Park je bil uradno ustanovljen leta 1937 na območju, ki je pripadalo državni gozdni upravi. Leta 1947 je bila ustanovljena ločena upravna enota, Park Tatre. Leta 1954 je bil s sklepom poljske vlade ustanovljen narodni park tatre.<ref name=":0" /> Prvotno je bil ustanovljen na površini 215,56 km<sup>2</sup>, trenutno pa je nekoliko manjši, in sicer 211,64 km<sup>2</sup>. Od tega je 151,91 km<sup>2</sup> gozdov, preostanek pa večinoma travnikov. Strogo zavarovana območja predstavljajo 115,14 km<sup>2</sup>, od tega 61,49 km<sup>2</sup> gozdnih ekosistemov. Leta 1992 sta bila poljski in slovaški narodni park v Tatrah skupaj razglašena za čezmejni biosferni rezervat s strani UNESCO v okviru [[program Človek in biosfera]].<ref>{{cite web |url= http://www.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/europe-north-america/# | work=Ecological Sciences for Sustainable Development | title=Europe & North America: 297 biosphere reserves in 36 countries | access-date=2016-01-31 | archive-url= https://web.archive.org/web/20150805094626/http://www.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/europe-north-america| archive-date=2015-08-05 }}</ref> == Geografija == ;Gore Narodni park pokriva eno od dveh alpskih gorskih verig na Poljskem. Poljske Tatre, ki so del Zahodnih Karpatov, so razdeljene na dva dela: [[Visoke Tatre]] (Tatry Wysokie) in [[Zahodne Tatre]] (Tatry Zachodnie). Pokrajino sestavljajo ostri vrhovi in ​​kotanje s številnimi skalnimi formacijami. Tu je najvišji vrh na Poljskem, [[Rysy]] (2499 metrov nadmorske višine). ;Jame V parku je približno 650 jam, od katerih je jamski sistem Wielka Śnieżna najdaljši (23,7 kilometra) in najgloblji (največja globina 808 metrov).<ref>{{Cite web |last=Kardaś |first=Rafał M. |date=2014 |title=Jaskinie Polski |url=https://jaskiniepolski.pgi.gov.pl/Details/Information/490 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20230123185111/https://jaskiniepolski.pgi.gov.pl/Details/Information/490 |archive-date=2023-01-23}}</ref> Šest jam tega sistema je odprtih za javnost. ;Voda [[File:Dolina Pieciu Stawow Polskich 2023-09-08.jpg|thumb|Wielki Staw Polski v poljskih Tatrah]] Obstaja več potokov, najdaljši potok je dolg 20 kilometrov. Slapovi, kot so Mickiewiczevi slapovi, so priljubljeni med turisti. Najvišji slap je Siklawski slap s 70 metri, sledijo mu slapovi Črnega jezera s 40 metri in slapovi Siklawica s 24 metri. V parku je več kot 30 gorskih jezer, imenovanih ''staw'' (poljsko za ribnik). Ta vodna telesa so pomemben del pokrajine Visokih Tater. Največji jezeri sta: [[Morsko oko|Morskie Oko]] s površino 349.000 m<sup>2</sup> in največjo globino 50,8 metra in Wielki Staw Polski s površino 344.000 m<sup>2</sup> in največjo globino 79,3 metra. == Biologija in ekologija == [[File:Nosal i widok na Tatry.jpg|thumb|Narodni park Tatre]] [[File:20181006 Lis rudy Tatrzański Park Narodowy 1440 7492 DxO.jpg|thumb|Navadna lisica v parku]] === Rastlinstvo === Do 1250 metrov nadmorske višine rastejo predvsem gozdovi [[bela jelka|bele jelke]] (''Abies alba'') in [[Navadna bukev|bukve]] (''Fagus sylvatica''). Višje lege, do 1550 metrov, so prekrite z gozdovi [[Navadna smreka |smreke]] (''Picea abies''), ki se na višjih nadmorskih višinah do 1800 metrov prelivajo v travnike in travinja. Najvišje lege, nad 1800 metri, imajo habitate alpske flore. Druge značilne vrste so [[cemprin]] (''Pinus cembra''), [[planika]] (''Leontopodium alpinum'') in Brezstebelna kompava (''Carlina acaulis''). Pomlad v dolini Kościeliska je znana po poljih pomladanskega žafrana (''Crocus vernus, sin: Crocus scepusiensis''). === Živalstvo === Narodni park vsebuje več endemičnih vrst favne ter veliko ogroženih in zaščitenih vrst. Med živalmi so: [[tatrski gams]], [[alpski svizec]] in tatrski svizec, ki je zaščiten od sredine 19. stoletja; [[rjavi medved]], [[ris]], [[volk]], [[vidra]] in [[mali klinkač]]. == Kultura == === Górale === Podhalska regija v Tatrah je dom Goralov ali goralskega (višavskega) ljudstva. Med značilne elemente njihove kulture spadajo podhalsko narečje (jezik), glasba in tradicionalni obrtniški običaji, kot so oblačila, lesena ljudska arhitektura, sirarstvo in obrt.<ref>[https://archive.today/20130629230431/http://www.nationalgeographicstock.com/ngsimages/explore/explorecomp.jsf?xsys=SE&id=103898 National Geographic Magazine; "The Górale People"]; c. 1980s issue; pp 105 - 130.</ref><ref name ="tnp"/> Zgodovinska kultura Goralov se je tradicionalno prenašala z ustnimi pripovedmi. === Okolje === Območje Tater je bilo v preteklosti izkoriščano s strani človeških dejavnosti. Poleti so se na travnikih pasle domače živali, kot so koze, ovce in krave, kar je prispevalo k eroziji tal. V 18. in 19. stoletju je bilo tukaj zgrajenih več rudnikov in železarn, industrij, ki so uporabljale znatne pridelke lokalnega lesa. Trenutne okoljske grožnje so: bližina hitro razvijajočega se mesta Zakopane in onesnaženost zraka iz industrijskih con v [[Krakov]]u, Ostravi in ​​Oravi. Favno ogrožajo krivolovci in izguba habitatov. Veliko število turistov je trenutno največja grožnja ekosistemu parka. Tudi infrastruktura, kot so hoteli in parkirišča, ni zadostna za trenutno število obiskovalcev. === Turizem === [[File:Tatra Hike 2023-09-08.jpg|thumb|Pohodništvo v Visokih Tatrah]] Turizem se je v Tatrah prvič razvil konec 19. stoletja in se nadaljuje tudi v 21. stoletju. Je najbolj obiskan narodni park na Poljskem. V narodnem parku Tatre je več kot 270 kilometrov pohodniških poti.<ref name ="tnp"/> == Galerija == <gallery widths="140" heights="140" perrow="6"> File:Polana Kalatówki Dolina Goryczkowa.jpg|Polje krokusov v dolini Goryczkowa, Zahodne Tatre File:Mnichy Chochołowskie a2.jpg|Mnichy Chochołowskie File:Siklawa a2.jpg|Slapovi Siklawa File:Hala Gąsienicowa - sierpień.jpg|[[Hala Gąsienicowa]] File:Czarny Staw i Morskie Oko widok z Rysów.jpg|ezera Czarny Staw pod Rysami in Morskie Oko File:Gentiana verna a4.jpg|[[Gentiana verna]] File:Kościelec view 6.jpg|Zasnežene Tatre maja 2019 File:Dolina chocholowska.jpg|Dolina Chochołowska pozimi File:Dolina Małej Łąki a5.jpg|[[Hala Mała Łąka]] File:Imgp7951.jpg|[[tatrski gams]] File:Two young M.marmota latirostris (Volovec, Tatra).jpg|Tatrski svizci File:On the move (14283835994).jpg|[[rjavi medved]] </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Tatra National Park}} *[http://www.tpn.pl/ Official '''Tatra National Park''' website] — ''(English)'' [[Kategorija:Narodni parki Poljske]] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča na Poljskem]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1954]] [[Kategorija:Biosferni rezervati Poljske]] 043vnvr4ac424ijjg8j0xz48tho51tb Pogovor:Narodni park Tatre 1 600969 6659808 2026-04-14T19:23:08Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema= Geografija |država=Poljska}}« 6659808 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Ljuba24b |tema= Geografija |država=Poljska}} gvl6l75q6gtd0ap4jlie5ym66vneojc Uporabniški pogovor:IZA345 3 600970 6659810 2026-04-14T19:24:34Z A09 188929 ai 6659810 wikitext text/x-wiki [[File:Information.svg|25px|alt=Information icon]] Pozdravljen-a, sem [[Uporabnik:A09|A09]]. Urejanje, ki si ga pred kratkim izvršil/a izpade, kot da ga je zgeneriral [[veliki jezikovni model]] (npr. AI-pogovorna orodja ali podobne tehnologije). Besedila, ki jih generirajo tovrstne aplikacije so [[WP:AI|neprimerna za enciklopedijo]], njihovi rezultati pa morajo biti natančno preverjeni. Tvoje urejanje je morda bilo razveljavljeno. Če hočeš nadaljevati s testiranjem, prosim stori to v svojemu [[Uporabnik:IZA345/peskovnik|peskovnik]]u. Če meniš, da je bila storjena napaka ali pa imaš kakršnakoli vprašanja, mi lahko pustiš sporočilo na [[Uporabniški pogovor:A09|moji pogovorni strani]]. Hvala.[[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestili o uporabi velikih jezikovnih modelov|{{PAGENAME}}]]<!-- Template:uw-ai1 -->--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 21:24, 14. april 2026 (CEST) 0yz39u90bnah9euyccid13ffyell9hl Pogovor:Univerza v Sofiji 1 600971 6659812 2026-04-14T19:28:47Z Yerpo 8417 {{CEE Pomlad 2026}} 6659812 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Yerpo |tema=znanost |tema2=kultura |država=Bolgarija}} os7b6wyuav6da05v06npp99re6ceqmw Zgodovina Estonije 0 600972 6659828 2026-04-14T20:11:42Z TadejM 738 ustvarjeno s prevodom uvoda [[:en:History of Estonia]] 6659828 wikitext text/x-wiki Zgodovina [[Estonija|Estonije]] tvori del [[zgodovina Evrope|zgodovine Evrope]]. Naselitev na območju današnje Estonije je postala mogoča pred 13.000 do 11.000 leti, potem ko se je stopil led zadnje [[ledena doba|poledenitve]], ostanki prvega stalnega prebivalstva v regiji pa segajo 9000 let pr. n. št.<ref>{{Cite news|last=Esselmond|first=Tom|date=26 August 2011|title=Spirituality in Estonia - the world's 'least religious' country|work=[[BBC]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-14635021}}</ref> Srednjeveško avtohtono prebivalstvo Estonije je bilo med zadnjimi [[pogan]]skimi civilizacijami v Evropi, ki so sprejele [[krščanstvo]] po [[severne križarske vojne|severnih križarskih vojnah]] v 13. stoletju.<ref>{{Cite web|url= https://legacarta.intracen.org/country/est/|title= Country Profile – LegaCarta|access-date= 26 November 2019}}</ref><!--<ref name="culture_and_customs_of_the_baltic_states">Compare: {{Cite book | last1 = O'Connor | first1 = Kevin J. | title = Culture and customs of the Baltic states | url= https://books.google.com/books?id=IpR0-OrrwssC | year = 2006 | publisher = [[Greenwood Press]] | location = Westport, Connecticut | isbn = 978-0-313-33125-1 | page = 4 | quote = "history as a battleground on which larger powers such as Germany, Russia, Sweden and Poland fought their many wars"}}</ref>--> Po križarskem zavzetju območja do 1227 je Estoniji najprej vladal [[kralj Danske]] na severu (do 1345) in nato do 1559 [[država tevtonskega viteškega reda|tevtonski red]] ter cerkvene države [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], ki je od 1418 do 1562 pokrivalo celotno Estonijo in tvorilo del [[Livonijska konfederacija|Livonijske konfederacije]]. Po letu 1559 je bila Estonija del [[Švedska|Kraljevine Švedske]] do leta 1710, ko je celotno območje v [[velika severna vojna|veliki severni vojni]] v letih od 1700 do 1721 zavzelo [[Rusko carstvo]]. V tem obdobju je [[Baltski Nemci|lokalno nemško govoreče]] plemstvo uživalo precejšnjo avtonomijo in je bila [[nemščina|visoka nemščina]] (pred tem tudi [[nizka nemščina]] in [[latinščina]]) glavni jezik uprave in izobraževanja. [[File:Russa literacy 1897.jpg|thumb|Zaradi javnega izobraževalnega sistema pod švedsko oblastjo sta bili Estonija in Finska po podatkih popisa leta 1897 najbolj pismeni območji [[Ruski imperij|Ruskega imperija]].]] [[Estofilija|Estofilno]] obdobje razsvetljenstva (1750–1840) je pripeljalo do [[estonski narodni preporod|estonskega narodnega preporoda]] v 19. stoletju. Po prvi svetovni vojni (1914–1918) in revolucijah leta 1917, s katerimi se je končal [[Ruski imperij]], je bila Estonija februarja 1918 [[Estonska razglasitev neodvisnosti|razglašena za neodvisno demokratično republiko]]. V [[estonska vojna za neodvisnost|estonski vojni za neodvisnost]] (1918–1920) se je novo proglašena država uspešno borila proti sovjetski [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|ruski]] [[boljševizem|boljševiški]] invaziji in februarja 1920 je [[sovjetska Rusija]] z [[Pogodba iz Tartuja|rusko-estonsko mirovno pogodbo]] trajno prepoznala neodvisnost Estonije. Med drugo svetovno vojno (1939–1945) je [[Sovjetska zveza]] junija 1940 okupirala Estonijo in si jo nelegalno priključila. Med [[operacija Barbarossa|operacijo Barbarossa]] je Estonijo leta 1941 okupirala [[nacistična Nemčija]]; sovjetska armada jo je znova okupirala leta 1944. Estonija je znova razglasila neodvisnost avgusta 1991 in se leta 2004 pridružila [[Evropska unija|Evropski uniji]] in [[Nato|Natu]]. ==Sklici== {{Reflist}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|History of Estonia}} *[http://www.hoeckmann.de/germany/baltics.htm Zgodovinski zemljevidi Estonije v 16., 17. in 18. stoletju] *[http://eudocs.lib.byu.edu/index.php/History_of_Estonia:_Primary_Documents History of Estonia: Primary Documents] [[Kategorija:Zgodovina Estonije| ]] axg4yoonh574jd95aj7pm9lx8w67wyi Pogovor:Zgodovina Estonije 1 600973 6659829 2026-04-14T20:14:42Z TadejM 738 {{CEE Pomlad 2026}}, {{prevedena stran}} 6659829 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=TadejM |tema=zgodovina |država=Estonija}} {{prevedena stran|en|History of Estonia|version=1347113976}} ooutriacfck8iprep3d9x84lwgoints Turovska kneževina 0 600974 6659862 2026-04-15T05:23:05Z Octopus 13285 uvod 6659862 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = |conventional_long_name = Turovsko-Pinska kneževina |common_name = Turov in Pinsk |status = vazal |empire = |status_text = [[kneževina]] |year_start = 10. stoletje |year_end = 14. stoletje |image_map = 1237 Kievan Rus' Livonia Lithuania.png |image_map_caption = {{legend|salmon|Turovsko-Pinska kneževina leta 1237}} |event_end = vključitev v [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]] |p1 = Dregovič |image_p1 = |s1 = Velika litovska kneževina |image_s1 = [[Slika:Lithuanian coat of arms Vytis. 16th century.jpg|20px|Velika litovska kneževina]] |religion = [[pravoslavje]] |capital = [[Turov]]<br/>[[Pinsk]] |government_type = [[monarhija]] |legislature = veče |title_leader = knez Turova |leader1 = [[Tur, knez Turova|Tur]]<ref>Tur bi lahko bil mitski ustanovitelj, ker je samo bežno omenjen v PVL za leto 980</ref> |year_leader1 = 950–980 |common_languages = stara vzhodna slovanščina |category= }} '''Turovska kneževina''', kasneje imenovana '''Turovsko-Pinška kneževina''' ([[Beloruščina|belorusko]]: Турава-Пінскае княства, romanizirano: Turava-Pinskaje kniastva; [[Ruščina|rusko]]: Турово-Пинское княжество, romanizirano: Turovo-Pinskoye knyazhestvo; ukrajinsko: Турово-Пінське князівство, romanizirano: Turovo-Pins'ke knyazivstvo), znana tudi kot '''Turovska Rusija''',<ref>[http://www.iaepan.edu.pl/archaeologia-polona/object/736 Jan Tyszkiewicz (2015): The stronghold in Sypniewo from the 10th–11th century]. str. 295 </ref> je bila srednjeveška kneževina [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] na ozemlju današnje [[Belorusija|Belorusije]] in severne [[Ukrajina|Ukrajine]]. Turovski knezi so v začetku 10. in 11. stoletja pogosto služili kot veliki kijevski knezi. Njeno glavno mesto je bil [[Turov]] (Turaŭ), druga pomembna mesta pa so bila [[Pinsk]], Mazir, Sluck, Luck, Brest in Volodimir. Do 12. stoletja je bila kneževina zelo tesno povezana s Kijevsko-Volinsko kneževino. Kasneje je bila za kratek čas priključena Gališko-Volinskemu kraljestvu in do mongolske invazije uživala visoko raven avtonomije. V 14. stoletju je postala del [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]]. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 14. stoletju]] pi75bd8skuqjtuvjonwfodk518gs00g 6659863 6659862 2026-04-15T05:31:41Z Octopus 13285 urejanje 6659863 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = |conventional_long_name = Turovsko-Pinska kneževina |common_name = Turov in Pinsk |status = vazal |empire = |status_text = [[kneževina]] |year_start = 10. stoletje |year_end = 14. stoletje |image_map = 1237 Kievan Rus' Livonia Lithuania.png |image_map_caption = {{legend|salmon|Turovsko-Pinska kneževina leta 1237}} |event_end = vključitev v [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]] |p1 = Dregoviči |image_p1 = |s1 = Velika litovska kneževina |image_s1 = [[Slika:Lithuanian coat of arms Vytis. 16th century.jpg|20px|Velika litovska kneževina]] |religion = [[pravoslavje]] |capital = [[Turov]]<br/>[[Pinsk]] |government_type = [[monarhija]] |legislature = veče |title_leader = knez Turova |leader1 = [[Tur, knez Turova|Tur]]{{efn|Tur bi lahko bil mitski ustanovitelj, ker je samo bežno omenjen v PVL za leto 980}} |year_leader1 = 950–980 |common_languages = stara vzhodna slovanščina |category= }} '''Turovska kneževina''', kasneje imenovana '''Turovsko-Pinška kneževina''' ([[Beloruščina|belorusko]]: Турава-Пінскае княства, romanizirano: Turava-Pinskaje kniastva; [[Ruščina|rusko]]: Турово-Пинское княжество, romanizirano: Turovo-Pinskoye knyazhestvo; ukrajinsko: Турово-Пінське князівство, romanizirano: Turovo-Pins'ke knyazivstvo), znana tudi kot '''Turovska Rusija''',<ref>[http://www.iaepan.edu.pl/archaeologia-polona/object/736 Jan Tyszkiewicz (2015): The stronghold in Sypniewo from the 10th–11th century]. str. 295 </ref> je bila srednjeveška kneževina [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] na ozemlju današnje [[Belorusija|Belorusije]] in severne [[Ukrajina|Ukrajine]]. Turovski knezi so v začetku 10. in 11. stoletja pogosto služili kot veliki kijevski knezi. Njeno glavno mesto je bil [[Turov]] (Turaŭ), druga pomembna mesta pa so bila [[Pinsk]], Mazir, Sluck, Luck, Brest in Volodimir. Do 12. stoletja je bila kneževina zelo tesno povezana s Kijevsko-Volinsko kneževino. Kasneje je bila za kratek čas priključena [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-Volinski kneževini]] in do mongolske invazije uživala visoko raven avtonomije. V 14. stoletju je postala del [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]]. ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 14. stoletju]] f9ee9luhq9qxbyp5kmf7fl53zvvqp8l 6659864 6659863 2026-04-15T05:33:20Z Octopus 13285 popravek 6659864 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = |conventional_long_name = Turovsko-Pinska kneževina |common_name = Turov in Pinsk |status = vazal |empire = |status_text = [[kneževina]] |year_start = 10. stoletje |year_end = 14. stoletje |image_map = 1237 Kievan Rus' Livonia Lithuania.png |image_map_caption = {{legend|salmon|Turovsko-Pinska kneževina leta 1237}} |event_end = vključitev v [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]] |p1 = Dregoviči |image_p1 = |s1 = Velika litovska kneževina |image_s1 = [[Slika:Lithuanian coat of arms Vytis. 16th century.jpg|20px|Velika litovska kneževina]] |religion = [[pravoslavje]] |capital = [[Turov]]<br/>[[Pinsk]] |government_type = [[monarhija]] |legislature = veče |title_leader = knez Turova |leader1 = [[Tur, knez Turova|Tur]]{{efn|Tur bi lahko bil mitski ustanovitelj, ker je samo bežno omenjen v PVL za leto 980}} |year_leader1 = 950–980 |common_languages = stara vzhodna slovanščina |category= }} '''Turovska kneževina''', kasneje imenovana '''Turovsko-Pinska kneževina''' ([[Beloruščina|belorusko]]: Турава-Пінскае княства, romanizirano: Turava-Pinskaje kniastva; [[Ruščina|rusko]]: Турово-Пинское княжество, romanizirano: Turovo-Pinskoye knyazhestvo; ukrajinsko: Турово-Пінське князівство, romanizirano: Turovo-Pins'ke knyazivstvo), znana tudi kot '''Turovska Rusija''',<ref>[http://www.iaepan.edu.pl/archaeologia-polona/object/736 Jan Tyszkiewicz (2015): The stronghold in Sypniewo from the 10th–11th century]. str. 295 </ref> je bila srednjeveška kneževina [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] na ozemlju današnje [[Belorusija|Belorusije]] in severne [[Ukrajina|Ukrajine]]. Turovski knezi so v začetku 10. in 11. stoletja pogosto služili kot veliki kijevski knezi. Njeno glavno mesto je bil [[Turov]] (Turaŭ), druga pomembna mesta pa so bila [[Pinsk]], Mazir, Sluck, Luck, Brest in Volodimir. Do 12. stoletja je bila kneževina zelo tesno povezana s Kijevsko-Volinsko kneževino. Kasneje je bila za kratek čas priključena [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-Volinski kneževini]] in do mongolske invazije uživala visoko raven avtonomije. V 14. stoletju je postala del [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]]. ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 14. stoletju]] ruvy48zitw4bzgxltio32j4rp22b9pe 6659879 6659864 2026-04-15T06:58:46Z Octopus 13285 /* Opomba */ Zgodovina 6659879 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = |conventional_long_name = Turovsko-Pinska kneževina |common_name = Turov in Pinsk |status = vazal |empire = |status_text = [[kneževina]] |year_start = 10. stoletje |year_end = 14. stoletje |image_map = 1237 Kievan Rus' Livonia Lithuania.png |image_map_caption = {{legend|salmon|Turovsko-Pinska kneževina leta 1237}} |event_end = vključitev v [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]] |p1 = Dregoviči |image_p1 = |s1 = Velika litovska kneževina |image_s1 = [[Slika:Lithuanian coat of arms Vytis. 16th century.jpg|20px|Velika litovska kneževina]] |religion = [[pravoslavje]] |capital = [[Turov]]<br/>[[Pinsk]] |government_type = [[monarhija]] |legislature = veče |title_leader = knez Turova |leader1 = [[Tur, knez Turova|Tur]]{{efn|Tur bi lahko bil mitski ustanovitelj, ker je samo bežno omenjen v PVL za leto 980}} |year_leader1 = 950–980 |common_languages = stara vzhodna slovanščina |category= }} '''Turovska kneževina''', kasneje imenovana '''Turovsko-Pinska kneževina''' ([[Beloruščina|belorusko]]: Турава-Пінскае княства, romanizirano: Turava-Pinskaje kniastva; [[Ruščina|rusko]]: Турово-Пинское княжество, romanizirano: Turovo-Pinskoye knyazhestvo; ukrajinsko: Турово-Пінське князівство, romanizirano: Turovo-Pins'ke knyazivstvo), znana tudi kot '''Turovska Rusija''',<ref>[http://www.iaepan.edu.pl/archaeologia-polona/object/736 Jan Tyszkiewicz (2015): The stronghold in Sypniewo from the 10th–11th century]. str. 295 </ref> je bila srednjeveška kneževina [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] na ozemlju današnje [[Belorusija|Belorusije]] in severne [[Ukrajina|Ukrajine]]. Turovski knezi so v začetku 10. in 11. stoletja pogosto služili kot veliki kijevski knezi. Njeno glavno mesto je bil [[Turov]] (Turaŭ), druga pomembna mesta pa so bila [[Pinsk]], Mazir, Sluck, Luck, Brest in Volodimir. Do 12. stoletja je bila kneževina zelo tesno povezana s Kijevsko-Volinsko kneževino. Kasneje je bila za kratek čas priključena [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-Volinski kneževini]] in do mongolske invazije uživala visoko raven avtonomije. V 14. stoletju je postala del [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]]. ==Zgodovina== Turovska kneževina izvira predvsem iz plemena Dregovičev in delno Drevljanov. Čeprav okoliščine njenega nastanka niso jasne, je omenjena v ''[[Zgodovina minulih let|Zgodovini minulih let]]'' in je obstajala že leta 980. Po legendi je mesto Turov, prvič omenjeno leta 980, okoli leta 950 ustanovil [[Varjagi|varjaški]] knez Tur, brat [[Rogvolod]]a, prvega v kronikah omenjenega kneza Polocka.<ref>{{cite book |last1=Franklin |first1=Simon |author-link1= |last2=Shepard |first2=Jonathan |year=2014 |title=The Emergence of Rus 750-1200 |url=https://books.google.com/books?id=mMoFBAAAQBAJ&pg=PA152 | series=Longman History of Russia |publisher=Routledge |isbn=9781317872245 |quote=}}</ref> ===Kijevska kneževina=== V času [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja Velikega]] (980–1015) je mesto Turov in njegova neposredna okolica postala del [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]]. Okoli leta 988 je Vladimir svojega osemletnega sina [[Svjatopolk I. Kijevski|Svjatopolka I. Kijevskega]] imenoval za turovskega kneza. Kasneje je Vladimir Svjatopolka zaprl zaradi načrtovanja upora. Malo pred Vladimirjevo smrtjo je bil Svjatopolk osvobojen in po Vladimirjevi smrti postal veliki knez Kijevske Rusije. ===Izjaslaviči=== V nizo treh bitk med letoma 1016 in 1018 je [[Jaroslav Modri]] strmoglavil svojega starejšega brata Svjatopolka I. in sam postal veliki knez Kijevske Rusije. Okoli leta 1042 ali 1043 je Jaroslav poročil svojega najstarejšega sina [[Izjaslav I. Kijevski|Izjaslava]] s sestro poljskega kralja [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I.]] in ga imenoval za kneza Turova in Pinska. Leta 1054 je Izjaslav postal veliki kijevski knez z nestanovitno vladavino. Po Izjaslavovi smrti leta 1078 je njegov brat in novi veliki knez [[Vsevolod I. Kijevski]] imenoval Izjaslavovega najstarejšega sina Jaropolka Izjaslaviča za kneza Volinije in Turova. Leta 1084 so Rostislaviči, vladarji sosednje Galicije (Haliča), poskušali zavzeti del Jaropolkove kneževine, vendar sta Jaropolk in Vsevolodov sin [[Vladimir Monomah]] premagala napadalce. Jaropolk se je na kratko uprl velikemu knezu Vsevolodu, bil ponovno postavljen na prestol in leta 1087 umorjen, verjetno s strani Rostislavičev. ===Nasprotovanje Vladimirju Monomahu=== Turovska kneževina je prešla v roke njegovega mlajšega brata [[Svjatopolk II. Kijevski|Svjatopolka II.]], ki je upravljal Novgorodsko kneževino. Ko je Svjatopolk II. postal veliki kijevski knez, je Turovsko kneževino predal svojemu nečaku, Jaropolkovemu sinu Vjačeslavu. Kasneje je Svjatopolk dal Volodimir-Volinski in Brest svojima sinovoma Jaroslavu oziroma Mstislavu. Kot veliki knez je Svjatopolk poskušal premagati uporniške Rostislaviče, ki so se dobro uveljavili v Gališki kneževini, vendar so bili njegovi poskusi precej neuspešni. Leta 1100 je Turovska kneževina prešla v roke Jaroslava Svjatopolkoviča, ki je vladal tako Turovski kot Volinski kneževini. Med drugim sporom med turovskim knezom in velikim kijevskim knezom je bil Jaroslav leta 1118 odstavljen. Turovska kneževina je nato prešla v roke Svjatopolkovega drugega sina Brjačislava, Volinija pa je bila dana Romanu, sinu Vladimirja Monomaha. Ljubeški koncil leta 1097 je spremenil sistem imenovanja knezov, tako da je kneževina postala patrimonialna država. ===Obnovitev kneževine=== Po smrti Brjačislava Vladimirja je Vladimir Monomah dal Turovsko kneževino svojemu sinu Vjačeslavu Monomahoviču, ki jo je s prekinitvami obdržal do sredine 12. stoletja. Okoli leta 1150 je Turov pripadel Andreju Bogoljubskemu in Borisu Jurjeviču, potomcema [[Jurij Dolgoroki|Jurija Dolgorokega]]. Nazadnje je Jurij Dolgoroki leta 1162 kneževino vrnil Juriju Jaroslaviču, enemu od Izjaslavičev in vnuku Svjatopolka II. Kijevskega, ki je pridobil popolno neodvisnost od Kijevske Rusije. Kneževina je bila zatem vse bolj razdeljena med več sinov kneza Jurija. Ustanovljena je bila delno neodvisna Pinška kneževina. Turovska vojska je skupaj s smolensko leta 1223 sodelovala v [[Bitka na Kalki|bitki na Kalki]]. ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 14. stoletju]] axv5isk1rshjeyrxx06meucf7yd9nz8 6659880 6659879 2026-04-15T07:00:14Z Octopus 13285 urejanje 6659880 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = |conventional_long_name = Turovsko-Pinska kneževina |common_name = Turov in Pinsk |status = vazal |empire = |status_text = [[kneževina]] |year_start = 10. stoletje |year_end = 14. stoletje |image_map = 1237 Kievan Rus' Livonia Lithuania.png |image_map_caption = {{legend|salmon|Turovsko-Pinska kneževina leta 1237}} |event_end = vključitev v [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]] |p1 = Dregoviči |image_p1 = |s1 = Velika litovska kneževina |image_s1 = [[Slika:Lithuanian coat of arms Vytis. 16th century.jpg|20px|Velika litovska kneževina]] |religion = [[pravoslavje]] |capital = [[Turov]]<br/>[[Pinsk]] |government_type = [[monarhija]] |legislature = veče |title_leader = knez Turova |leader1 = [[Tur, knez Turova|Tur]]{{efn|Tur bi lahko bil mitski ustanovitelj, ker je samo bežno omenjen samo v ''[[Zgodovina minulih let|Zgodovini minulih let]]'' za leto 980}} |year_leader1 = 950–980 |common_languages = stara vzhodna slovanščina |category= }} '''Turovska kneževina''', kasneje imenovana '''Turovsko-Pinska kneževina''' ([[Beloruščina|belorusko]]: Турава-Пінскае княства, romanizirano: Turava-Pinskaje kniastva; [[Ruščina|rusko]]: Турово-Пинское княжество, romanizirano: Turovo-Pinskoye knyazhestvo; ukrajinsko: Турово-Пінське князівство, romanizirano: Turovo-Pins'ke knyazivstvo), znana tudi kot '''Turovska Rusija''',<ref>[http://www.iaepan.edu.pl/archaeologia-polona/object/736 Jan Tyszkiewicz (2015): The stronghold in Sypniewo from the 10th–11th century]. str. 295 </ref> je bila srednjeveška kneževina [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] na ozemlju današnje [[Belorusija|Belorusije]] in severne [[Ukrajina|Ukrajine]]. Turovski knezi so v začetku 10. in 11. stoletja pogosto služili kot veliki kijevski knezi. Njeno glavno mesto je bil [[Turov]] (Turaŭ), druga pomembna mesta pa so bila [[Pinsk]], Mazir, Sluck, Luck, Brest in Volodimir. Do 12. stoletja je bila kneževina zelo tesno povezana s Kijevsko-Volinsko kneževino. Kasneje je bila za kratek čas priključena [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-Volinski kneževini]] in do mongolske invazije uživala visoko raven avtonomije. V 14. stoletju je postala del [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]]. ==Zgodovina== Turovska kneževina izvira predvsem iz plemena Dregovičev in delno Drevljanov. Čeprav okoliščine njenega nastanka niso jasne, je omenjena v ''[[Zgodovina minulih let|Zgodovini minulih let]]'' in je obstajala že leta 980. Po legendi je mesto Turov, prvič omenjeno leta 980, okoli leta 950 ustanovil [[Varjagi|varjaški]] knez Tur, brat [[Rogvolod]]a, prvega v kronikah omenjenega kneza Polocka.<ref>{{cite book |last1=Franklin |first1=Simon |author-link1= |last2=Shepard |first2=Jonathan |year=2014 |title=The Emergence of Rus 750-1200 |url=https://books.google.com/books?id=mMoFBAAAQBAJ&pg=PA152 | series=Longman History of Russia |publisher=Routledge |isbn=9781317872245 |quote=}}</ref> ===Kijevska kneževina=== V času [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja Velikega]] (980–1015) je mesto Turov in njegova neposredna okolica postala del [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]]. Okoli leta 988 je Vladimir svojega osemletnega sina [[Svjatopolk I. Kijevski|Svjatopolka I. Kijevskega]] imenoval za turovskega kneza. Kasneje je Vladimir Svjatopolka zaprl zaradi načrtovanja upora. Malo pred Vladimirjevo smrtjo je bil Svjatopolk osvobojen in po Vladimirjevi smrti postal veliki knez Kijevske Rusije. ===Izjaslaviči=== V nizo treh bitk med letoma 1016 in 1018 je [[Jaroslav Modri]] strmoglavil svojega starejšega brata Svjatopolka I. in sam postal veliki knez Kijevske Rusije. Okoli leta 1042 ali 1043 je Jaroslav poročil svojega najstarejšega sina [[Izjaslav I. Kijevski|Izjaslava]] s sestro poljskega kralja [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I.]] in ga imenoval za kneza Turova in Pinska. Leta 1054 je Izjaslav postal veliki kijevski knez z nestanovitno vladavino. Po Izjaslavovi smrti leta 1078 je njegov brat in novi veliki knez [[Vsevolod I. Kijevski]] imenoval Izjaslavovega najstarejšega sina Jaropolka Izjaslaviča za kneza Volinije in Turova. Leta 1084 so Rostislaviči, vladarji sosednje Galicije (Haliča), poskušali zavzeti del Jaropolkove kneževine, vendar sta Jaropolk in Vsevolodov sin [[Vladimir Monomah]] premagala napadalce. Jaropolk se je na kratko uprl velikemu knezu Vsevolodu, bil ponovno postavljen na prestol in leta 1087 umorjen, verjetno s strani Rostislavičev. ===Nasprotovanje Vladimirju Monomahu=== Turovska kneževina je prešla v roke njegovega mlajšega brata [[Svjatopolk II. Kijevski|Svjatopolka II.]], ki je upravljal Novgorodsko kneževino. Ko je Svjatopolk II. postal veliki kijevski knez, je Turovsko kneževino predal svojemu nečaku, Jaropolkovemu sinu Vjačeslavu. Kasneje je Svjatopolk dal Volodimir-Volinski in Brest svojima sinovoma Jaroslavu oziroma Mstislavu. Kot veliki knez je Svjatopolk poskušal premagati uporniške Rostislaviče, ki so se dobro uveljavili v Gališki kneževini, vendar so bili njegovi poskusi precej neuspešni. Leta 1100 je Turovska kneževina prešla v roke Jaroslava Svjatopolkoviča, ki je vladal tako Turovski kot Volinski kneževini. Med drugim sporom med turovskim knezom in velikim kijevskim knezom je bil Jaroslav leta 1118 odstavljen. Turovska kneževina je nato prešla v roke Svjatopolkovega drugega sina Brjačislava, Volinija pa je bila dana Romanu, sinu Vladimirja Monomaha. Ljubeški koncil leta 1097 je spremenil sistem imenovanja knezov, tako da je kneževina postala patrimonialna država. ===Obnovitev kneževine=== Po smrti Brjačislava Vladimirja je Vladimir Monomah dal Turovsko kneževino svojemu sinu Vjačeslavu Monomahoviču, ki jo je s prekinitvami obdržal do sredine 12. stoletja. Okoli leta 1150 je Turov pripadel Andreju Bogoljubskemu in Borisu Jurjeviču, potomcema [[Jurij Dolgoroki|Jurija Dolgorokega]]. Nazadnje je Jurij Dolgoroki leta 1162 kneževino vrnil Juriju Jaroslaviču, enemu od Izjaslavičev in vnuku Svjatopolka II. Kijevskega, ki je pridobil popolno neodvisnost od Kijevske Rusije. Kneževina je bila zatem vse bolj razdeljena med več sinov kneza Jurija. Ustanovljena je bila delno neodvisna Pinška kneževina. Turovska vojska je skupaj s smolensko leta 1223 sodelovala v [[Bitka na Kalki|bitki na Kalki]]. ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 14. stoletju]] hvwiyr9or6qdgc6abubbp5pp7qmno7c 6659889 6659880 2026-04-15T07:39:39Z Octopus 13285 /* Opomba */ knezi 6659889 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = |conventional_long_name = Turovsko-Pinska kneževina |common_name = Turov in Pinsk |status = vazal |empire = |status_text = [[kneževina]] |year_start = 10. stoletje |year_end = 14. stoletje |image_map = 1237 Kievan Rus' Livonia Lithuania.png |image_map_caption = {{legend|salmon|Turovsko-Pinska kneževina leta 1237}} |event_end = vključitev v [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]] |p1 = Dregoviči |image_p1 = |s1 = Velika litovska kneževina |image_s1 = [[Slika:Lithuanian coat of arms Vytis. 16th century.jpg|20px|Velika litovska kneževina]] |religion = [[pravoslavje]] |capital = [[Turov]]<br/>[[Pinsk]] |government_type = [[monarhija]] |legislature = veče |title_leader = knez Turova |leader1 = [[Tur, knez Turova|Tur]]{{efn|Tur bi lahko bil mitski ustanovitelj, ker je samo bežno omenjen samo v ''[[Zgodovina minulih let|Zgodovini minulih let]]'' za leto 980}} |year_leader1 = 950–980 |common_languages = stara vzhodna slovanščina |category= }} '''Turovska kneževina''', kasneje imenovana '''Turovsko-Pinska kneževina''' ([[Beloruščina|belorusko]]: Турава-Пінскае княства, romanizirano: Turava-Pinskaje kniastva; [[Ruščina|rusko]]: Турово-Пинское княжество, romanizirano: Turovo-Pinskoye knyazhestvo; ukrajinsko: Турово-Пінське князівство, romanizirano: Turovo-Pins'ke knyazivstvo), znana tudi kot '''Turovska Rusija''',<ref>[http://www.iaepan.edu.pl/archaeologia-polona/object/736 Jan Tyszkiewicz (2015): The stronghold in Sypniewo from the 10th–11th century]. str. 295 </ref> je bila srednjeveška kneževina [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] na ozemlju današnje [[Belorusija|Belorusije]] in severne [[Ukrajina|Ukrajine]]. Turovski knezi so v začetku 10. in 11. stoletja pogosto služili kot veliki kijevski knezi. Njeno glavno mesto je bil [[Turov]] (Turaŭ), druga pomembna mesta pa so bila [[Pinsk]], Mazir, Sluck, Luck, Brest in Volodimir. Do 12. stoletja je bila kneževina zelo tesno povezana s Kijevsko-Volinsko kneževino. Kasneje je bila za kratek čas priključena [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-Volinski kneževini]] in do mongolske invazije uživala visoko raven avtonomije. V 14. stoletju je postala del [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]]. ==Zgodovina== Turovska kneževina izvira predvsem iz plemena Dregovičev in delno Drevljanov. Čeprav okoliščine njenega nastanka niso jasne, je omenjena v ''[[Zgodovina minulih let|Zgodovini minulih let]]'' in je obstajala že leta 980. Po legendi je mesto Turov, prvič omenjeno leta 980, okoli leta 950 ustanovil [[Varjagi|varjaški]] knez Tur, brat [[Rogvolod]]a, prvega v kronikah omenjenega kneza Polocka.<ref>{{cite book |last1=Franklin |first1=Simon |author-link1= |last2=Shepard |first2=Jonathan |year=2014 |title=The Emergence of Rus 750-1200 |url=https://books.google.com/books?id=mMoFBAAAQBAJ&pg=PA152 | series=Longman History of Russia |publisher=Routledge |isbn=9781317872245 |quote=}}</ref> ===Kijevska kneževina=== V času [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja Velikega]] (980–1015) je mesto Turov in njegova neposredna okolica postala del [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]]. Okoli leta 988 je Vladimir svojega osemletnega sina [[Svjatopolk I. Kijevski|Svjatopolka I. Kijevskega]] imenoval za turovskega kneza. Kasneje je Vladimir Svjatopolka zaprl zaradi načrtovanja upora. Malo pred Vladimirjevo smrtjo je bil Svjatopolk osvobojen in po Vladimirjevi smrti postal veliki knez Kijevske Rusije. ===Izjaslaviči=== V nizo treh bitk med letoma 1016 in 1018 je [[Jaroslav Modri]] strmoglavil svojega starejšega brata Svjatopolka I. in sam postal veliki knez Kijevske Rusije. Okoli leta 1042 ali 1043 je Jaroslav poročil svojega najstarejšega sina [[Izjaslav I. Kijevski|Izjaslava]] s sestro poljskega kralja [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I.]] in ga imenoval za kneza Turova in Pinska. Leta 1054 je Izjaslav postal veliki kijevski knez z nestanovitno vladavino. Po Izjaslavovi smrti leta 1078 je njegov brat in novi veliki knez [[Vsevolod I. Kijevski]] imenoval Izjaslavovega najstarejšega sina Jaropolka Izjaslaviča za kneza Volinije in Turova. Leta 1084 so Rostislaviči, vladarji sosednje Galicije (Haliča), poskušali zavzeti del Jaropolkove kneževine, vendar sta Jaropolk in Vsevolodov sin [[Vladimir Monomah]] premagala napadalce. Jaropolk se je na kratko uprl velikemu knezu Vsevolodu, bil ponovno postavljen na prestol in leta 1087 umorjen, verjetno s strani Rostislavičev. ===Nasprotovanje Vladimirju Monomahu=== Turovska kneževina je prešla v roke njegovega mlajšega brata [[Svjatopolk II. Kijevski|Svjatopolka II.]], ki je upravljal Novgorodsko kneževino. Ko je Svjatopolk II. postal veliki kijevski knez, je Turovsko kneževino predal svojemu nečaku, Jaropolkovemu sinu Vjačeslavu. Kasneje je Svjatopolk dal Volodimir-Volinski in Brest svojima sinovoma Jaroslavu oziroma Mstislavu. Kot veliki knez je Svjatopolk poskušal premagati uporniške Rostislaviče, ki so se dobro uveljavili v Gališki kneževini, vendar so bili njegovi poskusi precej neuspešni. Leta 1100 je Turovska kneževina prešla v roke Jaroslava Svjatopolkoviča, ki je vladal tako Turovski kot Volinski kneževini. Med drugim sporom med turovskim knezom in velikim kijevskim knezom je bil Jaroslav leta 1118 odstavljen. Turovska kneževina je nato prešla v roke Svjatopolkovega drugega sina Brjačislava, Volinija pa je bila dana Romanu, sinu Vladimirja Monomaha. Ljubeški koncil leta 1097 je spremenil sistem imenovanja knezov, tako da je kneževina postala patrimonialna država. ===Obnovitev kneževine=== Po smrti Brjačislava Vladimirja je Vladimir Monomah dal Turovsko kneževino svojemu sinu Vjačeslavu Monomahoviču, ki jo je s prekinitvami obdržal do sredine 12. stoletja. Okoli leta 1150 je Turov pripadel Andreju Bogoljubskemu in Borisu Jurjeviču, potomcema [[Jurij Dolgoroki|Jurija Dolgorokega]]. Nazadnje je Jurij Dolgoroki leta 1162 kneževino vrnil Juriju Jaroslaviču, enemu od Izjaslavičev in vnuku Svjatopolka II. Kijevskega, ki je pridobil popolno neodvisnost od Kijevske Rusije. Kneževina je bila zatem vse bolj razdeljena med več sinov kneza Jurija. Ustanovljena je bila delno neodvisna Pinška kneževina. Turovska vojska je skupaj s smolensko leta 1223 sodelovala v [[Bitka na Kalki|bitki na Kalki]]. ===Propad=== [[Slika:Divisions of Lithuania 1385 (Navahrudak closeup).svg|thumb|300px|{{legend|#4efff0|Turovska kneževina (23) leta 1385}} {{legend|#e1ff4e|Pinska kneževina (22) leta 1385}}]] V začetku 13. stoletja je Turovska kneževina postala odvisna od [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-Volinske kneževine]]. Da bi se osvobodili te odvisnosti, so turovski knezi vse bolj sodelovali z [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]]. V začetku 14. stoletja se je Turovska kneževina nenasilno pridružila Veliki litovski kneževini. Takrat je v Pinsku že vladal [[Gediminas]]ov sin [[Narimunt]], medtem ko sta v Turovu in Haradoku še vedno vladala Rjurika. Kasneje je ozemlje Turovske kneževine postalo del Brestlitovskega, Novogrodskega in Minskega vojvodstva. ==Knezi== == Princes == ===Turovski knezi=== * [[Svjatopolk I. Kijevski|Svjatopolk I.]] Prekleti (980-1019) ; Izjaslaviči * [[Izjaslav I. Kijevski|Izjaslav I.]] (okoli 1045-1078) * Jaropolk Peter (1078–1087) * [[Svjatopolk II. Kijevski|Svjatopolk II.]] (1087–1094) * Vjačeslav Jaropolkovič (1094-1104/1105) ; Smolenski Monomahi * Vjačeslav Monomahovič (1125–1132) * Izjaslav II. Monomahovič (1133–1134) * Vjačeslav Monomahovič (1134–1141) * Vjačeslav Monomahovič (1142–1146) * ? ;Dolgoroki * [[Andrej Bogoljubski]] (1150–1151) * ? * Boris I. (1155–1157) ; Jurjeviči (veja Izjaslavičev) * Jurij Jaroslavovič (1157–1167) * Ivan Yurjevič (1167–1190) * Gleb (1190–1195) * Ivan JUrjevič (1195–1207) * Rostislav Glebovič (1207–1228) * ? * Jurij Volodimirovič (?-1292) * Dmitrij Jurjevič (1292-) * Danila Dmitrovič (?-pred 1366) === Pinski knezi === ; Jurjeviči (veja Izjaslavičev) * Jaroslav Jurjevič (-1184-) * Volodimir Glebovič (-1228-) * Rostislav Volodimirovič (-1242-) * Fjodor Volodimirovič (-1262-) * Jurij Volodimirovič (-1292) * Demid Volodimirovič (1292-to 1292) * Jaroslav Jurjevič (do 1292-) * Jurij Dimitrijevič * [[Gediminas]] (1320- ?) * [[Narimantas]] (1340–1348) * Mihail Glebovič Narimuntovič (1348-?) * Vasilij Mihajlovič Narimuntovič (14. stoletje) * Jurij Nos Vasiljevič Narimuntovič (pred 1398-po 1410) * Jurij Semenovič (pred 1440-po 1471) * Marija Olelkovič (1471–1501) * Vasilij Olelkovič (1480–1495) * Fjodor Ivanovič Jaroslavič (1501–1521) === Klecki knezi === ; Jurjeviči (veja Izjaslavičev) * Vjačeslav Jaroslavič (1127- ?) * ? * Mihael Zigmuntovič (1442–1452) === Slucko-Kopilski knezi === * Jaroslav Izjaslavovič ? (1148) * Svjatoslav Olegovič (1148–1162 * Volodimir Mstislavovič (1162–1164) ? * ? * Volodimir Olgjerdovič (1395–1398) * Aleksandr Olelko (1398–1454) * Mihail Olelkovič (1454-1470/1481) * Simeon I. Olelkovič (1481–1505) * Jurij I. Olelkovič (1505–1542) * Simeon II. Olelkovič (1542–1560) * Jurij II. Olelkovič (1560–1572) * Jurij III. Olelkovič (1572–1586) === Dubrovicijski knezi === * Ivan Jurjevič (1166–1182) ? * Gleb Jurjevič (1182–1190) * Aleksandr Glebovič (1190–1223) ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 14. stoletju]] gu2grcv5qh1t47uka2awy9jzg8hdini 6659892 6659889 2026-04-15T07:42:47Z Octopus 13285 viri 6659892 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = |conventional_long_name = Turovsko-Pinska kneževina |common_name = Turov in Pinsk |status = vazal |empire = |status_text = [[kneževina]] |year_start = 10. stoletje |year_end = 14. stoletje |image_map = 1237 Kievan Rus' Livonia Lithuania.png |image_map_caption = {{legend|salmon|Turovsko-Pinska kneževina leta 1237}} |event_end = vključitev v [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]] |p1 = Dregoviči |image_p1 = |s1 = Velika litovska kneževina |image_s1 = [[Slika:Lithuanian coat of arms Vytis. 16th century.jpg|20px|Velika litovska kneževina]] |religion = [[pravoslavje]] |capital = [[Turov]]<br/>[[Pinsk]] |government_type = [[monarhija]] |legislature = veče |title_leader = knez Turova |leader1 = [[Tur, knez Turova|Tur]]{{efn|Tur bi lahko bil mitski ustanovitelj, ker je samo bežno omenjen samo v ''[[Zgodovina minulih let|Zgodovini minulih let]]'' za leto 980}} |year_leader1 = 950–980 |common_languages = stara vzhodna slovanščina |category= }} '''Turovska kneževina''', kasneje imenovana '''Turovsko-Pinska kneževina''' ([[Beloruščina|belorusko]]: Турава-Пінскае княства, romanizirano: Turava-Pinskaje kniastva; [[Ruščina|rusko]]: Турово-Пинское княжество, romanizirano: Turovo-Pinskoye knyazhestvo; ukrajinsko: Турово-Пінське князівство, romanizirano: Turovo-Pins'ke knyazivstvo), znana tudi kot '''Turovska Rusija''',<ref>[http://www.iaepan.edu.pl/archaeologia-polona/object/736 Jan Tyszkiewicz (2015): The stronghold in Sypniewo from the 10th–11th century]. str. 295 </ref> je bila srednjeveška kneževina [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]] na ozemlju današnje [[Belorusija|Belorusije]] in severne [[Ukrajina|Ukrajine]]. Turovski knezi so v začetku 10. in 11. stoletja pogosto služili kot veliki kijevski knezi. Njeno glavno mesto je bil [[Turov]] (Turaŭ), druga pomembna mesta pa so bila [[Pinsk]], Mazir, Sluck, Luck, Brest in Volodimir. Do 12. stoletja je bila kneževina zelo tesno povezana s Kijevsko-Volinsko kneževino. Kasneje je bila za kratek čas priključena [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-Volinski kneževini]] in do mongolske invazije uživala visoko raven avtonomije. V 14. stoletju je postala del [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]]. ==Zgodovina== Turovska kneževina izvira predvsem iz plemena Dregovičev in delno Drevljanov. Čeprav okoliščine njenega nastanka niso jasne, je omenjena v ''[[Zgodovina minulih let|Zgodovini minulih let]]'' in je obstajala že leta 980. Po legendi je mesto Turov, prvič omenjeno leta 980, okoli leta 950 ustanovil [[Varjagi|varjaški]] knez Tur, brat [[Rogvolod]]a, prvega v kronikah omenjenega kneza Polocka.<ref>{{cite book |last1=Franklin |first1=Simon |author-link1= |last2=Shepard |first2=Jonathan |year=2014 |title=The Emergence of Rus 750-1200 |url=https://books.google.com/books?id=mMoFBAAAQBAJ&pg=PA152 | series=Longman History of Russia |publisher=Routledge |isbn=9781317872245 |quote=}}</ref> ===Kijevska kneževina=== V času [[Vladimir I. Kijevski|Vladimirja Velikega]] (980–1015) je mesto Turov in njegova neposredna okolica postala del [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]]. Okoli leta 988 je Vladimir svojega osemletnega sina [[Svjatopolk I. Kijevski|Svjatopolka I. Kijevskega]] imenoval za turovskega kneza. Kasneje je Vladimir Svjatopolka zaprl zaradi načrtovanja upora. Malo pred Vladimirjevo smrtjo je bil Svjatopolk osvobojen in po Vladimirjevi smrti postal veliki knez Kijevske Rusije. ===Izjaslaviči=== V nizo treh bitk med letoma 1016 in 1018 je [[Jaroslav Modri]] strmoglavil svojega starejšega brata Svjatopolka I. in sam postal veliki knez Kijevske Rusije. Okoli leta 1042 ali 1043 je Jaroslav poročil svojega najstarejšega sina [[Izjaslav I. Kijevski|Izjaslava]] s sestro poljskega kralja [[Kazimir I. Poljski|Kazimirja I.]] in ga imenoval za kneza Turova in Pinska. Leta 1054 je Izjaslav postal veliki kijevski knez z nestanovitno vladavino. Po Izjaslavovi smrti leta 1078 je njegov brat in novi veliki knez [[Vsevolod I. Kijevski]] imenoval Izjaslavovega najstarejšega sina Jaropolka Izjaslaviča za kneza Volinije in Turova. Leta 1084 so Rostislaviči, vladarji sosednje Galicije (Haliča), poskušali zavzeti del Jaropolkove kneževine, vendar sta Jaropolk in Vsevolodov sin [[Vladimir Monomah]] premagala napadalce. Jaropolk se je na kratko uprl velikemu knezu Vsevolodu, bil ponovno postavljen na prestol in leta 1087 umorjen, verjetno s strani Rostislavičev. ===Nasprotovanje Vladimirju Monomahu=== Turovska kneževina je prešla v roke njegovega mlajšega brata [[Svjatopolk II. Kijevski|Svjatopolka II.]], ki je upravljal Novgorodsko kneževino. Ko je Svjatopolk II. postal veliki kijevski knez, je Turovsko kneževino predal svojemu nečaku, Jaropolkovemu sinu Vjačeslavu. Kasneje je Svjatopolk dal Volodimir-Volinski in Brest svojima sinovoma Jaroslavu oziroma Mstislavu. Kot veliki knez je Svjatopolk poskušal premagati uporniške Rostislaviče, ki so se dobro uveljavili v Gališki kneževini, vendar so bili njegovi poskusi precej neuspešni. Leta 1100 je Turovska kneževina prešla v roke Jaroslava Svjatopolkoviča, ki je vladal tako Turovski kot Volinski kneževini. Med drugim sporom med turovskim knezom in velikim kijevskim knezom je bil Jaroslav leta 1118 odstavljen. Turovska kneževina je nato prešla v roke Svjatopolkovega drugega sina Brjačislava, Volinija pa je bila dana Romanu, sinu Vladimirja Monomaha. Ljubeški koncil leta 1097 je spremenil sistem imenovanja knezov, tako da je kneževina postala patrimonialna država. ===Obnovitev kneževine=== Po smrti Brjačislava Vladimirja je Vladimir Monomah dal Turovsko kneževino svojemu sinu Vjačeslavu Monomahoviču, ki jo je s prekinitvami obdržal do sredine 12. stoletja. Okoli leta 1150 je Turov pripadel Andreju Bogoljubskemu in Borisu Jurjeviču, potomcema [[Jurij Dolgoroki|Jurija Dolgorokega]]. Nazadnje je Jurij Dolgoroki leta 1162 kneževino vrnil Juriju Jaroslaviču, enemu od Izjaslavičev in vnuku Svjatopolka II. Kijevskega, ki je pridobil popolno neodvisnost od Kijevske Rusije. Kneževina je bila zatem vse bolj razdeljena med več sinov kneza Jurija. Ustanovljena je bila delno neodvisna Pinška kneževina. Turovska vojska je skupaj s smolensko leta 1223 sodelovala v [[Bitka na Kalki|bitki na Kalki]]. ===Propad=== [[Slika:Divisions of Lithuania 1385 (Navahrudak closeup).svg|thumb|300px|{{legend|#4efff0|Turovska kneževina (23) leta 1385}} {{legend|#e1ff4e|Pinska kneževina (22) leta 1385}}]] V začetku 13. stoletja je Turovska kneževina postala odvisna od [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-Volinske kneževine]]. Da bi se osvobodili te odvisnosti, so turovski knezi vse bolj sodelovali z [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]]. V začetku 14. stoletja se je Turovska kneževina nenasilno pridružila Veliki litovski kneževini. Takrat je v Pinsku že vladal [[Gediminas]]ov sin [[Narimunt]], medtem ko sta v Turovu in Haradoku še vedno vladala Rjurika. Kasneje je ozemlje Turovske kneževine postalo del Brestlitovskega, Novogrodskega in Minskega vojvodstva. ==Knezi== ===Turovski knezi=== * [[Svjatopolk I. Kijevski|Svjatopolk I.]] Prekleti (980-1019) ; Izjaslaviči * [[Izjaslav I. Kijevski|Izjaslav I.]] (okoli 1045-1078) * Jaropolk Peter (1078–1087) * [[Svjatopolk II. Kijevski|Svjatopolk II.]] (1087–1094) * Vjačeslav Jaropolkovič (1094-1104/1105) ; Smolenski Monomahi * Vjačeslav Monomahovič (1125–1132) * Izjaslav II. Monomahovič (1133–1134) * Vjačeslav Monomahovič (1134–1141) * Vjačeslav Monomahovič (1142–1146) * ? ;Dolgoroki * [[Andrej Bogoljubski]] (1150–1151) * ? * Boris I. (1155–1157) ; Jurjeviči (veja Izjaslavičev) * Jurij Jaroslavovič (1157–1167) * Ivan Yurjevič (1167–1190) * Gleb (1190–1195) * Ivan JUrjevič (1195–1207) * Rostislav Glebovič (1207–1228) * ? * Jurij Volodimirovič (?-1292) * Dmitrij Jurjevič (1292-) * Danila Dmitrovič (?-pred 1366) === Pinski knezi === ; Jurjeviči (veja Izjaslavičev) * Jaroslav Jurjevič (-1184-) * Volodimir Glebovič (-1228-) * Rostislav Volodimirovič (-1242-) * Fjodor Volodimirovič (-1262-) * Jurij Volodimirovič (-1292) * Demid Volodimirovič (1292-to 1292) * Jaroslav Jurjevič (do 1292-) * Jurij Dimitrijevič * [[Gediminas]] (1320- ?) * [[Narimantas]] (1340–1348) * Mihail Glebovič Narimuntovič (1348-?) * Vasilij Mihajlovič Narimuntovič (14. stoletje) * Jurij Nos Vasiljevič Narimuntovič (pred 1398-po 1410) * Jurij Semenovič (pred 1440-po 1471) * Marija Olelkovič (1471–1501) * Vasilij Olelkovič (1480–1495) * Fjodor Ivanovič Jaroslavič (1501–1521) === Klecki knezi === ; Jurjeviči (veja Izjaslavičev) * Vjačeslav Jaroslavič (1127- ?) * ? * Mihael Zigmuntovič (1442–1452) === Slucko-Kopilski knezi === * Jaroslav Izjaslavovič ? (1148) * Svjatoslav Olegovič (1148–1162 * Volodimir Mstislavovič (1162–1164) ? * ? * Volodimir Olgjerdovič (1395–1398) * Aleksandr Olelko (1398–1454) * Mihail Olelkovič (1454-1470/1481) * Simeon I. Olelkovič (1481–1505) * Jurij I. Olelkovič (1505–1542) * Simeon II. Olelkovič (1542–1560) * Jurij II. Olelkovič (1560–1572) * Jurij III. Olelkovič (1572–1586) === Dubrovicijski knezi === * Ivan Jurjevič (1166–1182) ? * Gleb Jurjevič (1182–1190) * Aleksandr Glebovič (1190–1223) ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * ''[[Zgodovina minulih let|Primary Chronicle]]'' * Ermolovich M.I., ''Ancient Belarus - Polotsk and Novogrudskii period'', 1990 (Ермаловіч М. І. Старажытная Беларусь. Полацкі і Навагародскі перыяд. Мн., 1990.) {{in lang|be}} * Saganovich G., ''Outline of the History of Belarus from antiquity to the end of 18th century'' (Сагановіч Г. Нарыс гісторыі Беларусі ад старажытнасці да канца XVIII ст. Мн., 2001.) {{in lang|be}} * Mykhailo Hrushevsky. ''"History of Ukraine-Rus"''. [http://litopys.org.ua/hrushrus/iur20405.htm Vol.2 Ch.4 (page 5)] {{in lang|uk}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] [[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 14. stoletju]] 38akw8wdctd90iicdsk01n02507wpku MiG-31 0 600976 6659870 2026-04-15T06:24:01Z Rastofan 255314 preusmeritev na [[Mikojan-Gurevič MiG-31]] 6659870 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Mikojan-Gurevič MiG-31]] 3vccx1rqngbwzx7yovhzluomiqvapkq Su-22 0 600977 6659871 2026-04-15T06:26:08Z Rastofan 255314 preusmeritev na [[Suhoj Su-17]] 6659871 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Suhoj Su-17]] 39gvb90hbsydfk02ag9ol3xr4b7hp65 Su-20 0 600978 6659872 2026-04-15T06:27:15Z Rastofan 255314 preusmeritev na [[Suhoj Su-17]] 6659872 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Suhoj Su-17]] 39gvb90hbsydfk02ag9ol3xr4b7hp65 MiG-23 0 600979 6659873 2026-04-15T06:28:17Z Rastofan 255314 preusmeritev na [[Mikojan-Gurevič MiG-23]] 6659873 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Mikojan-Gurevič MiG-23]] s6y4u3xjv7je5thy71dfb1gad5avpwk MiG-27 0 600980 6659874 2026-04-15T06:29:23Z Rastofan 255314 preusmeritev na [[Mikojan-Gurevič MiG-27]] 6659874 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Mikojan-Gurevič MiG-27]] achk6iq11m7q0pnixu898c6axrd37hf Mi-24 0 600981 6659876 2026-04-15T06:31:06Z Rastofan 255314 preusmeritev na [[Mil Mi-24]] 6659876 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Mil Mi-24]] qn4n7s6nt2axl36uescsl9yv96h226y Pogovor:Turovska kneževina 1 600982 6659894 2026-04-15T07:43:56Z Octopus 13285 CEE 6659894 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= zgodovina |tema2= |tema3= |država= Belorusija|država2=Ukrajina |država3= }} jpqe0ntxfes7upas8nhu0vgq7lj5l3u Svjatopolk I. Kijevski 0 600983 6659904 2026-04-15T08:38:01Z Octopus 13285 vladar 6659904 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Svetopolk I. Prekleti | succession = Veliki kijevski knez | image = Печать князя Ярополчича.JPG | caption = Pečat Svjatopolka I. | reign = 1015–1019 | predecessor = [[Vladimir I. Kijevski|Vladimir Veliki]] | successor = [[Jaroslav Modri]] | coronation = | succession1 = Turovski knez | reign1 = 988–1019 | full name = Svjatopolk Vladimirovič | spouse = hčerka [[Boleslav I. Poljski|Boleslava I. Poljskega]] | house = [[Rurikidi]] | house-type = Dinastija | father = [[Jaropolk I. Kijevski|Jaropolk I.]] ali Vladimir Veliki | mother = Irina, velika kijevska kneginja | birth_date = ~980 | birth_place = | death_date = 1019 (star ~39 let) | death_place = | burial_date = | burial_place = | signature_type = Sign | signature = Alex K Sviatopolk I.svg }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 980]] [[Kategorija:Umrli leta 1019]] [[Kategorija:Vladarji v 10. stoletju]] [[Kategorija:Vladarji v 11. stoletju]] [[Kategorija:Kijevska Rusija]] 8oiw8yv5news2qh82jqdvoj512zz77j Predloga:15VladaSLO 10 600986 6659971 2026-04-15T11:40:21Z Janezdrilc 3152 N 6659971 wikitext text/x-wiki {{Navpolje | name = 15VladaSLO | title = [[15. vlada Republike Slovenije]] (2022–) | above = [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]]: [[Robert Golob]] | list1 = <div class="center"> {{{!}} style="text-align:left;" width=60% {{!}}- style="background-color:#eeeeee;" {{!}} Zunanje in evropske zadeve {{!}} width=25% {{!}} [[Tanja Fajon]] {{!}} Zdravje {{!}} width=25% {{!}} [[Danijel Bešič Loredan]],<br>[[Valentina Prevolnik Rupel]] {{!}}- {{!}} Notranje zadeve {{!}} [[Tatjana Bobnar]],<br>[[Boštjan Poklukar]],<br>[[Branko Zlobko]] {{!}} Izobraževanje, znanost<br>in šport {{!}} [[Simona Kustec]] {{!}}- style="background-color:#eeeeee;" {{!}} Obramba {{!}} [[Borut Sajovic]] {{!}} Infrastruktura {{!}} [[Alenka Bratušek]] {{!}}- {{!}} Finance {{!}} [[Klemen Boštjančič]] {{!}} Kultura {{!}} [[Asta Vrečko]] {{!}}- style="background-color:#eeeeee;" {{!}} Gospodarstvo, turizem<br>in šport {{!}} [[Matjaž Han]] {{!}} Visoko šolstvo, znanost<br>in inovacije {{!}} [[Igor Papič]] {{!}}- {{!}} Pravosodje {{!}} [[Dominika Švarc Pipan]],<br>[[Andreja Katič]],<br>[[Andreja Kokalj]] {{!}} Okolje, podnebje<br>in energija {{!}} [[Bojan Kumer]] {{!}}- style="background-color:#eeeeee;" {{!}} Javna uprava {{!}} [[Sanja Ajanović Hovnik]],<br>[[Franc Props]] {{!}} Kohezija in regionalni razvoj {{!}} [[Aleksander Jevšek]] {{!}}- {{!}} Delo, družina, socialne<br>zadeve in enake možnosti {{!}} [[Luka Mesec]] {{!}} Slovenci v zamejstvu<br>in po svetu {{!}} [[Matej Arčon]] {{!}}- style="background-color:#eeeeee;" {{!}} Vzgoja in izobraževanje {{!}} [[Darjo Felda]],<br>[[Vinko Logaj]] {{!}} Digitalna preobrazba {{!}} [[Emilija Stojmenova Duh]],<br>[[Ksenija Klampfer]] {{!}}- {{!}} Naravni viri in prostor {{!}} [[Uroš Brežan]],<br>[[Jože Novak]] {{!}} Kmetijstvo, gozdarstvo<br>in prehrana {{!}} [[Irena Šinko]],<br>[[Mateja Čalušić]] {{!}}- style="background-color:#eeeeee;" {{!}} Solidarna prihodnost {{!}} [[Simon Maljevac]] {{!}} {{!}} {{!}}} </div> | below = Koalicija: {{Brez preloma|[[Gibanje Svoboda]] (GS)}}{{·}} {{Brez preloma|[[Socialni demokrati]] (SD)}}{{·}} {{Brez preloma|[[Levica (Slovenija)|Levica]]}} }}<noinclude> [[Kategorija:Politične predloge Slovenije]] </noinclude> guh77vxa513h3zshaicap9abiqc5jfi Pogovor:15. april 1 600987 6659975 2026-04-15T11:43:30Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6659975 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Pogovor:559 1 600988 6659988 2026-04-15T11:47:44Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6659988 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Pogovor:560 1 600989 6659989 2026-04-15T11:47:47Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6659989 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Pogovor:561 1 600990 6659990 2026-04-15T11:47:50Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6659990 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Pogovor:562 1 600991 6659991 2026-04-15T11:47:53Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6659991 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Pogovor:563 1 600992 6659992 2026-04-15T11:47:55Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6659992 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Pogovor:564 1 600993 6659993 2026-04-15T11:47:58Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6659993 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Pogovor:565 1 600994 6659994 2026-04-15T11:48:00Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6659994 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Pogovor:566 1 600995 6659995 2026-04-15T11:48:03Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6659995 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Pogovor:567 1 600996 6659996 2026-04-15T11:48:06Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6659996 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j